111., pondeljek, 16. Julijm (July li), 1923. štev«—number 168. Vsshiugton, D. 0. — (Fed. Prest,) — Deparment m dalo poroča, da ao cena Šlvil aopet pomočilo meseca juuija od one« ga do treh odstotkov. Najbolj »O prUadeta mosta Newark, Waahington, Cleveland, Detrolt M Norfolk. V teku enega lete ao ae Ilvile podraiala povprečno ta šest odstotkov. Berlin, 14. juL — Ker je mar-ka že izgubila malone vao vred-noat, ko nekatere delavake unijo naredilo načrt za izplačevanje meade v pieniei in rti. dotova merioa žita naj bi bila redna mezda na uro. Neketeri državni i uradniki bodo imeli po|at plače v markah pol funta rži ne uro, nevedni delavci pe dobe dva funte ptaM^ Štiri države ao napovedale boj jclvlarjikt inik truatU. .'■".< < Konee velike politične komedije v Chicegu. 5 * »Tjffl^fjJ^ Preiskava glede otroškega dela v New JeiMM 'Sf^* Korporacije ao rarpiaalt mastno dlvldende. ' Dve rudaraki naselbini zgorel! v ldahu. r' T ' Rasne voditeljic* v mlnnasotaki . družbi ao imele govore kar ne tovornih avtomobilih, k« ae I je bližale volilne borke ! tvojemu koncu,' Sodna obravnra, naperjena p Fredu Lundinu in 10 tovarlže je trajala IS tednov, e pes« - je porabila ŽUrt ure ki SS minut ra avoj sklep. REPUBLIKANCI SB TOLAtlJO TBB TBDB, DA BODO IMA-.-fOAUB VEOINO'10,000 ■ OLASOT. OKRAJNI ODBOB JI ID VOIJL ^65 XX)0JU^SOl FRANCIJA MOGOČE t STOPI S KONJA. | Ameriiki opazovalec je vrgel H> veznikMl poleno pod nogo — i iS Torkom Jo prav. 14. jul. — Mirovne pogodba med Turtljo in aaveanUU, kl bi imele biti podpisena ta teden, more čakati. Proteet smeri-■Uto opaaovaloa Ureua proti protokolu konoeaij, ki ja priložen pogodbi, je povaročil novo krizo In tavlekel konferenco. Qrew jo aoveda protestiral po navodilu amerižkege državnega departmen* te v prilog amerUklm ksplull-atom, ki ep nedavno dobili begeto konoeslje ne Turftkem. Amerike sehteve, da ia pogodbo odpadejo vae tinte predvojne koneeaije, kt niao bilo pootavno ratificirane. Ako bi te honeeaije obveljale, te-daj Cheatarjav aindlkat lagubf velik del avojlh turških koneealj na korlat Frsncozov, Izmet šefa aa ja hitro poetavll na stališče Amerike in lajavil, da Turčije ne podpiše protokole koncesij, dokler niao eprejete aah-to ve Amerike. Za voaniAki delegat-ja ao Jjporočlll ameriško aehteve tvojim vladam In edaj čakajo od* govora. Medtem pa konferenca počivfT Chicago, HI. — Država jo kila pred dobrimi dvenajatimi tedni uvedla eodno preganjanje proti političnemu | voditelju FVodo hundinu in 15 t o v« rišem* ker ao bili obtoženi, da to ofrnaiilt toliki odbor čikaški aa 01,000.000. » Tri tedne je eodnik porabil ae sestavo porote, eeatoječe ia dva-uajatik mož. In potem ae jo pH-Čelo r.asliiavHnjo prič lp obtožencev. Eatem ao ae vrstili aagovori obtožencev, ki so jih zastopali žtlrje najzmoinejši odvetniki v Chlcagu, tem je stal ne čelk Cla-renče S. Darrour. $ Državo je sestopal pomožni pravdnik Hobert P. Toung. Večina čaaopisia je atele na etreki države. In zdelo se je, da bo amk-gala država. Ko se je bližal ta te-den konee obravne, je eelo meato z vso pozornostjo eledilo sijajnim dokazovanjem državnega pravdnlka in-vseh štirih okramV j ph odvetnikov, I V petek je bilo delo dokonča-no, in aodnik McDonald ja nsro-čU dvanajst glavi poroti, nej ia-reC-e rad njo fat odločilno bfaedo. Sodnik je dejel porotnikom, dO smejo naložiti kasen obtožencem, če jih izpoznejo sa kriva, in si eer kasen od enega do pet let državne jeSc, aH do eneletoegeifc-pora v tojnHatniiniflf ali Se-nemo globo v znesku po |2.t)00, ali pe oboje. In porote je odila v porotniško dvorano. Velike enmilijoneksioUka rae-rotaV ki je je drževe preiakova-(Delje ne 9. atrnnk) lita rliimhl iUm ¥ Kaw York, N. Y. — (Feder, Press.) — Imvni departmant sa delo v New Jersejrn je apeliral n# delevakl delmrtmont v Wsshingto. nu, naj mu pomege prijeti mnogo delodajaloi^r New Vorku, ki SO V avaai a delavnicami v New Jer* m£ v katerih delejo otroei od žcetege leta. Položaj v iti dslav. eleeh je naravnoet grešen. Newark in New Jereejr Oity ata Slavni gnezdi/ Otr»Akege dele. Otroei izdelujejo "powder puffe" aa šmlnkanje, oblekice se pnnlka, peplraste sevaje ia resne Hš | Zvssnl delavski tajnik Davla pe el ptojel apelt, kajti odpotoval je a parni kom "Lovlathen" v Kvro-po, kjer bo Mštudiral" Imlgraeljo, Potoval je v begeto opremljeni kabini, ki je bde agrajeea sa Mv-Šega nemžkcge kejserja. Parnik Levlethan" je btt med vojno aa« plenjen Nemcem. LAH 01 PBZKADBVAJO BBlL . NA VISLICE OBSOJENO ROJAKINJO Ckleego, UI. — Ženske flebelle Nlttl, ki jo je eretiral laški še. ril Peni Dasee in aodne praga. nje I pomožni državni prevdnlk Miebael Bomano tudi laškega ro. du, utegnejo rešiti vialle njeni rojaki. , Kakor poro/ajo, sa je jele sanjo sevsemstl dobršno število tu« ksjšeih Ukov, ds tsko preprečijo njeno obešenje, kl bo, le iz« vHkno, prve svoje vrste v drla« vi JlUn i*. Celo sadeve namero-vaje poveriti odvetniku Kverettn Jenningso Druga skupine pe se s veeati svojimi močmi prizadeva se to, ds naj si njo rs Hebela v polni ase* rl aadostl previol ss svoj sločln, ki obeteje v tem, da je umkriie svojega mola Franke Nlttlje s po« močjo svojegs mladostnega ljubimce Petre CrudeUe, HOV FBBDSBDNIK ClKAAKB Chicago, IU. - (Fed. Prosa.) -Dobički velikih drušb, Id ao na-grmadm v zadnjih šestih mesecih prejšnjega lete in v prvih šeetih momrih tekočega lete, aa sds j stekajo v jSepe delničarjev v obliki povečanih dividend. Te dni je 114 korporsdj v Chicegu raaplsslo redne in izredne dlvldende, M znašejo skupno ne atotine m 11 Jonov dolarjev. Mnoge korporacije so izplešele delničarjem stoodstotno in nekatere tudi 400-edstotno dividendo. \ JO Ckloege, IU. — Kreest Pe« Boitee je kil Jzvoljem se nev< predsednike čiksške eeiverse. na ■ n Takose Tratenjih dnevi kljub temu so ti ljudje vedno židane i hi m mosomatv $8.W._ tri mdlml Hm«** M «m. 1«» tm* t»tk u ftOSVETA" U'-*! aii t a* s o ■----*-«- *------ CUmm. UliMlb >»< !«#■ "THE tU »■il»sl t^Mr, šalo na strani. Vest ni le velika ' koliko ima Smokavzar pojma o delu na ki urejuje ta list Tudi inteligenca Sitega lista ni bogvekaj velika, ako ne protestirajo proti takemu čtivu. SLIKE IZ RASELBIR. KDAJ se PA VRNEMO V NORMALNOST? JOT ''13.- r v S^frM' JgUH Nasaj v normalnost, nazaj! so kričali privatni biz-nilki interesi takoj po vojnL In kdo bi s* ne veselil bolj teh normalnih časov kot delavci. Saj se je dobro spominjal, da je lahko pred vojno kupil obleko za dv*js*t dolarjev, za katero mora zdaj plačati več ko dolarjev. Prišlo mu je na um, kako poceni je p razne jestvine, katere Je po vojni plačeval po cenah. Pa premog, a? Poleg pa stanarina, stavb materi jal! "M Vsega tega so se delavci spominjali in zaradi tega so se veselili normalnih cen. Ampak teh normalnih cen ni Mk> in ni jih Ke danes Fin najbrž se pe vrnejo, dokler bo uveljavljen sedanji sI-, stem blagovne produkcije in distribucije. Cene so ile kviško in po Statističnem izkazu biroja za delattko Statistiko v'delavskem departmentu so dosegle najvišjo stopnico v juniju 1920. Na to so pričele padati pomalem. jj normalne lase se vračamo, so zopet zavriskali privatni bizniški interesi. Zopet je bilo le vriskanje! Kajti cene so padale, so zopet obstale, zopet šle navzgor in v letošnjem juniju ao bile za sedemdeset odstotkov višje, ko se bile nekaj mesecev kasneje v letu 1914 po začetku n bojne vihre* Danes smo še tako daleč od normalnosti, kot smo bili po končani vojni z oziram na cene. Ampak privatni bizniški interesi so pod vračanjem V normalne čase razumeli nekaj drugega kot delavcL Oni so videli vračanje v normalne čase v rezanju ali znižanju delavskih mezd in v podaljšanju delavnika. Jeklarske mezde so v nekaterih industrijah tako porezane, da so mal* višje, kot so bile pred letom 1914. Tako je s povrnitvijo v normalne čase. Delavcem so preotj znižali njih mezde, draginja je ostala I Krik o povratku v normalne čase je nekoliko potihnil, delavcem je pa ostalo breme, težko breme, da ga nosijo. Kaj pa je pravzaprav normalnost To, kar ni nič izrednega. Gotovo niso časi normalni, ako mora delavec trdo delati, pa n&zasluži toliko, da preživi sebe in svojo družino. Gotovo ni nič normalnega, ako izdatki za siro-vine in delo para čevljev znašajo tri ali štiri dolarje, ta par čevljev se pa proda za deset ali dvanajst dolarjev. Nenormalen je ves sedanji gospodarski sistem, kajti ta sistep je kriv, da imamo bogate postopače, ki potrebujejo rasna izredna razdfažila, da ae ne dolgočasijo. Vrniti se v normalne čase pomeni ustvariti take družabne razmere, da ne bo v civilizirani človeški družbi siromakov proti njih volji. Vrniti se v normalne čase se razlaga tudi na ta način, da gredo delavstvu sadovi nje-govsga dela, postopačem pa sadovi njih postopaštva. Za povratek v take normalne čase pa niso privatni bizniški interesi. Zategadelj si bo moralo delavstvo samo iavcjevati pot za povratek v normalne čase, v katerih ne bodo stradali in trpeli tisti, ki pridno delajo, tisti pa živeli v Izobilju, Id ne delajo z umom ali pa z rokami. Da delavko zgradi pot aa povratek v normalne čase, se mora organizira ti strokovno in politično. DF k ■Ur Oilgr, W. Va. — Kot me-eoea junija, ko ao pričeli zapirati rudnike, tako je tudi te v aaii naselbini delavski po-j pod ničlo. Pač lepa proepe-ee nam obeta. Bližajo se namreč predsedniške volitve in tadi brezposelnost ne bo izostale prihodnje leto 1921 Torej bodimo pripravljeni ze vaak alučaj v blagor naše delavske proaperite- Ka Pursglovtt 00 v premofo-kopu Cleveland zaatsvkali. Stavko je poviročila družba, ki hoče delavce prisiliti, da bi moral vaak vozičke za nakladanje premoga aem potiekati v svoj prostor. To se pravi, da H morali ljudje Opravljati živinsko delo. Umevno da ao aa ta način delave* pri-aHIU v etevko. V West Virginiji postava, da mora motor potiš-Iti voziček v delavčev prostor. Tatsj delodajalci a tem kržijo postavo. Stavka je pričela dae 6. julija, koaee stavke pa ai določen. V Na Ohaplinu ao saatavkali leto-ga dne kot v Puraglovu, ker jih Je družbe hotela prieiliti, da bi moral vsak premogar pri nji strelja-tj aa električno žico. Do eedaj so premog jrazstrel je vali a vžigalni-mi Vrvicami Družba hože ia de-lavca že malo več dobička. Na .vaa aažiaa ai družbe prizadevajo, kako bi isoesale ia delavstva čimveč dobička. V naši naaelbini smo pričeli misliti, da bi si Slovenei posta- kel, naJ vili svoj Slovenakl dom. Četrto nedeljo ae sopet vržl seja vaeh treh tak. društev v Pursglove dvorani, katere namen Je, razpravljati, kaka Čimprej pridemo do t oilja: Sloyenekega doma, da N nam ne bo i vsakih par meaeeev, kakor ae nam je godilo do aedaj. Kar je bilo naše druitvo "Slove* ski režmarki" ustanovljeno, sine se že neštetokrat preeelili s griža v griš. Za druitvo Kovenikega doma ao v odbor ŽeČ izvoljeni rojaki Frank Primožič, aa predsedniku. Johan Wlttes sa tajnika in aapie-nikarja ln Anton Uržič za blagajnika. Za 81ovenakl dom jO tudi že prodanih lepo žtevilo delnie ln rojakom priporočam, da gredo temu odboru kolikor največ mogoče na roke ter kupujejo delnice. Ne delajte si isgororov radi Slovenskega doms, temveč sodelujte. Kdor Ima kako dobro idejo aa 8lovenski dom. vsek, naj se seje udeleži in stori kaj koristnega v ta namen. Udeležite ae eeje vaeh treh društev aa Slovenald dom, vai rojaki Zlaati člani družtcv "Slovenakl rožmarin", št. 388 v Star Oitjju, druitvo "Bednik", v 1'ursRlovu in eoeiaUetič-ni klub Št 228 v Puraglovu udeležite se polnoštcvilno te aeje, ki bo vršila četrto nedeljo, to je dne 29. julija v dvorani Pursglove. Pridružite m delovanju y koristne etver, ki je nam veem Slo-veaeem j korist. Na evidenje! — za planika r dru- nek da množi po žtevilu, da asi indijanaki misjonar za Jih je veš kot jih je bilo kdaj prej. Ali prerojeni ao ln le malo ali nič ne vedo o svojih pradedih. Stari pa ao redki. "j 1 Družini, ki aem jo srečal v Co-lorado SpVingsu, se vidi. da govori le svoj jezik in ne drugegz. Ko sem jo spremljal nz drugo posta* je in se je nekdo hotel a njimi pomenkfvsti, eem mu torej rekel, naj le indijenako govori ž njimi, ne angležko. Bekel jima je, sa-kaj ne doata otrok v žole, de ae civilizirajo. Milo ae mi jo atorilo, ■ ffgM IZ DELAVCEV s rna mošnja se inf Wail Street JournaT je glasilo tistih, ni treba znojiti pri delu. To je li*, ki zastopa interese denarne mošnje, interese kramarjev, denarnih menjalcev, mešdtarjev, borzijanov, bankirjev, veleindustrijalcev, ki so se nastanili v Wall Streetu, ali ki žive zunaj U rasgla-ftand ulice, pa podpirajo prebivalce v tej ulici, kateri se pečsjo z vprašanjem, na kakšen način se brez dela in truda mjkrajšem času nagrmadi veliko denarja. Ta list jefMMael lepo pravljico v podobi pisma, ki ga je napisal "blznJsman" iz Pennsylvanlje svojemu prijatelju v New Yorku. V pismu pravi U "bizniamjttt" da prihajajo farmarji iz okolice Youngstowna, Ohio, mata-rona, Pa., v mesto, da delajo v jeklarnah, samo del svojega časa pa posvetijo delu na polju. M, . v "Blznisman" pravi: "Ti ljudje prihajajo v mesto, de-lajo dolge ure in po tem gredo domov, da delajo na svojih farmah. Zdi se, da jim oeemurnl delavnik ne dete nobenih akrblh." Da bi bila pravljica popolnojna, bi moral "biznisman dostaviti: "In kadar se vrnejo po dvanajsturnem delu do-mov, Jim Bog pri^e lučice na nebu, da vidijo zopet delati do solnčnega vzhoda. Po solnčnem vzhodu zajtrkujejo, na žtvi žt'. 888. * 'fitklbatoi '* f^* ; J S pota. — Daal eem v zadnjem dopisu omenil, da končujem "S pota" a mapa d a, naj oprtem še, kake eem oblakel 'Vrt bogov * v kraljestvu sapednih gora ln pa Colorado 8pringa poti častitljivo goro Plkeapeak, dvigajo?o aa nad meetom Manitou, sa Indijanee svetega imena. Onege julijekega jutra aem are-čel aa potu aeko indijenako družino. Kraane Indljanke je imele v naročju malo deta, trije pored-Mar« ao aagajivo Ankeli okoli nje, ki je neetrpno Čokata evoje-ga amža. da grede a postaje aa drago postajo ia ae odpeljejo v Manitou. Ko eem se eprijaanll a malčki, aem vprašal ladljenko, kam potujejo in odgovorile mi Je, de gredo ia Bap^nole, N. Mez., v Maalfoo. Med rafjfOvorum j<* prišel Indijanee ln šena ma je rsakolamčila. kar sem Ji povedsl. de Je treba iti čee meeto Colorado Sprtega in tam Je draga postaja, da ea peljejo v Maaitoa. Le la-Maka ja anale nekol.kn angleški, ae otroel. Indijanee pe ni znal ničesar dragega ket gor ee svojih pradedev. Od ladijaa-ke sem iavedel da Je roda ble tov da ls»tuj«-j<> v kmetijo (ranč) ea živinorejo ter de jik je — eelo družino — najela neka kompenjje, da pridejo sa sezono letovišč v Colorado 8prings, kjer Je med poletjem mesto napolnjeno z radovedneži vsega evete. Tem kažejo etere Indija nee pri pletenju njfli umetnin in izdelovanju kamnitih okraskov. V februarju aem erečal znanega etarega Indijanca iz St. Clare, N- Mez., v Loe Angeleeu, Cel., v nekem gledališču. V začetku julija pa sva si podala roke v Me-nitou, ker prižel je za aezono eem. Omenjena indijanaka družina U Eapagnole, N. Mez., je imela a aeboj več pristnih, lepo izdfclanih. indijanskih okraekov in lončenih posod. Par eem jih kupil.od njih, kot vedno kaj kupim od Indijancev, ker v prodajalniceh človek dvomi o pristnosti. In te poeode se me živo spomnile na dobo, ko smo še doma rabili lepo pisane prstene sklede in lonec, kupljene od zgodovinskih Kibničanov. Danca so tam tuje šege in tuje poeta-ja ljudstvo. zemljo ia štrle v zrak rdeče pečine, oblikejoče razne predmete. Visoko v zrak strmi Katedrala, tam skala z imenom Ladje, (fSngJi Perk gob, kjer je narave oblikovale skalovje v obliki velikanskih i?ob; drugje je sopet podoba orla, ki ec oddalež vidi« kot bi ree čepel orel na ekali, LaaUviee obletavajo te ogromne skalnate oblike in umoge druge ptice. Duhte-če cvetlice lepšajo naravo. Tam gori visoko pa ie vzpenja oče ali kralj gora Pikeepeek ln v zraku kroži orel ... To je etarim Indijancem eveti kroj, ker tam, kakor pove njih pravljica, je na gori bival mogočni bog Manitou ia Je v dolih #ivelo izvoljeno indijansko ljudstvo. Is lepega romantičnega Colo-rsda sem se znašel že 4 julija na pikniku mladinakega društva "Danica" v Chicagu, BI. Solnce je pripekalo ia grelo, £ čemur mi je sbudilo spomin na sever, kamor ee peljem proti Mithiganu. - Matija Pogorel* Franklin, Kans. — Rojaku Joe Poiknetu ia Mulberryja, Kana., v odgovor. — Naše društvo "Bož-na dolina", žt. 92 ni še doeedaj Mladi' indijanaki rod a*'teto Navrglo nobene prošnje, če je bi- itrdi* kajti pri tem ae epomnil na pca-mka Gregorčiča, ki pravit . . . Prišli kratit, v deenici križ, v le-viei meč ... Tako kot našim pra-dedom ae godi Indijancem. V bližini meata Manitou je me-la dupline, imenovana 'Cafe of the Winaa\ Podzemelja® jama je keke pol milje dolga, dupline sa vijejo kot t>i bile draga nt druge. Podobna ao vaaj pialo Po-atojnski jami aa naiem rodnem Notranjakem, kapniki pa ao še matt v aivem skalovju, a kjer je količkaj lepege, je ograjeno s železno mrežo. Vodniki vseko najmanjšo atvar v jami na dolgo o-pišejo. MsU košček kapnika jk o-j oisen kot ravnlneki pee, druga siva sksla kaže bivolovo glavo. Vodnik zopet obrne pozornost na akalo ali na kapnik, ki natančno opiže, koliko rudnin je y nji ln kako je voda a povrlja mogočr mlljone let epravljala skupaj, st rje vala v kristalne delce in o-snovala krktalne okraeke. Kot aem že omenjal, ae Čaje, de jemljejo Italijani ia Ptoetojnake jame najlepže kepnike, daal je to ljudeka aveiovna laat ln atvar, ki je nenadomeatljive. Kdo naj protestira proti temnf Pred leti je hotela neka francoska ^ruŽba kupiti aa pol mlljone zlato zagri-njalo v Postojnski jezil, a druge vlade nlao tega dopuetile. Danes pa čitemo po liatih, da Italijan jemlje kapnike la jame. Proti njemu nI nlkakega proteeta. tj Jamo rMOjaTl našla v strmem gorovju dva mala dečka. V jami je vas skrbno urjjeno in ohranjepo ter na več krajih eo napisi, da je prepovedano ksj od kamenja lomiti v ja-mi. Pa kapnikop je tu amlo la če bi vae spravil skupaj, bi jih bilo morda komnj toliko kot je oni V Postojnski jaadpp ga imepjejo Zvrnjen kepnlk. < Malenkost je tu po drže vi sa-varovana. v naši domovini pa ao •lanea tujcu na razpolago ogromni zakladi. V tem romantičnem gorovja ob letnem čaau kar mrgoli ljudi, ki obiskujejo te kraje i vsega evete. Med oakimi soteskami ja dol gi vodopad v aedmik prealed-klh. Ob vodepedn, ki pada po atr-mi pečini, eo atopaiee, ia predao pridemo de vrha eaM trudni. Živa me je spominjal ta:*»d«psd na onega iapod Triglava, kjer levita Se vise, karjhre opisujenal neamrtni peanlk Prešeren v Kreta pri SavieL Gledajoč U eed-umrl vodoped v koleredekik pe Mneh. aem ae spomlajel aa lete 1S0S, ko mm stal ek vodepedn Sa v ir r T mili domlvial. Ia Vrt begov t Kaj vee oblikovala tam aargva tekam miljeaov JAVNA GOVORNICA Gtaaovi žlamov S. N. ia čitateljev la pravilne izpolnjena. Ia ravno-tako mislim, da tudi druga društva podpirajo evoje člene v teh oairih, kolikor jim dopuščajo finančne sredstva. Ali ravnoteko kot telesni, so potrebni tudi duševni bolniki pod-poreJ Če ee ozremo nekoliko »v pravila neša organizacije, vidimo na prvi : atrani načelno izjavo, ki ee glael "mi podpiramo neže člane gmotno in duševno". In ali ni taka oeebe duševno bolna, ki izvrši takeš zločin! Ni U takšen človek potreben pomoči, ako prime, da je izvršil v duševni ame-denoati nezakoniti čin, in za katerega je že tieočkrat obžaloval f To' naj sadoatuje kot odgovor na dotičnl dopis. Sedaj itf zadeva od naže atrani zaključena za vaako nadaljno razmotrivanjo o tem. —** L. Markovitoh«ff — Novic ni-nam poročati, ker jc vae boij atoro. Kar eedela tiče je sredaje, včasih moramo garati za kapitaliste po Seat dni na teden, drugikrat pa nam ne dovolijo, da bi delali po dva ali tri dni na teden. Tak je pač kapitalietični sistem. V številki 147 je izšel dopis iz Gfaat Fallss, v katerem dopianlk opisuje malo tadi etoeketeke raz mere. Pa Je napačno poročeno, o tem, kar on pfte v javnost. Prvič je napaka, da je on poročal, dva prcmpgarja ubilo v Stiekettu, kar bi se imelo glasilo v Stocket-tu. In prvi poaearečenee ni Matt Rofcy, temveč Matt Koikj. Než rojak Franetieh zapušča eoprogo in pet otrok, pa ne dva otroka. Svetujem dopieovaleu, da se prej o aadevi prepriča, predno poroča v javnoat. Slovenei v Stockettu in Sand Coulecju ne trpijo, da bi kdo napačno poro-čal od njih. - Paal »uMo.g Klein, Mont. - Kar w če, ae ne morem hvaliti f premo-gorov obratuje dva do tri dni na teden. Torej ne evetujem rojakom, da bi hodili eem iakat delo, her ga ni mogoče dobiti v premo-jrorovih. Nekateri popolnome počivajo a delom. Zebev pa imamo dovolj. Dne 4. julije emo imeli piknih ne formi rojaka Martina Reuche; amo m zabavali do poaae noši. Bojak je ree Jako goetoljaben Človek ia hvala mu gre aa pogoetovanje^* Dne 7. t m je bil jeko hnd noliv ln toče je pedzia, da Je vee razbite; poljski pridelki okoli Koundupe, Mont., oo uničeni. . Čitel eem neld dopia v "Prosve ti", št 154 aa napieom V pota" in podpisom dopisovalca Matija Pogorelea. Ne veza, aakaj v dno zabavlja radi apomealka, ki Je bil postavljen žrtvam hateetrofe dae 31. jenaerja, 1910, v Primeru, <"<>]*, Zehej ni povedal tega, ko ja bil šaa sa te, ae pe edej, ko je prepozno. Nekaj piše, da ao bili člani 8NPJ. In J8KJ„ da ae pri-epeveU veš tiao^akov. To je jeko pr-Vrano zakaj od SNPJ. Je bU •smo en šlan, la aieer od dndftva "Oral", It 21 v Paeblu. Colon ia ravaotaka tadi od J8KJ je prikoval zame ea Šloa. Od bivše 8. D. P. Z. jih Je prtepevalo 12, ed podpornega društva 8v. Bar bere S. Ne epominehi plošči pa Je 42 Imen., te aieer 36 Rloveneev, šest Hrvatov la ea Nemee. Kako ** »omeaik, t nima not je Neme bom oaeenjel, pomene. Ne vem, hako ae mon dopisi takf izražati, & jo bilo ■^Hlfiibamh ve^^n sočakov. Kdo je vendar imel tisti denar v rokah. Ne veš li, Matiia ' da je bil izvoljen oakrhavalni 2 bor ad dveh društev, de ao pobi. rali proatovoijno prispevka u epoasenikt Terej, ako ja kdo ** del, da ee ne dete pravilno, kaj gOvori sedaj, ko je prepozno ia ni govoril tedaj, ke je bil m to čaaf Dobro hi bilo, ko bi ba aamo en tiao^ak, bilo bi bolji« n«. pravljeno. Pa tudi imena M m morem opominjati, da bi bil kdo drugi mešetarU za epomenik m | P. ga je hotel imeti na vssk nai čin iz Puebla, Colo., da bi atal p«* stotekov več, boljši bi pa ne biL kot je zdaj. In kje je bil naroč« j kamen, M. P. dobro ve. Hšf je bU sam navzoč pri naročanju in po-tem, ko je bil epomenik odkriti Torej ne vem, kako more tako pisati, ko mu je bilo vendsr vssl snano kot oakrbovainemu odbo-ru. Denar, ki je bil nabran za ipo. menik, je bil v ta namen tudi po- ] rabljen. Niti en cent ni šel dru- ! P. J. «am* tako ie »»njkzle denar-ja, ko je odbor, delal ra&une in so . potem še kolektall od aoaadnjik društev, da je bil plačan dolg. ('<■ se je pa kdo hvalil, da ima tise. < ček za epomenik, je lagal, ali pa govoril v šali. Če je doplanik ve-del o tem, aakaj ni javil odboru, ki je bil za to odgovoi-en^ To je moj pdgovor. Ne bil bi odgovoril, če bi to ne bilo že v dru-gič ravno tako kot je bjlo pred itirimi leti v "Glaau Naroda" priobčeno. Izgleda, kot bi bilo to is maščevalnosti, ker niso tsko delali, kot je hotel M. P. Pozdrav vsem rojakom ln de-lavcem Žirom Amerike.—Micha«1 Krivoo. ' A . i w" ' vrl/i-j. ■ ' -'v Proloterekl strok. T Ako hočemo poeteviti temelj našemu bodočemu delovanju, mo-ramo proletarake otroke vzgajati proletarako. — Ironija je, vzgajati proletareko dete v duhu, ki ga poeneje tišči k tlom in mu kaže kapitalizem kot boga. Proletar-ski otrok mora vedeti, da je vse to, kar gleda in ališi v aedanjem družabnem redu, laž. Proletarsks vzgoja otrok ee more razžiritl ln nadaljevati kljub vaem težkočasi, ki jim gremo danea naaproti. Zelo priprosta in mala so nate sredstva danes, ko nimamo ne kulturnih ne drugih ustanov kjer bi se lahko nsšo deeo vagsjslo proletarako. Priprosta se naža sredstva a začeti oramo s trdnim prepričanjem iu gotovi sme, ds bodo našle naše besede tla v srcih proletarskih Otrok. : Vaaka proletarska žena bi si morala osvojiti to nalogo, prole-tanke vzgoje svojih otrok tembolj, ker ženi olajža to naloge njeno občevanje in vedni stiki i svojimi in sploh proletarsklmi o-troci, do katerih ima več vpliva in lažji dostop kot mož. Proti vzgoji, ki jo dobivs o-trok v huržoaznih uatanovah, moramo postaviti proletareko vzge jo. Z lahkim in razumljivim tolmačenjem katerega je sposobna skoro vsaka žena, moramp pojas- niti otrokem, da imajo buržoa* ne uatanove nalogo predvsem is poleg drugega napraviti f 'iz tek otrok sposobno delevce kolikor zadostuje sa nomnoŽevanje bogastva nekoliko ljudi, da !z teb iz prostih bitij napravi poniine in verne hlepce kapitala. Mati, U ako bi mogla, bi a svojim trpljenjem nedomestila trpljenje svojega otroka, žrtvovala vae, ds bi mu a tem olejžala trdo življenj*, ne pomisli, ko a radostjor v sres glede ne svoje dete, up njene bodočnosti, da bo ravne tisti afj* up posneje predmet najgrfegs izkoriščanje, da bo ravno nj" otrok moral šiveti življenje polao bede in trpljenje. Zdranils bi ss ob misli, da bo morda meso njs-nega moae, tele njenega tcl"^ moralo kot ellj pred topove ' vrtinec bratomornega klanja, še zadosti a tem intereoonrpoaamez- nih ljudi, kateri vidijo marešit" vaakega naaporaaumljenja v aa-silju in prelivanja krvL Žene meti, ki bi te pomislil«, ne obotavljala bi se niti trenatek, oprijele bi se s aovdašsajem svoje naloge, koten bi Ji morale biti zvišene In sposnals bi loaalu nepeh avojega priproetege nč<-nje, cenile bi svoje priposte sred-stva prave proletarske vzgoje e katere je nadomestila eevrašt*" a ljubeznijo in naredile ia svoje-ga otroka meeto ponižnega hlepce floveke, ki hrepeni in se M* ■■■ Združitveni odbori Mašnsrjevem Tonetu Dr. f. J. keto, IUI Si. CUle Av„ CUvelee*. O. • ■d. •dUnrfftU. U šeleje v |l««» boleznim. Podobi, zploh eelo kr» :ne u roiiUA. vesti. [gilDlHO IH ALASKA svojega tovariša, a ko sem so vrnil, ao bila vrata zaklenjeno od-anotraj. To je vac, kur vem, in Se na misel ml ni prišlo, da bi aa utegnil pripeti U grozni dogodek. Potem sem pa izvedel, kaj se je HendernoUv ^k Harding prebava ee agodilo." ^ razjovarja a prebival ; | ■ | ' , Alvki- tamkajšne razme 7000 let star koledar najden i E kkoro bo prišel do zakljuž MohikL £ n. v Alwki nobenih vlad- Mexico ^ _ ^^ Wm p 11 v v . f tr'k t>«y. — rrort-sor wm. gosakih sli inaustrijaain kjjvcn tmeri4ki .rheolog, poroča, ^ ki bi se jih ne jlalo re-j dft ^ pry. ^ odkfU _ -»♦rajnem vpoštevanju ;ledtr ua k'aBUlu v okolici glavnega 9rIn sodelovanju kabinet-1 ^ ^^ Qn ^^^ da je kov, W so z njim na)ta ^ ^ ^t rtmjM |Xvxtrsjnem vpoštevanju ^Jeloikov, iu ae . «Vim «|u kQlfU ;-bolel jivojtt, hinavščmi, aodniku McDonaldu sa njogovoU^Jj^1 • P®*1?* Jtt vr?«om' neprUtranoat. Sodnik McDonald J*}* * je zahvaljeval porotnikom zabko v roki z razvo- IFahne'*, glazilo komuniatiSne v avojo dvorano, da ae dogovori gozdarstva in ribištva. atranke v Nemčiji. Apel zavaema glede končnega pravoreka, po ^^^jm 141.30. . "r-.T^i^ r "C " " A 1 elmlimtc. Skaza je Uka ošvrkava- S Pa nja odobraval, pri tam pa mlalil r1 je na to, kako ga spravi U Lasalo? privobl $165.000 za aodno prega-1 Yih p^^ jd uk0f kot pri njanJe. Izdatki sa obrambo ^snašajo priblUno $150.000. To je zaslulek.l ^ ^olj podpiraU gospoda. }n Id »o ga prejeli štirje odvetniki ^ je nek dne M gotpod v -1-1 K,f i { skau hitro sprožil vzmet ___ _ w. aaib si. _ Aven Cltveleed, O, WlllU« Slllee, js« ar« sd| ^ rftr '■ijpTir* • Potor Pajzljovi doživljaji. datum ia gospod je bU ujet. In kaj mi sliš, ksj se je agodilot ftest meae-cov je prejel počitnic. Pardon u šoti meseeev so ga poslali t tisti arest, v katerem je Mašnarjev To ne tdlhoval ln klel avojo usodo." 4'Torej 'tako vrsto ptMek je Skaza," aem aegel v besedo. "To le nI nič," se je sdaj oglasil Krašove. 41 Prodaja ti neka vrste krpe, ki imajo dvojno Hoe," js priešl Bib-ničan. " Na eni atranl ao ls šrna. ga aU rujavega sukna, na drugi vedel. dft ? t9j obleki isglada kot Večina tukajšnjega prebival- celo prvo atran liata. Nasprotni n ni zadovoljna s nasvetom, da liati smatrajo apel za poziv na.el-naj bila Alaska podrejena po- vilno vojno. • u vladnemu departmentu. I 4im, aapak čajem in r«- ri aviustl stavkali, ker , jim delodajalci no- miiljamM iem ^^ odgovoril r aVgUBta- 1 ln pri mjtfkS£E» Ri- bo- ODKO- če j o povišati mezde. Chicago, HI. — Osemnajst milj od Nsshvills, Tenn., jo bUo nekdaj na bregovih reke Harpeth kraano mesto. Starinoslovci s DOLOOTBAJKA POMT1ČHA SOMIDUA V OHIOAOU r^^KOiri 1ČANA (Nadaljevanje a prve strani.) ------ ------------. . ila leto dni in za katero ja bilo Smitbsonovega zavoda aojazkri- Lba dv^ejet.tedenake obravno, li pod vodstvom W. B. Meyerja he MmudUt poroto itra0 fitiri uro njegov pepel. To predzgodovin- L 36 miflut »ko mesto je bilo požgano na vil-1 JmLtf J Porotniki so odšli na posvet ka svojega sijaja. Med smetmi in pokrival - dll ogor« J 40 jninut popoidne kc lesa m hišno opremo. Kakor | Med smetmi in u J minut dopoldne ter se vr-prstjo Pa peskom, ki je pokrival nUl y iodno dvortno 0b trat lj ta krsj več stoletij, so našli---- pravgo znanstveniki, je to niesto I babUonakrstolp. AU ko so se pri-1 ^retofKTašove mu"je pa a' podobno v marsičem velikim me-1 r.nrrttniki ie naaUle to-l * hiškim mestom. Najlepše staro-dsvno mesto je, kar so jih doslej s« zasledili v ZdruŽenh dršavah. Templi, piramide, ccste, trgi in ____ ________ I I . dse," le govori Rlbničan. rad te In še tedaj, ko je jal sodni klerk potloUa.7' . ------- tov, TE "" odvijati razne listine, jf bilo po «.Vcš IVter, taa v Južnem Ba- tlskovi, vse to dopoveduje, dwiBl ^o kakot v grobu, in Wlf kjor so železarne in jeklar- morali biti njegovi vladarji Mehi-1 rtd0vednežea ao ae wle. Mf ^jo u eno faro, v kateri js la tiste minute kakor oala več- nekog goopodarll Kranjski Janez, nost. Pa je zinil klerk 1 M I ki jf kotel vsaki dan pojesti po — i 4'Porota jo izpoznala, da Jo enega toeialista za gajtrk, dva za ga obndja je videti navzdol! re- Vernon Ma(J Dontld nedol- kotUo, najmaj tri pa sa vošorjo, kc Hsmeth. AU.brambne utrdbe ,, da jih najhitreje aprsvi o toga To je bilo dovolj. Bojazen je grešnega svets. Seveda socialisti - , « 1 Izginila z obrazov šestnsjstih ob. n au tako zagodli, da bi jo Še da-so vzeli mesto, ga oplemli in pož- L ^rim ac je namah od- n«, pomnil, tko M no bil šel pre- *sh do tal. Tako dokraj je bilol^ ^ kftmen , ^^gffi dO taka krpa obvarovala prfd bo- Naznanja to Delničarjsa Slo lasnimi U nesrečami ln segajo po|r#Mke zadružna prodajalna v njih. Tako e^pajo dolarji v 8ka- Conemsugh, Pa., da aa vrši akup-malho, ki postaja 1 oliko bolj na šeobRrtltčna seja, na kaUro Js vejša,-kolikor vo« jih J« navesan vsak delničar ts zadruge — T.|v>n)i. Ima tudi^^naka vrtta tlaka- fo n* katari bodo imel priliko svojo misli na mašČfvanjf, ki ^ p^be na papirju. Na tnl stra- vgak de^tr pojasniti svoje ana-ff Jf opojno zadiralo v aojo du- ni je podoba, na drugI Je pa nt-Lj, u gboljlanje bodočega posle *0'urr i n 1 I j 11 1 kJMi •kop^i skrpuoaaih starkov. V4Bji> N u ,ejl b0deK0 lku4<|„ fit1^ ie P* T** ** W\Hl«boljUtl naša do^anja pravi-tajto^ lJt»faol do avojega beIcd6 Ufovori trlkrat gaporedo- L ^ da Mq vsaiakotl oago. blišnjika, kakršnega je Skasa ^ lgbko ato dni greši. In to M EJg Mkonom*i0 v .fdfvolj.tvo klonil Mežnarjevemu Tonetu. Za tik0 nmiilJuje, na pr. s Tsaki^SfR. Vsak delničar naj pride njim so pnšl že drugi ne vtlg.U. Ugovarja tiste bofšde, dt L f| ,§Jl , doWm, in prenelljen|. In prav po "flačkajnarsko" jlb|ktr brM Arhl lahko greliš, nav-\*J} ^ „ kori.t .plolne za- sezadnje pa prideš levnrbsaa Hlruf(V Oaebnost ima« odpaatt mogoče dobiš šf najbolji sedsž, itptn< 0dbop ^ p^.tjf gleda ker imaš nekaj let •tf^if ponosno na prošlosL ker danes po dobrea, da lahko grešil, ko ta f L.^!* trdfga dfU ln boja st pobere sart. 8.j vel st nas Hi|tojl ^^ ns trdni sploh paaetns Ijudi niso take po- L ^^^ klr pe Mreda dobil i povMm zssluga odboru samem Jtfl tak jo nabrisal." , "Kaj praviš RibničanfM sem ga vprašal ln vanj vprl oči. "To-roj je C drugimi ravnotako nare-kil kot iSt®arjcviin Tonetom!" ----* • - J PP 1 "Prsv Uko, oko ne hujše,0 Js Sodna dvorana je bila kakor |meaii Rlbničan. Prižgal al Ja cl- --------. garoto, Krašove au jf na a kl- kazali porotniki, ja nasltk ;to- mABjeu gitve pritrdil, likšna tišina, da bi človtk lahkoj "Tako, tako," sem mrmral pr* slišal miš v dvoranUiflHiiMH|| kanci. I Mesto je bilo močno utrjeno. Raivzline poldrago miljo dolge-■ obzidja je videti navsdolŽ re-I Harpeth. Ali brambne utrdbe se niso mogle zoperstavljatl napadom sovražnih Indijancev. Ti I . "Iji*— w.. n» POViem saaiuga ouooru aeuvro ni, ne toliko zaradi toga, kjr rj^ ^ jg Vi#. grešimo, aapak kar ao «vno ^ ^ dd> tak hnabug, kot tiste krp«, $ napredek še nadalje jf mlvls-msgsjo proti vsem Weznim al«)| o ^ r-j delničarji, da Sf P* poinoštevilno vdeležite seje In po. nlka, IU ne, pa uarješ. "Zdaj bom pa jaz ano msgata rošitl vso važnejša probls Kot lirntno idrtvllo uprtbarolnfnnfioo — JamlJlta | Sevtra'0 $ Bnlzol (PMl lam M llftjsaskt Weal , iPnporočen SR § ; ■»avganje, mnsim w Osaa M la M ssotov. vUkareak. m i(ai'ii>s, mvvi SLUŽBO Iidl. Slušbo bi rada dobila »loven, ka srsdRjf starosti bodisi pri slovenski ali hrvatski dmilni v Chl-eagu. Sposobna sa vsa domača h.Ana dela. iRpojaanlU vprašajte i upravnlštvu 'ProavaU', Lawndals Avs., Cku ago, 111. —- - - - „ M P°7laarii ponoa ln korist naše delav-dsl " i,s^jtgovmflJENlm toQ ^too orgfnlsacije. uprl avojo oči vama, kot da se bo> §f j§ ae vrli v Ridaljt dna * če praprištll, ako^ so sanlmam nL^, L Ob drigl vrl popoldne v dvorani drJifi Alojrija. .... ^ """ivalil teta* namen a arce. 1 jo i>od zemljo, kot oni, kataria njrjjovo prebivalstvo zatrto, da u klcrk jc ngdaijeval čiUnja je v.aki dan želel pogin. VidU, w niti Indijsnci na vedo spoal- ^pg^ ^ dolgošasnia gU- taa v tisti farl ao lacll "fajn" ■jsti, kdaj ao so prišli tja Mt-I^T j^ior bi to ne bilo nič v filiu ta goepodarja. Sicer ni bil kožni ljudje. klegovca aladca življenju. tako 'fftt" kot Tone, aapak r. - f William L. Kiaitchuclu Agger njfm aa Jo izhajalo. Dobodki v ti DEKLI SKOČILO Z XL MAD- bsek, Fitsgereld, Moynihan, še tH fari niao majhni, in človek IT10PJA T» « «LO. ^ j J. savršalo po dvoS» fc^^ doma ^n/ana.ko >pziszu** rojiti šebelf. LJndJ. ^ ^oblajt, ne, pravMprav pod mjo njs KI de Campbell, oblečfna sa- dati duška avojoan no v kopalno obleko, akettla s kar ia v Ustem hipu. Ali *dar je > tho kM P drugega naatropja, kjir ao bneU posval dvorano k rodu ln airu. rjavem Toneta. Najel je svoj« dijak^af-ojkstanovan je, Klerk Je še fdne^ T »• pesto torte akoro do smrti po- nabnl, J# naetel t lino tek «pl«too| M na noa te nekega dno se je bila. Deklf| ▼ kaško bolnišnico »'kolikih urah umrle, ne da prišlo k zaveati. ^ l»jske jt odpeljsla pillflja na .Hdnjo polieijako poetajo Hyde To ae IIerry Koofleld, Da i smberg, D/de Oriffln in W. L bi ^ofield, ki ae Je najprej Uda! u Ssunderaa, je povedal tole: »Hrte aem najprej popeljal V kU ter ae Oblekla H kopelno obleko v sobi Jas TnTTiStlfllilS T* f *^' Ht^* It fars v Juftnem »abelu S«dnlk ji Js Zašel taa, kjer jo Mešnarjov T-ki šes šratdeaet m- ne delal pok<*u. kerJ. bfl t** kjer >e po j P« «ovo z.meknll ja a avojo neuaou, da so Jo od Skasovih JeJ? UrTeiJT->tni^u na- drepnikov dal .peljati na led l—l ncmtf.ni Nato je ogaanil pa rod, kar bašeš. jas vodno St Z^mmii da Skasa ni "^JHadl s1;^« rjssjjfm ^ . šumain hr-šo. »b-J.J P-' Ho, BMce, r povesta Skasu. "Vaš kaj, Skaa ima ša bolj navihana trike. lada-ja U dva liata. Kden mu alnžl, da ogriae vsa, ki mu kalijo njegov "blsnis" in odpirajo ljndaa oči« drugega pa, dt aolso svojo avss. V taa drugem lUtu JfiMRrlJs taka voati: Dva dolarja listu v podporo, da sa naši aoaUlisti sprso-brnejo. Ana EateUbanova. — En dolar Uatu r podporo, kar sam prepritana, da mi Js poaagal U rešil smrti stavek na drugi stra-ni podobico, ksr sam ga prsšltala 1 veliko "sndsbtjo". Neža Poro-umnošova. - Tri dolarja listu v podporno, da se prečtetltemu go. •podu Skttu posreči sprsobmiU nsše nevemlke. Marija TozaCrk-njena. — En dolar litta v p"dp* ro, karta nas mol.^ bka- M. Jora (Jrešnikova." Krašove & umolknil sa treno-tek, etreael Jf pepel f flgartU odprl aa široko uaU io pljunili <#PSi vidiš po taki metodi »ku-bi revelš, ki a trdim t'aloa alnšl* jo vsakdanji kruh. U toga šleva-ka ni prsv nU aram. ampak oša. boo U stope po nliei, kakor da mu J« voa svet pokoren ln ga pri. tatva as modrijana vosk modrijanov. Ma, vidU teka fe" *» Ii ^hdnta •r. Alojzija. (Adv.) ■ m 1 1 ■ PIVO—PIVO in U »volu I.la^u ko ANTON SAMBA, I«. drija Ja potegnil _ teri ae bile neaUkane tri bloštoo skoraj v take bal je, krr&ne noaijo kuklukaovti Pogledal aem In I I ■ "Saj ga vendar počnem, aaj znal aem gs, ampak tega pa nI VABILO NA PLESNO VESELICO kfSsfO priredi DRUŠTVO "VIHAR" V DUNLO, PA. v soboto dao SI. julijo, 1923. Zoiotok voaoiko tolao ob • url sroior. vSTOrniNA ae aselbe SO« taoAe peed g • 1grmm aili I ftašM ie po. I ff ae bi vsšar. ..\Jk aj&HL. mmmm 1 « • .-Ti Lev Tolstoj: * Rodbinska sreča. Prvi del (Dalje.) Med tem, ko m jo evet bo polju ▼ tej mučil ^^ejvročini ln prahu, je spala Katra mirno v hladniku n« klopi. No mili po'še nahajale lepe sočnste češnje, nošo obleko pa jo bilo tiste in sveža, roda v vrču spreminjeU ee je nn solneu v krietel in meni je bilo toko prijetno in mile t duši. "Kuj mi je storiti!" mislilo sem; "s čim nem za«Iuila, d« sem tuko srnčas? Ke-ko fn s kom noj delim (o srečo? kako in komu naj jo poevetim?" Solnee je 2e zašlo za vrhove lip, prah na polju ee je polegel, nebo ae po vsem razvedrilo. Za skednjem so ae videli novi etogi, na katere so trije muiik! veseli snop-je in brfčas so poslednji vozovi škripali mimo. Žene s grabljami na ramah in podpsssns, so se vračale pevajoč domov, toda Sergij Mihajlič Še ni prišel, akoravno aem še od zdavnej videla, da ga ni bilo več na polju. Naenkrat ee je prikazal v drevoredu, kjer sem ga najmanj priča kovfflg. Snsvll klobuk, pospešil je z veselim in šsrečim lieem korake k meni. Br so sem opssils, ds js jsko dobro volje in da je v onem rsapolože-nju, v ksterem sem ga tsko rsds videla ln kstero mo imsnovsli "razbrzdano radost". Bil je ka kor učenec, ki ee vrsčs iz šele; bil js vas od glsve do pet vesel, srsčen in zsdovoljen kakor dets "Dober dan, vljoliea mlade, ka ko se imate t Dobro, ksj ne t" je dojel šepetajo, stlsnMH ml roko. Ko sem gs vprsšala, kako se lms on, »»kije odgovorili "Jsko dobro. sdi ss mi, kskor bi imsl komaj trinajst lat; miks ms eelo ko-| njs igrati ln po drovju plezati." MDakle v "razbrzdani radosti?" sem gs vprašala, gledajoča mu v smehljajoče oči in ssčutils sem. ds je ons "rssbradsns radost" tudi mene prevscls. "Da", odgovoril mi je s ns-Smshom. "Toda ssfkaj bijete Katarino Karlovuo po nosu?" ^ l Olc^ajoč njega ln mahajo s tejle nisem niti opssils, ds js psdfl latri robec rsz liec in ds sem se je dotiksls s listjem. Nsamejsla aem se. "Ona bo itak rekla, da nI epa la", odvrnila aem iepetaje, a ae ; oliko zaradi tega, da M je ne prebudila, marveč ker mi je bUo močno prijetno govoriti < njim šepeta je. j Tudi on je premikal uatna kakor bi Ša|aUVtode le, da bi me dražil in mi pokassl, ds govorim ie tako tiho,' da se ne sliši več. Vgledavii krožnik a* češnjami [polastil ee ga je kakor kradoma, šel k feofiji pod lipo ia-sedel as njene donde. Sofija se Js s kraja Kad ovala, toda brzo se pomirila ž njim, ko ji je predložil novo i-gro, kateri bi namreč anedel več čeienj. I čakal nanj. marveč zlezel po voglu na zid, dvignil omrežje in skočil ne drugo stran. "Hočete U češenj! Dejte mi krožnik!" začnje ee njegov.'glas f vrtu.*J , L"-' "No hočem jih aama trgati in pojdeui po ključi', rekla sem; "Sofija ga ne najde." Ali v tem trenutku zljnbilo se mi je gledati,,fcej on dele, kako "Hočete mar, da jih dam še prinesti," rekla aem, "ali pe poj-demo sami po nje,'** -Vzel je krožnik, posadil den PONDELJEK, lg. JULUA k meni — kakor sva *aj aU-bega storils in kakor bi se bil epa nietoval tS{ »A«™*0™" o>eU! plotom 1 ProkletaTvojrta. — . (Iz Barbussore "JSsnine" ) (V pričujočem odlomku razvija bagleda la ksAe se obnaša, kader Bsrbum. misli, da ga pihče ne opaseje. Ne- vejne, tisto vojne, Mt Ji J£.turne-mara mi tega nI dopustila jedi njeno izruvati vso človeško korc-želja. da bi ga le za hip fefmtiU uino iz sOmetjlkih tal, «ebo^» izpred Pa sem odbešela' po | razvoj po prstih na drugo stran vrtne nob. nega majčkenih trika izprožuje svBj bfi«k fc grom in svojo skrivnostno J no silo, ki pošilja svojo L?, kor isstosiek v veeoljatvo ■■ Kit ie ns bo u tJ sila elektrike že sanu uvM značaja vojne. Valovni jj M^R^pjen v eno aa«J ki ne trp® nega odpora, še napotujej01 de nanj ln vsi triji smo šil k rastlinjaku, ki je bil z mrežo prepet Sofija se smejsje se hitela njim, vlačila /Cfuknjo, zahtevajoč da ji vriie donde« Vrnil ji jih ji ter so važno obrnil k meni: "VI ste v resnici vijolica}*' de-jal mi je še vedno tiho, če tudi se sedaj ni bilo bati, da bi koga prebudil. "Ko sem prišel po onem prahu; sopsrici ln dcluB^HJ prevzel me je odmsh duh vljoll ee ... A to nI bils vonjsvs vrtnih vijolic namreč onih pravih, ki cveto na polju brzo spomladi, ko lskopai sneg. . flBIBi "Nu, je H vso v redu pri gospodarstvu?" povprašala sem, da bi zakrila ganitev, ki eo je vzbudile v meni njegovo beeede. "Vrlo dobro! TI*ljudje se povsod znameniti. Kolikor več jih poznamo, tolikanj več jih moramo ljubiti." "Da", pritrdila sem, "dane«, prodno ste prišli, gledala sem is sadovnika ha te bedne delavce in zašolo ml je biti težko pri srcu, da m morajo tolikanj mučiti, a meni pa je tako dobro, da . . ." "Ne govoričite o tem, draga moja", ssgsl ml js v besedo ter mi milo pogledsl v oči, "to je sveta stvsr. Bog nss vsruj uganjati a tem želel" "Saj pravim to le samo vam." vrtnarja nI bilo doma, On jih je poslal.vse na polje, na delo. Sofija Je hitela po ključ, toda on ni Življenja, teh 'JgiiAt 4 kakograenee V Dantejevem peklu. ^4b»ve« nek. pleklanaki A ajdi postava, ki ao rasvlečene jino kakor ozka pota, te trepetajoče nočno delce, ki mo-oatajatl po dnevi in v solneu ia neanagi^Jp tedaj pfb vidna ogromna teža ognusa-ga blata, ki teši Uanje." ftvi- ffkeučnast m užgejo nsekreg podukijfej^tflf fe^ > aebiio^Bj tsjoče iskrenje,' in vse to se in zabaše a temi mnoiicani na prokletatvo Vo jfiko v, W Šolpoatale nič drUgega| idiota Iva in bojue znanosti isto [n^pod^večno pepelnato 5votof P* ■Bar**".....- Kraje, vstopila na presen škaf, I pot, ki ga hodi od pamthreka. Nje- lznf> ^Ig^fc ^^M^mm^?***** tako 4"in je zid segal le do pa gova prorofl«P«Ba je aamo f^jsvečani emu*l in pomen toge *e-| * ■ niška vizija, ampak: ali ni upra- šaetnege .težkega grmenja, se « , 1 Z _________.iVičena po vsem tem, ksr opszu- jih zaradi njega zaprli in nakopt- IPrfKledavša ^ranjost vrta rdine§ v miIiUrUtični znore- Lda ga ubranijo. NikoUaejim t^i-tf ka M vae» ,veUt In tndi Bar* M razodeti, ne katerem me-zobčastimi ** £ buasc pr»vi: Vse je samo beden ltu gc nahajajo. Kakor drugi, ki terimi so v^li frozdi ^ p o- K y t6gg# ^ iC mow v rCanici L, bili pred njimi, ao pognani več-dov, pomolila som fUvopod mre ;dogoditi ^ . . ; I y dovrfien08t pozabljonja. Krik. žo ter opazila Sergija Mihaljiča ^ ^ ^ - prt L. ga §uncjo h ^ Ge gtt dalje medvejsmi neke pravi jene. Pokrivajo cela orjaška pre ko wunlje, nego ga nosi onemu- alti ie fotovo da m dfli in da ^^ samega črnega me- gioft njihovih usten. Njih slava ga^-»kšsi ne vid, l, odkritog lavo ^^ ^ ^ J ^ ^ ^ & q afirfeif^il^l; ^ ™letok- V ,toje *\mm teles. . - ^ m*m V njem žarijo kovina- ^^ ge v cnea izmed zrft. medsebojnega Sovraštva, znanosti isto ta naameh me je tako izn^adilo, rQ je obe|<,na mrskotna mrežalljicah in celd človeško voj- da sem ee sramovala da aem K« Lnk in 0?rAj. Besneči stropi ž^ i0 nsd zmljo. To brodovje m^ daJ?c Svtil : ^ ^ T**0 -S-S v vsakem trenutku In da je spregovoril Ma memo drug poleg drugega in Se kjerkoli aiUjon ijudi ia YM| kar • t'J° rtr?een^no lit kiizWajo v vse plili Suno v ^romni meri. ln jc udarilo tako močno in rtrea o gmerl M lena zmtlnjm * d . dovo^da izgledajo v« me nekako tajno čuvstvo tako, mačitl. Prikovana smshnila njemu. ^Lioe mu Je ^ I zmešnjava s godrnjavlm pleše na podmornice, ki morejo ru in mi napolnjuje žile a. Atlantski.oesgjtflyji jo hrumečo Igtaja jo semcljslfešrrude, ne ksto-buča- Ljj| leiij0 topovi, drugače tako po- relo radosti. Ni bil več oni start njem, ki rošts od vzhods proti se- k^jni in giin« kakoP posejane ši-jtrU^Ijube^mjivovae poučevaj^hodu. Bastaljenl kovinski toki,Lnke. IzrtreUl^em »Tv višino bil je človek meni ensk in bsl zc mogočtii kskor svetlobno morjs dveh tijK)čcv metrov. me je, kskor sem se tudi jaz bala kaksgs svetilniks se izločujejo. B- ^ njega fn ljubiU gs. ^.»sua »P^Jprtričnoimigljanje ae agtika in govorila ničesar, marveč le gleda- Ldtika. In komaj razločuješ u-|a_ la na drug drugega. Toda n- tottno setico nekega gričeftega US^ijni «4. na grlu krat jeposUl rejnobj«, naameh U^ .Pošastns M^ kako|S£ noi. Noo^rešen iM in rsdost v očeh je sglnHa; hlad- podvaja in potroja v debrih. Tudi' no in očetovsko ss je obrni! zopet tam krepenijo železni tetki, ki ao Zftfai puh mo je zsnesel v neki oblsČni rov. Nenadoma padam kakor kamen za tieoč metrov nižje. Zbesnelo žki za vse to v vsaki deieli darie ostali pod vsoto posame narodnih imetkov? . Vidim vss te prevrate aai vršno. Komsj ds jih znam ti s številkami. Toda mc bodo nego življenje samoTl veno ln divjaško pobijanja kov po ljudeh bo nekoč k A potom je nekega dno odpovedalo telo. Kakor mrtva ss js SpmUle zvečer ns posteljo in js ipsls nepremično v globokem enu vso noč pozno v drugI dsn. Ko je vstsla, m ji js sdelo, ds jI je pleve prazna pa sto* da nima duše, ničesar. Nič veš ni mogla resmilljstl o svoji neersčl, ogorče-vstl se, bunKi eo. Mirno je bilo v prsih in topo. Vee ja utihnilo in obmolknilo. Spomn$la'*Je. de je lečne, de prejšnji večer ni večerjela. Ali js v kuhinjo in si je usredils Is jej/ jed. In čudila se je sama aebi, de je, de ji gre v tek, da mloli na kruh, na mast In teke rešL . - v't 4M tretjem, četrtem piemu ji Je še šaljivo opiaovij ječo, se hvalil, da ga Imajo vsi radi j ds Js gospod/ drug med drugim in ki jih L^ po£arjev in žarometi ne morčjo dose» Likovih^ min in > siloviti so žšrometi, da CJ^ grive ki Tako morš njih svetlobno uda '-odvrniti |d( grfcžs ^i^tdiin ot mh ? Tako grive, temnih me se aroguns zemijei -t^v ' mogočna ,jo U ;Uimast%rjjMH| atoTjc n*i?*9n*, mt9i?t TSfSfflSfe da bi biU lasna spleUnina bi ltnste''MbVoljen/Da je bif ftsrodea, mM mslo prebrissaj kapitala ni imel doVolj, drugače l«0*5 nlx*f' »emmerne, mraz bi ae mu bils njegove špekulacije že poerečilo in F pravokotne hiše, ni nobeno namesto v ječi bi sedel V kakšnetn^radu čaHtnl1'^ " ****** vrt' in spoštovan. Vsi bankirji ln milijonarji so pri-Šli na ensk mttn do premoženja b moči, kskor je hotel on; rssloček je le v tem, de so imeli oai srečo, on pa ne. Naj mu piše, kaj ddits otroki; in tudif sebi naj kaj pM*,: ' ,. - . _____ Vsaka dva meseca je prišlo podobno plamo; ^ T 'flkioUn. Vidim to črna skslnsto zaklenila je nhis, kadar ga je čitala. Zastonj Se [razpoklino, ki jedo roba napolnje- nizke, neismerne, mrakotne vojnega boga samegs. Vidim tr-ivokotne hiše, ni nobeno M kpog,( v katerih ss bo- Tvorijo gs nspadani vozovi, |d#4a r&Znoliko»t vedno znova ob-' navija. Podkopi, ki v njih hrešči- jo drŠeči atoli, ss nižajo v grape, • I poševno in urejono^yidim stra- sto. I Id se jih je trebe dotakniti simo I v notranjosti, de se pre-Imsknejo. Scdsj so vozovi pri j pravi jeni, ds sdrd raje ne svojih korito noč. Iu sovražnik poUplja velikanskih kolesih naprej. Ti or- Vie ta y nei^rpen veletok žgočih ' topovi se uvrtavajo v so-' je trudile, &mferame tegs Človeks, ki je bil njen mož. S katerim je živela toliko let, kateremu je" rodila otroke. Ali globok ln žlrok prepad je zijal med njo in njim; tuj, neoplsno tuj je bil Roman njeni dužl ln njenemu mišljenju Hram jo je bilo, da je tek; kekor suh Ikt; M gs nosi veter zdaj aem, sdsj tjs. Lice jI je gorelo; čutila je ns sebi ■ _Jlriti zemelj'skl ^pmrak pro- so-aklonejo kvečjemu čisto "^UuJJjgrečc vso nočno temoto. Lte ^rlaS Ž! ^zm****«^ -*?-*0«' ste poševne topovske cevi so tako ^gj^ klk^r da je ajjfJionflS, tO Idolge kakor tvorniški dimniktlHLjpdb postala prosorna.SBpi Utt%M. rM_tegnjene, da njih črte ^^ po^ve stojo kjorkoU as Hiš srsmoto, ki so je" nI tavedal, ponižanje, ifglnejo in odbegavsjo ta- nakm brodu ki pJava nad ognjo. f ' BT- ta človek, ^kšen je ^o dolge ao kakor spokaliptiine I nim, jeMrom> in ki ga al vkijf 4 Kakšetf Je t | ta človek?! — se je čudile, ogorčena v dno srce. Med slo.-inre so ga pognale njegove strsstl in Se je dobre volje. Njegovs msti je umrle zsrs- svoja taless zri angel prekletstva. jen je. Počasi je prlhsjslo ozdrsvljenje laf prero- . > Hsdele je pred hišo ln obšu^a je, ds je »oln ee topb In prijetno, ds js srek, kakor barlun, tako mehak, da je morje doli v daljini, kakor as-psts svile, vse seleno in predivao»^ ^M Otroka sU prihajata k njej ia ona se js so-pet ss vedele, kako ljubeznive so otroike roko, kako slsdko božajo, ksko ao mtls ia drage. Oleds-la ju je, kako besa aksčets po vrtu, iu njune no-Žlee so jI'bile kakor nekaj, Čessr Še nt videla al-k.lar Dragocen umotvor, ki je vlito vsaj čarobno Življenje j Čudovit umotvor, ki ee izprcmlnja vaak hip, m^nja j»odobo in vendar ostaja leti. Kekšne plemenito oblike Ime otroške noga, kakšne sladke črte, ksko js vss čudevHs, lahke la prošae^ Obstala je pred trto, ki m je vzpenjala ob eteni na južni etreal vse do strehe. Zagledala H je v bujne, velike liste, ki so m gosto stiskali . nia_ drug k drugemu ln m pokrili klšo, kskor čudovit K S živ tasior. ^ Po viharju je nsalopa mir iu blegodejee je je objelo tišiae. Nič več H ji al trebslo bati rečuaov, pisarn, tožb, opominov. Njen mož je gtoril tisto, ksr je slutila že takrat v Dragi, ke jo Je pooetO njegov etrlc la Ji pevedel, de ao saa razločevati med svojim In tujim. Se m je »godilo , .. pokori as ... Morda js prav tako V!ima bodo ta leta njej la otrokome. ' , Včaaih jI je pisal. Kakor vsi taki Uhkl lja-dje, se je tudi oli hitro sprijaznil s usede. Duševnih bojev ni boje vsi nobenih, la plae» ss js vide-lo. ds gu popelaoau nič a« vmemirja veat in da je kraeaje njegovemu srcu tuje Čuvstve.. Pissl js e "ssseU", ki je je Unel v življenje, poaeheo pe sedajsleutlssta^ krivde ssspiob al mvsdal * r. nj«*gn. njenega Očets Js "'doletela smrt ssrsdl njega, ln on ne čuti nobene kri nobeaega kosanja. Le Slučsj mu je vse to. 81 ds js s svojimi prevsram! onesrečll nekoliko tov geH ns Tirolskem, ki so jim vse prodsli zs- ln omsdeževsl ■ Te cevi pe ao spadajo ^ kakor k pravim strelbsss. To so le Df|lgi i^j« w zbežali v višino strojnice, ki jih >cprestsne vrste y ^htU^i^Mnio na robatifi telesnih vlakov bašejo, in te strel- Lginth nad tem dolom netnaga In be morejo iz ozouUja Azati cele|jjJT Dtle5 „ vj(lno u f gorske pmsttiu izgrebeti. Vojna L vr^jo vse križem. Ml____ je nekoč nahkov.U kakemu poslu | jc ^ žrelom .eh do, na deželi. Dsaes natfruje od kon- [^^enih, okovanih prepadov, sramotno smrt Izginejo kakor ogromni, se temelj vojne, ki ao ga podkopali. Iz sedanjega isa^ učijo. Menijo, da bo sedanjo tako dolgo trajalo kakor nj lastno Življenje, in prerijo: 4 pride zs nami potop!" Nek dne bo vsegs vojevanja konoc, ne bo nobenih bojevnikov ve*, M vojno vodni. ? * Kdor pravi: "Vedno bode| ne!" ne ve, kej pravi Tak jei mo obgrisen po splošni bolezni kratkovidnosti. Meni iti vso modrosti h» in meni, ds je v posesti poštenosti. V t se beha t neotesano om< j vseh poMjsčev. ■ li^l Boj neizobličsnih prap znova začne na izgoreli Ljudje, ki ao se še na r^itfPl jali, so so medsebojno pobili, je spadalo pobijanje k njihotii ženjaki obrti Pobili so m, k*» verovali vsi enske stvsri in kre, sboj popolnoma endar-Po njegs. Slučaj, tla je pahnil ženo v sramote \ckJ° **** T P°kanju 1,1 sodeloval svojo Ime pred otroki. ; Jg« ^.Tb^oT Tž ^t^SS! ^ ^ to komaj opsslš ljudi, Id goauuri- | ■Kozi današnjo vojno. Opazit večjemu aa potih, ni premike M in še čudi se, ds mu ne Ko ao ga orožniki odpeljali Is ajene hiše,*ii je rekel: "Odpnati!" a zdaj, čes par meeecev, jc te pozabil na tisti hip; šs spomni ss ne, da bi mu moral kafrčlovek kaj odpuščati! On. on ai ni-čeear kriv! Samo slučaj . . . Vidi ae Is njegovlk piaem, da mimo spi. da ai ne tare glsve s kesf-njem. ds ga ns vznemirjajo skrbi sa bodočnost, d bi im.-i rlgarete, pa pečenko, vino — ln ecvede tudi karte pa bi bil popolnoma zadovoljen! . Stisnil s ja gest v brezmečnsi| sfrdu jK^srpua^ v sls m je, neizrečeno se je srsmovsls, ds je bil navzgor ril M&fvl mm t • • .'•< j .' V— :*vfss znanost o strupih prižiga ▼ obleke itiksigji umetni ogsnj. jočlh se ploŠČlnsh in prehodih, kil?"! P*"*** 0 »tropik,razprostira lo pritaknjene k ZSlH s ksm Inoi^obi^danih kleti^uborno Kit S^j^iMH co ŽSglmlsnih ljudi, ljudje, ki » t " KES1 *maMno^t pomazanin. ffiJS!!!*^*.?" lmtopa^o U mrsketne jame. Do- kuz^a53 dub mov.no hočejo ibfjo . 10 t enega izmo| eostaih zaplet- n,n°ZUJ° nic MMkak f iskala mora biti mož neupog- ljlv la značajen. ^>premak]j^^o mora kljubovati vikarja«, nesrečam in Iskužnjavam. Jeklen ščit Jo draHui, šeui ln otrokom t varno aa vetje Ja« bi m la p^^očt pot rebaijm — A Romea Je bil, ka-ker poeek ob morju, ki se Igraje valovi s njim la fa lisaem burja na vse atraal — ob prvi kadi url > *» ' ia-^jfcL ' Jilt-^' < NI se megla premagati, de bi Lea) sil otrokoma govorila e (al pismih. Ni m mogla preeut-gsti. da bi hčerki la sinku prlpovedevtie e očetu 'te'Ima Izročala njegovo po/dreve. nanj, moreta ga poaabltll ** ^fc tal m > borila sama % seboj, s šuvstvnm. dolžnosti, ki Je Je sililo, mu javiti, da oU otrok s •ttipr (Do t je prihodu Jlš.) Ikov. Tam čepijo v tem zemljiškem kotičku, ki > bolfprokbt nogo vsi drugi zemeljski koti, nsd I katerimi knunl bojni vihar. Ta ki veaderl Ksvestva PBOJKA ▼ F OHIOA«U. Prodam hišo s petimi štelo garažo in kobošnjsk, je mrzla in topla voda, H električna razzvetljava in t*l S hišo prodam kravo, geW*B 150 perutnine. Cena m«6J* ^8000. Poaeatvo ao nahaja pet "Ji kov od Kedsis ave. kare m ja plače. Ugodna prilika v llrvaU^ slovenski koloniji. VprsisjtJ ft John Brdar.EllLl lastniku publii.|62. HI. TolofealB ■ prtMk nuna oglar. EMIL KISS, BANKIR "i 1IS ImmI An, Unr l«fc OHy EMIGRACIJA IZ KRAIA JE ZOPET ODPRTA. DO JUNIJA MESECA 1984 0428 OSEB SME PRITI V AMERIKO. .... A k® Iiumh nk Im. »t«k. .11 »r«l.ik. «>w vrsean vse i POTNIŠKI EMIL KISS, BANKIR