135. številka. Ljubljana, nedeljo 15. junija. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prnjeman, za avstro-ogerske dežele za celo lato 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dum za celo leto 13 gold., za detrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesoc I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za goapode učitelje na ljudskih šolab in /.a dijake velji znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt teta 3 gold. — Za oznanila se plačuje ud cetiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača Štempolj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, roklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V IJiililjUmi 14. junija. Kakor g. Klun v „Vaterlandu" že pet let pripoveduje vsak teden posebej, da mi čedalje in dalje več vpljiva izgubljamo, tako, da bi ga bili morali že davnaj vsega izgubiti, in bi bili že zdavnaj mi vsi mrtvi, ko bi ta dopisnik pobožen lažnjivec ne bil — tako tudi nemško-ustavoverni listi vsaj vsake kvatre po enkrat vedo povedati o neozdravljivem razpoku v naši narodni stranki. Tako smo tudi v zadnjem času čitali več dopisov in sestavkov v nemških novinah o naših slovenskih notranjih razmerah ter o nmladoslovencik". Nemški zapečnikarski „spiessblirgcr" je lehko, enake sestavke bravši, sodil, da bode en dol slovenske stranke kar jutri z godbo in zastavami v centralistični tabor prešel in daroval malikom decembersko ustave in nemške hegemonije. Res je, škoda da je res, ka so v naši narodni stranki dve frakciji, katerih ena (nam in našemu listu protivna) je postavila na svojo geslo: „ rajši ne m č ur j a kakor liberalnega Slovenca," ki govori že samo o „tako imenovani" narodnosti, ki začenja (glej zadnjega „Gospodarja") pobijati idejo našega narodnega zedinjenja, katero smo s težavo in žrtvami v vsem narodu že vcepili, in katero smatramo za program svoje bodočnosti. Mi, stoječi na slovenskem in slovanskem narodnem stališči moremo obžalovati, da se tako kolikor toliko moči cepijo, — ali od našega dosedanjega pota nas vse to ne odmakne. Tudi vemo, da nse juha ne jć listek. Nedeljska pisma. i. „Blagor onim, ki so nedolžnega srca; zemljo bodo posedli," piše evangelist Matevž v petem poglavji od četrto do peto vrste, in izkustvo, oh britko izkustvo, dostavlja: „Gorje človeku, kine brzda svojega jezika, kajti od vsake besede bode dajal odgovor, in od vsacega glasu, ki prihaja preko njegovih usten." In verjemite mi, blaga gospica, ko bi bil jaz prej vzel ono sveto knjigo v roke, gotovo bi bili Vi uže davnaj brali, kako moje pismo v teh predalih, kajti jaz bi si bil prav živo zapomnil ovi zlati nauk, in gospod Ahčiu in gospod urednik — naj zadnji ne zameri, da ga spravljam v tako druščino — bi bila oba zadovoljna z menoj. Ker pa sem jaz v svojej brezglavnej radikalnosti zametoval vsako pohlevno besedo, ter menil, da moram prodreti, došla me je urno stopajoča osoda — in v onem lepem tako vrela kakor se kuha." Oni, ki bo izrek storili, da jim je ljubši nemčur od liberalnega Slovenca, bodo se še kesali tega izreka, in oni, ki so začeli naš narodni program podirati, da bi nekega nemškega „prav-nega" namesto njega postavili, bodo že sprevideli, da nameravajo proti vodi plavati, kar ne pojde. Nemci za sebe iz vseh teh razmer ne bodo imeli nobenega dobička. In če pričakujejo kake zveze od nase strani, motijo se, ker podloga njihova nij naša. Oni zvezo razumevajo samo tako, da bi mi narodni program pustili, in se z nekoliko nemško liberalnimi frazami postavili na stališče centralizma, da bi torej mi dali vse, a dobili nič. Politični razgled. Motranje fleJsele. F IJubtJant 14. junija. Konfiskacije in tiskovne pravde so na dnevnem reda pod našim liberalnim mini-sterstvom. Te dni je bil v Pragi celo nedolžni pedagogični nemški list „Blatter fUr Erziehuug und Unterricht" konfiskovan, ker je pisal o Bobies ovi stvari in grajal ministra Stremaier-ja. V Litomericah pa je bila tiskovna pravda, pri kateri je urednik nemškega lista v Toplicah bil za nekrivega spoznan. V Etvovu je na mestu Ziemialkovskega bil za mestnega župana izvoljen notar in dosedanji županov namestnik Jasinski, za namestnika pa dr. Madejski — oba z veliko veČino glasov. fmališki minister Ziemialkovski ima tisti delokrog, kakor nekdaj Grobolski. Tedaj se mora vsaka stvar, katera zadeva Galisko, času, ko je zlati majnik razsipal svoje duk-teče cvetje po belem svetu, ter je prežviž-gaval rumenokluni kos o golej ljubavi — oh srečni spomini — tedaj so konfiscirali moje prvo pismo do Vas, draga gospica. Nikari ne mislite, da sem tarnal, da sem točil solze, ne ne — vsaj Najina ljubezen nij Kot rožica na gori, Ki ilau na d&b so prerodi V IsbajoSej zori; temuč vzel sem svojega in Vašega ljubljenca — se ve da še le za Mirza Schafl'yjem — našega Boris Mirana in bral njegov ohrabra-joči izrek: Kakor .svoje jaz gorjo, Vsak gorje naj svoje nosi. Prijel sem za pero, in pisal sem Vam drugo pismo, pa tudi sedaj — zlati majnik je bil užc dokončal svoj tek in pisani rožnik je plel rudeče svoje vence po vrtih in travnikih — da, tudi sedaj sem propadel nemiloj osodi; kajti koufisoiral inc je urednik „SIov. Naroda'4 prej, nego je bilo to mogoče služabnikom večne pravice. To je njemu predložiti v pregled, predno se sme odposlati. Ako se ministru stvar ne zdi dobro rešena, ima pravico , jo še enkrat spraviti pred ministerski svet. Na ImtiliikvBH vsak volilnih odborov na svojo roko dela. Slišalo se je sicer, da se bodo U it s i ii i z zidovi zedinili in složno delali za ustavoverne kandidate, pa ta zveza se nij zgodila in tudi nij verjetna. Judovski centralni volilni odbor se tudi niti z vzhodno-niti z zapadno -gališkim odborom ne bode združil. Zapadno-gališki centralni volilni odbor misli v 26 okrajih postaviti okrajne odbore in je zarad tega v dogovor stopil z večjimi posestniki dotičnih okrajev. Ogerski poslanec Csernatony je finančnega ministra, Kerkapolvi - a zopet enkrat interpeloval. Trgovci iz Šegedina in zagrebška trgovska zbornica so namreč se neposrednje obrnili do avstrijskega finančnega ministra Pretiš - a za denarno pomoč in podporo. Pretiš je uslisal to prošnjo. Csernatonv deje, da je to škandal in da ima Pretiš zatuhnene namene, ker je pomagal trgovcem. Poslanec vpraša finančnega ministra, kaj misli storiti proti temu vsiljenju tuje vlade. Csernatony tedaj nij mnenja onega slavnega državnika, da se denar vzame, kjer se dobi. Tnanje države. Nova francoska vlada je odstranila poslednjega veljavnega republikanskega generala Cbanzva s tem, da je imenovan z dekretom od 8. junija za generalnega gover-nerja v Algeriji. Narodna skupščina bode pred razidom še razpravljala postavo o ljudskih šolah. — Meščani mesta Lijona so dali novi vladi nezaupnico s tem, da so pri novih volitvah v občinski zastop volili same radikalce, akoravno se je volilo že po novi postavi po okrajih, in je general Bnrbaki porabil ves vladni aparat, da bi tak izid volitev odvrnil. velik cenzor, velik reakcijonar, ta prijatelj urednik! Zato pa sem se pokoril in geslo mojih pohlevnih pisanj do Vas, blaga gospica, so postale zlata vredne besede evangelistove: „Blagor onim, ki so nedolžnega srca!" Po vrhu pa je denes še nedelja, in moje pismo nedeljsko; ne pristje se mi torej, da bi vmesil mej denaŠnje praznične občutke, kakova borna premišljevanja, ki bi bila morda pripravna, zakriti jasno duševno nebo s Črnimi oblaki, nosečimi ognjene strele, divje nepobožne strasti — ne ne, jaz hočem nedeljsko nedolžen biti. Pa kaj mi vse to besedovanje pomaga ; vsaj vem, da me bode takoj kaka ljubljanska trcijalka — ueumrlega Preširnovcga spomina — razupila ko volka v ovčji koži, ki lazi okolo, da bi koga požrl, hudi jeziki bodo planili po meni, in ko bom prilezel zopet iz ovih brezzobih čeljusti, ne bo več dobro trohice na meni. Vsaj še našega naj mlajšega barona Kranjskega — vsaj ga poznate gospoda Korgl-ua — nijso pri miru pustili, temuč dejali W talijtinski parlament je Redaj tudi ▼ neprijetnem položaji, da časi ne more sklepati , ker manjka poslancev. Vsled smrti Rattazzijeve , ki je bil poslednji čas duša italijanskega parlamenta, so stranke postale negotove. Misliti nij, da bi zbor v takoj si-tuvaciji dovršil vse vladne predloge, nego bode najbrže prej odložen. Sedaj se razpravlja silno važni načrt za brambo Italije proti vnanjira sovražnikom. Mnogi Italijani se namreč boje, da bi vsled kakih političnih pre-memb ne izgubili zopet komaj pridobljene svobode, zato so hočejo za časa zavarovati. Izvoljen je bil v ta namen parlamentarni odsek, ki je sedaj končal svoje delo. Dotično poročilo obsega štiri dele. Prvi del, katerega je izdal poslanec Tenani, govori o hrambi prehodov čez Alpe, v kateri namen se bode zidalo 20 novih fortov, 11 na francoski in 9 na avstrijski meji. Popravile se bodo tudi štiri že zidane trdnjave, tri pa ohranile v sedanjem stanu. Drugi del, izdelan od prejšnjega ministra general Bertole-Viale določuje naprave v brambo poluotoka. V ta namen se bodo zidale tri nove velike trdnjave, med njimi utrjen tabor v Rimu, pet trdnjav se bode popolnem prezidalo in dvanajstero popravilo. Tretji del, ki določuje naprave za brambo bregov in otokov, je izdelal poslanec Maldini, ki je strokovnjak v tej zadevi; četrtega, ki nasvetu je železnice, ki bi se imele napraviti v ta namen, pa poslanec Depretis. List „Osservatore Romano", organ papeževe vlade, prinaša vsled poslednjega govora kneza Bizmarka v nemškem državnem zboru silno oster članek, v katerem z najhujšimi izrazi obsoja Bismarka in ravnanje pruske vlade v cerkvenih zadevah. Tut'čtja dela čezdalje več skrbi onim vladam, katero bi rade podaljšale gospodstvo Mohamedanov v Carigradu, ker se boje, da po razpadu Turčije posedejo to važuo mesto Rusi, ter postanejo tako po besedah Napoleona I. gospodarji sveta. Vlada v Carigradu postaja zmirom brezumniši. V enem letu je imel sultan Abdul Aziz tri velike vezirje, pet finančnih ministrov, sedem ministrov mornarstva in sedem policije. Tudi paše v pokrajinah se zmirom menjajo, pa vse nič ne pomaga, ker je stanje cesarstva vseskozi gnjilo in pravi škandal za civilizirano Evropo. Pod vezirjem Mahmudom so sultanovi adju-tanti kar iz ladij sprejemali državne denarje, ki so prišli iz pokrajin, ter je vlekli v se-rail. Mithad paša je odstopil že crez dva meseca, in sedaj pod starim nezmožnim Me-hemed Rušdijem tudi nij bolje. Po tem takem nij čudo, da se nekdaj Turčiji podložne dežele, ki so se posebno v začetku tega sto- so, da mož ne posvečuje nedelje, temuč da je, ko je bil še deželni načelnik kranjski, neko nedeljo par volov prodajal mesarju v svojem bureau na lontovži, med tem ko je čakala znana deputacija pred vratmi. Trci-jalke so dejale, da je to greh zoper tretjo božjo zapoved, neki muhasti „liberaluh" pa je spoznal, da se tamkaj vendar sme par volov prodati, kjer se je vže toliko enakih ži-vincet iznašlo. Gospica, jaz sicer enacih slabih dovtipov ne prenašam rad po svetu, a tega sem Vam vendar navedel, vže zarad zlate resnice, na katero se opira. Torej — oprostite! — — Kako sva mi dva vendar srečna, blaga gospica! Ne, da hi se nama izpolnjevalo vse želje, — oh vsaj naj gorkejša se ne more spolniti, in tako imava vsak svoje gorje, — pa srečna sva, ker živiva tako oddaljena od ovih bornih homatij, ki se vvijo dan na dan po krajih, ki jim pravijo: mesta. Vi bivate tam na prekrasnem Gorenjskem, v kraji, kjer se Človek nauči ljubezni do domovine, in Vaše srce pije oni sladki mir, ki obdaja veličastne kipe naših gora, in nobeni ostudni prizor ne kali Vaše zadovoljnosti. letja nekako osvobodile turškega jarma, skušajo odtrgati popolnem. Tako je bil zadnje dni egiptovski podkralj Khedu v Carigradu, kjer je s svojo diplomatično spretnostjo in najbrže tudi z denarji dosegel še večjo neodvisnost, nego jo je imel do sedaj. Srbija se povzdiguje Čezđalje bolj, in politikarji ji prisojajo rolo jugoslovanskega Pijemonta. Povsod na Turškem se kažejo znamenja, da se bodo morali stari, nezmožni Turki umakniti kmalu novim krepkim narodom. Dopisi. Iz Idrije 12. junija. [Izv. dopis.] Ves teden je že tukaj razburjenost ljudi jako velika. Kar stari g. Lipold želi, to je dosegel. Pred njegovim imenom se trese vse. Mati pravi otroku: Sinek uči se pridno, da ti ne bo treba tukaj kruha iskati, kjer so živeli tvoji pradedje toliko in toliko let, da se bodeš ognil možu, ki nam žuga s pogubo. Mož toži svojemu tovarišu, kako trdeje mu gre dan za dnevom, odkar odtrgujejo rudarjem še te male poboljške , ki smo jih imeli pred prejšnjimi svetniki. Fant nagovarja fanta: pustiva delo ter pojva po svetu, vsaj se tudi drugod živi in rudarji so povsod boljše plačani nego v Idriji. Vse to prouzročuje naš nekdanji slovenski poslanec, gospod Lipold. Pravila naše bratovščine hoče g. L. tako prenarediti, da po novem dobi iz nje na posodo kopač: 10 gold.; gonilec: H gold.; pahač: G gld.; v pravilih pa stoji, da se Črez 20 gld. nema izposoditi. Tedaj za toliko nam hoče stari pravico kratiti. Pri tej priložnosti opominjamo Vas „bratov s ki možje", da ne pozabite, daje Vaša dolžnost rudarje zagovarjati, da Vi pokažete g. Lipoldu in njegovim izvoljenim, da imate Vi prvo besedo. G. Lipold! sivi lasje so Vam priča, da Vas nosila ne bode več dolgo zemlja. V času svojega bivanja v Idriji nijste nam niti za en las dobrega še storili, akopram je bogata Vaša glava prečudnih naklepov in namer. Hočete li še vedno ta pot hoditi? — Kam bomo šli mi s kravami ? — Vrtov, polja, travnikov, gozdov nemarno svojih; zakaj pa Vi ne daste prevelicih vrtov za Vas presvi- Meni pak se v enakem lepem kraji sredi vesele pomladi vse misli vrtijo le o Vas, in k meni ga nij glasu o onem divjem „boji za obstanek, " — ki se vrši brez dovršitve po celem širnem svetu in kateremu so v njegovo goljufuo opravičenje dali posilno pismo občne njegove nujnosti. Tako, blaga gospica, sva srečna oba, in na Vaših krasnih ustnicah igra smehljaj vzvišenosti, kadar čujete, kako se tamkaj v beli Ljubljani bojuje in muči gospod dr. Costa s tako špartansko hrabrostjo za svojo sveto hegemonijo, in kako ljubi on naš rod, da pošilja svojega edinorojenega — ne, ne, pardon! — svojega podlega služabnika „Rrenceljna" med svet, da se no izgubi nihče, kdor veruje vanj, temuč ima večne zasluge pri nesvetem očetu. Ravno tako pak se muči in bojuje gospod Karel Dežman, ter pošilja svoj edinorojeni „Tagblatt" med svet — z istim namenom. Gospica! Ako povem tema možema, kako krasno je Vaše nježno lice, kako čarobno gledajo Vaše črne oči po celem svetu, in s kako nemirno radostjo navdajejo vsakega, ki more vanje svoj pogled upreti, — tlemn cesarju nazaj, ako za Njih Veličanstvo tako skrbite, da hočete vzeti rudarjem cesarsko pašo ? — Kaj bi Vi rekli, ko bi Vaše krave ne imele hrane in ko bi kdo Vašo plačo zmanjšati hotel? — S čem bodemo krili hiše, če nam odtegnete tudi les , koji nam je izrečen, kolikor ga potrebuje hišnik za streho, žleb in stranišča? — Vas in g. Onderka je on nad Vama blagodaril z lepim štcvPom otrok — menita li, da bosta zagotovila tudi tem prihodnjost? — G. Lipold! Prepričajte se vendar sami enkrat, kako žive rudarji; pojdite v njihova stanovanja, povprašajte, koliko „p o d metan icc" na dan snedo — prepričani smo, da Vas bode njihov stan premislil. Verjemite nam pa tudi, da boste Vi odgovor dajali, ako se nesreča zgodi v Idriji. Domače stvari. — (Dramatično društvo) ima denes, kakor je bilo že v našem listu povedano, občni zbor. Program je: 1. Prvosednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev prvosednika, blagajnika in 10 odbornikov. 5. Posamezni predlogi družabnikov. — (V mariborski kmetski skupini) kandiduje za državni zbor penzijoni-rani stotnik Seidl, kateri se je dal od nekaterih slovensko-bistriških volilcev za kandidata razglašati. Kakor se pa zdaj kaže, Seidl v u8tavovernem taboru nij bolj priljubljena osoba, nego prijatelj njegov Brand-stetter. Kajti v „N. Fr. P." beremo dopis iz Maribora, v katerem se gorko priporočuje za kandidata v mariborski kmetski skupini g. Franc Perko, bivši oskrbnik grofa Bran-dis-a, sedaj ud deželne komisije za uredbo davka. „N. Fr. P." hvali posebno to nad g. Perko-m, da je zmožen slovenskega jezika, bi tedaj lehko dobil mnogo (?) glasov, ki bi sicer pripadali narodnemu kandidatu. Kandidaturo B ran d s tetter-ja za mestno skupino je pri shodu volilcev v Mariboru priporočal dr. Mihelič iz Ptuja in tudi nekoliko mariborskih volilcev se je že za Brandstet-ter-ja izreklo. Tedaj je pričakovati hud volilen boj v mestni in kmetski skupini mariborski. gotovo mi ne bodeta zamerila, da sem nju proti Vam omenil. Kajti spomnila se bosta onih sladkih časov, ko tudi nju (? ? Stavec). Srečalo je tako somčno, tako milo — žensko lico, Da vsa zemlja več ga nima, koder jo nebo pokriva — in v svoje opravičenje bode dejal vsak: Al' je čudo, da je monc tud' zmotilo — žensko lico ? Baptista. Plašč. Obraz iz uradniškega življenja v Potrograilu. (Ruski spisal Nik. Vas. Gogol; poslovenil L. Go-renjec-Podgoričan.) (Dalje.) Ali zmirom so na svetu taki ljudje, katerim je svetu šo neznamenita osoba uže osoba — znamenita. A skrbel je, da bi svojo znamenitost povečal z mnogimi sredstvi; zlasti jc odredil, da bi ga nižji uradniki čakali uže na stopnicah, ko grč v uradnišče; da bi nc-oglašenega nikogar ne smeli pustiti k njemu, temuč da bi se vse vršilo po najresnejšem redu; vpisovatelj (registrator) — da bi to ali to oglasil gubernskemu tajniku, gubernski tajnik titularnemu svetniku ali komu drugemu po rednosti, in tako po vrsti — da bi glas — (Mariborski „Lehrerverein") je imel pod predsedstvom Schaller-ja izvanredno sejo in po ostri debati sklenil, poslati zaupnico g. učitelju Bobies-u. Predsednik je tudi predložil načrt adrese do ministerstva o tej stvari. Gimnazijalna profesorja dr. Stand-fest in dr. Wretschko nijsta bila za tako adreso in je poslednji vsled gori imenovanega sklepa iz društva izstopil. Laže je vladi denuncirati, kakor oponirati. — (Nova postaja „Wind. Fei-81 rit z") na južni železnici med Pragerskim in Poličanami je že skoraj dozidana. Tudi nova cesta, katera pelje od te postaje naravnost preko doline do mesta, bode kmalu dodelana. Cesta ima širok tir za vozove in še poseben tir za potnike. Postaja se bode, kakor slišimo , tekom prihodnjega meseca odprla in je potem mesto za pol bližje železnici, kakor sedaj. Stroški za cesto so sicer veliki, pa tudi korist za mesto in njegovo okolico je neprecenljiv, ker bode odslej lebko v */< uri do železnice priti v tem, ko je do-zdaj v Pragcrsko ali Poličane skoraj cele ure trebalo za vožnjo. Zato je mesto po pravici veselo nove železniške postaje. — (Iz Loža) se nam piše: Zavoljo neugodnega vremena bode veselica pod milim nebom loške čitalnice mesto 15. še le 22, junija. Odbor. — (Družba sv. Mohora.) „Besednik" piše: „Obširni imenik letošnjih udov družbe sv. Mohora je sklenen in se pridno tiska. Podamo tu kratek pregled družnikov po raznih škofijah, ker Številke najbolj živo pričajo o sijajnem napredku lega najlepšega narodnega zavoda. Pomnožilo se je število udov po vseh krajih in šteje: 1. goriška nadškofija 1579. 2. krška škofija 2235. 3. lavantinska škofija 7784. 4. ljubljanska škofija 7690. 5. tržaško-koper-ska škofija 1194. 0. senjska škofija 109. 7. sekovska Škofija 89. 8. poreška škofija 65. 9, zagrebška nadškofija 95. 10. somboteljska škofija na Ogcrskem 20. 11. videmska nadškofija na Laškem 9. 12. po raznih druzih škofijah 9. udov, torej skup 21.878 udov. Lanskega leta je družba Štela 18.925 ndov, torej je letos število poskočilo za 2953 družnikov. Izmed raznih škofij se je število udov prišel do njega samega. Tako se v svetej Ruskej uže vse naslanja na posnemanje, vsakdo se zminja in veriži po svojem gospodu. Tudi trdč: nek cestni (titularni) svetnik, ko hitro so ga bili postavili za vodjo nekovej posebnej majhnej pisalnici, — da je precej odbral si sobico in odločil, da jej bode ime: „presidialni bureau" j postavil je pred duri nekovc služnike z rudečimi našivi (aufsehlag) in z resami; ti služniki so duri odpirali vsakemu prihodniku, če prav je v nprcsidialncm bureau-uu jedva prostor imela navadna pisalna mizica. Sprejemala je ljudi in vela se v pričo njih najznamenitejša osoba moški (solidno) in jako uljudno, a ne različno, „llesno, resno in resno" — omenjal je navadno, a o vsakej besedi je jako pomenljivo vselej strmci v obličje tistemu človeku, s katerim je govoril. Pa tega nij bilo prav nič treba, zato ne, ker je tistih deset uradnikov, ki so bili vse njemu poslušno uradniški) krdelo, brezi te osornosti bilo v precejšnjem strahu, v takem, da jc vsak, ko hitro ga jc z daleč zagledal , takoj pustil delo, ravno vstopil se in čakal, da gospod odide po sobi. Njegov pri lavantinski škofiji za 1130, ljubljanski 1017 goriški 3G5, krški 286, tržaško-koperski 140 udov itd. pomnožilo." Razne vesti. * (10.000 A m e ri kan c ev.) Nedavno so vsi dunajski listi z velikim veseljem poročali, da je 10.000 Amerikancev na potu k dunajski razstavi; najbolj veseli so bili gostilničarji in visoke cene še poviševali v nadi na prihod bogatih Amerikancev. Pa dozdaj še nobeden Amerikanec se nij prikazal na Du-naji. Vest od 10.000 pa se je po prav sme Snem načinu bila raztrosila. Neki dunajski trgovec je dobil iz Novega Jorka 10.000 dolarjev. Amerikanski trgovec, ko odpošlje denar, ob cnera telegrafuje dunajskemu trgovcu : „10.000 Amerikancev na potu." Telegrafični uradnik misleč, da je govor o toliko ljudeh, pripoveduje stvar svojim znancem in tako se širi vest, dokler je ne zanese kak reportir v časnike. K dunajski razstavi pa se je dozdaj v Ameriki še le 12O0 obiskalcev za vožnjo v Evropo oglasilo. * (BuČele napale.) Preteklo nedeljo je v nekem vrtu v Lincu odšel roj bučel po nepravem potu in večjidel letel skoz odprto okno v pritlešno stanovanje dninarja, kjer se je njegova 16 let stara hčer ravno preoblačila. Bučcle jo napadejo in ranijo po tisočih pikih. Našli so jo nezavedno, in njeno stanje je zelo nevarno. * (Samomor.) V sredo jutro pride čudno lepa, črno oblečena ženska na Dunaji v neko kopel in terja eno sobo. Kratko potem, ko so ji vse pripravili, kar jc treba za kopanje, slišijo domačini strel; vsi hite ostra-šeni k sobi, iz koje se jc pok slišal. Tu leži, na pol slečena, mlada ženska v smrtnem le-canji; ustrelila se je z novim, šesterocevnim revolverjem v levo prsno plat. Naglo pokličejo zdravnike; pa tem se zde vsi poskusi, jo zopet oživiti, odveč; po kratkem, bolečem borenji konča nesrečna samomorivka življenje. Našli so v obleki poverilne papirje, ka-žoče ime Ana Marija 81ivecky; na mizi so ležale črno zapečatena pisma v Zagreb in v neki drugi kraj na Hrvatskem. Bila je stara kakih 26 let. V kadi, kjer se je umorila, ležalo je že veliko nabojev i tudi v žepih njene obleke so jih našli. Dozdeva se, da jo je ljubezni žal gnala k samomoru. * (Velikanska Bvinja.) V pondeljek so v Gradci eno svinjo zaklali, ki je bila za dunajsko razstavo odločena, pa jej dolgi pot iz Ogerskega po železnici nij posebno ugoden bil. Vagala je iztrebljena več ko de- navadni razgovor s poslušniki je bil resen in skoro le iz trijeh stavkov: „Kako ste se upali drzniti ? Ali znate , s kom govorite ? Ali veste, kedo stoji pred vami?" Duše pa je bil dobre, dober je bil svojim znancem — in žrtvovalen; ali generalstvo mu jc do cela zmelo razum. Ko je bil prejel generalstvo, kmalu se je nekako zaplel in zmotil, da prav nič nij znal, kako se mora vesti. Če je bil sam sć soboj, res jc bil človek, poštena duša, mnogo ozirno človek, a ne top; ali ko hitro je zašel v druščino , kder so bili ljudje po stanu le stopnjo nižji od njega , uže je bil tak, kakor zmočen: molčal je — in njego-vost je bila tem žalostne jša, ker je sam čutil, da bi izkušcnejŠe moral uživati čas. Na očeh se mu je Često poznala močna želja, da bi se vmesil v kak zanimljiv razgovor, ali gadržavala ga je misel: ali ne bi bilo preponižno, ali ne bi bilo prepviprosto, ali bi ne razkalil" s tem svoje česti: nastopek takega premišljanja pak jc zmirom bilo pusto molčanje, le redko kedaj je zinil kako besedo , s čemur vsem si jo zaslužil najzagat-nejše mrzljaštvo. K tej z name n ite j šej osobi je bil vet centov, torej toliko kakor prav velik vol. Meso te orjaške svinje se je takoj razprodalo. Narodno-gospodarske stvari. — Dunajska borza še vedno ne more priti do navadnega rednega prometa. Pretečem teden se je žo kazalo, kakor da bi borza zopet prišla v pravi tir, pa naenkrat ustavi ena večjih bank „Wiener VVechsIerbank" svoje plače in novi strah se jc polastil borzijancev, papirji pa so zopet začeli padati. „VVechsler-bank" jo bila leta 1869 ustanovljena z imenovanim kapitalom pet milijonov goldinarjev v 15.000 delnicah po 200 gld., na katere se je 40 °/0 vplačalo. Banka je iz početka, kakor vsi enaki zavodi, izplačevala visoke dividende in sicer za 1. 1870 po 17 gl., za leto 1871 po 25 gl. 50 kr. in za 1. 1872 celo po 60 gl. Ta dividenda pa jo samo na papirji stala in se nij izplačala. Hanka je ustanov-Ijala druge banke in iz tega vlekla velik dobiček, dokler so se taki papirji lehko spe-Čali z visoko nadplačo. Leta 1872 so delnice bile popolnem vplačane, banka pa je hotela svoj kapital na 15 milj. gl. ' povišati, česar pa vlada vendar nij dopustila. Zdaj je banka morala svoje plače ustaviti, ker so od nje izdani papirji izgubili vso vrednost. Banka dolguje 15 milj. gld.; koliko je njenega imenja, se nij znano. Upniki bodo gotovo veliko škodo imeli. S to banko v zvezi je bila „Lvovska banka". Vladni komisar je preiskal njeno stanje in je našel tako slabo, da je zahteval likvidacijo banke. Da bi vlada raji iz početka bila strogejc postopala! — Iz dunajske raz stav e. Pogozdenje na Krasu, najvažnejša ta grana vladne delavnosti, jo v pavilonu ministerstva za poljedelstvo reprezentovano po relifu enega dela najpustejšega Krasa na Goriškem. Načrti v to od vlade ustanovljenih centralnih sadil-nic, in izvrstno napravljen koreniujak (\Vurzel-herbarium) pod steklom in okvirom dajo spoznati, na katero stran in s kakim uspehom se tukaj dela. Več pisem, ki so obiskovalcem na razpolaganje, dado hvalevredna, pojasnila k zgodovini o opustelosti in zopet-pogozdevanji Krasa. Najprvo zagleda tu ogle-dovalec veličanski les za brodovje, razstavljen okolo dveh jadril iz Bukovine, ki ima dokazati, kaj more Kras dajati, potem pa kažejo tudi različne, pri tesanji ladij potrebne nališpane lesove in razjasnijo ua izrezanem ladjem tvorilu, iz krasovega lesa, kako se oni lesi upotrebljujejo. Po predstavljeuji Krasa samega se ima ogledovalcu pokazati Bta- prišel naš Akakij Akakjevič, a prišel v naj nesrečnejšero času, samemu sebi o zelo neugodnoj dobi, znamenitejšej osobi pa o ugodnem. Z n a m e n i t e j s a osoba je sedela v svojem kabinetu in razgovarjala sc z nekim nedavnim prišleecm: se svojim starim prijateljem — uže od otroških let, s prijateljem, s katerim se nekoliko let nijsta videla. Ta trenotja mu oglase, da čaka nekij liačkorka. Povpraša zamolklo: kedo je, in izvedel je: neki uradnik. — ,,A mora počakati, zdaj no utegnem," — rekel je znameniti mož. Pa mora se reči, da sc je znameniti človek zle-gal prav debelo: utegnol je, uže davno sta bila sč znancem razgovorila se o vsem, in uže davno sta trgala razgovor z dolgimi prcnchljaji, le na lahko drug drugega tep-ljala po ramah in pristavljala: „tako je to, Ivan Abramovič!" — „tako je to, Stcpan Varlamovič!" — ali vendar jc uradniku poročil, da mora čakati, zato da je pokazal prijatelju, ki užc kedaj nij več služil, temuč počival doma na svojem gospodarstvu, -da nui jc pokazal, kako dolgo časa uradniki čakajo v njegovoj vstopnici. (Daljo pri h.) nje in pred več leti pričeto pogozdovanje Krasa in ojegovih nasledkov. Kulture kažejo povoljne rezultate v onih krajih, kjer so ze lišča mogli zabraniti pred kozjo pašo, medtem ko uain prizor onih krajev, kjer pogo zdevauje nij moglo braniti Škodljivih nasledkov živinske paše, daje obupno podobo. — Iz Pohorja pri Slov. Bistrici sc nam piše 13. junija, da v vinogradih se precej kaže, da pa se grozdiČi le počasi razvijajo. Lani je v tem času že cvelo, letos pa še nobenega cveta nij videti. Druga kop je večjidel končana, delavci so bili dražji mimo Srejšnjih let. Vina malo, delo pa zmirom ražje, kam pridemo, če bode tako naprej šlo? — — Od spodnje Donave se piše, da je vreme ugodno, in če stalno ostane, je upati bogata letina, kakoršne nij bilo od leta 1863 sem. Tudi po ostali Runiuuiji, po južni Rusiji In v Krimu žita lepo kažejo. — Iz Odese se se zmiraj dosti pšenice v Ljubljano privaža, odtod pa gre moka na Hrvatsko in celo na Ogersko. Se te dni je bil tukaj žitni trgovec iz Karlovca in odpeljal več vagonov bele moke. TukajŠni mlini imajo skozi dosti naročil na srednje moke. Listnica uredništva. G. L. D—k. v Ar- lici. Tomu jo kriv železniški urad v Vukreti. Obrnite se a pritožbo do direkcijo južno železnice v Građo!. Stev. 131 jc iz „Reifnig-au bila nazaj poslana. G. Dr. K. v Gr. Pride precej na vrsto in so nam zdi prav potrebno in v stvari in okolnostib izvrstno. Prosimo torej nadaljevanja. — Dopisniku iz Doba: Vašega odgovora dopisniku iz ribniško doline in hudobnemu dopisniku še budobnojših „Novic-* no tiskamo, ker bode končno obravnavanje pred sod-nijo itak vso sčistilo. — G. K—č. i Kdor smolo prijemlje »e oinaže — si mislimo v tej stvari. Stvar so sama sodi in občinstvo vendar nij slepo. Opomenica. Ekttekutivne dražbe IG. junija: Potrovči-čovo, gl. 20 kr., v Vrhniki. — Speharjevo, (100 gl., v Ćrnouilji. — 10. junija: HostonBko, 5820 in *.)205 gl., 20 kr., v Celji. — 20. junija: Majnikovo, 1GU3 gl., v Idriji. — Panijanovo, 090 gl., v Črnoin-Iji. — Horvatiuovo, 1200 v Bistrici. — Vindiaevo, 1090 gl. in Voglarjevo, 2340 gld., v Ptuji. — Voli-novo, 81fj gl., v Kozjem. — Felberjeva, po 31.994, 3G00, 4800, 2400, 200 in 1920 gold., v Mariboru. ■— 21. junija: Ramovševa, po 1272, 380, 300, 1040 gl. in Krainarjevo, v Ljubljani. — Stibiljovo, 3240 gl., v Vipavi. — Arbeiterjevo, 420 gl., v Ptuji. govedine funt 2»J kr.; — teletine funt 30 kr.; — svinjsko meso, funt 32 kr.; — sena cent 1 gl. 20 kr ; — slame cent — gl. 90 kr.; — drva trda t> gld BO kr.; — mehka fi »fit — kr. r ni M l t IJnlHjuiii od 10. do 12. junija. Oto Jonač, kavar, 70 1., na pljuč, mrtudu. — Ema Vučer, posestnišk otrok, 1 1., na oalabljenji. — Friderik Pere, dninar, 38 1., na pljuč, tuberkulab. — Jožefa Valcntinčič, delavsk otrok, 3 m., na sušici.— Jožeta Prohaaka, godcevsko vdove otrok, 11 m., na osopnicah. — Ant. Hrome, zcmljašk otrok, 15 1., na opešanji. — Ernest Pogorele, fotografsk otrok, 3'/3 1., na pljuč, vnetji. — Janez Kalič, delavsk otrok, 14 m. in Urša Mcrvar, tabri.ška delavka, 70 1„ na pljuč, mrtudu. — Vincenc Jušek, založnišk otrok, lb' m., na dušljivcui kašlji. — Helena Črno, otrok gostilničarsko vdove, 7 1., na difteriti. — Blaž Dolenc, kroja.sk otrok, 10 111., na otročjaku. — Jera Savru, ubožica, 83 1., na starosti. — Franc Seje, kočar, 48 I., na občni vodenici. — Helena Mika, kajžaraka vdova, 55 1., in Tino Storman, berač, 68 1., na oalabljenji. — Janez Strus, dninarsk otrok, 5*/i 1-, na pljučni vodenici. — Cecilija Anaič, otrok delavske vdovo, 51/., 1., na osepnicab. — Marija llarkič, krojaška soproga, 3H 1., na pljuč, tuberk. Tržne eene v Ljubljani 14. junija t. 1. Pšenica 7 gl. 00 kr.; — rež 4 gl. 20 kr.; — ječmen 8 gld. :$o kr.; — oves 1 gl. 80 kr.; — ajda 3 gl. HO kr.; — prosO 3 gl. 20 kr.; — koruza 3 gld. 70 kr.; — krompir 1 gl. 90 kr.; — fižol 5 gl. — kr. — masla funt — gl. 50 kr.; — mast — gl. 38 kr.; — špeh frileu — gl. 32 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2i/4 kr.; — mleka bokal 10 kr.; Dunajska borsa 14. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 07 gid. 00 Enotni drž. dolg v srebru . . 73 „ — 1800 drž. posojilo.....99 m 75 Akcije narodne banke . . 965 „ — Kreditne akcije...... 250 „ — London.........112 „ — Napol. . .........8 „ 96 C. k. cekini.......— „ — Srebro.........111 . 75 kr. Ne odgovoril bi g. Pourju na njegov „olikani" Odgovor" v 117. listu „SI. Naroda", kor jo pa tako viteško" pisal in zraven šo mojo poštenje napadal, sem primoran ni u odgovoriti. Premotoni ste dovolj, ker ste v Oinkelnovem gospodarskem izkazu pot sonožeti, mesto one, na kateri sta se žrebeta pasla in ki 41/« orale meri, našli in 70 centov otavo preračunili. Poglejte bolj in vi-dili boste, kdo jo resnico govoril. Dalje pravite, da 1. 18il jo zrastlo na oni sonožeti 70 centov otavo. (fl Žrebeta sta se pa 1. 1870 pasla, jo jc toraj 1. 1871 33 centov več zraslo. Zakaj sto samo 15 centov cenili?! Da sta ae žrebeta cele dni in noči pasla, Vam lo oni verjamo, kdor no ve, da sto tudi v živinoreji, kakor v cenitvi „suhiu. — Kar so obrokovanja tičo vodite, da meni nij za osobo ampak za splošni blagor z davki preobloženega ljudstva, da bi ga obvaroval šo večjih davkov, kar so mu po enakih ceniteljib lobko pripeti. 0 „dogodbiu bi bili smeli molčati, kajti jaz som kupec, se mi leliko pripeti taka vsakdanja „dogodba". Če pa hočete, Vam jaz Vašo v spomin pokličem, katera jo z „ričetom" v sorodu! — V Ud m a tu 13. junija 1873. Ba v dok, posestnik štirih gruntov 380 oralov in vinski trgovec. se prosi, da poravna svoj stari dolg z obrestmi in eks. stroški vred do 2. julija t. 1., inače sc bo njegovo ime objavilo in njegov značaj javno opisal. (lf>0—2) UI. I*. Trgovsk učenec slovenščine in nemščine zmožen, ki je saj 4. normalno šolo izvršil, se sprejme v špecerijski in železninski štacuni. Natančneje se izve pri (154—2) A dmini&traciji ,. SI o i*. 2?a roda*'. Puške po niski ceni. Ena risanca s damascirauimi cevi in z brzčkom (Schneller) velja 24, 26, 28, 30 gl., nerisana velja 11 gl. HO kr., 13, 14, 15 gl., cnocevka velja 0 gl. 50 kr., 7, 7 gl. 50 kr., dvocevka, ki se od zadaj baše, iz lepih povitih cev gravirana, velja 29, 31, 33, 35, 38, 40 do, 100 gld. Lankaster 44, 46, 48, 50 gld. Seststrelni revolver 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20 gld. Samokresi dvocevke 2 gld. 15 kr., 2 gld. 50 kr., 3 gld., enocevke 1 gld. 15 kr., 1 gld. 50 kr., 2 gld. Tudi imam tarče in izbi ne puške, in vsake sorte patrone po niski fabriški ceni; pošiljajo se po poštnem povzetji (Nachnahme). Kdor denar naprej pošlje, dobi provizijo. Matej Sor&ak, (153—2) v Kropi na Gorenjskem. priporoča se za izvršitev bankniti opravil vsake vrste. Po svojem bank nem in menjalnem komptoiru kli|illje in prmluju vse vrednostne punire. eakomptlru ineujice po obstoječem tarifu, izdaja iiukuzilu na vsa avstrijsko-ogerska in tujezomska trgovinska mesta po najzmernejših pogojih in |»o*oju najceneje na vse pri borsah notirane efekte in iikliite 70 do 80% kursne vrednosti. Njen bankni in menjalni komptoir ima zmerom veliko Ztllogpo vrednotnih papiruv iu opravlja vMiiko Immmiio naročilo z nuj-kulmitiiejNimi poboji. Dalje jemlje ilenurje na olUre*t i in sicer daje zdaj 1 a) na Giro-Conto (knjižico) 5°/0 obresti brez odpovedi, b) na blagajnične liste (Kassenscheine) 4% obresti brez odpovedi, 5% obresti proti lOdnevni odpovedi. Za Ugodno in ttavka prosto nalaganje glavnic priporoča filijala: 572% založna pisma avstrijske hipotekne banke v kosovih po 100 in po 1000 gold., katera se v 50 letih s polno nominalno vrednostjo potem izžrebanja nazaj plačujejo in imajo kupone za 1. dan aprila in 1. dan oktobra; 572% založna pisma avstrijske hipotekne lianke v kosovih po 100 in po 1000 gold., katera sc v JO letih s polno nominalno vrednostjo potem izžrebanja nazaj plačujejo in imajo kupone za 30. dan junija in 31. dan decembra; 9% bone Otoiliaiiskega Zaklada od leta 1872., kateri se bodo izplačali 13. «l*m juliju IM?7. i« I.'*, e-maenek iz Trsta. — Epileptičen krč ali božjast zdravi pismono poseben zdravnik za božjast O« liilliMCli, Berlin, Louiscnstrasse 45. (255—05) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". A$D 810^ 74