V Ur«k. r.trt.k inunl.ot.i I ih,ji m T N»ri- l.oru bi>". |'uiilj»uja 111 dum ui-' Idi » N MttMM Ikrit. S kr. It si« tUka :'kr ,t. 4 kr. i» a« tisku Škrat-ven- rusiiienke •»« pluru-jejii pu prostora. 7.jl v mltj*! tuj hA 1iI.IKoVii1|IIU frankujfji«. St. 43. V XIni*it)Oi'u 13. aprila 1869. Tečaj II. Porotne sodbe. IV. V zadnjem članku smo razložili, da že iz splošnih obzirov nikakor ne sodi, ako postava izročuje volitev letnih porotnikov srenjskim zasto-poro onega mesta, kjer ima tiskovna sodnija svoj sedež. Šo slabeje pa se vsa nova ustanova pokaže , ako jo — kar moramo — pogledamo iz p o 1 i-t i č n e g a in narodnega stališča. I/, tega stališča jo moramo ogledati, kajti v novih sodnijabbo imela politikaali kar je še slabeje— politična strast več opraviti, kakor bo koristilo čistoti pravosodja. Potujmo v duhu po mestih, ki bodo imela porotne sodnije za slovensko časo- in tiskopisje in ustavimo se v Celji, Celovcu, Ljubljani, Gorici ali v Trstu, povsod so srenj-ska zastopništva resultati političnih in narodnih bojev, v kterih so nadvladali naši politični in narodni nasprotniki. V uekterih mestnih odborih ne sodi no ena edina oseba narodnega značaja in slovenskega rodo-ljubja, v nektorih pa so Slovenci v toliki manjšini, da se bo njih glas vseg-dar pieupil, če bodo sploh kaj glasu dobili. Kako pa nemškutarji in Lahoui stoje proti naši politiki. kazali smo že poprej in bomo kasneje še navedli nekoliko lastnih skušenj. Sami bi si prah v oči metali, ko bi se hoteli tolažiti, da bodo iz teh elementov sestavljene komisije pri svojem volilnem poslu iz prvotnega zapisnika sestavljali letno porotnike brez obzira na politično mišljenje porotnega moža, ampak naravnost in brez ovinkov si povodimo: Te komisije bodo toliko časa poberale v letni zapisnik privržence svoje stranke, dokler bodo kterega imele, in ako bodo morale zarad števila seči po narodnih možeh, segle bodo po tistih,ki so jim ZĆ& najmanj nevarni,to jo po najmanj orni kanih in samostalnih v mišljenji in vedenji. Objektivnosti, ki bi so povzdig nila nad tako ravnanje, se naši nasprotniki še niso naučili, se je tudi niso imeli kje učiti — gotovo je še niso nikjer pokazali. Naj se nam ne ugovarja s določilom v postavi, da se itnajo voliti oni možje, „ki so zarad svoje razumnosti, poštenosti, pravnega mišljenja in značajnosti za porotniški posel posebno sposobni." Določilo samo na sobi je v tej postavi bombast, ki bi bil prav lahko iz postavo izostal, ker se vse to že samo ob sobi in iz naravo nove ustanove razumeva. Poprejšnja postavodaja se jo tega bombasta bolj ogibala in euacih določil ne nahajamo niti v srenjskih, niti v deželnih volilnih redili, kjer bi smela z isto pravico stati. Pa naj so žc izreče ali modro zamalči, po njem so ne bo ravnalo, vsaj skušnja v enauih slučajih kaže, da se po teh načelih ne ravna — in skušnja ima pri naši razsodbi gotovo prednost pred teoretičnimi nadami. Le en primer! Deželni zbori bi morali — in naj bo večina že narodna ali ne — pri svojih volitvah biti gotovo objektivni in bi moral štirski zbor in njegova nemška večina obzir jemati na vso v deželnem zboru zastopane elemente, ali će že to ni mogoče , vsaj na oba v njem zastopana naroda. Kako pa je to objektivnost kazal V Tam kjer ga postava ni posebno vezala, in jo volil po svoji volji, pomolnoma je prezrl ravnati, kajti postava iu srečni izid dolenje-štirskih volitev nista dopuščala voliti drugače, kakor dva Slovenca. A kako jih je volil slavni deželni zbor v Gradcu ? Ali je morebiti volil ona dva mIov. poslanca, ki sta žo nekoliko let v parlamentu dosedovala? ali je morebiti vzel enega izmed onih, ki so se priporočali za postavodejne telo dunajsko po svoji učenosti in visoki izobraženosti, ki pa so imeli z drugimi svojimi manj učenimi slov. tovariši enako ^poštenosti, pravuega mižljenja iu značajnosti?" Ne! Izvolil je dva tedaj parlamentarna novinca, o kterih si je mislil, da bodeta sedanjo decembriste najmanj motila v njihovem ljudskem osrečevanji; kterih eden je naravnost rekel, da ga jo taka volitev razžalila! Med slovenskimi poslanci v (Iradcu pa je tedaj iu še zdaj vlada prepričanje, da bi nemška večiua graška v državni zbor izmed slovenske grupe volila vsacega negled« na njegovo „razumnost, pošteuost, pravno mišljenju in značajnost," samo da bi bil Nemec ali vsaj nemškutar. V tem je tudi ključ zastavici, zakaj so naša slov. drž. poslanca ne odpovesta drž. poslanstvu ; zdaj bi trotovo poslali Soitolna na Dunaj Slovence zastopat. In čo se to godi na zelenem lesu, če tako volijo prvaki sodanjega parlamentarizma, liberalizma in avstrijsko po-8 tavo daje, kako bodo še le volili njih suhi odrastliki po naših mestih iu mesticih! kjer je na priliko v Celji narodna starši tako visoko dorastla, da seje na dan naše pravdo nadepolua nemškutarska mladin.', (!) ondot-iie gimnazije (seveda brez Slovencev) tako navdušila za principije svobodnega tiska, da je po dokončanem obravnavanji gospodu državnemu pravd-niku pred njegovimi okni napravila, kar se „standeheu11 imeuuje Naj si naši bralci sami napravijo sodbo, kako bo o slovenskih političnih pravdah volil in sodil iilistejski meščan, kjer po taki strastni megli tava — nasuprot u a mladina! Primorski Slovani. Pod tem napisom je prinesla Schuselkova „Reforma11 obširen članek, iz kterega hočemo svojim bralcem priobčiti, kar spada pođpredstojeći napis. V omenjenem članku med drugim beremo: „Od pretekle jeseni sem seje v vsem tržaškem Primorji napravilo mnogo mnogo čitalnic, ki imajo gojiti narodno svest in materini jezik. Te čitalnice so trden in nepredrljiv jez, ki bo branil da se ne poitalijani dežela, ki za njim, leži. Te čitalnico so trdnjavo slovenskega naroda, ki se je široko oh italijanski meji naselil in na teh trdnjavah samih so bodo vsa požrešna poželenja italijanske propagande razbila, kajti pogodbe mod državami so lahko raztrgajo in z nogami teptajo, kabinetska politika je odvisna od najčudnejših slučajev in sprememb: trdno in nespremenljivo ostane le mišljenje in čustvo narodovo, in 20 let sem so bile prazne poskušnje, skterimiso hoteli Italijani zapeljati primorske Slovence, ki so se trdno držali prestola in volike očetnjave. Denes so razvili sloven- dolenje štirske Slovence in njih zastopnike: v deželni odbor ni volilisko trobojnico, a nad njo avstrijsko zastavo; slovanska trobojnica poinonja nikdar še nobenega Slovenca, pač pa je doktorja Aichmaver samo tu le navadno veljavo in ravnopravnost, italijanska trobojnica pa, ki so jo zato odpravil iz dež. odbora, ker sejo poštenjak prodrznil v nekitormal- v Primorji razvila, klico k odpadu od skupno države. Slovencem se njih nosti povzdigniti svojo besedo za Slovence in ž njimi glasovati. želje niso izpolnile, zatorej čakajo na boljše čase, ali njih tirjatvo iu priča- Tako se pri volitvi za državni zbor s Slovenci ni ravno moglo kovanja zato še nikakor niso zadušena. Niso dosegli ločitvo od mesta niti Ivan TurgeiitV, prvi rušiti novelist. V poslednjem desetletji se je tudi pri nas Slovencih začelo obdelovati v vsaki literaturi za naroden in literaren napredek preimenitno polje novele. Okolo Janežičevega Glasnika se je bilo zbralo nekoliko mladih mož takoj ud začetka izhajanja tega za našo literaturo prevažnoga lista, kteri so nastopili popred v našem začetnem slovstvu neznano ali vsaj neohdelo-viuio polje pripovedne poezije. Kes no moremo reći, ako smo vestni, da so nam tu bile ponujane po umetnijskih tirjatvah le dovršene stvari ; to pa smemo reči, da smo sploh nahajali talente, kterih bi smelo naše slovstvo veselo biti, ako bi bili potu, ki so ga nastopili, zvesti ostali. Večina novelistov prvega Glasnika pak, ki jih pozna naša literarna zgodovina (ako se ne peča samo z nekdanjimi prestavami biblije), popustilo je to polje, bodisi da tiho molči ali pa se briga za drugovrstno, morda za naš naroden napredek menj važno slovstveno delavuost, menj važno pravim zato, ker bi bili s svojim talentom za splošnost drugde mora več koristili. O teh, ki so hvalevredno slovstveno polje v pripovednosti začeli, pa se mu izneverili, kakor o še manjšem številu onih, ki so ga obdelovali v poslednjem času in o kterih je upati, da ga ne puste, ne bom sodil, temue prepustim tako ali inako sodbo nastopnikom. Želim pa to dvojno, da bi so enake vrste literarni delavci na slavo in korist našega narodna množili iu izobraževali, in da bi jih slovstve uega delovanja korist narod toliko spoznal, da jim delo nemogoče ne bode zarad občne malomarnosti. In iz tega namena morda ni odveč, ako sloven sikm bralcem podam kratek življenjepis prvega pripovednika nam sorodnega plemena, ruskega naroda, Ivana Turgenčva. Ituski narod in ruska država so imenuje po sovražnih in nesovražnih glasilih mlad velikan. Duhovno življenje n je tam začelo gibati v najno- vejem času in ni čuda, da vsi, ki so vajeni ali navajeni sovražiti vse kar jo slovansko, zanikajo vse rusko tem trdovratneje. kolikor bolj vidijo da napreduje; ni čudo, ako naše judovsko kupljivn nemško časopisje v tem s časom napreduje, da rusko slovanstvo toliko bolj ■/. barbarizmom nadevlje, kolikor nagleje si ta zaostali mladi velikan prizadeva po svojih najboljših možeh dohiteti in prehiteti drugo evropske narode. Slovanje imamo na svojih prednikih vsi eno kletev. Kakor naši izobraženi predniki, sramovali so so tudi ruski prejšnji velikaši slovanski govoriti z drugim človekom, kakor s svojim hlapcem. Hvala bogu, kakor pri nas, tako je že pred precej časom minilo tudi tam to sainozauičovanje. Kakor pri nas, tako jo ta led prodrla tudi na Ruskem najprvo literatura. Nikolaj K,ur a ms in je pisal rusko zgodovino v ruskem jeziku; Ivan Kril o v je bil prvi posuik ruskih basen, ter jo postal — da slovenski govorim — ruski Vodnik. (J o gol je začel pisati novelo in roman, Puškin iu Le r ni on to v sta s svojo poezijo očarala ves ruski izobražen svet, m njiju genius jo segel daleč urez mejo rusko države. Naenkrat je svet sprevidel, da je literatura tega „baibančnega" slovanskega uaroda sorodna družim prevzetnim narodom, in nepristranski možjo nemškega in angleškega naroda so morali spoznati, da so Puškin, Lermontov, (J o gol itd. duševno sorodni Goethe-ju, Schiller-ju, Iiyron-u itd., in naposled da pripovednik Ivan Turgenev se nima ustrašiti ni kar se tiči; vpljiva na narod ni kar se tiče umetniške vrednosti marsiklcre zvezde na literarnem polji tega ali onega neslovanskega naroda. ivan Sergejevič Turgenev se je rodil v Orel-u I. Mil. Njegov oče je bi! obrisi Umrl je, ko je bil Ivan komaj šestnajst let Btar. Odgojen je bil večidel po inostranskih učiteljih, ker je bilo med premožnojimi rus-kiu plemenitaši tačas navada tujih učiteljev iskati. Tako je že precej dor--tel, ko jo prvo rusko knjigo videti dobil iu sicer od nekega robot-nik.i svojo matere, kteri jo v svoji služabnosti vendar strastno rad bral. Tal 'iiev je obiskoval vseučilišče v Moskvi iu v Peterburgu. Učil so je svoje avtonomije, uklonili so so postavi iu volili v mestno svetovalstvo, pa volili so samo slovenske zastopnike, ki se stavijo na pravna tla in bodo koristi svojega DIVođa zagovarjali v materinem jeziku. Nov tabor je za prihodnje dni na Goriškem Mizo italijanske meje napovedan. V programu tega tabora ni najti ničesar,kar bi moglo tudi najbolj lojalno avstrijsko srce vznemirjati.*) Slovenci nikakor in uakamor iz Avstrija ne silijo, oni niniijo namenov nevarnih za državo; Italijani pa po .ComitatO italiano triestino" razpošiljajo oklice, ki naravnost Dpor priporočajo proti obstanku avstrijske vlade na 1'rimorskein in za naglo združenje teh dežel s skupno (!) učetnjavo — Italijo. Po vsem tem pa vprašamo, ali je vlada pravična pravnim in postavnim prizadevanjem slovenskega življa v tržaški okolici ? Troje naših ministrov je bilo v Trstu in ti so se prav živo zanimali za mesto in njegov prihodnji razvoj. Odlikovali so celo nektcre osebe, kterih protivladno mišljenje jo javno znano. 0 sreči in nesreči okolični še govora ni bilo. Okolica bo tudi v prihodnje imela v mestnem svetov&lstvu samo (i zastopnikov proti 48 mestnim in teli šestero naj proti toliki večini uspešno dela za okolično korist! In vendar je slovanski živelj glavni steber avstrijske moči na Adriji! Nemški živelj jo v Primorji osamljen, živi pasivno in mnogokrat kaže brezznačajni nagib zatajati svojo narodnost. V Gorici, v Trstu se nevredno obnaša, italijanski živelj ga prekosuje in v kot stavi. To zviti Italijani prav dobro spoznavajo, zatorej so v zadujem času svoje sovraštvo z vso težo proti Slovanom obrnili, kteri so jim glavna oven pri namerah, ktere hočejo v prihodnje doseči. Tu moramo opomniti, da moramo v Italiji razločiti dva posobna življa: monarhični, konservativni, ki je s sedanjo velikostjo in širjavo italijansko zadovoljen in nima druzega cilja, kakor državo notranje vrediti in jo od tujih držav neodvisno voditi. Za tO mu je avstrijsko prijateljstvo veliko vredno, da ne bi morebiti prišel enkrat med kladivo in klado. Drugi živelj je inazzinistično-republikanski, ki z neomabljivo stanovitnostjo teži po dveh ciljih: V notranjem razrušiti kraljestvo, in pa razširiti italijansko gospodarstvo po vsem oblastji, ktero Adrijo obdaja. Maz-zinistično gibanje V Italiji je ravno zdaj živahno in je vlado prisililo, da je morala v nekterih krajih seči po izvanrednih naredbah. Še je kraljevska stranka močna dovolj, da vlado podpira in nasprotno stranko nadvladtije. Koliko časa bo še to trpelo, je vprašanje, ktero mora vzbujati prav resen premislek, zlasti z ozirom na napredke, ktero je storil Mazzinizeni zadnja 8 leta na italijanskem poluotoka. S skrivnimi silami, ki delajo italijansko osodo, ni večno stalne zveze. Ako pa kedaj v Italiji Mazzinizem nadvlada, obrnil ho svoj prvi naskok proti Avstriji, kajti če je tudi nioiiarhična Italija zadovoljna s svobodo do Adrijo, glasilo se bo mazzinitično geslo: Svobodo iu gospodarstvo do julijanskih planin ! Ne smemo se torej tako popolnoma zanašati na prijateljsko mišljenje kraljeve rodovino in njenih privržencev v deželi, ampak na jugu naše države moramo čuvati, gojiti in kropčati ono narodno samosvest, ki bo edina zanesljiva trdnjava proti požrešnim namenom naših sosedov, iu to je slovanska narodna samosvest. Pred vsem je dandeues naša dolžnost, da smo južnim Slovanom pravični v lastni doželi. V naših vladnih krogih so niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi so zopet ustanovila Ilirija; morebiti se še sami lote kedaj tega vprašanja: naj bi ne bilo že prepozno. V Primorji se podpira italijanski živelj bolj t irja kakor ravnopravnost, proti slovanskemu ; naj bi se tega no bilo prej lili sloj še kosati. „Živio cesar Prane Jožef, živili Slovenci!" tako so klicali /.vesti Slovenci, ko je bil cesar med potovanjem V Primorji nazoč, iu klic jo prišel iz srca, iz najglobejšega prepričanja. Tem veselim dogodbom bi lahko stavili druge nasproti, ko bi hoteli spomin na lepo nazočnost cesarjevo ob Adriji kaliti. S kratka pa svarimo: Videailt consules! *) Pa se jc vontlni našlo siiprnuradiio srce, ki je svoja peresa in jezike brusilo nad briskim programom; gledi denainji dopis Is Brda. Vred. V k;i j o taborili. Da so tabori koristen ustaven pripomoček, spoznali so že stari Grki in Rimljani in spoznajo tudi zdaj, mislimo, vsi naši prvaki „majorum et minoruin gentiuin" /. .Novicami" vred. Kaj je starogrško „«>('-*;" iu rimska concio" v časih prave republikanske svobode druzega nego naš tabor s razločkom, da so resolucije takrat zbranega ljudstva imelo postavno veljavo. Kjer in kader je prava javna svoboda cvetela , zmerom je bila ena prvih ljudskih pravic neomejeno se zbirati v velikih javnih politiških shodih. V časih despotizma in absolutizma se pa še nikjer niti o taborih ni smelo, niti ■e ne smo črhniti. Vsi samodržci vseh narodov na tem svetu so se vedno tacih javnih skupščin bali iu se jih še boje bolj nego hudič križa, kakor naš priprosti ) rsgovor pravi. Slavni in oh enem neznani angleški pisatelj .lunijevih listov imenuje to pravico za svobodo tiska drugi steber prave javne svobode. Pri Napoleonu III. vidimo, da si daje jako počasi od svojih po sfobodi hrepenčih Froncoz >v od svojega saiiiodrštva kaj odščipniti. Dal je že prod nekoliko leti post.ivodejuemu telu pravico adreso sestavljati in debatovati, vzel mu jejo spet, in dal je mesto tega pravico interpelacij, dal je tudi pozneje nekaj polajšanja časnikarstvu, ali o svobodnem taborovanji naroda ni hotel nič čuti.— Se le zdaj v najnovejšem času je dal neko jako obrezano in iantovo postavo o javnem združevanji naroda, za ktero so pa tudi Francozi tako strastno popadli, kakor bi se do skrajnosti istradani pes na vrženo mu kost zagnal. Vsak dan skoraj mora kjegod kaki policijski komisar ktero skupščino razgnati in žo se pogovarjajo, da prestrašeni Napoleon nakanjuje to postavo zopet kasirati. Pod Bachom na priliko pri nas še niti nobono postave nismo za to imeli. Najstarejši pravi ustavni narod v Europi, Angleži so se zmerom te pravice za vse javne zadevo v najširšem smislu posluževali in so jo daudenos pri vsaki najmanjši priliki poslužujejo. Kakor stara je prava angleška svoboda, tako stari so „raeetingi." Kader je bilo ktero veliko, važno pitanje na dnovneni redu, zmerom so raznu časnikarstva naj bolj „meetingi" pritiskovali, da jo stvar v zavest celega angleškega naroda prešla in da je po tem takem moral parlament „nolens volens* po volji angleškega naroda pitanje rešiti. Kdo ne pozna iz povestni-ce sedanjega veka ogromnih meetingov, ktero je ()' (!onel za emancipacijo katoličanov po vseh kotih Irske in Angleške napravjal, povsod največ sam govoril in agitira! in s tem pravo grozo in strah vladi delal. Ti meetingi „ior catholics' eniauipatien" so morebiti ravno toliko, kakor njegovi govori v parlamentu k temu pripomogli, da se je to velovažno pitanje 1829. leta povoljno za katoličane rešilo. — Take može, kteri za kako bistveno državno pitanje po vseh krajih meetinge napravljajo in sami povsod govorijo, imenujejo Angleži „agitatorje" in jih kakor svoje prve državnike v visoki ceni imajo. Spominjamo tu lo v novejših časih na slavna dioskura Cobden-a in Brigth-a , velika agitatorju iz tako imenovane Manchesterske šole. Ranjki Cobden jo bil po vseh taborili veliki apostol ga „free-ebange", to je za svobodno trgovino, Brigth pa v najnovejšem času za reformo volilnega reda za angleški parlament in odpravo državne irske cerkve. Cobden je bil vsled tega svojega javnega delovanja neeizrekljivo od angleškega naroda spoštovan in je kakor povorenec svojega naroda znano trgovinsko pogodbo s (•• Barjem Napolenom dd točke do točke sam pretehtal in nazadnje sklenil. — Sedanji angleški parlament pa je sklican na podlagi popravljenega volilnega reda, kar jo najveća zasluga agitacijo Brightove. V dokaz tega nam služi tO, da je Gladstouc rekel pri sestavljanji zdanjega ministerstva, da so na uoben način tega dela ne loti, ako tudi Bright kakor minister ne vstopi — to mu je bila conditio sine <[ua non. Bright-u je tako rekoč ta-borovnnjc pot do ministerske stolice napravilo. Se ve, da se kaj tacega samo na Angleškem in v severni Ameriki dogoditi more. Ali je pa tudi Bright prvi taborski govornik velike Britanije, o čemur jo vse angleško novinarstvo le enega mnenja! Pa tudi na vsak tabor, kjer bright govori, ma- , ...f.j :l. - .■.->« potem zgodovine in Hogel-ove filozofije v Berolinu. Čez dve leti se je. vrnil v Peterburg nazaj m je dobil službo v ministerstvu notranjih zadev. Leta 1852 je bil znrad preostrega članka o ravno umrlem Gogolu primoran ostati v svojih posestvih. Ko je car Aleksauder II. vladarstvo nastopil , zadobil je Turgenev zopet popolno svobodo in je živel zdaj na Franooskem /.daj zopet doma na Ruskem. Od leta 1803 je naseljen v Baden-liadenu in obiskuje le posamezne krate svojo domovino. Za literarno delavnost je Turgeneva zbudil najprvo zgodaj umrli ruski kritikar Beli uski, s kterim se je seznanil za časa svojo službe v Peterbuigu. V 32. letu svoje starosti je dal namreč Turgenev svojo prvo pesem v tisk m potem še vej pesmi. Ker so te niso s posebno pohvalo sprejolo, začel jc dvomiti nad svojim talentom in je sklenil nič več ne pečati se s slovstvenimi deli. Vendar dolgim prošnjam Beliuskega, ki je lasten časopis izdajal, dal 86 je pregovoriti in je spisal malo povestico, ktera je ruskemu svetu razkrila izvrstnega prozaista iu pisatelju samemu dala pogum. Tako je našel pot za svoj talent in od tedaj je obdelava! novelo iu doživel je za pisatelja tolikanj čestiluo veselje, da ga duu denes ne spoznava samo Kuska , temuč ves izobražen svet. To se ve, da bi bili naši južno-neniški, avstrijsko-judovski časnikarji Turgeneva, samo zato ker je Itus iu Slovan, gotovo novsuiisljcuo raztrgali, ako bi jim bilo na prvo o njegovih delih soditi. Trezneji sev ero-nemški kritiki so mu pa v svetovni literarni zgodoviui dali veljavo, ktere so prisiljeni tudi ti pripozuati. Razen uuietnijske dovršenosti se kažo v vseh Turgenevega delih tudi tendencija zdanjega časa. On ni samo mojstersko risal podobe iz življenja ruskega naroda, on jih je risal z namenom, rekel bi političnim namenom. Dejanjo in nehanje po ruskih stepah je v njegovih prvih povestih slikano z očesom umotnega nmlarja, s srcem nedolžnega otroka, in s peresom pravega patnika. Podobe, ktere risa, so vzete iz malega ruskega plemenitaštv^, h uradniškega iu kmečkega stanu. Dokler je trajalo še v Rusiji robotauje, telesna podložnost prostakov, risal je Turgenev nesrečo teh ljudi s tako živimi barvami, da se pač mora reči: tudi on ima svoj delež na blago-srčnem in prostovoljnem dejanji zdanjega ruskega cara, ki je ruskega „muzika" plemenitaške samovolje in gospodarstva osvobodil. — Ko e bilo robotovanje odpravljeno, obračala se je os njegovega slikajočega peresa na posamezne napake stanov ali v novejšem času rojenih razredov ljudi v narodu. V svojem izvrstnem romanu „Otci in deca" se Turgenev obrača proti tistim vse duševno življenje taječim materijalistom, kteri so baš po njem Icršoeni in še zdaj tako imenovuni: nihilisti. Zalibog, da je s tipom, kterega nam podaja v osebi Bas a rova, zakrivil mnogo, da seje napačna vera raztrosila po svetu, kakor da bi bila na Ruskem mnogoštevilna sekta tacih samo na materijo, ne pa na kaj višega in blažega verujočih ljudi, pred teriroi se križajo Poljaki in za njimi vsi, kterim je rusko ime groza in strah, dasiravno je dokazano, da so dan denes na Ruskem imenuje marsikdo, ki jo mlad in za liberalnost iu svobodo vnet: nihilist. Zato pa smo' vneti tudi mi, torej smo tudi mi nihilisti,ker zatiranje iu tiraustvo tudi mi zanikujemo. Tipi kakor jc ta „praktičen" in suhoparen Basarov so povsod , žalibog še preveč jih je. samo da so menj ljuboznjivi kakor on, ker on je odkritosrčen, nihilisti po diugod pak so hinavci, ravno ravno zarad svoje „praktičnosti". Najposleduje pripovedno delo Turgeneva je roman »Dim," v kterem risa ničevo nečimurnost in puhlost nekterih ruskih plemcnitašev, in za kterega je kakor je tudi „Slov. Nar." ob svojem času poročal, dobil G000 rub-Ijov (okrog 10.000 gld.) pisateljskega honorara. Naj bodo izvrstna dela Turgeneva priporočena naši mladini, ktera se rusko uči, za branje, pa tudi onim gospodom, ki prestavljajo iz druzih slovanskih jezikov in lo predostikrat brez vkusa iu zbiranja prestavijo, kar jim v roko pride. -r gari ako je na najskrajnejšem severu Šotske, pošlje „Times" zmerom generalni štab svojih brzopiscev in „repoterjev", da drugo jutro od črke do črko v Londonu berejo, kar je Bright na večer govoril. — Pri tej priliki nam na misel pride, da so lansko jesen po šempaskem taboru .Novice* — ako se blago izrazimo — jako naivno na dr. Vošnjaka padle iu ga zarad tega oštele, da med tiste .srbične" taborite spada kteri morajo .povsod" polog biti, po vsej ceni iu .povsod" govoriti ! Takrat smo rajše molčali in smo se le muzali pri razvijanji take naivnosti in take — recimo — otročje teorijo o taborskih govornikih. Ne rečem preveč, ako trdim , da je g. dr. Voinjak zdaj razen Hermana prvi javni delavec za zedinjeno Slovenijo, to se pravi toliko kolikor za duševno in materijalno emancipacijo našega naroda. Iz giaško zbornice se jo razlegala njegova beseda po celi Sloveniji in po njegovem zbadanji in zagovarjanji so začele štajerske občine adrese za to pošiljati. Po angleški teoriji bi moral zdaj g. dr. Vošnjak, ako bi imel časa, voljo iu sredstev, po vseh kotih Slovenijo tabore napravljati, narod sklicavuti in ga popraševati, ali je tudi za to misel, ali ne, — in s tem na vlado pritiskovati. .Novice" so diametralno protivnoga mnenja, one bi, ako bi na Angleškem izhajale, „mutatis mutandis" tako-le argumentirale: Mi ne moremo zapopasti, da more človek tako .srborit" taborit biti, kakor ta-le Bright —- dvakrat ua teden v Londonu govori, potem nima ni mira ni po koja in gre spet isto stvar v Liverpool, Birmingbam , Manchester, Glasgovv in Bog sam ve še kam mlatit in prežvekovat!!! Ako bi našo .Novice" pri taki argumentaciji bile na Angleškem ravno tako veljaven organ kakor so na Slovenskem, nastalo bi po celi zemlji poprek gromovito houieričuo smejanje od kanala la Manche počemši do Orkney-ovih otokov. Pri taborskih govorih in govornikih ni pitanje : ipuis, nego quid 1 To se, pravi, nam ni do tega, kdo govori, nego da imajo govori zaželeni vspeh. .Novice" so reklo, da bi samo taki možje govorili, kteri so iz tistega kraja doma, kjer se tabor napravi. Mi nimamo čisto nič proti temu, nogo dostavimo samo , ako imajo talente in sposobnosti za to. Ni vsakdo taborski govornik , kdor bi ravno hotel. Taborski govornik mora govoriti jako glasno, popularno in mora, kar je pri vsem glavna stvar, poslušalce za svoj predmet navdušiti. Nam so znani vsi govorniki kranjskega deželnega zbora, ali moramo odkritosrčno reči, da nima razen g. dr. Tomaua, kteri je rojen taborsk govornik, niti eden trohice teh govorniških lastnost, ktere smo ravnokar kakor neobhodno potrebne navedli. Druga stvar je v deželnem zboru izobraženim soposlancem govoriti, druga spet clusetim do dvajsetim tisočem glav več ali manj priprostega in v narodnih zadevah malo podučenoga ljudstva pod milini nebom, ltavno iz tega vzroka večidel fizično ni mogoče, da bi po .Noviški* teoriji možje govorili, ki so rodom iz tistega kraja, kjer se tabor osnuje, kajti dobri taborski govorniki so še na Angleškem redki, kaj še le pri nas početnikih. Da so vsi pravi ustavni narodi našega mnenja, navajamo tu taktum iz najnovejše italijanske povestnice. V začetku nastopa sedanjega ininisterstva Menabrea hotel jc odstopivši ministerski prvosednik Urban Ra-tazzi velikanski opozicijonalen tabor v Napolju sklicati iu tam proti sedanji vladi grmeti; nadejal se je do 1 milijona obiskovalcev. Že se je po vseh italijanskih listih o tem govorilo, že so bili oklici in povabila po vsej Italiji razposlani, ko je kar na enkrat Ratazzi od svoje namere odstopil, zakaj, to ni znano. Urban Ratazzi pa je doma iz Alesandrije v Piemontu, bil je dolgo časa tam odvetnik in zmerom ga je tudi Alesandrija v parlament kakor svojega poslanca pošiljala. (Jeli Piemont je ravno tako, ako šn ne bolj opoziciji proti vladi, kakor Napolj, —torej bi bil moral po .Noviški* teoriji Ratazzi doma v Piemontu tabor sklicati in tam govoriti, kajti sicer no bi bil njegov tabor v Napolju nobene veljave imel! ! Ako bi nas volja bila še dalje to teorijo po zgodovinskih činih razvijati, lahko bi jo še bolj ad ab surduin dopeljali. Naj zadosti to ! Nam so tudi dozdeva, ako se kak slaven, ali vsaj veljaven mož ii 'irnik na taborišči prikaže, ima taborovanjo mnogo vspeha, ker se ga id že veseli in je navdušen ko ga zagleda, kakor se je g. dr. Vošnjaku Sempaškem taboru dogodilo, — nego da bi kaki .bomo novus" zbrano ■žico dolgočasiti začel. Torej se nam dozdeva, da je mnogo koristnejši aborske namene bolj pospešivno, ako po vseh taborih zmerom taisti rstni ali vsaj dobri govornik narod navdušuje, nogo da bi nove o znano osebo po taborskih odrih rulele, otrobe vezale, in plelo na zadnja snme več nevudoče kaj, in bi tem načinom narod bolj k taborskim krčmam nego k taborski govornici priganjale. (Daljo prih.) II opis i. Iz Žavca, !' aprila. [Izv. dop.J (Začetek čitalnice.) Da ne pozabili, da bivamo v Avstriji, kjer je do zdaj ravnopravnost vieh naro dov še vedno sama želja pravično mislečih je namestnija v Gradcu nam z nemšk odlokom 12. mar. slovenska pravila narodne čitalnice potrdila, kar nam je okrajno glavarstvo z odpisom 3. t. m. naznanilo. Že včeraj 8. aprila je bil; volitev novega odbora. Predsednik našo čitalnice jo g. Janez Hauzenbihlei namestnik g. Jurij Bezenšek; odborniki: gg. Franc Roblek, dr. Jožef Tar-bauer, Jožef Žigan in Dragotin Žuža. Namestniki odbornikov so gg. Jakob Janič, Janez Kocuvan, Franc Kovač in Matija Rešnik; tajnik g. Gust. Po točnik. — Sklenilo se je ob enem, da hočomo slovesno otvorenje naše čital niče 4. nedeljo po Vidiki noči t. j. 25. aprila obhajati, ker pozneje bi nam znali tabori marsikterega rodoljuba, kojega v svoji sredi videti želimo, dru gam odpeljati. Ker vsem narodnjakom pismenega povabila poslati ne mo ''cmo in nam že čas tega ne pripušča, s tem vse rodoljube blizo in daleč vabimo, da se jih sv. Marka dan prav veliko v našem prijaznem trgu zbere s« vdeležit narodne veselice, ktere program hočemo kakor hitro mogoče naznaniti in razposlati. Nadejamo se, da nas bratje iz Kranjske in Koroške tudi obiščejo in da če nas tudi ne bo na tisoče, kakor pri taboru, pa 6uj već stotin. Naši kmetjo so še nekako premrtvi, malo jih skrbi najbližja soseska, zato so njim pa neznane domače potrebe, iz njih mlačnosti naj jih zdrami čitalnica, ktera bo stalni obstanek le tedaj imela, ako vse moči združimo!; kamen do kamena palača. Iz Brda 8 aprila. [Izv. dop.| Dolgo smo morali čakati, predno nam je dovoljenje za tabor došlo. Podali smo prošnjo 21. marca glavarstvu Gradiški; gosp. glavar sc ni drznil rešiti jo v lastni pristojnosti , da si je ta zadova po postavi v njegovem področji. Romala je tedaj prošnja v Trst k namestništvu ; tu so jo nekoliko dni pretresovali in potem z natančno instrukcijo vrnili glavarstvu, da jo samo roši. Glavarstvo je naj prej stavilo pogoj, naj se izpusti 2. točka programa, ki zadeva zedinjenje Slovencev v eno kronoviuo .Slovenijo." — Ker so pa naši briski veljaki trdili, da ravno to jim je poglavitna reč — poskušalo je glavarstvo točko kolikor mogoče opiliti in tu Vam podajam prvi modri glavarstvcui nasvet: „Le stirpi slave desiderano essere unitu aroministrativameute in quanto e possibile in una provincia.* To je po slovenski: Slavjanska ljudstva žele biti združena administrativno, kolikor je mogočo, v eno deželo. Naši možje so gospoda glavarja podučili, da toliko ne tirjamo ker s tako točko bi merili nekako na panslavizem. Temu razlogu se je udal in stavil predlog naj se točka takole glasi: .Slovenci želu biti združeni po postavni poti v eno deželo z enim dež. zborom." Na to so je ugovarjalo, da z besedo .želeti" bi se pregrešilo zoper obliko resolucije itd. Po dolgi bitvi še le je privolil gosp. glavar, da naj se sprojme ta-le točka: Naj se združijo vsi Slovenci po postavno- .ustavni" poti Unvia legale costituzionalo) v eno kronoviuo z enim samim deželnim zborom. Postavna pot mu ni zadostovala, moralo se je pristaviti tudi .koušti-tucijonalua" iu se ve, da ime zaželene kronovine: .Slovenija" se je moralo izpustiti. Po vsem tem se je vročilo ie-lo dovoljene za tabor dne 8. t. m. tedaj 17 dni potem ko se je prošnja uložila. Kaj menite, ako bi bili podali prošnjo še-le tri dni pred taborom, kar bi po postavi smeli, kako bi se potem pogajalo glavarstvo V kje bi si v takem primerljaji sveta iskalo V — Res je, da med glavarstvom in uamosništvom občuje telegraf, mod Brdi iu Gradiško ga pa ni, iu zarad tega bi morali prosilci ali pa glavarstvo razpostaviti ordouaucc na cesti med Biljauo in Gradiško , da bi pogajanje posredovali. — Koliko sitnih ceremonij vganjajo gosposke z nami zatiranimi Slovenci, kader si hočemo po postavni poti v narodnem obziru kaj pomagati; Nemci ni toliko pogajanja, tem dovole tudi revolucionarna društva, ki nameravajo vzbujati in širiti idejo pangermanizma v Avstriji, kukor n. pr. ne lavno v Gradcu. — — Plakati se že tiskajo in so razpošljejo prodno mogoče po vsem Slovenskem. Vse drugo je v redu. Bog daj še 18. aprila lepo vreme! pri nas bo ravno vse v najlepšem spomladanskem cvetji. Z naravo bomo praznovali pa tudi mi naravno naše vstajenje ! Iz Dunaja, IU. aprila. II. G. j Izv. dop.| Kakor ste kratko žo enkrat naznanili, začel bode tukaj v kratkem izhajati nemški časopis s federalističnim programom. Kakor čujem so posebno Cehi in med temi v prvi vrsti dr. Gregr, lastnik .Naših Listov" iu Sladkovski med tistimi možmi, kteri menijo dostojen organ za slovanske, romansko, in nemške federaliste ustanoviti, ki bode v vseh rečeh odločno in svobodomiselno in energično zastopal našo interese. List se je od kraja imel imenovati .Slavisch-roma-nisebe Post." Da bi pa mogel biti tudi nomškim federalistom, kterih število se vedno moži, glasilo, menijo rajši krstiti ga .Fortschritt". Do zdaj noben organ za federalistične interese na Dunaji ni imel sreče. .Ost und West-au ki ga je izdajal Tkalac v dostojno veliki obliki, so bile kmalu razne nezgode Smerlingovih časov k pogrebu spravilo in za njim enako velikega lista ni bilo. Upajmo, da bode tem novim početnikom srečnojo šlo in da se bodo podpiranja tega lista tudi Slovenci z obilo naročbo udeleževati. — Vladni listi dunajski Slovencem in Sloveniji pridno pri vsaki priliki in ue-priliki stranske brce in sune dajejo. „N\ fr. Pr." je to dni dejala, da decom-herska ustava Slovencem še prvih začetkov kulture ne moro dati. Tega pa vendar naši u s ta v o - zvesti Svetci niso zaslužili, ka-liV Ravno tako Beu-stova stara .Presse" govori o .unfindbare slovonische nation" in .Morgcn-post" pa stvar na glavo postavi, trepeče pred bližajočim so federalizmom in v svojem duhu vidi kako se bode ogerslco kraljestvo s kraljostvom Slovenija trgalo za Hrvaško. Če ti dunajski časnikarji menijo, da pri nas „ni še prvih začetkov kulture" temuč, da smo barbari in strašni suroveži, pustimo jim veselje. Eno pa jim pritrdimo. Docomberska ustava nam res ne bo kulture dala, če sije no bomo skušali sami pomnožiti. Sicer pa za vsacega, kdor pozna sploh slovenskega kmeta, pa nemškega v doljenemali bi /gorenjem Estrajhu, ni nobeno vprašanje, kteri ima prve začetke kulturo bolj za hrbtom. Politični razgled. Državnemu zboru začenjajo že nemški listi precej naravnost hrbet kazati. Tako smo o gališkem vprašanji to dni brali v graški „Tgp.:" Ustavni odbor je resolucijo obravnal z lahkomiselnostjo, ki more na Poljskem izbuditi le črt, pa tudi ne moro zadovoliti izven parlamenta stoječih nemških krogov. S suhim stavkom : .Ustave so ne srne nihče dotikati" se taka vprašanja ne rešujejo. O tem se bo tudi državni zbor prepričal, ko ho vidol, da poljska opozicija ni kaka politična dnevna muha, ampak da je dobro premišljena, dobro pripravljena državopravna akcija. Ako so pa poljske tirjatvo med narodom res tako živo ukoreninjeuo, treba jih je z večo pozornostjo obravnavati. Poljcem kazati samo na de-cembersko ustavo, zna biti ravno tako neplodno, kakor je bilo pred leti neplodno kazati Ogromna februarsko ustavo. Mi smo prepričani, da se i "a vsakako pobotati s Poljaki. Ako ministorstvo in drž. zbor to spravo i "ok izpustita, zna ze jim pripetiti, da so ho brez njih in nad njimi prosto f lo ua dnevni red." — Vsakako jo ta »Tgsp." besoda znamenja časa! NtgOfO Veličastvo je potrdilo postavo o ustanovi Frauc-.Io/..ifoega vseučdiea v Zagrebu. Ko se je ta novica v deželnem zboru prebrala, nastalo je prav živo veselje. Na to je volil dež. zbor 31 poslancev v državni zbor ogerski. Poljsko časopisje ostro zahteva, da poljski poslanci porabijo priliko posvetovanja o poštari zastran ljudskih šol (ktero se ima te dni pričeti) inlposvetovanja o davkih, ter tirjajo sprejetje poljske resolucije. Mi menimo, da bi ne bilo preveč tirjano, ako iste prilike tudi Slovenci v rajhsratu ne izpust«', temuč naravnost povedo, kaj tirja nas narod. Il Krakova pripoveduje časnik „Kraj*, da bo spregovoril pre-stolni govor, s kterim se bo drž. zbor končal, tudi ogališkem vprašanji in obetal, da bo vlada v prihodnji sesiji zboru izročila predlogov glede Galicije Ni posebno verjetno, da bi v Krakovu žs zdaj znali za prestolni govor. Iz Bruselj a beremo: V rudarskih fužinah in jamah za premog v Seraingu je nastal nered med deklet. Zandarji in vojaki so morali iti na iiesto neredov. Zupan, mnogo vojakov in častnikov je ranjenih. Tako imenovano belgijsko vprašanje, ki se je bilo prod nekte-rimi tedni na političnem obnebji pokazalo, se bo menda brez nevihte razvozlalo. Kar se tiče železnic, bodeto Francija in Belgija brez drugodržavne komisije sami poravnale, druzega pa ni, kaj poravnevati pri tem vprašanji. Nedavno so v Parizu tri shode razgnali. Ko seje edan teh zborov razpuščal, prišlo je do neredov , tako da se jo morala tudi policija vtikati; 4 osebe so zaprli. Cesar jo zelo nezadovoljen s princom Napoleonom, ker se zadnji bolj in bolj stavi v vrsto opozicije, tako da se ministri neprenehoma o njem pritožujejo. Volilno gibanje bo neki neizmerno veliko. Iz vsega se vidi, da opozicija narašča , in da bo Napoleon prisiljen s zunajno vojsko domačo opozicijo omejiti in pokriti. Sicer jc v postavodejnem zboru minister Lavalette zopet mir prerokoval, kar pa nima dosti pomeniti, ako pomislihno, da imajo diplomati zato jezike, da svojo mnenje pokrivajo. La valotte je glede Nemčije govoril: Z Nemčijo nismo imeli ničesar obravnavati. Iz tega je razvidno naše iskreno hrepenenje ostati v dobrem prijatelstvu in nikakor so ne utikati V čisto nemške zadeve. Spremembe, kakoršne so so v Nemčiji dogodile, so na dan sklicale mnogo začasnih tirjatev, sovraštev iu nevolje. Čas pa bo zacelil, kar je spravil na dan. Zatorej se no bomo nikakor menili za vprašanja, ki se nas neposredno ne tičejo. Samo postavni razlogi bi nas mogli izvabiti iz našega mirnega stališča. Teh pa ni nikjer videti. Mi spoštujemo pravico druzih, pa se nimamo bati, da bi drugi naših pravic no spoštovali. — Saj se bo pokazalo, kako daleč sega spoštovanje do tujih pravic- Iz Kima se naznanja 9. t. m. po telegrafu: Zarad zlate maše papeževo se jo tu seslo in še shaja neizmerno število duhovnikov in tujcev, blizo sto avstrijskih škofov je že tukaj. Po vseh ulicah je jako živo gibanje proti Vatikanu. Včoraj so se sprejemale deputacije in rimski „nobili", denes se sprejeinljejo ženske. V Vatikanu so razpostavljena darila, kar jih je iz vseh krajev sveta sv. oče dobil. Po slavnostnem programu bo v saboto kupla sv. Petra razsvetljena; v nedeljo zjutraj bere papež sv. mašo u Peterski cerkvi; zvečer umeten ogenj na Pictro Montorio. V ponedeljek mašuje papež v „tata Giovanni", kjer je pred 50 leti bral novo mašo. Včeraj je v sijajnem sprevodu izročil francoski poslsneu voščila svojega vladarja, denes jih izroči avstrijski poslanec. Portugiški poslanec je v Madridu bral pismo svojega vladarja, v kterem portugiška vlada izreka, da kralj Dom Feruando noče sprejeti španjske krone, pa tudi ne predse pustiti deputacijo, ki hoče priti v tej zadevi v Lizabono. Minister Serano je to pismo sprejel in odgovoril, da on ne more kralju Donu Fornandii krone ponujati, ker šo kortesi niso sklenili, kako so ima v prihodnje Španija vladati. Iz Madrida poročajo, da je vlada v severne provincijo poslala vojaških čet, ker je bilo čuti, da so se pokazale nektere uporne čete. Iz Peterburga se bere: Minister stavb general Mclenskof bo v kratkem svojo službo zapustil, češ da je preslabo zgradil železnico Kursk-— Kiov. Itazii«1 stvari. * (G. Jurij Srebre f ), praktični zdravnik iu hišni posestnik v Mariboru je til let star po dolgi težavni bolezni 10. t. in. popoldne umrl. Koliko spoštovanja je vžival raujki, ki je lul dolgoleten ud mariborske čitalnice in zvest rodoljub, kazal je dolgi sprevod, ki je včeraj umrlemu sku-zoval zadnjo čast. Lahka mu zemljica ! * (Tabor v Sevnici.) Iz raznih krajev dolenje Štirske nam prihajavo glasovi o ogromnih pripravah za sevniški tabor. Ako se tudi sosednji Kranjci količkaj vdeležo , utegnil bi sevniški tabor, kar se tiče števila obiskovalcev, preseči vse dosedanje tabore. * (Oklic tabora goriškega se glasi:) „Slovenci! Da bi se pretresala in pretehtala nektera kaj važna vprašanja, ki zadevajo deloma goriška Brda sama. deloma vse slovenske pokrajine skupaj , zbralo se je dne 21. marca tek. leta nad 50 Briskih županov, starešin in drugih rodoljubov v Biljani. Kar so tu sklenili, namenili so razodeti visoki vladi in deželnim zborom na Slovenskem. Da bi pa njihovi sklepi tem večo veljavo in moč zadobili, sklenili so nadalje predložiti jih vsem drugim bratom Slovencem, da jih javno potrdijo in v ta namen so odločili sklicati .tabor" pod Drnovkom na pot oku Rek a v Biljanski županiji dne 18.apr. 1869 ki se začne ob 2. uri popoldne in na kterem se bo razgovarjalo o teh-le točkah (Slede petero znanih programovih točk): Driski rojaki I Na slovenski meji se zberemo v tabor, da pod milim nebom slovesno potrdimo, kar so sklenili naši župani in veljaki za naš blagor in za vzajemno korist vseh Slovencev. Dokažimo tu vsemu svetu, da zemlja slovenska; da nam je živo na srcu blagost našega naroda, naš jezik, pali domovina! — Vsi drugi bratje Slovenci pa in zvlasti uaši slovenski sosedje na Goriškem, vljudno Vas vabimo, da pridete tudi Vi v obilnem številu na tabor v Brda. Z Vašo pomočjo se bomo kot narodni stražniki ua južni meji slovenski „z uma bistrim mečem" tem krepkeje borili za naše in Vaše pravic«, za vrli naš nared slovenski. Ne v daj m o se! Odbor. * (N a r o d n o g i b a n j e.) Na dan sv. apostolov Petra in Pavla bodo rodoljubi na Laškem odprli narodno čitalnico. Kakor se uam pripoveduje, ne bodo v zadregi zarad prostorov, narodni tržani so jim jih brez plačila do zdaj že troje prav obširnih ponudih. Živili! * (Novo voljeni poslanec g. Žuža) je zbolel, vendar nevarnost ni velika. * (1000 novih slovenskih brošur) je naročil znan rodoljub za tabor na Brdu pri Gorici. Naj bi ta izgled ne ostal osamljen. * (G, Davorin Trstenjak) znani slovenski pisatelj in učenjak, zdaj župnik v Ponikvi, poprej v St. Jurji je — ako se nam jo iz Celja istina poročna — namenjen preseliti so v Zagreb, kjer bo opravljal njemu vsakako vgodno službo arhivarja ua jugoslovanski akademiji. Kakor je želeti, da bi dobil marljivi starinski preiskovalec dostojno mesto, kjer bi se mogel popolnoma vednostim žrtvovati, tako je obžalovati, da nam talent za talentom odhaja iz domače dežele. * (Slavnemu umrl. i tal. skladatelju Joahimu Ros-s i n i - n v s po min) 6. in 7. aprila v gledišči goriškem velikanski pevni in godbeni koncert, kterega so se udeležile vse muzikalne moči, domače in tuje, kar jih je zdaj v Gorici — čez 110 oseb. Izvrševal so jo glasoviti „-Stabat mater." čisti dohodki so odmenjeni zavodu zapuščenih otrok. * (Gospodarstveno- post a v odaj u a posvetovanja v Trstu.) Pri namestništvu se jo pričelo 1. dan t. m. pretresanje mnogih načrtov postav: gozdne postave, postave zastrau pokončevanja hroščev (ke-brov) in gosenec, postave zastran vpoljanja deželnih žrebčarij, zastran reje goveje živine in zastran zboljšanja oslovskih in mezgovskih plemen v Istri. Predsednik temu zboru je dvorni svet. g. K. Fidler, deležniki so : pooblaščenci deželnih zastopstev primorskih in kmetijskih družb pa tudi drugi zve-denci. Goriški dežolni odbor je poslal dr. Tonkli-a , gor. kmetijsko družbo zastopa dež. svet., dr. Defacis, vdeležujeta se posvetovanj tudi gg. brata Po-lsj-a, (o. k. glavar Sežanski in deželni poslanec.) (Iz Ptuja.) V nedeljo 18. t. m. bode v naši čitalnici .beseda, s petjem, glediščno igro, govorom in plesom. Udje so uljudno povabljeni. Začetek ob 8. uri. Odbor. * (Iz Ljubljano) se piše v .N. f. Pr.:" Dve noči zaporedoma so že Dežmanu okna pobili. — Novica, da bi sedeli v deželnem šolskem svetovalestvu trije duhovniki, kakor ljubljanski dopisnik v „N. f. Pr." piše, ni resnična, kajti sedanje svetovalstvo je le začasno iu se nadaljuje še posvetovanje o tej stvari, kterega se tudi Dežman udeležuje. Dopisnik si obeta, da pride tudi protestantični pastor med šolske nadzornike. * (Lepa vinska cena.) V Slov. Bistrici so so v javni dražbi vina iz zapuščine g. oskrbnika Pongratza prodale po 324 gl. polovnjak. * (G. Miroslav Vilhar) posestnik in župan v Zagorji jo pri Njegovem Veličastvu vložil v imenu prebivalcev notranje Kranjske prošnjo, naj bi se dolgovi na davku milostljivo odpustili in več no iztirjavali. Puč se, pristavlja tej novici „L. Tagbl.", po vsej Kranjski toži zarad prevelikih davkov, ali kdor trezno sodi prpmeto in zemljo Notranjske, mora priznati, da je Notranjska najbolj preobložena. Vzlasti trpi senožeški okraj , kjer so zemljišča prodajo po ceni, kakor nikjer. __________ zemlja, na Izdatelj in odgovorni vn-dnik Anion Toinšir bivamo, Razjasnilo in priporočilo! Da upokojim svoje podpornike, izrekam, da v mojih kakor znano prav velikih izložbinili omarah ni najti niti pakfona niti druzega goljufivega blaga, kar J so si predrznile pripovedovati nektere /osebnosti, ki bi rade pametne bile. Da tako žalostno krušno nevošljivost krepko zavrnem, plačam 100 cekinov ali pa primeren zne-i selc v btmkni valuti po vsakokratnem dnevnem kursu vsacemti, kdor mi v obeli mojih izlogali najde le J eno 6e tudi še tako majhno stvar, ki bi ne spadala ^ pod rubriko: juveli, srebrni na ali zlatina. Ob enem priporočani svojo zalogo blaga, ko bi ena aH druga stvar ne bila popolnoma po ušeči, kar se v vsaki veči kupčiji sein ter tje lahko primeri, mi je vsled mojih zvez s prvimi fabrikami prav lahko mogoče, v malo dneh ustreči posameznim željam. Da se vsi v moje delo spadajoči popravki le pri meni najbolje izdelujejo, je itak že tako znano, da se mi odveč zdi še kaj več o tem govoriti. Avgust TJiiel, Juvelir, zlatar iu Hrcbernitiar v Vlaiboru, gosposke ulico, Pnverjeva hiša. Tiskar Ud nar d Janžič.