SttltltttUttttXttSltntn-txi ammm ^B^PU^H^B'^^^V'i^H^^^^^^B^I fcAJJ^ v ■ 1 n ^B ^^^m > ^H ^H ^^^H j. "t H » ^^^^ ^^ ™ * m w mmmmmummmmmmmm | AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN tN LANGUAGE Ol&Y "Atttttliatf ^Utttt" NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI '^q'^q 1 t. ' 'i i ' ^ ""7"" ' ' r- • . ......" " Državna postavodaja je dobila 200-000 podpisov proti prohibiciji. 200.000 podpisov ameriških državljanov* v državi O-hio je bilo predloženih državnemu tajniku države Ohio. Vsak izmed podpisanih prote p stira, ker je državna postavodaja države Ohio glasovala za narodno prohibicijo v Zje-» dinjenih državah. Kaj pomenijo ti podpisi? Glasom postave mora sedaj državna postavodaja sklicati posebnt* vo litve, da volivci države Ohio Se enkrat glasujejo "o mokrem jn o suhem", in če se to zgodi pred 27. majem, tedaj ne bo treba zapreti sa-loonov. Iz ogromnega števila podpisov se vidi,, da se marsikak državljan kesa, ker je v jeseni volil suho, posebno pa vojaki, ki so se vrnili iz Francije, so skoro enoglasno zoper to, da bi bila država Ohio suha. Vse zgleda, da bodemo imeli še precej boja in politične delavnosti, pre-dno se bodejo zaprli prostori j "kjer Bog roko ven • moli," j kakor pravi naš sloveifski ' kmet. — Josip Kralj, 977 E. 64th St. je daroval v našem uredništvu $5 za reveže v starem kraju. Mnogo naših naroč- * nikov nam je že naznanilo, vedo onim, ki ne berejo na- « šega lista, sledeče: Šola za I državljanstvo se vrši vsak ve- j čer, razven petka, sobote in j nedelje v glavni knjižnici na < 5. cesti in St." ClaTr ave. Vsa- j kdo lahko vstopi kadar hoče 1 . odvisno je od njega, če se bo ; naučil ali ne, ker pouk traja i Že šest tednov in kdor sedaj i vstopi je že precej zamudil. I šola je popolnoma zastonj in $ pod državnim vodstvom. — Mestna zbornica je pri ^ pondeljkovi seji glasovala z s 12 glasovi proti 12 glasovom ] če se kompaniji cestne želez-! j nice podeli pravico zopet za j eno leto poslovati po starih c pravilih. S tem je kompani- j postavljena na led, in jeseni 1 bodejo morali državljani vo- | liti, ali naj mesto kupi cestno j železnico od kompanije. t /— Računa se, da bo mesto c fletos začelo z javnimi zgrad- I /bami, k! bodejo veljale osem \ 'miljonov dolarjev. Izmed te- * ga denarja se bo delavcem [ plačalo $5,600.000 v plačah. \ PERMIT. Published and distributed under permit Ne. 19 authorized by the Act of Octeber 6th, 1917, on file at the — Pe«t Office of Cleveland, ©hi®. * By order ef the President, A. S. Burleson, PoifajASter General morale radi vojne čakati, so sedaj v teku, da se začnejo graditi, in Člecelandska gradbena industrija ni bila še nikdar tako zaposljena kot bo letos. Za karpenterje in zidarje bo mnogo dela od 15. aprila naprej. Dne 2. aprila dobi mčsto denar za prodane bonde, skoro $6,000.000, kateri denar je ljudstvo pri volitvah odobrilo. Med razpimi drugimi stavbami je v proračunu tudi javno kopališče na St Clair cesti v 23. wardi, ki ba veljalo $125.000, tako da dobimo Slovenci v naši naselbini v resnici krasno mestno stavbo. poiščeta bando Italijanov, ki so preteklo nedeljo ubili enega policista v Akronu in ranili dva jako nevarno. Dva Italijana so že zaprli v Akronu, katerim se je dokazalo, da so bili * napadalci policistov, trije Italijani se pa skrivajo v Clevelandu. Kjerkoli je kak poboj, posebno z nožem ali kak zahrbtni napad, so gotovo Italijani zraven. Zato pa so tako "priljubljeni' pri Amerikancih. — Poroča se iz Washingto-na, da najbrž do prihodnjega septembra vožnja ne bo še odprta v staro domovino.' Pa robrodne družbe nikakor niso pripravljene na potniški promet z Evropo. Pa tudi potem, ko bo promet že enkrat odprt, bo silno teško dobiti prostor na parniku, iz vzroka, ker bo parnikov malo na razpolago, ljudi je pa v Ameriki par miljonov, ki bi radi šli domov. — Jako zaljubljeno dekle i je 'imel John Robert Thom- i son. Dekle se je hotelo neprestano voziti v avtomobilu, in s ker Thompson ni imel svoje- ■ ga avtomobila, je neprestano ! kradel "mašine", da je ljubi- < co vozil na izprehod. Tako je i pokradel 12 avtomobilov, dokler ga niso izsledili. Sedaj j se ljubica doma joka, ker ni i nikogar, ki bi jo peljal na iz- ] prehod, Thompson se pa na- < haja v ječi, ker ne more po-;i staviti $5000 varščine. !l — Dne 12. sept. jebil v Cle-;i velandu na zvezini sodniji ] spoznan krivim veleizdaje ' Eugene V. Debs, znani soci- i ijalistični vodja in večkratni < kandidat za predsednika Zje- < dinjenih držav. DrŽava je to- ] žila Debsa, da je govoril ve- \ leizdajniško in da je skušal i pomagati Nemcem s.tem, da j je hujskal Amerikance k pun ji tu. Debsa je zagovarjalo se- i daj 12 najboljših odvetnikov,'« ki so prejeli tisoče dolarjev!] v plačah, toda država je zma-'j gala in porotniki so obsodili I Debsa na dvajset let ječe< Idražav v Washingtonu, toda tudi ta sodnija je potrdila obsodbo prve sodnije, in Debs bo moral v ječo, kajti od razsodbe najvišje sodnije ni nobenega priziva. Le če predsednik pomilosti Debsa, ne bo šel v ječo. ' — General Pershing je poslal v Ameriko 85.000 nemških "pikelhavb", katere bo porabila Amerika za reklamo pri prodaji petega vojnega posojila. Cleveland dobi 2000 teh pikelhavb, in delavci, ki bodejo neumorno sodelovali |>ri prodaji V. Liberty posojila, dobijo kot nagrado od a-meriške vlade "pikelhavbo" za spomin, da se bodejo njih otroci spominjali, kakšnega sovražnika so premagali v boju za demokracijo. Slovenski oddelek Liberty Loan odbora bo na mestu, da si pridobi to "nagrado" ameriške vlade. Kako in kaj bodemo povedali, ko pride čas zato. Za nadaljna pojasnila glede Liberty bondov, katerih prodaja se prične 21. aprila, se obrnite na Lois J. Pirca, urednika tega lista. Potrebuje- , mo kakih 20 aktivnih delav- , cev. , , — Nekatere tovarne niso S'teno delale s svojimi de- ! Wiffirtttfc: vljani. Nastalo je mnogo po- : mot in nesporazumov, kot ! naznanja mestna vojna komi | sija. Kdor se v resnici Čuti 1 prizadetega in misli, da st mu je godila krivica, naj se obr- , ne na mestno vojno komisijo, amerikanizacijski oddelek . stara sodnija, na Square, in tam naj vpraša za Mr. Trl-najstiča. Kdorkoli ima pritožbo, naj se obrne na ta naslov, in nikamor drugam. Tam mu bodejo preskrbeli in razložili vse potrebno. 1 — Povejte svojemu prijate- < lju o našem listu in mu sve- J tuj te, da se naroči nanj. Več 1 nas bo, več dobrega bodemo 1 lahko storili za vas in za na- \ selbino. ' j — 2000 odfclovljenih voja- 1 kov je že zaprosilo za 60 do- 1 larjev nagrade, dovoljene od 1 kongresa. To znese skupaj s za Cleveland $120.000. s I —Vojaki, ki so se vrnili iz i službe, in nimajo dela, naj c se oglasijo na pošti glede slu- i žbe za pismemoše. Služba ne- i se $1000 prvo leto, in potem ^ vsako leto nekoliko več do t $1600. Skušnja je tako lahka c da jo šolski otrok lahko na- 2 redi. c — Zadnjo nedeljo nam je i priredila Zveza Jugoslovana- I kih 2en in Deklet nadvse t prijetno zabavo v Grdinovi r dvorani. Naravnost očarali so r nas nastopi malčkov, Harold | lin Fanny Lausche, ter Vere r in Louis Grdina. Ga. Marjan c Kuhar nam je v izrazitih in c vznešenih besedah deklami-rala pomenljivo: "V pepelni- v čni noči." Radovali smo se e ob divnih glasovih naših ne- s prekosijivih pevk-Sloyenk, i ge, Alice Vidmar in gdč. Ma- s ry Udovich. Nastopil je tudi t 'g. Ivan Zorman, ki je v jat- t nih barvah naslikal delovanje c naših neutrudljivih narodnih t delavk Zveze J. 2.1. D. Ude- z ležba je bila povoljna in us- f peh jako zadovoljiv. Iskrena v hvala vsem, ki so pripomogli i do tako lepega večera tako v moralnem kot v gmotnem c ■ ^ , /AJkNiBtMCic Slika nam predstavlja ameriškega admirala P. A. Niblack, ki se mudi z oddelkom ameriške vojne mornarice v Jadranskem ihorju, in ki ima svoj glavni stan v Trstu. Admiral Niblack je poveljnik skupnega brodovja zaveznikov v Jadranskem morju, in njemu je izročena nalo ga, da pazi na rad in m ft v Jadranskem morju. Da ni tega odločnega adjBriškega admirala, bi nam Italijani naredili že marsikarjfa gitnnst. ah^^i Nff^ ^ — klonjen Jugoslovanom, toda držati se mora navodil žave-zniškega vojnega sveta. Resnica je, da če bi bili Italijani gospodarji danes v Jadranskem morju, in ne admiral niblack} bi Italijani že zdavnej "pozobali Slovence in Hrva te." Nemčija zgubi 14 milijonov prebivalcev in 70.000 milj zemlje Pariz, U. marca. Mirovna konferenca ima končano vse delo, kar se tiče mirovnih predlogov Nemčiji in kar se tiče nemške bodočnosti. Zavezniki so sklenili sledeče glede Nemčije: Nemška meja se začne ob reki Reni in se neha tam, kjer je imela država Poljakov leta 1772 svoje meje. Poleg tega zgubi nemška država £chleswig- Hol-stein in one dele v šleski, kjer prebivajo Poljaki. Na ta način bo izgubila Nemčija od 60 do 70.000 kvaldratnih milj zemlje in skoro 14 miljonov prebivalcev. Toda v po- i vračilo dobi najbrž nekdanjo Avstrijo, kjer prebivajo Nem- ] ci. Čista izguba Nemčije bo j znašala 7,000.000 prebival- , cev in do 40.000 kvadratnih milj zemlje.. V čemur pa bo j Nemčija najbolj udarjena je to, ker pripadejo po novi mirovni pogodbi najbogatejši nemški rudniki z železom - ! Franciji, pa tudi bogati pre- 1 mogovi rudniki v šleski bo- 1 dejo odvzeti Nemčiji ter podeljeni Poljski. ! Kar se tiče vojne moči no- ' ve Nemčije, ne bo smela Nem ! čija vzdrževati več kot stoti-soč vojakov. Pred vojnox je imela Nemčija v mirnem času 800..000 vojakov. Poleg i tega so ji bile odvzete vse i bojne ladije, vše ladijedelni-ti ce za vojne ladije uničene, 11 tovarne za strupene pline-in ' zrakoplave razdejane. Nova i Nemčija ne bo več tvorila ne- j varnosti, da začne novo voj- | no. Berlin, 11. marca. Umori, ' viki so se polastili streh raznih večjih poslopij, odkoder streljajo na pasante na cestah. Mnogo boljševikov so socijalisti aretirali tekom popoldneva, in socijalisti ustre-ijo vsakega boljševika, kakor hitro ga žalotijo. Vladni vojaki so naredili deloma mir v Berlinu, kjer je vladalo zadnja dva dni strahovito klanje. Več kot 2000 oseb je bilo od nedelje naprej ubitih v Berlinu, in tisoče jih je ranjenih. Nemške vladne čete so morale rabiti topove, da so očistile razne ulice boljševikov. Kot se naznanja od nemške socialistične vlade, so ruski bolj-ševiki poslali v Berlin miljo-ne mark denarja, da podpirajo svoje nemške pristaše v boju proti socijalištom. Generalni štrajk v Berlinu je nehal. Delavci so ponovno spoznali, da so bili speljani na led od Špartakovcev. Namesto svoboda so nemški bo-Ijševiki priborili delavcem smrt, kajti nad 2000 delavcev leži mrtvih na cestnih u-licah. -^—o---- — Iz Washington a poroča ameriška vlada uradno, da se bodejo cene živil znižale i tekom 60 do 90 dni. Vlada je I pozvala producente živil v Washington, da sq znjimi domeni glede prihodnjih cen. i Kot se obeta, bo letos letina precej bogani, zahteva po živežu ne bo tako velika, ne- Člani SL R. Združenja protestirajo proti milijonskemu fondu Da je posegla eksekutiva Slovenskega Republičanske-ga Združenja v sršenovo gnezdo, ko je diktatorično zagrozila vsem Slovencem v Ameriki, da so prisiljeni prispevati v miljondolarski fond to je bolj jasno od dneva do dneva. Da nismo . bili mi na straži, bi slovenska javnost ničesar ne vedela, kaj počenjajo v Chicagi z ljudskim de narjem, zahvaliti se je pa tudi listu "Slovenija" v Milwau kee, ki je s prepričevalnimi dokazi, kot uradno glasilo S. R. Z. prišlo na dan v javnosti glede silnega humbuga, ki ga počenja eksekutiva SRZ. v Chicagi. Toda pričelo se je gibati tudi med ameriškimi Slovenci samimi, da, lastni člani SRZ. so se uprli nezaslišani tiraniji, katero počenja SRZ nad narodom v Ameriki. V "Glas Svobode" piše dne 7. marca Mr. Math Gaishek, iz Noko-mis, III., ki je znan Slovencem širom Amerike po svojih dobrih dopisih. Odločno protestira, da bi se odneslo iz podporne in bolniške blagajne Slov. Svobodomiselne Podporne Zveze kar $2000, da se podari eksekutivi SRZ v Chicagi. Ravnotako je tudi pri Jugoslov. Kat. Jednoti, $5000 vzame iz blagajne in se jih podari Kristanu v Chicagi. Društva od vseh strani protestirajo skrajno nejevoljno (kje je toraj tista večina, o kateri vedno žvižgate?) da se glavni odborniki drznejo tako razsipati ljudski denar v trenutku, ko so vse blagajne Jednot silno oslabljene radi zadnje epidemije španske influence, in v trenutku, ko se članom nakladajo ogromni extra asesmenti, da se pokrijejo posušene blagajne. Naš narod rad da, kjer vidi potre-1 bo, toda prisiliti ga ne more nihče, da bi dal za nekaj, če-1 sar on ne mara, četudi eksekutiva v Chicagi trdi, da je ves narod kar blazen zan)o. To je posebno dobro dokaza- J no sedaj, ko Slovenci širom | Amerike protestirajo. Tudi | uredništvo "Prosvete" je do- | bilo mnogo takih protestov, toda pri tem listu vlada toll- | ko svobode, da pomečejo vse J v koš, kar se ne strinja z njih načrti. Poglejmo kaj pile I Mr. Gaishek v "Glas Svobo-1 de": "Poživljam člane, da pro-1 testirajo proti temu diktator-stvu glavnega odbora, da bi J on naredil kar bi hotel. Oaj ngs prišteva vse za člane S^ R. Z , dasi mi nismo nikdjffl glasovali, se-li strinjamo s m9 politiko ali ne V glavnem od-1 boru zadržujejo protestne re- f solucije (aha, se bojijo, da pride resnica na dan,) naše društvo je tudi poslalo pro-i test, TODA GA NISO OB-! JAVILI____Vsak bi raje j dal dolar prostovoljno, ka-'| kor pa prisiljen 50c. Vse prošnje SRZ za nabiranje se kon 1 čujejo: Kdor ne da nič, ali so| ne strinja z nami, je izdaja- v Chicagi? . Bratje, te besede dajo m& 1 sliti! Vidi se, da je zasijala zora spoznanja tudi pri članih SRZ. Po malem se odpira razum, dan nastaja, solnce | je poslalo prve žarke v temojl eksekutive SRZ v Chicagi, | in prepričani smo, da bo za-čelo grmeti, in tedaj bodejo | nekateri dajali odgovor predi narodom, fci : Anarhisti in socijalisti so hoteli : uprizoriti revolucijo v Ameriki. Wsahington, 11. marca. Poštne oblasti Zjedinjenih držav so danes izročile senatnemu odboru za preiskovanje obilico zapljenjenih tiskovin, ki so bile poslane po pošti od strani I. W. anarhistov in socijalistov. Generalni poštni solicitor Mr. W. H. Lamar je pocjal kongresu dokaze, da so socijalisti in anarhisti v Ameriki se zaro-tili, potem ko je bil sklenjen mir, "uničiti sedanjo ameriško vlado, uprizoriti bolj- ŠievŠko republiko." • i LetJ'» 4.' »!•. > - Kongres je dobil natančne ! dokaze o revolucijski vsebini literature, časopisov in | raznih pamfletov, iz katerih je jasno dokazano, da so nameravali anarhisti in gotovi | elementi radikalnih socijalis- | tov povzročiti krvavo revolucijo v Ameriki. Kongresni odi bor za politične preiskave bo " vzel stvar v roke in poklical J pred sebe voditelje tega giba-1 nja, kolikor jih niso zvezine: ] oblasti že vtaknile v ječe. A- J meriška vlada je energično! odločena zadušiti vsak znaki revolucije v tej deželi. Vojaki dobno $900.000.000 Washington, U. marca. A-meriška vlada je danes največja zavarovalna družba na svetu. 4,000.000 meriških vojakov, ki so bili poklicani pod srožje, je bilo zavarovanih ta svoto $40,000.000.000, v »lučaju, da bi bili ubiti v voj-ii. Vsi ti vojaki so vplačali v Jak bo dobil natančno izptofl [čano vse za vsako poškodbo. Odslovljei vojaki lahko naJl daljujejo z vplačevanjem zaJ zavarovalnino $10.000. Doae»l daj je veljalo $7.00 na mesec 9 za $10.(X)0 zavarovalnine^t^l ^^ ^ ^ -bo fahfoa * ^ (AMERICAN 1 Za Ameriko.....Voo Z« Cleveland po poŠti - $4.00 Z« Evropo.....$4.00 P—m«tna številk« - 8c V.«'pUm., dopi.i in deoiur naj m poiilja nt "Amerllka Domovina" 61 »g St. Clair Ave. H. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy, Princeton 180 ) JAMES DKREVEC, Publisher LOUIS J. PIRC. Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.000 Slorcnimia tke City of Cleveland ind elsewkere. Adfertising rates on request. American in spirit Ftreiga in language only Entered as second-class mstter January 5th 1009, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. 1 NO. 30. Wed March 12. 1919 Glas delavcev na mirovni konferenci. Rf' Brez dvoma je, da ima danes delavstvo najbolj močno besedo, ko se v Partai na mi rev ni kon Toženci snuje nova podlaga bodočnost^ Delavski glas se sliši prvič v zgodovini pri zelenih mizah mirovne konference. Dose-Jaj je brio navadno, da je moral delavec sprejeti, kar so mu drugi naložili. Boril se je, trpel je, kri je prelival, a miru ni sklepal, ni se ga vprašalo, ali si zadovoljen s tem onim. , ? Pa ne samo pri mirovni konferenci so delavci za- , stopani, ampak vršilo se je tudi več delavskih zborovanj tuintam. Razne delavske stranke se posvetujejo, delajo načrte za bodočnost v skoro vsaki civilizirani državi. Cilji j ameriških delavcev so zapopadeni v osemnajstih točkah ( ki so bile predložene kongresu od strani American Federation of Labor. Marsikdo bo vprašal kakšne korake bo zavzelo ameriško delavstvo napram evropskim delavskim konferencam. Kaj misli ameriško delavstvo, ki je organizirano v American Federation of Labor, da je potrebno, da se zahteva od mirovne konference? Odgovor na to se lahko najde v glasilih raznih ame-Hških delavskih organizacij. Da pa znamo te odgovore l pravilno ceniti, moramo najprvo vedeti, kaj mirovna kon-ierenca sama namerava narediti v prilog delavstva, treba je tudi, da vemo kako so se razvijali dogodki na mednarodni delavski konferenci, ki se je vršila v Lausanne, ^ Švica. Delavstvo je na pariški konferenci zastopano ' po Mr. George Nlcoll Barnes-u, ki je eden angleških delavskih zastopnikov ter po predsedniku Wilsonu, katere-1 mu so delavski interesi pri srcu, in v katerega delavstvo | v resnici zaupa. Mirovna konferenca je razglasila, da je | delavsko vprašanje eno najbolj potrebnih vprašanj, katero je treba korenito rešiti. Konferenca najbrž sama ne if ho gospodarila mednarodni industriji, ampak bo gotovo i ukrenila vse, kar je prav za človeka ki dela. Mr. Barnes ||t sestavil osnovo, na podlagi katere se ustanovi mednarodna delavska komisija, ki mora biti odgovorna Ligi ■■rodov. Ta komisija bi reševala mednarodna vprašanja, Ipoda posamezne notranje točke bi prepuščala v rešitev r državam, kjer prepiri postanejo. Glede svoje osnove se je izjavil Mr. Barnes:' "Mi želimo neke vrste mednarodne ustanove, ki bo r I garantirala delavcu dostojen način življenja. Ko smo v ,r preteklosti iskali boljše življensKe prilike, nam je mnogo oviralo napredek ceno delo, ki se je proizvajalo v neka- £ I terih državah. Mi želimo, da se poceni delo bojkotira s I sprtošnim sporazumom delavstva. Mi zahtevamo svobodo | organiziranja v vseh državah. Mi želimo, da se odredi I minimalna plača in delavske ure enake po celem svetu. . f Ne mislimo s tem, da bo povsod vse enako, kajti prilike ! v tej ali oni državi so različne, toda vsaka država mora | delavcu zajamčiti dostojno življenje. So še druga delav-1 ska vprašanja, kakor n. pr. otročje delo, uposljenje žensk v v industrijah, zdravstveni položaj v tovarnah, itd. Mirovna konferenca bo pozvana, da ustvari mednarodni standard za delo, in to vprašanje bo reševala posebna komisija, ki bo izročila svoje odloke Ligi narodov, da jih a izvede." Mirovna konferenca se bo pri svojih razpravah držali- programa zavezniške delavske konference, ki se je vr- v Sila leta 1910. v Leeds, Anglija. Program konference v l Leeds ima sledeče točke za delavce v vseh državah: * . "Pravica delavske organizacije, premembe bivališča delavska zavarovalnina, dobre zdravstvene razmere v tovarnah, svoboda dela v katerikoli državi kjer je delo na r enaki podlagi z državljani dotične zemlje, zavarovanje s zoper bolezen, nesrečo, brezposelnost in starost, zabra- [ nitev otročjega dela, zabranitev nočnega dela za ženske in mladino pod 18. letom, ustvaritev narodnih in medna- r todnih odborov za proučevanje in zboljšanje delavskih postav." Taki programi so jako oster odgovor na anarhistične nauke, kakor jih razširja Lenine, in zavedno delavstvo se zgraža nad anarhizmom in pokoljem, katerega dnev- * no vrši zapeljana rdeča masa v Rusiji, katere program je z umorom in živinskim početjem ustrahovati vsakogar, j Napredno in zavedno delavstvo nima ničesar skupnnega t z nezavedno, podivjano boljševiško rusko rdečo gardo, ki t ;c sramota vsem značajnim delavcem. £ Glasom vesti iz Pariza se vidi, da so odlični evropski c delavski voditelji in socijalisti, kakor n. pr. Arthur Hen- c derson iz Anglije, Albert Thomas iz Francije, Emil Van- s dervelde iz Belgije in Hjalmar iz Švedske, hoteli imeti s mirovno delavsko konferenco, a so jo hoteli imeti tudi ' nevtralni delavski voditelji ob istem času v Parizu, ki se s ;c pa pozneje premestila v Berne, Švica. Na tem sestan- j ku »o bili prisotni avstrijski, nizozemski, nemški in Šved-' S slo delavski poslanci. Ameriška socijalistična stranka je imenovala svoje poslance na ta kongres, toda ameriška z /lada jih ni pustila odpotovati. Ameriška delavska fede- ji | racija je bila pozvana, da prisostvuje, toda predsednik l federacije, Samuel Gompers, io poziv odbil. Medtem pa o | je. odšel Gompers s štirimi drugimi delavskimi voditelji d v Pariz, kjer se posvetujejo z zastopniki drugih delavs- p Tako vidimo, da se vršijo dve delavski konferenci n tna y Parizu, ena v Berne, a mogoče je, da *ride še do e tretje. Delavci, ki zborujejo v Berne, so mogoče preveč a in preblagi za Lenina ter neka- « 0 Tako nameravajo sklicati izvanredno komunistično kon-e ferenco, na kateri bodejo navzoči nemški špartakovci - in skrajni socijalisti iz Finske, Poljske, Ukrajine in meh B goče iz Avstrije. Tako je socijalizem v glavnem razdeljen v tri skupi- 1 ne, katerih vsaka ima svojo posebno konferenco in svoj program za reševanje delavskih vprašanj. Nekaj pa je 5 vsem trem skupnega: Z Leninom in feoljševiki neče ime-. ti nihče opraviti, ker Lenin je zmožen, da postrelja dele1 » gate, če bi drugače volili kot on zahteva, kar je storil Že . večkrat v sami Rusiji. t Delavstvo bo napredovalo z zavednostjo, izobrazbo, neprestanim poštenim bojem, nikakor ,pa ne z bakljo, r puško in surovostjo. To je sprevidela ogromna večina 1 svetovnega delavstva. ! NASE AMERIŠKE SODNI JE. (Piše Frank M. Jakšič.) Zadnjič sem razložil poslovanje mirovnih sodnikov, da jih je namreč država pregnala iz raznih mest in jim zapovedala, da smejo soditi le v onih vaseh in malih mestih, kjer so bili izvoljeni. 1 Mirovni sodniki so zelo ne radi opustili svoje delovanje v večjih mestih, ker v teh krajih so v enem mesecu več zaslužili kot pa v njih vasi- 1 cah v celem letu. Mirovni i sodniki so imeli oblast, da, j kakor se po domače reče "zaštapajo" take , osebe, ki s niso bile točne pri plačeva- 1 nju njih dolgov. Resnici na 1 jubo se pa mora reči, da je I tožnik potom teh sodnij \ mnogo hitreje prišel do svoje pravice kot pa potom dru- s ge sodnije. Bilo je tudi mno- I 30 ceneje tožiti se na mirov- < nih sodnijah. Lahko je vsak- 1 do sam začel tožbo, ni bilo 1 reba nobenega odvetnika, 2 ci bi gotovo več računal za c svoja pota, kot pa je to stalo tožitelja. 1 Ti mirovni sodniki so ime- 1 i tudi pravico * poročevanja. c kdorkoli je dobil licenco na s iodniji, da se sme poročiti, r e lahko šel pred mriovnega sodnika, ki ga je postavno 1 poročil. je Kakor sem Že omenil, so I mirovne sodnije sedaj od- r pravljene iz večjih mest. Go- c dile so se večkrat te ali one š nerednosti, namreč, da so i mirovni sodniki segali v de- c okrog drugih sodnij, in rav- s no sodnik Manuel Levine v l ^levelandu, od Common r 5leas sodnije ima zaslugo, z da je odpravil te sodnike iz s Dlevelanaa. Vsi posli, ki so 5 ih prej imeli mirovni sodnici so se prenesli sedaj na r mestne sodnije, ali angleško: i Municipal Court. • 1 c MESTNE SODNIJE. £ Kot sem omenil so mestne s ali municipalne sodnije pre- j vzele posle mirovnih sodnij. p 'e sodnije so vpeljane po š večjih mestih v Ohio, kakor a so: Cleveland, Cincinnati, v Columbus, Dayton,. Hamil- t ton, Youngstown, itd. r Kakšno delo je odmerjeno t mestnim sodnijam? Na teh č sodnijah se pričnejo tožbe c radi prelomitve kake pogod- V be, (kontrakta), za poškod- ( nino, za dolg, navadno tat--— vino, navaden ulom, proti vlačugam, itd. Najvišja svo-ta,.za katero se more tožiti na tej sodniji je $1000. Za višjo svoto kot $1000 nimajo pravice mestne sodnije odločevati. • Ko se je ta sodnija ustanovila, je imela sedem sodnikov, (leta 1911), izmed katerih je bil eden vrhovni sodnik (chief justice). Sedaj pa imamo v Clevelandu deset sodnikov na mestni sodniji. Ta sodnija opravlja tudi posle prizivne sodnije nad mirovnim sodiščem, toda samo tedaj, kakar je kak prebivalec mesta tožen na mirovni sodniji. Mestna ali municipalna sodnija ima svojega. klerka, ki je voljen od ljudstva za dobo štirih let. (Sedanji mu; nicipalni klerk je Peter J. Henry, kar je dobro, da si zapomnijo oni ki prosijo za državljanske papirje. Za vršitev policijske službe ima ta sodnija svoje bal-liffe, toda vsak mestni policist je ex-officio član mestne sodnije, kar se tiče izvrševanja sodnijskih povelj. Dbsedaj sem skušal raz- ! ložiti le civilni oddelek mestne sodnije. Hočem pa razložiti tudi kritainafrii aH kaz-nilni oddelek te sodnije. Pre-dno nadaljujem, naj omenim še, da se nahaja clevelands-ka mestna sodnija, civilni oddelek, v City Hall, v mestni hiši, ob jezeru, prav na koncu šeste ulice. Ta mestna hiša se ne ^ne zamenjati z novo sodnijo ob jezeru, ki se nahaja na koncu Ontario St. Kriminalna sodnija se pa nahaja na Champlain St. in se imenuje "Police Court" Tam poslujeta sedaj dva sodnika, dočim jih posluje 0-sem na civilnem oddelku te sodnije. Ti ^sodniki odločujejo in kaznujejo le male prestopke, kot n. pr. kakega šoferja za prehitro vožnjo ali enako prelomitev postave, sodijo se tam manjši pretepi, če kdo izmakne kako manjšo stvar, itd. Ako je obtoženec obtožen kakega večjega prestopka, je takoj oddan na višjo sodnijo, ta-kozvano "Common Pleas-Court." (Pride še.) DVA KRVAVA MADEŽA. Detektivska povest, spisal Opomba: A. Conan Doyle e najboljši pisatelj detek-ivskih povestij. V teh povesili opisuje Doyle detektiva Jherlock Bolmesa, ki je v Iružbi s svojim prijateljem [r. Watsonom, razkril mar-ikak zamotan kriminalni lučaj. Pisatelj nam v skici Drugi krvavi madež" na krajno zanimiv način opisu-3 detektivske zmožnosti herlock Holmesa. Bilo je leta, katero raje amolčim, ko sta prišla v na-no priprosto stanovanje na laker St. v Londonu dva biskovalca, dve najbolj odlični osebi v Angliji. Prvi, onosen, z orlovskimi očmi, ospodujoče postave, ni bil ihče drugi kot lord Bellin-er, dvakrat ministerski pred idnik Anglije. Drugi pa, >mne postave, finega obna- A.Con an Doyle, poslov. P.) šanja, s prirojeno eleganco, mož v najboljših letih, krasen na duši in na telesu, je bil Right ."Honorable Tre-lawney Hope, tajnik ža evropske zadeve pri angleški vladi, in eden najbolj upi ji v-nih državnikov v Angliji. Vsedla sta se na najino priprosto zofo, fn njiju izmučena, skrbipolna obraza sta kazala, da sta prišla k nama v zadevi največje važnosti. Ministerski predsednik je s svojimi suhimi rokami, pre-preženimi z modrimi žilami, trdno stiska! koščeni konec dežnika, njegov ascetični obraz je žalostno zrl na mene in na Holmesa. Evropski tajnik pa je nervozno, popravljal brke ali se pa igral z vei rižico svoje ure. "Bilo je okoli osme ure zjutraj, Mr. Holmes, ko sem I J - sterski predsednik s hitrim j odločnim glafom, po kate-; rem je. bil znan. "Ničesar ni- - sva izdala policiji, ker niti : mogoče ni, da bi imela poli-i cija kaj opraviti zraven. Če informiramo policijo, se pra-, vi to informirati javnost. In , ravno javnosti ne bi rada ni-t česar omenila/ "In zakaj, sir?" "Ker je dokument, ki je bil ukraden, tako neizmerno velike veljave, da v slučaju, da se ta dokument priobči v javnosti, tedaj je skoro gotovo, da sledi ogromna kri-1 za $0 celi Evropi. Nič preveč ne rečem, če trdim, da je od te?a ukradenega dokumenta odvisna vojna cele Evrope. 1 Če se nam ne posreči ,da dobimo ta dokument nazaj z največjo tajnostjo, tedaj je vseeno, če ga dobimo ali net kajti ljudje, ki so ukradli dokument, ničesar bolj ne želijo kot da pride vsebina v javnost." "Razumem,' reče Sherlock Holmes.. "Sedaj pa, Mr. Tre-lawney Hope, jako hvaležen bi vam bil, če bi mi povedali natančno vse okoliščine, v katerih je omenjeni dokument izginil." 'S par besedami vam lahko povem vse, Mr. Holmes, Pismo — bilo je to pismo nekega-cesarja — smo dobili pred šestimi dnevi. Pismo je bilo jako važne vsebine tako, da se nisem drznil pisma zaupati državni blagajni, ampak vsak večer sem pismo l * 1 1 * mo ie bilo tam tudi sinoči Li * j| ajh^jk a __ • fjr . pucan. Uaprl sem skrinjico, kument v skrinjici. Toda danes zjutraj je dokument izginil. Skrinjica je stala na mizici poleg moje postelje vso noč. Jaz nikakor nimam trdnega spanja, kakor tudi moja soproga ne. Obadva sva pripravljena priseči, da nihče ni bil tekom noči v sobi. Toda ponavljam vam, da dokumenta ni več v skrinjici." "Koliko je. bila ura, ko ste večerjali?" "Ob pol osmih." a- od pol osmih do pol dvaijajs-z- tih zvečer nihče pazil na va-la žm> Skrinjico?", je "Nikomur ni dovoljeno m stopiti v mojo spalnico, raz-di ven hišnici zjutraj in mojega mu osebnemu strežniku tela kom dneva. Oba dva sta fSe-0-ga zaupanja vredna in'sta ia pri naši družini že več 1et. ji- Poleg tega pa nihče izmed njiju ni mogel vedeti, da se te v škrinjici nahaja kaj druze-ga kot navadni državniški Daljo na trotji strani. ____a v - '• ' — \ PniŠTEJTE varnost in prijaznost in osebno službo ter štiri procente obresti, in tu imate veš vzrokov, zakaj bi morali nemudoma začeti hraniti. t -'Ž' .;'. < ; : f« ' :■■ ' i ■ i The First Trust & Savings Go. je pod nadzorstvom države Ohio, in the First National Bank je pod nadzorstvom vlade Zjedinjenih držav. CIDCTT trust & SAVINGS co rilw 1 NATIONAL BANK 247-303 EUCLID AVE. BLIZU SQUARE Skupno premoženje $100.000,000 Liniment V JT y It naj bi Ml pri vsaki hiJL Niti m^ jm I _ t enega'dne rie bo, ko ga ne boste CO ■ a potrebovali. Sereroro Gothard- M fTptyl I Kko olje. (Severa'a Got hard Oil) k ^^ J je iz vraten liniment pri zdravlje- nju revmatizma, nevralgije ter je simptom, katrega apremljajo prehladi, gripa, oalov^i kaiel), VlMmMi^'n " ffiŠ bronhitis, influerica, ponavljajoči ae katar. Zelo je neprijeten in bole- NeŠBlŽnofit........ Cin poln. Vaak, kdor hoie take sluCaje dobro ozdraviti, mora odpo- aftuJI?iIZ„ _ ..... , . , ... . , ,, v splošnem je bolezen nervozno- moči trajanju kaftlja in to se mora zgoditi v kolikor najve« mogoči 8ti povzročajo jo slabi Živci in meri. potrebuje zdravila. Vzemite Se- verov Nervoton (Severa'a Nervo-ton), ki ojačuje nervozni aiatem, ^ i i i m ■__m i . -m- prinaša okrepiujoče spanje in po- , /I? M fll / maga pri zdravljenju histerije, . ■ ^V* i/ rC 1 V l/ nervoznosti in pri splošni slabo- Mrnd ▼ Lii\V/ ▼ sti. To zdravilo čudovito pomaga nervozmln ljudem, Cena $1,25 Balzam za pljuča Speče žensk. 1 ' in dekleta gledajo za takojšnjo pomoč in Iz tega vzroka jim pri- (Severa's Balzam for Lungs) se zelo priporoča za ozdravljenje ka- poročamo Severov Regulator (Se- »j. m tomn ki ,jr.mli.|„. O« oSi.tl lrlHr.n. Ite«, odpr.v| ™ 'J^^ita hrapavost In olajftuje dihanje, zmanjša hude napade in odpravi kašelj nju bolezni, katerim so lenake To je zelo ugodno zdravilo za uiivšnje. Otroci in mladina ga prav podvržene. On je pravi prijatelj rada jemlje. Cena 25 In 53 centov. |en»5k v slabosti in bilezni. Cena Severova domača zdravila prodajajo povsod lekarnarji. Zahtevajte Severove izdelke in niCesar drugega Ce vam'vaš lekarnar ne more postreči, naroČite naravnost od nas ter priložite potreben denar. W. F. SEVERA CO. Cedar Rapids^ Iowa. Zadostna postrežba v vseh »ddelkih investicijskega in bankirskega posla, 1. Naš Investment oddelek, kjer se prodajajo skrbno zbrani mestni in korporacijski bondi kupcem, je na vašo razpolago. 2. Naš bankirsko-posredovalni oddelek, zajedno s tremi direktnimi brzojavnimi žicami do New Yorka in zveza z vsemi glavnimi mesti z borzami nam daje izvanredno dobro postrežbo,Poleg tega impio podružnice z direktnimi žicami v Columbus, Akron, Youngstown, Denver in Colorado Springs, in s coloradskim uradom smo v zvezi z zapadnimi tržišči 3. Nas clevelandski oddelek za delnice, glede obsirnosti trgovine in lahkot, daje izvrstno priliko investor ju glede dobrih sekuritet Ohioskih korporacij. 4. Ni imamo knjižnico za statistiko, ki je pod takim vodstvom, da lahko nasvetujemo glede delnic ali bondov našim odjemalcem točno in špe-cijelno. 5. Zveseljem naznanjamo, da kar se tiče kupčije ali prodaje bondov in delnic smo m preskrbljeni z najboljšo službo. OTIS & CO. Člani newyoreke bone, CUYAHOGA BUILDING, CLEVELAND, OHIO AKRON COLUMBUS YOUNGSTOWN DENVER COLORADO SPRINGS $-6 * r j Prosim, komu je še zna- s I nt, da ste vi imeli tako va- < žen dokument pri sebi?" ; "Nikomur v hiši." "Mogoče je vedela vaša I 4No, sir! Svoji ženi nisem 1 omenil ničesar do danes I zjutraj, ko sem pogrešil lis- Ministerski predsednik je J prikimal v znak .potrditve. 1 "Dolgo časa vas že poz- s " nam, gospod tajnik," reče s ' ministerski predsednik, "in j vem, da je^ blagor države j vam vedno pri srcu. Prepri- i čan sem, da gospod tajnik I političnih skrivnosti nikdar i ni omenjal napram svoji že- i ni." Tajnik za evropske zade- j ve se prikloni. i "Skazali mi niste druzega t kot pravico, sir! Do danes c zjutraj nisem niti črhnil na- j , pram svoji soprogi, kaj se \ ^-nahaja v dotični skrinjici." ^ "Mogoče je pa ona uganila, da imate izvanredno va- \ ipfcžno listino v njej?" I "Ne, Mr. Holmes, ona ni t mogla uganiti r-^ nihče drugi ni vedeljn m mogel uga- i niti, kaj je v skrinjici." "Ali ste že kdaj prej izgu- I bili kak dokument?" I "Nikdar še." š "In katerim osebam v An- i gliji je znano, da šte vi ime- l li tako važno listino pri se- 1 bi?" . r "Včeraj, ko je dospelo pi- s smo, je bil o njem obveščen t vsak član ministerstva, toda f »ministri so pod prisego skraj r ^ ne uradne molčečnosti, in s posebno še včeraj je mini- 1< sterski predsednik slovesno r posvaril vse navzoče, da ne C Rinejo napram nikomur besedice glede te listine. Sve- t /tajiebesa, kdo bi si mislil, d ' da* tekom nekaj ur bom jaz p -sam izgubil to listino!" Na v obrazu evropskega tajnika r se prikaže skrajna bojazen j strah, toda kmalu se po- v 1 miri in odvrne s prejšnim j članov kabineta sta mogoče l Hi dva, trije uradniki, ki ve- li do,% da je listina dospela. Ni- s | kogar druzega ni v Angliji, n Mr. Holmes." C "Toda kaj^ pa v druzih dr- n lavah?" d "Prepričan sem, da nihče č ne ve o tej listini, tudi v drugih drŽavah ne, kakor dotič- k Tli vladar, ki ie pismo napi- h sal. Prepričan, sem, da je ce- d 1o njegovo ministerstvo ne- v poučeno o tem, kijti pismo t j ni prišlo po navadnih diplo- p matičnih potih, ampak na r izvanredno skrivnosten na-Lž}in." I ■L Holmes se je za trenutek v kiislil. s BSir," reče konečno, "pro- k mt vas moram na vsak na- z K, da mi podrobneje razlo- s Rte kaj je vseBina tega do- n Kumenta, in zakaj bi zginu-Htje pisma, imelo tako ogrom-Fne posledice za državo?' Oba državnika se hitro i spogledata, nakar odgovori |ministerski predsednik: " m "Mr. Holmes, kuverta je 2 Klolga, precej tenka in moli rVi kaste barve. Zapečatena * ' je z rdečim pečatom, ki no- * pn grb plazečega se leva. Na- j * slov je napisan z velikimi, predrznimi črkami —'" ^mm **ntMa#m se, sir/\weCe Hol- * mes, "da mi ne bo mnogo po- ^ magano, če vem kakšna je J bila kuverta. Jaz moram ve- J g deti za vsebino tega doku- -menta." ! Dal)* orlhodnjl* r pk.v rWj>r if jp ■ i s NASA DRAMATIKA. j Nedeljska prireditev "Dese- j tega brata." Zadnjo nedeljo nam je no- ( vo dramatično društvo Ivan li Cankar priredilo svojo pre- r t miero, znano klasično narod d no igro "Deseti brat." c v To je bila tretja ali četrta v predstava iste igre v Cleve-landu. Igrali so jo pred dese- r | tirni leti 'Triglav" in "Dra- v I matični odsek "Slovenskega d S/ukola" f Nedeljska vetrna (in^ka- l selbina sposobne igralce in i da imamo tudi občinstvo, ki i zna ceniti dobre igre. i Ozreti se moremo le na ne- < katere izmed glavnih igral- I cev: Dolef, Kvas, Piškav, I Krjavelj, Deseti brat, kmet I Matevžek. i Jakob Homovec v vlogi ( Dolefa, starega izpufanega ] a vseeno živahnega in lah- I koživega strica, ki živi ob s svojih starih študentovskih i spominih, je nas presenetil i z dobro pogojenim nastopom in nepričakovano ^obro izgovarjavo in kretnjami. Kakor slišimo, je šele začet- ' nik na odru, pa igra kot vešč \ igralec. j Kvasa je igral V. Grill, ki j je že po svojem razpoloženju , kot vstv^rjen .za vlogo sen-timetalnega študentka. Ko se c otrese še tistega začetniške- s ga strahu- pred občinstvom, r bo za sentimetalne ljubimske [ vloge dobra moč. c Piškav (J. Steblaj), Krjavelj (F. Jelarčič)f/Deseti brat (Frank Česen) so igrali dobro, vzeto eno z drugim. Ženske vloge so bile v do- e brih že izkušenih rokah. Omenili 6i radi še posebej , F. Klemenčiča v vlogi kmeta s Matevžka. Zdel se nam je -še najbolj pristen, pameten in "brihten" slovenski kmet. Njegova naravna in neprisi- € ljena govorica in obenem ne robata, kakor se tako pogo-sto sliši pri slovenskih kme- « tih (v igrah), je bila nekaj J posebnega. Lahko bi rfekli, da c nam je z nedeljsko vlogo u- f stvaril novega slovenskega ■ kmeta, katerega naj posne- ^ majo drugi igralci pri bodo- ^ čih prireditvah. Letošnja predstava "Desetega brata" je bil lep napre- . dek nad prejšnimi. Imeli smo ' prejšna leta za posamezne vloge nekatere bolj nadarje-ne igralce, toda v splošnem , je bila igra povsem zadovolji- . va. Igralci so znali vloge, kar je glavno za uspeh igre. Bili so trezni v četrtem dejanju, . kar je nekaj hovega za cleve- ] lancfske prireditve. Kostumi so bili srečno izbrani. Letos nismo videli zamazanih, n%r čednih oblek na Krjavlju in na Desetem bratu, kar je i druga leta kvarilo estetičen c Cut gledalcem. s Polovico čistega pceostan- j ka ie namenjeno za Slovens- ( ki Narodni Dom. Birkova c dvorana je bila premajhna za j vse, ki bi radi imeli vstop, za- 5 to bo preostala precejšna { precejšna svota za to narodno podjetje. ( Dramatičnemu društvu . Ivan Cankar želimo kar največ uspeha. Upamo samo, da l se bo društvo varovalo stran- F karskih prepirov, ampak bo r zbralo moči v naselbini, ki J se zanimajo za pravo umetnost, ki ne pozna —strank.%* R. S. y -O- Cleveland- Newburgh — j Cenjeno uredništvi "A- j meriške Domovine." Ko sem < zadnjič pisal v vašem cenje- ^ nem listu, da bo pri nas na c veliko pustno nedfeljo "fajn" . za to se nisem nič motil. s Cel teden so hodile punce in j fantje na Plutovo halo. Za- r kaj? Zato kejr so se pravlja- r H za lepo |gro "Pri Kapeli- 1 ci," katero so vpfizorili dne [ 2. marca popoldne in zvečer. ^ Lepo nam je deklamiral M. v šuštaršič pesem našega pesnika S. Gregorčiča z ime- ^ nom "Naš Narodni Dom." c še lepše in prisrčnejše nam s je v krasnih besedah povdar- j jal,. kako nam je potreba S. r N. Doma. Želja pesnika S. j Gregorčiča se že spopolnjuje . ko je klical: "Le vstani, borni narod moj," itd. in upam, j da se bodejo uresničile bese- _ de našega Mika, in želje' vseh Newburžanov. Kar se tiče igre, ne morem nič kritizirati, ker so vsi igralci zvršili svoje vloge dobro, za kar jim družba S. N. D. št. 2. izreka zahvalo, kakor tudi vsem drugim, ki so pripomogli do tako lepe jfitudi je bila polha dvorana I - še domov so morali iti, ker 1 ni bilo prostora. Še naš taj-i nik je bil dobre volje, ko je nesel tri polne žepe denarja - domov, Čeprav ga je glava - bolela. Do tako lepega uspe-, ha so pripomogli tisti roja-t ki, ki so se odzvali s prostovoljnimi darovi srečolova in i drugih stvari. Le tako na-i prej za stavbo S. N. D. Št. 2. - in upam, da bo v letu dni ) stala v ponos vsem rojakom i in delničarjem v Newbur-1 gu i okolici. Newburcan. ) o- ] - lice se stanovanje za dru-žino, dve osebi. Rad bi imel ' 3 sobe. Kdor ima kaj je pro-I šen, da naznani na 5303 St. j Clair aye._(32) Naprodaj je hiša za dve 5 družini, 7 sob, jako lep pro- • stor, lepo dvorišče, cena sa-, mo $2500. Oglasite se v so-i boto popoldne ali v nedeljo cel dan, na 6424 Metta ave. " (32) • ^ ——............... .......ni ■ ..... Soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. Oglasite se na . 6309 Edna ave. (32) Od 30 do 40 vozov dobrega ' gnoja imam naprodaj. Ogla-1 site se na 5451 Lake Ct. (31) ; HIŠE, LOTI, FARME! Dve hiši na enem lotu, I ena 12 sob, druga osem sob, 1 cena $7200, rent $70 na> mesec. Hiša za 3 družine, cena ' $4200, hiša za 2 družini, ce-' na $3500, hiša za 2 družini, 1 cena $4000, hiša za 1 dr.uži-' no, cena $3000, hiša za 1 1 družino, cena $2900, zidana hiša, 13 sob, $6800. Zidana ' hiša za 6 družin, 2 prodajalni, $14,800. Rojaki, kadar ste namen-| jeni kupiti ali prodati, ogla-| site se pri meni, če hočete bi-| ti pošteno postreženi. Jaz " vam tudi zamenjam lot za hišo. Naprodaj imam tudi 3 [ dobre candy stores. Joseph Lušin, prodajalec zemljišč ; 1065 E. 66th St. Tel Prince-ton 2258 R. (32) ' Pozor! Javna razprodaja! 1 Po sklepu delničarske seje - in odločbe sodnije se bo pro-1 dalo na javni dražbi vse posestvo in lastnina od The Nottingham Hide & Leather Co. in sicer v torek, 18. mar- ■ ca, 1919. med 2. in 3. uro [ popoldne na prostorih 19500 Shawnee ave. N. E. Cleve-1 land, Nottingham, Ohio. E. J.' Hanratty, šerif Cuyahoga County (32) Kdor rabi kako vožnjo s konji, naj se oglasi pri meni. Po 4. uri popoldne vedno na r razpolagb. John Tomšič, 964 E. 64th St. ____(39) Naprodaj je brivnica, vzrok ker prevzame lastnik drugo trgovino. Vprašajte na 3663 • E. 93rd St. E. 105 kara. (32) Dr. Primož Trubar, št 126. 1 SNPJ. se najlepše zahvaljuje " vsem darovalcem za krasne I dobitke, in vsem, ki. so nas posetili v obilnem številu, da • se je veselica tem lepše vrši-1 la. Zahvaliti se moramo ce-' njenemu občinstvu, ker je " nam pripomoglo do lepše za-' have in povečanja društvene ! blagajne. Na)fep& hvala ■ vsem darovalcem in obisko- ■ valcem. Tem potom set pozivjje vse ; člane, da se vdeležijo prihodnje redne mesečne seje, da 1 se ne bo potem pregovarjalo, ' kjer ni prostor zato. Vsak • naj pride na društveho sejo - in naj se izrazi kar mu ni • prav. Z bratskim pozdravom ^ John Gabrenja, tajnik (31) |dt! j! b. župnik, Sloven »ki ZOBOZDRAVNIK. I 6127 St. Qm Ave. Nail Gr Jinoro trnvino. , ■ t . vil wllivt W ■ I m I m. K . . , ; ^UteWavi^1 H t Hripavost i* ponavadi vzrok pre- E hlajinju. Val« ffrlo ]• vneto, glas S ■ poatanabobnač, ka6elj postaja ail- ■ 1 noj Si in n« da calo dihati. Ne po> B | čutit« a* dobro in n« ve$te kaj bi Z i Severa si Balsaa for Longs I (Sevtror Balzam »Pljuča) In od- 1 pomora Tam takoj. Prijetno atdra-( vilo ja proti kaliju, hripavosti, vne-ft tja grla, prehladu in zbodanju, ka- ■ kor tudi proti kronifovmu kaliju. 8 Odrasli kakor otroci ga lahko »a-A mejo. Prodaja se v tseh lekarnah. ■ Cena 16 in 00 osnto*. MMMHaHi « ffiHBi ■ ■• • ....... "'! 1 ■ 1 " ■■ Pozor, fantje in dekleta! j Spodaj podpisani naznanjam, da sem pričel poučeva- . ti najnovejše plese. Pouk se I vrši vsak torek in petek od | 8. ure do 10:30 zvečer v Bir-kovi dvorani. Poučuje se vse moderne angleške plese. Toraj kogar veseli ples in bi se rad navadil, ima sedaj priliko. 12 uCnih večerov za $5. Gospodične so proste. < Za obilen obisk se pripo- A roča dobro znani rojak ; John škufca, učitelj pie- : sa, (20) i Posebno naznanilo. Jaz sem zdravnik že zad- • njih 33 let in vam hočem po- « magati v vaši bolezni, jaz < zdravim vse kronične bolez- ; ni, ki se dajo ozdraviti. Jaz ; sem špecijalist te vrste bolez- ; ni. Influenca je pustila svoje ; znamenje v tisočih ljudeh, ki ; so več ali manj trpeli od nje. : Alt ste vi eden izmed njih. ; Jaz ne računani ničesar za ! nasvet. Govorimo^ vašem jeziku v našem uradu. Pridite med 9. uro zjutraj in 7. uro s zvečer, ob nedeljah in praz- j nikih od 9. zjutraj do opold- t ne. Naš urad: c 3269 Ontario St. ; Cleveland, O. r Dr. Cowdrick. t OGLASTE 1 se hitro, vas nič ne stane. Kdor izmed rojakov bi rad zamenjal lot za hišo, ali kupil hišo, naj se oglasi v naši pisarni, 6003 St. Clair ave, nasproti Birkove dvorane. "Vprašajte za J os. Lusin | (30) POZOR! PLUMBING! Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrst- , no plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem sta- ' rem, dobro znanem prijate- 1 lju Geo. A« Lorentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna • popravila, postavljam kopa- \ lišča, vsakovrstne sinke, boi- -lerje na paro, za vročo vodo ^ toilete in najnovejše vrcte fornese. CENE NIZKE IN DE- ' LO GARANTIRANO! ! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 W. (x25) ' --——- i Išče se ženska za hišna < opravila. Plača po dogovoru. Poizve se pri Jac. Poje 3531 St. Clair ave. (30) I .i. ■ .....................m mm lscem dve do tri *©bo /a 1 stanovanje. Družina brez ot- < rok. Kdor ima kaj naj se gla ; j si v uredništvu. (32) | POZOR! i I * I Spodaj podpisani naznaj- | jam, da prodajam ar tomo- . bil "Krit" po jako n&ki ceni, J ker jte lastnik odšel v Pen na. ( Odda ae »oba v najem' za 2 fanta Vorašafte na 3B4 E I — , LIBERTY BONDE kupujemo in prodajamo za gotov denar po trtni ceni. Oglasite se pri S. T. Bane it C«. 838 American Treat BM*. Uradno ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. (30) Bankrotna Razprodaja. SENO ZNIŽANE CENE. $8000 zaloga mešanega blaga, moške in ženske o-prave se proda po znižanih cenah. Ne zamudite te prilike. : Prihranite si 50c. na do-' larju. i; 5816 St. Clair Ave. ®@@®i>®®®@®@®© *.............'___;.....~ Dr. S. Hollander,! !! zobozdravnik i! :: 1355E.554St.vog.StCiair i: ;: Vstop m 55. cesti nad lekarno :: Ure od 9. zjutraj | J; do 8. zvečer. ;; Zaprto ob sredah pop. ; ; tudi v nedelo zjutraj. i i * i» >i„n |,|Hint POZOH! • slovenske in hrvatske gospodinje! Gotovo ne pozabite, da dobite pri meni Še vedno najboljše grocerijško bla Najboljše vrednosti Pridite v našo trgovino, da vam postrežemo. John Centa, 6105 St. Clair ave. j slovenska grocerija. 1_w_ jST • / ' WJW National Drug Store t Slovenska lekarna. , Vogal St. Clair ave. in 6i. oe-sta. S poseibno skrbnostje izdelujemo zdravniške (predpise V zalogi imamo v&e, kar je treba v najbolj«! lekarni. NAPRODAJ 1 je moderna hifta za dve družini, 5 sob vsako in kopališče Trda hrastova tla in izdelava. Fini porči, furnes v kleti in garaža. Blizu St. Clair ave. Vprašajte za pojasnila pri C. Wm. Wahl, 1002 E. f 72nd St._(31) i Pokažite svojemu bolnemu prijatelju oglaa dr. Cow-i dricka. j čudovita razprodaja | Se vrši sedaj) na 6108 St. : Clair ave. Blago na jarde, „ čevlje in mofika oprava. Po-t sebnosti: Deški čevlji, do . $4 vreani po $2.48, deški Če-' vlji do $3 vredni po $1.98, dekličji čevlji do $3 vredni po $1.98, dekličji čevlji " do $4.50 vredni po $1.98. ' Moške Union suits $2.50 • vredni po $130. MoSko spo • dnje perilo $1.50 vredno po 1 89e. Moške ^kovice, 25c. vredne po 13c. Pridite in se i Clair m. I " | KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI \ 11 X M ' Od a. z jat raj do 4. mI 7. do 1. Ob nUmlimh od 10 i« 12 308 Permanent BUg. 74« Euclid Art. Mar £ar od nas takoj I M ANTON GRDIN AI 1881 6127fSt Clair Ave. Cleveland, O. I , i n ■ ________________________________ ■ " --——-— Latni račujl918. S. D. Z. % Dohodki 'Income' f J^ KRAJEVNA DRU6TVA PLAČALA: • Smrtninski asesment ....................................*zi,*w.oo ...... I ST7'523 2g BolniSki asesment.................... .......; fjggg Upravni sklad....................... .........................$ $ 292.75 | Pristopnina ......................... .........................$ 55.60 $ 55.00 PlaCUne knjižice...............| ! .................$ 107.00 $ 107.00 Spremembe oporok, potni listi itd..............." ........ $ ^SO |$ 57.50...... $43,111.05 "' VV s • ™ / 3&v.v11 isa Z,"mk......' $34,361.48 $1^410.67 | I ^3,2.V.'/.V [ ,,„..„ ,i Hp(^ibrer 1917 ... .' $51,453.24 $17.481.43 I $1,218.61 | $70,153.28 | Prenos blagajne 31-decembre ,- * ^ '$35,892.10 ' $5,309.58 117,016.40 Stroški Ž30.600.00 $21,256.34 $3,354.66 | $55,211.00 f Bilanca I $45.214.72 $14,635.76 | $1,954.92 | $61,805.40 ) , , BllanC $ 7 900 00 $ 3,100.00| ...... | $11,000.00 Posojeno na posestvo ........... ...... J JgEE $ sisOO.OO ..,...$ 8,500.00 Liberty bondi..................... v | ........ $ 586.40 | $ 586.40 Vojne znamke .......— _...........j $5^,4.72 $23,235.76 | $2,541.32 | $81,891.80 SL-tssssrzz z \sss i . INVENTAR: ' ..........$ ,64.00 I $ 64.00 "* | , 28 moških znakov ® 50c ................... • • • . J ,62.50 $ 162.50 | 1625 plačilnih knjižic & 10c....................................$ 60.00 | $ 60.00 | No. 5. Oliver pisalni stroj ..... .............................................$ 290.00 1$ 290.00 | 1 The Burroughs Adding machine.................... $ 10000 $ 10000 1 Železna blagajna z opravo............ ................ * 800 $ 8.00 I I Stroj za številke..............................." $ 15.00 | $ 15.00 I Stroj za čeke ..... ,........................ ., » 3000 1 $ 30.00 1 Stroj za ...................................... $ 35.00 1$ 35.00 Pisalne mize, stoli in drugo.................... ....... '| $ 15000 | $ 150.00 | Zveze dne 31. dec. 1918 ^0,7.4.^2 fc/O | k455.82 f *67,406.30 [ ' , Pol letoi račun SDZ. od 1. julija do 31.- decembra, 1918. in prenos prvega pol leta. dohodki ~ . " i a ' I r"*0*"- i si It. p il. Hi ili ' i__ ---f^iii-1846 45 1518.64 367.06 3,732.15 4,300.00 482785 | 208.04 4,990.89 Aueust 1851 13 ,5 4 66 350.03 3 715.82 2,500.00 747.43 | 177.00 3,424.43 c . gu 1 WtfiS 375 88 3 760 80 ......... 3,843.71 551.36 4,395.07 Sktober S« K« ^ K 4,700.00 3,014.58 202.90 7,917.48 l flSft 34 54545 323 70 3,727.49 4,100.00 | 1,680.01 164.49 5,944.50 H 3 234.36 K« 3 7.05 5:.S70.03 4.500.00 1 3.048:74 _625.03 8,173.77 r--gL--i ^12 590 94 It 9 69548 k 153-^ »24,44059 $20,100.00 1*12,817.32 1*1928.82 $34,846.14 Preno"j.n do S l ljTO.M 8^5.19 $1:937.30 $22,423.03 $10.500.00 1$ 8.43^.02 |$k»84 $20.364.86 Tkuplj v Ie°u l918 to 1.48 l£l8,4IO.tW -$4,090.^^46,Š6342H $30,600.00 ki .256.34 *&54.66 1^55,211.00 • * ' _________' ^ ■ ■ " IMENIK UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC PRI SDZ. V LETU 1918. fl. C. 1310 Jos. Šuštaršič, od dr. št. 7.-38 let $ 300.00 - Jetika 2. C. 1086 Ana Bednar od dr. št. 11. - 20 let $1W0.00 - Jetika 3 C 1267 Marv Matjašič, od dr. št. 4. - 27 let $ 500.00 - Jetika 4: C 25 Josipy Kaprol, od dr. št. I - 52 let $1000.00 - Pljučnica 5. C. 1633 Ivana Radela, od dr. št. 10. - 23 let $ 500.00 - Jetika 0. C. 743 Frank Samsa, od dr. št. 17. - 35 let $100000 -Jetika 7 C 310 losip Bizjak od dr. št. 12. — 49 let $1000.00 — Jetika 8. C. 2133 Agnes Čeme, od dr. št. 8.-36 let $30000 - Pljučnica 9 C 877 Josip Birlc od dr. št. 18. - 56 let $1000.00 — Umobolen lo! C. 247 Ignac Pečar, od dr. št. 12. - 32 let $100000 - Jetika 11. C. 2341 John Barba, od dr. št. 8. - 30 let $ 500.00 - Ubit 12. C. 1431 Stanislav Pekolj, od dr. št. 10. - 23 let $1000.00 - Jetika 13. C. 1839 Josip MarsiČ, od dr. št. 9. - 29 let $ 500 00 - Flu. 14 C 407 Jakob Bizelj, od dr. št. 1. - 40 let $1000.00 - Flu. 15. C. 431 Fa. Suhadolnik, od dr. št.' 4. - 32 let $1000.00 - Flu. 16. C. 718 Mary Delost, od dr. št. 11. - 25 let $1000.00 - Flu. 17. C. 2008 Peter Hren, od dr. št. 20. - 29 let $ 500.00 - Flu. 18 C 243 Josip Pugelj, . od dr. št. 1. - 25 let $1000.00 - Jetika 19. C. 1217 Anton Zadnik, od dr. št. 1. - 41 let $ 500.00 - Flu. 20. C, 2391 Josip Ambraž, od dr. št. 14. - 31 let $ 300.00 - Flu. 21. C! 2387 Louis Brodnik, od dr. št. 9. - 30 let $1000.00 - Flu. i 22. C. 255 Anton Korber, od dr. št. 12. - 27 let $1000.00 - Flu. 23. C. 1802 Gašper Dodic, od dr. št. 5. - 29 let $ 300.00 - Flu. > 24. C. 507 Rozi Šlajpah, od dr. št. 6.-35 let $1000.00 - Flu. p.. 25 c 375 Frank Globokar, • od dr. št. 8. - 30 let • $1000.00 - Flu. • 26. C. 1725 Fr. Zakrajšek, % od dr. št. 9.33 let $ 500.00 - Flu. 27. C. 437 Jožefa Jalovec, od dr. št. 4. - 31 let $1000.00 - Flu. V '2 28. C. 1061 Josip Krajšek, od dr. št. 3.-42 let $ 300.00 - Flu. 29. C. 1746 Fanny Kukec, od dr. št. 4. - 31 let $ 500.00 - Flu. 30. C. 106 Anton Tomažin, od dr. št. 1.-28 let $1000.00 - Vojak 31. C. 2182 John Pirnar, od dr. št. 20. - 28 let $1000.00 - Flu. 32. C. 2355 Matej Gorup, od dr. št. 14. - 29 let $ 500.00 - Flu. 33. C. 2207 Anton Mihelčič, od dr. št. 18. - 38 let $1000.00 - Flu. . 34. C. 1841 Josip Marolt, od dr. št. 14. - 30 let $1000.00 - Flu. 35. C. 2438 Anton Legat, od dr. št. 5.-36 let $100000 - Flu. 36. C. 2176 Jakob Oblak, od dr. št. 29 let $50000 ™ Flu. 37 C- 2612 Josip Pogorelec, od dr. št. 21.-35 let $1000.00 - Flu. 38. C. 1590 Lovrenc Kolenc! od dr. št. 7. - 36 let $ *)000 - Flu. r 39. C. 1895 Frank Celezič, od dr št. 1.-32 let $50000 - Flu. Skupaj $29,500.00 || Med letom je pristopilo k Zvezi: 14 za #150.00, 29 za $300.00, 154 za $500.00, 145 za | $1000.00 in 4 za $2,000.00 smrtnine. Skupaj 346 članov in članic. Izobčenih jih je bilo med letom dni: 3 po $150.00, 13 po $300.00, 33 po $500.00 in 25 p po $1000.00. Skupaj 74 članov in članic. Toraj napredek v članstvu za 233 članov in čla- Odvrženih od vrh. zdravnika jih je bilo 10. Bolnikov je bilo med letom dni 517 slučajev in dv epoškodbi. Ena za izgubo očesa | in izgubo noge in roke. Za te slučaje bolezni se je izplačalo $12,656.34. Zveza šteje koncem meseca decembra 1918, 2023 članov in članic z 18Jokalnimi podružnicami. V Clevelandu, O. 25. febr. 1919. r Pregledano in najdeno vse v lepem redu, Lot^s j. Pire, Ignac Smuk in Frank Zorich, nadzorniki. ; t M ^ * ^^ # ^ It ji . . .J . m\7 . *•» j j T • ^ I -.J I '|fi I ru tm gkupaj " ^22,557.21 J $12,600.00 | $ 7,217.32 | $19,817.32 2023 1 Prvi pol leta i$20.554.44 $ 7,100.00 [ $ 5,439.02 [ $12,539.02 | 1 -Skupaj v letu 1918" i^Hl-IB 11 tt^M [ Um M f j J S PREMOŽENJE ZVEZE Z DNE 31. DECEMBRA, 1918. JE NALOŽENO NA SLEDEČI -NAČIN: Smrtninski sklad. "Mortuary Fund" a^ Na hranilni vlogi The Lake Shore Bank ' 4% No. 33533 ...................... $ 2,255.95 M Na hranilni vlogi The Clev. Trust Co. ' .o No. 18799 ............ ..../.. $ 7*932.98 c) Na hranilni vlogi The Garfield Co. « 4* No. 3202 ....................t- $ 819-67 d) Na rokah 31. december..............$ 206.12 e) Na Liberty bondih po 4 in 4J4% ........ $ 3,500.00 f) Na prvi vknjižbi posojila na posestvih ... $41,400.00 P Skupaj ,$56,114.72 Bolniški sklad. "Disability Fund." a) Na hranilni vlogi The Lake Shore Bank ® %* No. 33534 ..... :............ $ 1,809.90 b) Na hranilni vlogi The Clev. Trust Co. ® 4% No. 24648 ............. ......$ 1,038.46 c) Na čekovnem računu .................$ 1,788.04 d) Na rokah dne 31. decembra........... $ 199.36 e) Na Liberty bondih po. 4 in 4lA%........$ 6.500.00 f) Na prvi vknjižbi na posojilih-posestev .. $11,900.00 Skupaj $23,235.76 Upravni sklad. "General Fund." a) Na hranilni vlogi ®> 5% pri S.S. in Pos. dr. $1,541.15 b) Na čekovnem računu.................$ 350.91 c) Na *okah tajnika ---- ...........$ 57.06 d) S. S. Vojne znamke........... .....$ 592.20 Skupaj $2,541.32 ...............$2^3^76 NEIZPLAČANESSMRTNINE If^taoloo , BILANCA $66,491.80 1NVENTORJ .......... ............ $. 914^0 SKUPNEGA PREMOŽENJA DNE 31. dec. $67.406.30 Neizplačane smrtnine do 31. decembra 1918. 1. Josip Dujmovič, št. 20................$ 500.00 2. Josip Šušteršič, št. 7..................$ 300.00 3. Ignac Pečar, št. 12. ..................$1000.00 4. John Barba, št. 8.................... $ 500.00 5. Stanislav Pekol, št. 10................$1000.00 6. Josip Pugelj, št. 1............. ......$1000.00 7: Peter Hren, št. 20......,.............. $ 500.00 8. Gašper Dodic, št. 5..............: ... $ 300.00 9. Frank Globokar, št. 8.................$1000.00 10. Frank Zakrajšek, št, 9............... . $ 500.00 11. Josip Zakrajšek, št. 3..................$ 300.00 !2. Fanny Kukec, št. 4. . .t. ................ $ 500.00 13. Anton Tomažin, št. 1, .!...............$1000.00 14. John Pirnar, št. 20. .................. $1000.00 ! 5. Math Gorup, št. 14....................$ 500.00 16. Josip Marolt, št. 14.......v.............$1000.00 J 7. Anton Mihelčič, št. 18..................$1000.00 18. Anton Legat, št. 5...................... $1000.00 !9. Jakob Oblak, št. 1...... ................$ 500.00 20. Josip Pogorelec, št. 21. .................$1000.00 21. Lovrenc Kolenc, št. 7...... ...........$ 500.00 22. Frank Celezič, št. 1.....'...........$ 500.00 Skupaj ' $15,400.00 Gospod Vitič. Spomnil se je, kako je gospod Vitič s čudnimi besedami pripovedoval o beguncih v vojni krajini, kal^o se mu je tresel glas, kako mu je rdel obraz. "In če jo ljubi on?" Ta misel je stopala s tisoč vprašanji zopet in zopet med njegove spomine. Zato je bil prečul vso noč, zato je bilo tako nekaj čudnega, nerazumnega v tem pomladanskem jutru. Gospod Vitič se je oziral po lepih gričih na obeh stra-fieh ceste in je čutil' veliko veselje, da je zopet na potu v vojno krajino. Čim bližje so se kazali vrhovi Gorjancev, tembolj je rastlo v srcu nemirno hrepenenje. Čudil se je temu, ker je čutil, da ni več tako mlad, da ne bi mogel obvladati svojjh čustev, irr ker niti živi spomini na Katarino niso mogli motiti ljubezni do nje, ki je postala njegova edina misel. Trudil se je, da bi preveril samega sebe, da ni tako, ampak, da bi ga jelena ljubila, akotudi je ne bi bil rešil pred Turki. Ponavljal si je toraj natančno, kako se je dovršila ta čudna izprememba v njegovem življenju, ki mu je prinesla novih sil ter ga pomladila za mnogo let. Krasna spomladanska priroda in veselo žgo-lenje ptičev ob cesti, svet poln življenja — vse to mu je moglo krasiti spomine, ki so prihajali odnekod iz daljave, kakor bajka izza Gorjancev. Stvar je bila ta: Pred nekaj mesecfje bilo, v jeseni ko se je vrčč^J gospod Vitič z vso četo z ogledov. Četa se je pomikala ob Kolpi in mra-čilo se je že. Naenkrat se je zažarilo za gričem, videli so sij majhnega požara. Zavili so ob bregu navzgor in ko so dospeli na vrh, se je*pokazala goreča koča in truma kričečih ljudi okoli nje. Takoj so spoznali turške roparje, katerih tolpe so se potikale po teh krajih. Četa je varno ob-lezla prizorišče in napadla ljudi, ki so še rajali v veselju. Mnogo jih je popadlo in druge so ujeli ... Ko se je gospod Vitič približal pogorišču, koder je plamen že pojemal, je našel tam dve ženski, ki sta ga kleče zahvaljevali i za rešitev. Izvedel je od nji-i ju, da sta s spremstvom beža-i li proti kranjski meji, a ro- ■ parji so ji napadli in ji pri- ■ vedli sem, njiju spremljeval-: ce pa so pobili. Dal jima je i konja in odjahali sta proti i Kolpi . . A gospodična je - bila od strahu tako oslablje- - na, da ni mogla vzdržati na 1 konju. Da se četa ne bi za-l mudila, je vzet Vitič lahno S devojko k sebi na močnega ; konja. Očital si je sicer junak i takoj, da ni ravnal popolno-> ma prav in tudi gospodična spodu Vitiču v obraz in se naposled vdala. Podala mu je roko in dvignil jo je predse v sedlo. Storila se je mrzla jesenska' noč in mesec je vlzpaval nad griči. Počasi se je pomikala četa zopet ob Kolpi in le zdajpazdaj se je čul globok vzdih gospe, ki je hvalila Boga, da ji je prinesel rešitev. Gospod Vitič je zavil gospodično s svojim plaščem in ji pogledal resno v obraz. Bita [e še bleda od strahu in je vsa drhtela od mraza. A to je bilo razburjenje.. Okleniti se je morala njegovega vratu in on ji je resno prigovarjal: "Nasloni se, grapodična, in počij. Trudna si. Tudi lahko zaspiš, lahka si kakor pero..." . A gospodična se je začela jokati od veselja in hvaležnosti ter ihte spregovorila: "Jaz sem ti tako hvaležna, gospod, dobri gospod, ti naš rešitelj, poplačaj Bog . . . . Kaj bi bilo z nami . . In se je zgodilo z vsem njenim ■ spremstvom. A gospod Vitič JP je bil že vajen vsem hudim časom, krvi' in smrti, zato je bil miren, a razumel je njeno bolest; slutil je, da je ostala zdaj osamljena in zapuščena z materjo sama. In, kam nai gredo v teh časih ženske? i Vendar ni hotel izpraševati po njenih domačih, ampak jo je hotel pomiriti. Zagledal ^ se je vanjo, ko mu je skriva- l la glavo na prsi, kakor da se sramuje, {ia mu sedi y naročju. Čutil je nieno toploto in ji popravljal lepe lase, ki so se ji usipali po ramenih. Videl je, da je še mlada a že zelo lepo razvita gospodična. Zdelo se mu je, ko jo je zagledal pred seboj, da njen obraz spominja nečesa, kar je tako rad videl v svojih sa\ njah. Ko je mesec zasijarzo~\ pet jasneje, je sklonil Vitič \ glavo nad njo in rekel: "Gospodična, poglej, kako | krasna je noč." A ona je skrivala svoj ob-l| raz in čUtil je, kako je zadr V h tela Meffe je tako Iram gos- J pod."6 e J a 0 r ' "No, ne sramuj se," jo je j tolažil on, "kako bi ti mogel / pomagati drugače. Upam, da { dobro sediš v sedlu pred me- ] noj .. Stresnila je z glavo in pri- » kimala. t "No, gospodična, poglej vendar," ji je šepetal "ne misli vedno orlih strašnih mi sli. Dosti-je sedaj hudega na svetu. Misli rajše na svojo [ srečo, ko si rešena ..." "A drugi, drugi ..." je go- j vorila in še Vedno skrivala Jj obraz. JI/j 'Tudi gospa je rešena/Vj hvali Bega. ..." f yfl " A drugi . . 1 H "So ušli." "Ne videla sem, kako^jl padli, ali . . ." In njena teiH ka roka se je krčevito oprflB jela okoli njegovega vratu. Al "Bodi mirna, gospodična,"U jo je tolažil, "pomisli, koliko- } krat streljajo na- nas in nič | se ne bojimo smrti. Kakpr je/j usojeno. Hvali Boga, da mt bilo hujšega." To jo je -zopet potolažilo™ Vzdihnila je globoko in si o-1 brisla solze. "No," ^ rekel, "sedaj men \ da pogledaš k meni. . ." Počasi, boječe se je dvignila nje glava iz gorkega ležišča, in ga je pogledala hvaležno. Solze so se še igrale \ po očeh, a rdečica se je vrnila \ na lice. Hotela se mu je nas- 1 mehniti, a premagal jo je zo- i pet jok, on pa jo je tesneje ( stisnil k sebi. ' "Kakor ona, kakor ona . je pomislil sam pri sebi. Spomnil se je Katarine; ista vi- . soka postava, take jasne oči, j isti lasje ... "Kako ti je ime, golobica je vprašal. "Jelena, gospod," je zmH petala poluglasno. Zamislil se je v krasne j spomine svoje mladosti. Kma | lu se mu je zdelo, da je za- j spala, dihala je mirno, i^H kftmerno in le zdajpazdaj !zadrhtelo mlado telo, kakH- sann\ -An