PuBlnlna phCnfl T ftitovfndL
Leto XVII., št. SS
Ljnbjana, petek 6. marca 1936
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, 3124, 3125, 31266. Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Stritar
Danes pred sto leti se je rodil na klasi onih tleh, ki so diaJla Slovencem Trubarja, Frana Levstika in Jurčiča, pesnik in pisatelj Josip Stritar. Zgodovina naše kulture ga šteje po pravici med največje slovenske osebnosti devetnajstega stoletja. Na drugem mestu prinašamo oceno njegovega pomena za domače slovstvo. S svojim obsežnim delom in velikim vplivom, ki ga je imel desetletja na naše slovstvo, je Stritar v nemali meri pripomogel tudi ostalim panogam našega javnega življenja do okrepitve in napredka.
Slovstvo je bilo v preteklosti, pod trdim političnim in kulturnim pritiskom n<rmštva, naš duhovni organ, ki je v veliki meri sodeloval pri celotnem narodnem odporu. Nove ideje, pogledi in merila, ki jih je ta naš visoko izobraženi so prehajale tudi v sflovensko slovstvo so prehajale tudi v splošno narodno in politično žMjenje. Tako je Stritar kot voditelj in predstavitelj ene najpomembnejših generacij v našem narodnem življenju izdatno sodeloval pri izgradnji vsega, kar smo Slovenci dosegli v zadnjih petdesetih letih in na čemer sloni še danes veliki in pomembni delež, s katerim smo zastopani v naši jugoslovenski državi. Potemtakem je prav, da se spominjamo Stritarja tudi kot moža, ki je bil med pogonskimi silami vsega našega razvoja in napredka in ki je zlasti vidno udeležen pri napredni siorvensM kulturi.
Kakor vsi naši veliki možje preteklega stoletja, se je tudi Stritar rodil pod slamnato streho. S svojo nadarjenostjo in izredno marljivostjo si je pridobil ne le široko izobrazbo, kakor jo je imel v tistih časih redkokateri Slovenec, marveč tudi dokaj ugoden družabni položaj. S potovanji v tujino in s stalnim bivanjem v velemestu si je močno razširil obzorje in bil med našimi tedanjimi kulturnimi delavci edin resnično »svetskk človek. To, da je stalno živel v tujini, mu je omogočilo mirnejše in zato tudi objekti vnejše poglede na naše javno življenje. V tem smislu je imel Stritar čisto izjemen položaj.
Ze v šestdesetih letih se je ta izobraženi in fino čuteči mož, ki se je izprva bolj zanimal za pojave v velikem tujem svetu, kakor pa za razmere v domovini, uprl zoper kulturni primitivizem tako zvanih '»prvakov«. Nihče ne more zanikati velikih zaslug, ki so jih imele Blei-weisove »Novice« skupaj s svojim izdajateljem in urednikom za narodno prebil jo Slovencev. Toda njihov ljubljanski krog je zaostal za časom, ki je zahteval hitrejši razvojni tempo in jasnejših smernic. L. 1866. je pisai Stritar Voš-njaiku: »Po dosedanji poti se ne pride nikamor, vsaj tja ne, kamor želi v resnici omikan, domoroden in pošten človek ... To trnjevo ograjo prodreti, po novi boljši poti naravnost se bližati svojemu namenu — izobraževati narod po zahtevah sedanjega časa, po načelu prave omike, prave liberalnosti — brez vseh stranskih, samopridnih namenov... to je v kratkem namen našega novega podjetja.«
Ni tedaj šlo samo za nove smeri v slovstvu, za strožje presojanje književnih stvaritev, za novo estetsko vzgojo. Stritarjev dunajski krog je hotel pre-oenovati vse naše javno življenje, preželi ga z novimi idejami in novim nemirom, pokazati mu višje, naprednejše smotre. In ker mu je stala na poti kon-sei*vativna struja, ki se, kakor je posebno pokazal primer Frana Levstika, ni ustrašila nobenih sredstev, da prepreči gibanje svobodoumnih mladinov, ji je Stritar napovedal boj tudi s peresom. Njegovi »Dunajski soneti« so polni ostre satire. Tako se ni upal nihče razen Prana Levstika udariti po slovenski staro-kopipnosti, po breznačelnosti in samo-pridnosti, po številnih drugih slabostih. Čeprav je bil Stritar po vsem svojem človeškem in slovstvenem jedru romantik, je vendar osto opazoval našo narodno in politično stvarnost in se je trekno boril za novi duh v vsem slovenskem javnem življenju. Tudi v tem spominja na svojega francoskega vzornika Hugoja, romantičnega glasnika socialne pravičnosti in nasprotnika politične reakcije.
Novi duh, ki ga je v naši malo hvaležni sredini oznanjeval Josip Stritar in zaradi katerega je ustanovil predhodnika »Ljubljansikega Zvona« »Dunajski Zvon«, je bil izraz vere v splošni napredek, v svobodni kulturni razvoj, v socialno pravičnost in popolno narodno enakovrednost in enakopravnost. Dandanes so nam ta gesla presplošna in me*fia, toda v tistih časih in posebej še v naših razmerah so bila prava bojna gesla. V njihovem znamenju se je pozneje razpadlo trhlo slogaštvo, v naše jarao življenje so uspešno prodirle nove ideje in težnje ter pospešile ves naš narodni, politični in kulturni napredek.
Stritar je Slovencem odpiral kulturna obzorja in dovajal v naš slovstveni svet norve, evropske struje. Potegnil je naš voz s klanca kranjske in štajerske pro-vincialnosti na hrib višje slovenske kuu-tumosti v Prešernovem duhu. Njegovo delo je bilo prelomno in odtehta po svojem širokem vplivu na izoblikovanje so-
DVE ŽARIŠČI VOJNIH NEVARNOSTI
Stalin obtožuje Japonsko in Nemčijo, da stalno ograzata mir -Japonski napad na Zunanjo Mongolijo casus belli za Rusijo
Moskva, 5. marca. d. Ruski diktator t»o-žef Stalin, ki velja za enega izmed najbolj nedostopnih osebnosti meunaroone politike, je imel z ameriškim časopisnim magnatom in lastnikom »New Vork VVorlda«, Koyem Hovvardom, tri ure dolg razgovor, v katerem je izjavil, da je Sovjetska unija popolnoma pripravljena na vojno z Japonsko, če bi bilo treba preprečiti uničenje neodvisnosti Zunanje Mongolije, s katero je v praktični zvezi.
V svojih izvajanjih o stališču Sovjetske unije napram splošnim svetovnim dogodkom in vojnim nevarnostim je Stalin poudaril, da posveča sovjetska vlada poostritvi napetosti med Mandžurijo m mongolsko ljudsko republiko izredno pozornost. Njegova »izvajanja so tem bolj pomembna, ker so spopadi med japonskimi ietami m vojaštvom Zunanje Mongolije prav v zadnjem času znatno pomnožili tako zvane obmejne incidente in ker so nevtralni vojaški opazovalci mnenja, da hoče Japonska zabiti iz Mandžurije v Zunanjo Mongolijo klin, s katerim bi preprečila v primeru vojne direkten dohod iz Kitajske na rusko ozemlje. Brez dvoma bi prišli Japonci, če bi dobili v svojo posest glavno mesto Zunanje Mongolije, Ulan Bator, v zelo ugoden položaj napram Rusiji in bi mogli s svojimi letalskimi silami ogrožati prekosibirsko železnico na najbolj občutnih točkah.
Rusija ima zvezo z Zunanjo Mongolijo
Na Howardovo vprašanje, kako bi se Sovjetska unija zadržala, če bi hotela Japonska izvesti, že dolgo nameravani vojaški napad proti Zunanji Mongoliji, je odvrnil Stalin:
»če bi se Japonska upala napasti mongolsko ljudsko republiko ter poizkusila uničiti njeno neodvisnost, bi morali tej republiki takoj pomagati. Pomočnik Litvi nova v komisarijatu za zunanje zadeve, Sto-monjakov, je nedavno opozoril japonskega poslanika v Moskvi O ta, da vzdržuje Sovjetska unija z mongolsko ljudsko republiko že od 1. 1921. neizpremenjene prijateljske odnošaje in da bi ji tudi sedaj pomagala na enak način, kakor L 1921.« (Takrat je podpirala rdeča vojska Mongole proti belim gardistom, ki so jih podpirali Japonci.)
Na vprašanje, ali bi imel japonski poizkus okupacije Ulan Batorja za posledico protiakcijo Sovjetske unije, je Stalin odgovoril: »Da!«
Na vprašanje, ali so zadnji dogodki na Japonskem izzvali kakršnakoli nova dejanja, ki jih smatra Sovjetska unija kot napadalno akcijo, je Stalin odvrnil:
»Zdi se, da Japonnci nadaljujejo zbiranje svojih čet ob meji mongolske ljudske republike, toda doslej ni bilo nobenih obmejnih incidentov.«
„Izf»»soditev" mej za napad
Prehajajoč na položaj v Evropi, je vprašal Howard: Ker je Sovjetska unija mnenja, da gojita Nemčija in Poljska proti njej agresivne namene in snujeta vojaško sodelovanje, dočim je Poljska izjavila, da ni pripravljena dovoliti inozemskim četam uporabe svojega ozemlja kot oporišče za operacije proti kaki tretji državi, me zanima, kako si predstavlja Sovjetska unija nemški napad in s katerega izhodišča in v kateri smeri bi po ruskem mnenju operirale nemške vojaške sile?
»Zgodovina dokazuje,« je odvrnil Stalin, »da se država, ki namerava pričeti vojno s kako ne neposredno sosedno državo, po-služi napada na tretjo državo, ki leži med obema vojskujočima in katere meje se dotikajo napadajoče države. Običajno Ima v iskanju po taki tretji državi uspeh. Dogodilo se je to ob priliki s silo, kakor n pr. 1. 1914. z Belgijo, pa tudi z drugimi sredstvi, kakor n. pr. 1918, ko so si Nemci v svojem vojnem pohodu proti Leningradu »izposodili« Ietonsko mejo. Ne vem, katere posebne obmejne črte bi bile najbolj primerne za nemške namene, menim pa, da bodo Nemci našli državo, Id bi bila pripravljena posoditi jim zopet svoje meje.«
Kdaj bo vojna
Kako je mogoče, je vprašal nato Ho-ward, da se skoro ves svet strinja v napovedovanju nove vonje? Ce se vojna res ne bo mogla preprečiti, kdaj se bo po vašem mnenju pričela?
»Kaj takega ni mogoče napovedati«, je odgovoril Stalin. »Vojna more priti povsem nepričakovano, ker se danes vojne ne napovedujejo ve«, temveč enostavno
prično. Vsekakor pa so prijatelji miru šele
-------
dobne slovenske kulture literarni pomen njegovih pesmi in njegove proee.
Kakor je ta izobraženi in fini »slovenski gospod« kazal našim očetom in dedom pot k evropski kulturi, je rad obračal oči tudi na slovanski jug, o Se-»Raja«, v katerem je opeval težke boje mer pričajo njegove pesmi, zlasti ciklus bosensfkiega in hercegovinskega ljudstva zoper otomansko paševanje. Dasi je stalno živel med Nemci je bil s srcem vedno tam, lner je narod čutil svoje bolesti. "Veroval je v njegovo bodočno** in osvo-boTerna TTsoda mm ie bira la^on^ena: po tenkih letih pvietovn« vojne, ko so skiive^ki otroci zbirali živila za ostarele^. Borisa Mirana, je moge1 v svojem $3. letu doživeti rsrfarra Simeona. In Go^nod ga *e o^-misM' rv^tem. k^ se b^ . vrni1 v domov^o. da m« »v zemlji slovenski truplo leži«.
pred kratkim dosegli nov uspeh z ratifikacijo francosko-ruskega pakta o medsebojni pomoči v francoski poslanski zbornici. , Ta pogodba predstavlja gotovo znatno ovi- j rr sovražnikom miru.«
In če bi vendarle prišlo do vojne, je vprašal Howard. kje je nevarnost največja, na vzhodu ali zapadu?
»Po mojem mnenju,« je odvrnil Stalin, »obstojata dve žarišči nevarnosti. Eno je na Daljnem vzhodu, na japonskem področju, drugo pa v Evropi, v nemškem pasu. Težko je reči, katero je bolj nevarno, toda kot središči vojne nevarnosti obstojata obe in na obeh krajih naraščata. Ce -»e primerja z možnostmi, ki snivajo v njih, je ita-lijansko-abesinska vojna le epizoda. Trenutno je seveda grozeč položaj na Daljnem vzhodu, prav lahko pa se more nevarnostno središče prenesti v Evropo. Jasen znak te možnosti je bil nedavni razgovor Adolfa Hitlerja s francoskim novinarjem, v katerem se je sicer posluževal miroljubnih besed, pa je vendarle v gotovem smislu Izrazil grožnje proti Franciji, kakor tp*t proti Sovjetski Rusiji.
Japonska bo zahtevala od Moskve pojasnila
Tokio, 5. marca. Tukajšnji oficietai krogi se čutijo precej vznemirjene zaradi Stalinovih izjav. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil dopisniku >United Pressa«, da je bilo japonskemu poslaniku v Moskvi že naročeno, naj zahteva pojasnila o odnošajih Sovjetske unije do Zunanje Mongolije. V zvezi s tem opozarjajo, da je Stalin prejšnja leta ponovno poudaril da je Sovjetska unija sicer odločena braniti vsako ped lastne zemlje, da pa si ne misli prilastiti niti pedi tujega ozemlja. Zato je nemogoče, je zaključHl zastopnik japonskega zunanjega ministrstva, da bi bile izjave, ki jih vsebuje Stalinov razgo-
vor s predstavnikom ameriškega tiska v skladu z njegovimi prejšnjimi izjavami.
Nemci se čutijo prizadete
Berlin, 5. marca d. Stalinov razgovor z Royem Howardom je zbudil v nemških političnih krogih senzacijo, posebno nje. gova izvajanja o položaju na Daljnem vzhodu. Ostro svarilo Japonski pred napadom za Zunanjo Mongolijo in poudarjanje praktične zveze med Rusijo in mongoL sko republiko vodita do zaključka, da so japonsko-ruska nasprotstva bolj akutna, kakor so smatrali doslej. Stalinove izjave, ki se bavijo z Nemčijo in v katerih govori o njej kot ognjišču nevarnosti, nemški listi ne ponatiskujejo. Posebno nerazpolo-
ženje je izzvalo, ker je Stalin izjavil, o zadnjem Hitlerjevem razgovoru s franča, škim novinarjem, da je rabil Hitler sicer miroljubne besede, vendar pa vseeno izrazil grožnje proti Franciji in Rusiji Značilen za to nerazpoloženje je stavek, v katerem obvešča > Berliner Tageblatt« svoje čitatelje o tem dehi razgovora in ki se glasi: »V nadaljnjem poteku razgovora se je Stalin izjavil o nemškem nevarnostnem pasu, pri čemer je na povsem neutemeljen način izrazil dvom nad poštenostjo najnovejšega interviewa voditelja države«. Ostro zavračajo tudi Stalinovo opozorilo na nemški vpad v Belgijo 1914 kot prece. denčni primer za »izposoditev« kake obmejne države, ki bi jo mogle nemške čete uporabiti pri napadu na Rusijo za prehod.
Velik odmev v Ameriki
New York, 5. marca. o. Stalinova izjava je izzvala v vsej ameriški javnosti ogromno senzacijo. Listi objavljajo razgovor s Stalinom na prvem mestu in poudarjajo, da se Rusija resno pripravlja na novo vojno s Japonsko.
HIrota sestavlja vlado
Pred rešitvijo hude notranje krize, ki jo je povzročil
vojaški upor v Toki ju
Tokio, 5. marca. n. Vladna kriza, ki je nastala zaradi zadnjega vojaškega upora, se bliža zaključku Ker je knez Konoye odklonil mandat za sestavo nove vlade, je mikado poveril isto nalogo dosedanjemu zunanjemu ministru Hi roti
Imenovanje Hirote za predsednfka nove vlade so pozdravili tudi v vojaških krogih in ima brez dvoma namen, prepričati svet, da se japonska zunanja politika ni prav nič izpremensila, zlasti ne glede Sovjetske Rusije, kjer je bil Hirota poslanik, preden je postal zunanji minister, ta kjer se mu
je posrečilo doseči zboljšanje razmerja med obema državama. Hirota je krepka oseb. nost, dokaj liberalnih nazorov, a tudi med vojaškima krogi v čistih. Kot diplomat ta politik uživa na Japonskem velik sloves.
Za novega zunanjega ministra je določen bivši japonski poslanik v Rimu, Sigera Jo. šida, ki ga imajo za zelo sposobnega liberalnega politika
Za novega vojnega ministra bo najbrže imenovan general Terauši, ki bo sprejel ostavko vseh generalov, ki so moralno odgovorni za pobimo 26. februarja.
Tiranski pakt obnovljen
Italija se pripravlja na novo diplomatsko ofenzivo nn
Balkanu
Pariz. 5. marca, o- Veliko vznemirjenje v pariških in ženevskih diplomatskih krogih je izzvala vest. da je bila te dni po daljših pogajanjih, ki so se vršila v najstrožji tajnosti, podaljšana pogodba med Italijo in Albanijo, ki je bila sklenjena leta 1926 in ki je znana pod imenom tiranski pakt. Ta pogodba je docela vojaškega značaja in spravlja Albanijo v popolno odvisnost Italije.
Pogodba je bila prvotno sklenjena za 10 let in bi letos 1. junija potekla. Dejansko se zadnje leto ni več izvajala, ker je prišlo med Rimom in Tirano do velikih diferenc in se je v Albaniji opažala težnja po spremembi zunanje politike v duhu solidarnosti balkanskih držav, ki prihaja do izraza pred vsem v Balkanski zvezi.
Italija je za ceno podaljšanja pogodbo pristala na dalekosežne finančne koncesije-I ta Ha j se obvezuje plačevari za dobo trajanja pogodbe Albaniji letno 8 milijonov zlatih lir. razen tega pa izplačati zaostanek v znesku 40 milijonov lir na račun brezobrestnega posojila, ki ga je obljubila Albaniji ob sklenitvi tiranskega pakta. Albanija bo ta denar uporabila za ustanovitev
Kmetijske banke »a pospeševanje albanskega kmetijstva, večji del denarja pa bo Sel za vzdrževanje albanske vojske, policije in žandarmerije, Italije »e nadalje obveiu-je. da bo modernizirala in izgradila loko v Draču tako. da se bo mogel tam izkrcati naenkrat najmanj eden armadni »bor.
Albanija s svoje strani je prepustila Italiji vse rudarske gozdne in petrolejske koncesije v Albaniji. Najvažnejši pa je oni del pogodbe, v katerem se Italija obvezuje. priskočiti na zahtevo albanske vlade Albaniji na pomoč z vso svojo oboroženo silo. ravno tako pa se Albanija obvezuje, da bo na zahtevo rimske vlade vojaško podprla vsako italijansko akcijo.
V ženevskih in pariških diplomatskih krogih smatrajo obnovitev tiranskega pakta za dokaz, da Italija ne misli na zbliianje z Malo antanto, o katerem je bilo govora lansko leto ob priliki sklenitve francosko-italijanskega sprazuma. ki naj bi se bil po želji Francije sčasoma razširal na Jngo-slavijo in na vso Malo antanto. dočim bi Italija istočasno prekinila svoje vojaške zveze z Albanijo.
Rimska konferenca
Glavni namen: onemogočiti iniciativo Male antante — Pri urejevanju podunavskega problema hoče imeti Italija slej ko prej prvo besedo
Rim, 5. marca. b. Bližnja konferenca avstrijskih, italijanskih in madžarskih državnikov v Rimu se v italijanskih diplomatskih krogih živahno komentira. Splošno menijo, da hoče Italija dokazati, da se bo kljub konfliktu z Abesinijo bavila tudi z evropskimi problemi. Dejstvo, da se Musso-lini v svoji predvčerajšnji izjavi ni posredno dotaknil predlogov dr. Hodže glede nove ureditve Podnnavja ter avstrijsko-Seško-slovaških trgovinskih pogajanj, se smatra za znak. da Italija ni proti tem poizkusom, pripisuje pa jim samo gospodarski značaj in ostane sodelovanje Italije z ostalimi državami Podunavja odprto. Potrjuje se, da je poset Starhemberga v zvezi s pripravami za konferencyo v Rimu. Konferenca bo imela gospodarski in politični značaj, vendar nikakor ne bo naperjena proti Mali antanti. Podkancelar Starhemberg se bo še pred prihodom češkoslovaškega ministrskega predsed«"'n	Hodže vrnil na Dunaj.
Starhemberg v Rimu
Rim, 5. marca. AA. Avstrijski podkancelar knez Starhemberg je odšel dopoldne v Kvirinal. kjer se je vpisal v dvorno knji-so. Spremljal ga je avstrijski poslanik Fehlgruber. Ob 10. ga je nato v palači Cbigi sprejel državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Suvioh. Ob 13. mu je avstrijsko poslaništvo priredilo obed. ki so se ga udeleže!** tudi nekatere npjmrlednHšp oseb nosti iz vodstva fašistične milice. Ob 17. je Starhemberg obiskal ministrskega predsed-
nika Mussolinija, s katerim je imel dolg razgovor.
Kanya o sodelovanju z Malo antanto
Pariz, 5. marca. o. »Petit Parisien« objavlja razgovor svojega dopisnika z madžarskim zunanjim ministrom Kanyo o podu-navskem problemu in o madžarskem stališču glede sodelovanja z Malo antanto. K&nva priznava, da odnošaji Madžarske do njenih sosedov niso najboljši. Najslabši so z Rumunijo, le neznatno boljSi s Češkoslo-
vaško in relativno 5e najboljši i Jugoslavijo, s katero ima Madržar&ka še najbolj urejene odnošaje. Madžarska vlada je pripravljena pričeti pogajanja o sodelovanju s podonavskimi državami, toda le pod pogojem, da se poprej izpolnijo naslednji politični pogoji: 1. Madžarska zahteva popolno enakopravnost v vojaškem pogledu. Priznati se ji mora pravica do oborožitve in neomejenega števila vojaštva. 2. Madžarska vzratja slej ko prej pri svoji zahtevi po reviziji trianonske mirovne pogodbe. 3. Madžarska zahteva, da se v okvira Društva narodov predhodno reši vprašanje madžarskih narodnih manjšin v sosednih državah.
4.	Madžarska odklanja v naprej vsako novo obveznost In zato tudi sklenitev kakršnegakoli pakta o medsebojni pomoči.
5.	Madžarska ne pristane na nobeno pogodbo, ki bi poslabšala njen politični In mednarodni položaj. Na gospodarskem polju bi hilo sodelovanje z državami Male antante vsekakor možno, toda tudi to le pod pogojem, da na to brez pridržka pristanejo Italija, Nemčija In Avstrija.
Pomen Beckovega poseta v Bruslju
Varšava, 5. marca. AA. Vladni listi beležijo t velikim zadovoljstvom sprejem, M ga je doživel poljski zunanji minister Beck v Bruslju. »Gazeta Polska« piše da je polj-sko-belgijsko prijateljstvo dejstvo, ki temelji na zgodovinskih tradicijah in ne samo na diplomatskih listinah. List poudarja koristno vlogo srednjevelikih držav ta pravi, da so se vedno zavzemale za ugled Društva narodov. To so države, ki ljubijo svojo neodvisnost in se ne marajo vtikati v zadeve drugih držav, to so države, M hočejo sodelovati za oživljenje idealov človeštva in so najbolj poklicane igrati koristno vlogo v Evropi. To načelo je bila osnova belgijske in poljske politike v zadnjih letih, javno mnenje teh držav pa je v zadnjem času zelo v skrbeh, zaradi politike velesil in kaže veliko rezerviranost nasproti njihovim političnim kombinacijam. Beckov obisk v Bruslju je omogočil, istovetnost Belgije in Poljske v teh vprašanjih.
Davi je zunanji minister Beck odpotoval iz Bruslja zopet v Varšavo.
In švicarski pomisleki proti poostritvi sankcij
Pariz, 5. marca. o. Pariški listi še vedno odločno nastopajo proti vsaki poostritvi sankcij proti ItaHji ta opozarjajo na nevarnost, ki bi nastala za Društvo narodov, Ce bi Italija zaradi poostritve sankcij izstopila iz Društva narodov. »Oeuvre« piše med drugim, da bi zgledu Italije bree dvoma sledili tudi Avstrija in Madžarska in morda še nekatere druge države, ki uvi. devajo, da je Društvo narodov brez potreb, ne eksekutivne moči in da ne more v do. voljni meri zaščititi njihovih interesov. Zaradi tega smatra, da bi bilo mnogo pametneje. če se dovolijo Ttaliji koncesije ta s tem prepreči neizbežna kriza Društva narodov.
V zvezi s tem opozarja list tudi na stališče, ki ga je zavzela švicarska vlada. carski delegat Motta je včeraj posetil vse člane odbora osemnajstih ter Jih opozoril na nevzdržen položaj Švice za primer, da bi za Nemčijo izstopila iz Društva narodov tudi še Italija. Švica bi s tem prišla v žeto neprijeten položaj, ker želi za vsako oeno ohraniti popolno nevtralnost, česar ne M mogla, ako bi se Društvo narodov na ta način pretvorilo v koalicijo držav, naperjeno proti vsem onim državam, kS ne bi bile članice Društva narodov. Motta je končno opozoril na to, da se že sedaj raz. vija v Švici močan pokret za izstop te DnMm narode*, ako šartofrf tod MJa.
»JUTRO« 6t 55
Petek, 6. m. 1936
Proglas Sokolstva I
Izjava uprave Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije
GJa-vna uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je imela v soboto 27. pr. m. sejo, ki je trajala ves dan. Po obširni debati o položaju sokoi-skih organizacij v državi je bilo sklenjeno, da se izda za javnost posebna izjava. V tej izjavi je med drugim rečeno:	, ,
Upirava Saveza Sokola krafjevune Jugoslavije je na svoji plenarni seji 29. februarja zaslišala poročila predstavnikov vseh svojih žup o deki in današnjem stanju našega Sokolstva. Iz teh poročil izhaja, da so razmere, v katerih se to delo danes razvija, poslabšane.
Položaj naših Sokolov kot pobor-nikov jugosflo venske narodne in državne misli je posebno težak tam. kjer sokotska ideja še ni zajela širših slojev, kjer se sokolska gnezda nahajajo osamljena in daleč od sokol-®kih centrov prepuščena sama sebi.
Uprava SKJ z radostjo jn ponosom ugotavlja, da je sokolski duh kljub vsemu temu v vseh edinicah svež in dober in da sokolske vrste čvrsto ln neomajno stojijo za svojimi sokolski-mi zastavami.
Na osnovi vsega tega ugotavlja in izjavlja uprava Saveza SKJ:
Sokolstvo smatra, da so ti pojavi prehodnega značaja ter neodstopno sto*I na stališču, da je jugosiovenska
nacionalna zavest bistveni pogoj vsestranskega razvoja našega naroda, kt more izvršiti svojo historično mjsifr samo zedlnjen v svoji svobodni, enotni in nedeljivi držav!.
Sokolstvo ie vedno stalo daleč od dnevne hi strankarske politike In zato za njega jugosiovenstvo ni nikdar imelo strankarsko-političnega značaja, nego je vedno predstavljalo nespremenljivo in brezkompromisno narodno in državno misel.
Sokolstvo bo zato tudi v naprej ne-ustrašno in odločno, s polno požrtvovalnostjo in disciplinirano v vseh prilikah branilo edinstvo. svobodo in neodvisnost kraljevine Jugoslavije.
Uprava Saveza SKJ poziva vse svoje župe, društva in čete, da prešinjeni sveti:h sokoiskih idealov in sokolsklh tradici; tudi nadalje vztrajalo pri svojem nacionalnem sokolskem vzgojnem delu.
Uprava Saveza SKJ naroča izvršnemu odboru in starešinstvu saveza, naj ukreneta vse potrebno, da se našim sokolskim edinicam in Sokolom poedincem zagotovi svobodno in neovirano delovanje.
Zdravo!
Uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije.
Beograd. 29. februarja 1936.
Demontlranje mariborskih železniških delavnic
Po informacijah ljubljanskega glasila JRZ je nevarnost, da se ukine ta važna ustanova
Opoldansko ljubljansko glasilo JRZ »Slovenski' dom« poroča, da namerava ministrstvo za promet ukiniti mariborske delavnice državnih železnic, odnosno jih prenesti v Kraljevo.
Mariborske železniške delavnice zaposlujejo sedaj 1960 uslužbencev in so za Maribor ogromnega gosipodansikega pomena. Saj znašajo samo plače in mezde okoli 20 milijonov letno, izdatki za material pa celo okoli 50 milijonov, kn v znatni meri pridejo v prid industriji, obrti in trgovini v Sloveniji. Po poročilu omenjenega lista naj bi prevzela delavnica v Kraljevu 30 odstotkov vseh popravil železniškega voznega parka Postaila bi osredinija železniška delavnica. ostale delavnice pa bi bile samo neke vrste njenih podružnic.
Kakor dalje navaja »Slovenski dom« bi b;l razlog za ukinitev mariborskih delavnic tudi njihova lega b'izu meje. List pravi, da se nameravajo mariborske železniške delavnice demontirati na tihem in polagoma. Nove investicije so ustavljene. Vajenci se ne sprejemajo več. V kratkem
bo prestavljenih več sto delavoev specialistov iz Maribora v Kraljevo. Ker so mariborske delavnice podrejene naravnost generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, je v njih že nad polovica inženjer-jev Srbov, ki potem odločajo o sprejemu naraščaja, o nabavkah itd.
Ker so zveze ljubljanskih glasil JRZ z merodajnJma mesti notorične, je težko misliti, da bi si klerikalni opoldnevnik razburljivo vest izmislil. Povsem pa se strinjamo z njim. da bi se morala vsa slovenska javnost zavzeti? za obstoj železniških delavnic v Mariboru, ker gre za 2000 slovenskih družin, ki izgubijo delo in kruh, ter za ogromno gospodarsko škodo, ki bi zadek Slovenijo. Mi bi dostavili še to, da je Maribor utrpel težko nacronailno škodo, že ko je pod odgovornostjo istih faktorjev. ki so danes na oblasti, izgubil veliki urad Kontrole dohodkov državnih železnic, in da je sedaj dvojna dolžnost vseh, ki imajo vpliv na kr vlado, da preprečijo novo in še večjo nesrečo.
še ena nova kmečka stranka ?
Zagrebški »Jutamj i list« poroča iz Beograda, da spremljajo v beograjskih političnih krogih z velikim zanimanjem akcijo, ki jo je pričelo vodstvo novega Se-ljaSkega poslanskega kluba za osnovanje politične stranke, ki bi nosila obeležje novega kmetskega pokreta. V ta namen se je vršila oela vrsta konferenc, na katerih je bik) sklenjeno izpolniti vse potrebne za-konrte pogoje za ustanovitev politične stranke, ki bi se bržčas imenovala Narodna kmetska stranka. Med ustanovitelji nove stranke se nahajajo bivši minister za kmetijstvo v J ev tiče vem kabinetu dr. Dra-gutin Jankovič, upravnik Saveza srbskih zerroljoradniških zadrug posl. Voja Djor-djevič in radičevski disident znani profesor Maštrovid, ki je baje prevzel skupaj s po-
slancem Luko KostreniSičem nalogo pripraviti teren za novo stranko v savski banovini. Vodstvo novega poetičnega pokreta išče sedaj premer ne osebe za akcijo v Dalmaciji in Sloveniji. »Ju tam ji Ust« trdi, da bi se nova stranka naslonila na skupino senatorja Ivana Puoija.
V kolčko odgovarjajo te vesti resnici, bo pokazala bližnja bodočnost. Da g. Jankovič, ki je bil do včeraj zagrizen jevtide-vec, sedaj ustanavlja lastno stranko, je morda zanj prav interesantno, za javnost pa manj Navedeni prof. Maštrovič se nahaja te dni v Beogradu, toda odločno de-mantira, da bi hotel v neko novo kmečko stranko. Kar se tiče prijateljev g. Puc-lja pa vse kaže, da gre za intrigo zagrebških mačkovcev
Centralizacija gledališkega dinarja
Beograd, 5. marca. o. »Službene novinec objavljajo uredbo o gledališkem dinarju.^ ki nekoliko izpreminja dosedanje določbe. Gledališki dinar se bo pobiral odslej od kinematografskih vstopnic do cene 6 Din po 0-50, pri vstopnicah, ki stanejo nad 6 Din, pa' po 1 Din. Ves ta denar, ki ga pobirajo davčne uprave skupno z ostalimi taksami na kinematografske vstopnice, se bo stekal v državno hipotekarno banko, kjer se bo osnoval poseben fond pod imenom »gledališki dinar«.
Za gledališče v Ljubljani se bo pobiral
gledališki dinar v vseh kinematografih v Ljubljani in deloma v Celju, za gledališče v Mariboru pa na področju mestne občine mariborske.
Na račun fonda morejo gledališča najeti pri Državni hipotekami banki posojila do višine 70 odstotkov onega zneska, ki je bil pobran na račun gledališkega dinarja do 1 aprila 1935. Od bodočih donosov gledališkega dinarja bo šlo 70 odstotkov za povračilo teh posojil, BO odstotkov pa se bo izplačevalo gledališkim upravam tu kritje upravnih stroškov.
Medkrajevni telefon brez depozita
Beograd, 5. marca. AA. Minister za poŠte g. Kahidjerčič je izdal odlok, po katerem se od 1. aprila t. L z vsakega telefona v državi lahko vrše medkrajevni razgovori, ne da bi bilo treba plačati do sedaj predpisano letno takso in položiti depozit 500 Din. Kdor hoče v bodoče s svojega telefona opravljati tudi krajevne razgovore pošlje svoji pošti s 5 Din taksirano prijavo. Pošta bo v začetku vsakega meseca pošiljala obračun za opravljene razgovore , ki se bo moral poravnati v treh dneh, sicer se nadaljnji razgovori ustavijo. Kdor tudi v teku enega meseca ne plača, se mu izključi telefon, po treh mesecih pa demontira instalacija. Kredit za razgovore znaša za vsakega abonenta 200 Din. Kdor bi imel več razgovorov na mesec, bo tudi v bodoče moral polagati depozit in piačeva'ti letno takso 150 Din.
Iz diplomatske službe
Beograd, 5 marca. o. Dosedanji jugoslovanski poslanik v BukareSti dr. Ninko Pertf je premeSčen za poslanika v Bruselj, dosedanji bruseljski poslanik Djoka Kasidoiac v BukareSto. Za generalnega konzula v atrealu je imenovan Miloje Naumovič.
Odklonitev volilne reforme v Franciji
Pariz, 5. marca. w. Francoska poslanska zbornica, je dopoldne s 304 glasovi proti 229 odklonila predlog za uvedbo proporC-nega volilnega sistema pri prihodnjih parlamentarnih volitvah S tem Se mora smatrati vprašanje volilne reforme za rešeno. Brez dvoma je, da bodo nove volitve na podlagi dosedanjega volilnega sistema po okrožjih. Ministrski svet bo sedaj mogel tudi končnoveljavno določiti rok vo_ litev, ki bodo najbrže 26. aprila in 3. maja.
Incident na č$l.-madžar$ki meji
Praga. 5. marca. g. Uradno sporočajo, da je davi šestčlanska madžarska vojaška patrulja pri vasi Hostice prekoračila češkoslovaško- madžarsko mejo in tri kilometre za mejo napadla dva češkoslovaška finančna stražnika ter ju razorožila- Enemu izmed češkoslovaških finančnih stražnikov je uspelo odvzeti madžarskemu voiaku puSko ter oddati en strel, nakar le madžarska patrulja pobegnila. Oblasti so odredile najstroi-jo preiskavo.
Beležke
Pritoibe govornika JRZ
Pri razpravi o poxM»6unu mmMSbretva
piosvete je govoril v imenu JRZ poslanec Stevan Simdč, ki je obširno razpravljal o razdelitvi srednjih šol po posameznih banovinah. Navajali je število srednjih šol v dravska, savski in primorski banovini ter se pritoževal proti temu, da je to število enako števihi vseh srednjih šol v ostalih šestih banovinah z Beogradom vred. Cirtal je statistiko absolventov in maturantov v dravska banovini ter se pritoževal zaradi veJikega števila uradniških pripravnikov, ki so bili zadnja leta sprejeti iz dravske banovine v državno službo, češ da ie to število mnogo večje od števila na novo postavljenih uradnikov iz iulnih banovin. Posebno je nezadovoljen, ker ie v var-darskii banovini v državni službi nad tisoč Slovencev, v dravski pa m po njegovih informacijah niti enega uradnika iz Južne Srbije.
Izvajanja poslanca Simica po posanci
JRZ živahno odobravali, posebno njegov zaključek, da narod ne bo mogel več dolgo prenašati takih neenakopravnosti v prosvetni politiki.
Vprašanje monopolizacije Šolskih knjig
■»Domoljub« objavlja uvodnik »Boj za naše učne knjige« in pravi, da je bil »zakon o poenotenju in monopolizaciji šolski1! knjig objavljen in izpopolnjen v letih diktature, ko je bila vsaka kritika prepovedana.« S to konstatacijo se ie izkazal »Domoljub« boljšega poštenjaka, kakor pa njegov dnevni kolege »Slovenec«, ki je bral v zvezdah napisano, da >e bil ta zakon sprejet leta 1932. Po informacijah »Domoljuba« so pomirjevailno vplivale izjave bana in ministra prosvete, iz katerih je mogoče sklepati, da bodo zaenkrat to vprašanje odložila. Vendar vztraja »Domoljub« pri tem. da je zakon o učbenikih iz L 1929. »stalna nevarnost za nas Slovence. Tu ne smemo odnehati! Gre za naše osnovne pravice, ki jih kot narod imamo«.
Med tem je bil v skupščini odklonjen amandman slovenskih poslancev da se zakon ukine. Poslanci JRZ zagotavljajo, da se je to zgodilo le zaradi tega, ker bo vlada predložila lasten tozadevni predlog.
Korajža iz Kranja
. V »Slovencu« od srede je »Slovenski kmet spregovoril« o današnji situaciji, in sicer na usta banskega svetnika Janeza Bro-darja. Perspektiva ni rožnata. Gospodarska kriza bo odpravljena le tedaj, ko bo denar, ki ga plača naš kmet. ostal doma. Slovenija je danes gospodarsko popolnoma zaostala. Ne moremo napraviti nobene regulacije rek, ne vodovoda, ne popraviti v zadostni meri cesta. Vse gre tja (»Slovenec«, odn. g. Brodar je zelo diskreten Op. ur.), nazaj pa nam ne dajo ničesar. Naš kmet mora vedeti, da je treba skrbeti za zdravstvo, pa vsi vidimo, da je ljubljanska bolnišnica postala tako rekoč
Državna blagajna ji še tiste malenkosti, ki je v proračunu predvidena, ne da. Našim občinam je državna blagajna dolžna nič manj kot 17 milijonov. Koliko dotacij je dobila Srbija! Le Slovenija ni dobila nič, čeprav plača največ. Mi smo danes prisiljeni, da dvignemo svoj glas, da tako ne bo šlo več (buren aplavz) in da bomo mi sami gospodarili s svojim denarjem. Vidimo, da se taka borba že tudi pričenja med Hrvati in imajo uspehe, zato ne smemo v tem boju kloniti mi slovenski kmetje.
Tako g. Brodar v »Slovencu«.
Hrvatski klerikalci in komunisti
Glasilo hrvatskih klerikalcev »Hrvatska straža« objavlja preko cele strani Članek o »Komunistični taktiki in Hrvatih«. V članku najresneje svari dr. Mačka pred intrigami komunistov, ki se hočejo vrniti v vrste njegovih pristašev ter baje pometati potem na cesto pred vsem klerikalce. Kot dokaz za te svoje trditve navaja »Hrvatska straža« v treh kolonah sklepe kongresov komunistične internacionale, tajna navodila jugoslovenskim komunistom, pisanje raznih ilegalnih komunističnih listov itd.
Na kraju so to stvari, ki se tičejo hrvatskih komunistov in klerikalcev, ki se dre-njajo danes vsi okoli skupnega zapečka v okrilju dr. Mačka. Ne razumemo pa povsem tem, da se srdi »Hrvatska straža« nad pohorskim tiskom, češ. da kleveta dr. Mačka, ker mu očita, da sodeluje s komunisti. Mi nismo nikoli kaj takega očitali dr. Mačku, nego smo zabeležili razne trditve glasila JRZ »Vremena«, ki uživa pri »Hrvatski straži« vse druge simpatije, kakor pohorski listi. Pač pa sedaj »Hrvatska straža« sama prihaja z razkritji, da se vrivajo komunisti med mačkovce, ter roti dr. Mačka, naj bo previden pred komunistično nevarnostjo .. •
Odvzeto nemško državljanstvo
Nemški notranji minister dir. Frick ie izdal odlok, s katerim je odvzeto nemško državljanstvo 25 kulturnim delavcem, ki se nahajajo v emigracija. Med njimi so novinarji, pisatelji, dramatiki in gledališki umetniki. V seznamu se nahajajo med drugimi pisatelja dr. HaUgamten in Lothaar Holland, novinar Heinz Pol, Herbert Stahl, in književnik Arnold Zwedg.
Odlikovanje čsL uradnikov
Beograd, 5. marca. AA V imenu Nj. Veil. kralja Petra II. so z ukazom kraljevih namestnikov na predilog finančnega ministra odlikovani z redom sv. Save L stopmje: dr. Karei Trapi, finančni minister češkoslovaške republike, z redom sv. Save I stopnje dir. Jožef Kraus, sekcijski šef finančnega ministrstva češkoslovaške republike in član upravnega odbora češkoslovaške tobačne režije, dr. Karel Brave-nec. sekcijski Šef istega ministrstva m predsednik upravnega odbora iste tobačne režije, dr. Jožef Hladkr gene rani direktor te režije, z redom »v. Sare HI. vtopnje dr Adolf Dol enaki, vladni svetnik in pomočnik ravnatelja te režije. ta dr. Ludvik i Smolar, višji svetnik te režije.
Konferenca podunavskih držav v Pragi
Na predlog češkoslovaške vlade so se včeraj sestali delegati podunavkih držav, da prouče gospodarski položaj
Podunavja
Praga, 5. marca. Gospodarski »vet Male
antante je uspešno zaključil svoje delo. Češkoslovaška vlada pa je dala Iniciativo, da se takoj nato sestanejo tudi zastopniki petih podunavskih držav, ki naj bi proučili ves gospodarski položaj v podunavskem bazenu in se dogovorili o načrtu gospodar, skega sodelovanja podunavskih držav. O tem Je, kakor znano, ministrski predsednik dr. Milan Hodža dal tudi že iztfavo. Namen preliminarnih razgovorov zastopnikov držav Male antante ter takozvanega podonavskega. bloka naj bi bil, da se dožene, ali je mogoče pospešiti trgovinske zveze med posameznimi državami in sploh njihovo gospodarsko zbližanje.
Delegati podunavskih držav so se sestali danes v Pragi in bodo njihovi razgovori trajali nekaj dni Vsekakor je poudariti, da je to prvi skupni sestanek gospodarskih delegatov češkoslovaške, Rumunije, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. Jugoslavijo zastopata na konferenci načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Milivoj Pilja in načelnik konzularnega oddelka zunanje, ga ministrstva Svetialav Predič, Rumunijo bivši trgovinski minister Teodoreseu ln direktor oddelka zunanjega ministrstva
Chrlstu, Avstrijo opolnomočeni mlntet«* dr. Schiller, Madžarsko pa opotoomofteni minister dr. NickL
Turistična konvencija s češkoslovaško
Beograd, 5. marca. o. V zvezi z zasedanjem gospodarskega sveta Male antante v Pragi je bila podpisana tudi tarristična konvencija med našo državo tel Rumunijo. Konvencija s Češkoslovaško se je podalj. šala. V okviru gospodarskega sveta Male antante se je ustanovil poseben odsek za tujski promet. Sklenjeno je bilo, da se uvedejo posebni izletniški vlaki med Jugoslavijo, češkoslovaško in Rumunijo.
Konferenca Balkanske zveze
Beograd, 5. marca. d. Letošnji predsednik
Balkanske zveze, turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras. je sklical zasedanje ; sveta Balkanske zveze, ki bo od 30. do 22. marca v Beogradu.
Z abesinskih bojišč
Pri bombardiranju Kvorama so italijanski letalci uničili angleško bolnico, pri čemer je bilo ubitih 7 oseb
Deeie, 5. marca. AA. Italijansko krtaJo za bombardiranje je vrglo včeraj zjutraj na taborišče angleške ambulanc-e Rdečega križa pri Kvoramu najmanj 40 bomb velikega kalibra. Več v ambulanei zaposlenih oseb je bilo ubitih. Po došlih podatkih so bile ubite tri bolničarke, d očim so 8 tiri podlegle danes svojim ranam. Italijansko letalo je kakih desetkrat preletelo bolniško taborišče. Ker je letelo nizko, smatra, jo, da je lahko spoznalo znak Rdečega križa.
Podrobnosti o napadu
Adis Abeba, 5. marca. o. Vest o bombardiranju angleške bolnice ie izzvala v abe-sinski prestolnici silno ogorčenje. Angleški poslanik je takoj zahteval podrobna poročila in jih bo še v teku današnjega dne poslal Društvu narodov in angleškemu zunanjemu ministrstvu. V Adis Abebi izrecno opozarjajo, da je bila angleška bolnica pri Kvoramu še prav posebno točno obeležena kot ustanova Rdečega križa. Sredi bolniškega taborišča je na visokem stebru plapolala 4 m široka in nad 10 m dolga zastava z znakom Rdečega križa, ki je bila vidna daleč naokoli. Poleg tega, da so bili vsi šotori označeni z velikimi znaki Rdečega križa na strehah, so 300 m daleč na okrog razgrnili po zemlji velike ponjave v razmerju 20X20 m z ogromnimi znaki Rdečega križa, ki so morali biti za vsakega letalca jasno vidni. Italijanski letalci, ki so vrgli na bolnico 40 bomb velikega kalibra, so leteli tako nizko, da ni nobenega dvoma, da so morali jasno videti znake Rdečega križa in sicer tem bolj, ker so najmanj desetkrat leteli komaj 100 m nizko nad bolnico. Pred 8 dnevi je vodstvo bolnice naprosilo centralo Rdečega križa v Ženevi. naj obvesti italijanski glavni stan. da se bo bolnica preselila bliže severni fronti, ker ranjenci zaradi prevelike oddaljenosti po večini že na poti do bolnice umriajo. Abesinski ranjenci pa se tudi naravnost boje bolnice Rdečega križa, ker je postal že običaj, da jih Italijani stalno bombardirajo.
Naposled trdijo Abesinci, da je britansko poslaništvo v Rimu pred kratkim sporočilo italijanski vladi točno kraje, kje se nahajajo na abesinskem bojišču britanske poljske bolnišnice.
Dr. Melly, vodja britanske misije Rdečega križa v Abesiniji je uradno obvestil o bombardiranju britanske poljske bolnišnice odposlanca mednarodnega Rdečega križa v Abesiniji. Gtaauda in Browna. Mednarodni Rdeči križ čaka Se nadaljnih podrobnih poročil o obstreljevanju bolnišnice, nato pa bo ukrenil vse potrebno.
Razen tega je dr. Melly poslal angleški vladi brzojavno poročilo. Čeprav še niso objavili vsebine tega poročila, trdijo, da omenja med drugim, da so bombe porušile tri bolniške šotore in tudi šotor za operacije. Bombe so uničile tudi več tovornih avtomobilov, skladišča z znatnimi zalogami zdravil, kirurgičnega ta ovojnega matenja-la.
Ogorčenje v Londonu
London, 5. marca. AA. Vesti iz Desija potrjujejo, da so britansko-poljsko bolnišnico v Kvoramu napadla italijanska letala in da je na šotore poljske bolnišnice padlo več bomb. Tri osebe so ubite, sedem pa je ranjenih. Šotori so popolnoma uničeni.
Poljska bolnišnica obstoja i* enega kirurga i« Londona in štirih drug*> zdravnikov. štirih sanitetnih častnikov ta Sest britanskih podčastnikov poleg drugega
osebja. 0 britanskih poljskih bolniSnksah v Abesiniji sta mnogo govorila 18. februarja britanski poslanik v Rimu sir Erie Drum-mond in predsednik italijanske vlade Mus-solini.
London, 5. marca. o. Današnji listi javljajo v svojih popoldanskih izdajah obširna poročila o bombardiranju augleSke bolnice po italijanskih letalcih. Vesti so izzvale v vsej angleški javnosti nepopisno ogorčenje. Listi se strinjajo v zahtevi, da mora angleška vlada takoj ukreniti energične korake, da se temu početju, ki je postalo že običajno, enkrat za vselej napravi konec.
Mučen vtis v ženevi
Ženeva, 5. marca. o. Vest o bombardiranju angleške bolnice Rdečega križa je Izzvala v ženevskih krogih skrajno mučen vtis. Vsi so prepričani, da se je s tem zelo poslabšal položaj Italije in da to ne bo ostalo brez posledic, ker bo angleška vlada vsekakor zahtevala za to kršenje mednarodnega prava popolno zadoščenje.
Švedski Rdeči križ zopet na bojišču
Stockholm. 5. marca. AA. Po brzojavki, ka jo je poslal dr. Hilander, šef švedskega bolmi čarskega odposlanstva, ie švedska misija Rdečega križa odpotovala iz Addis Abebe popolnoma reorganizirana na bojišče.
Komunike št. 147
Rim, 5. marca. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike 8t 147:
Čete armad nega zbora so prispele davi ob 5. do reke Takaze in zasledujejo sovražnika, ki beži pred njimi.
Italijanska letalska akcifa na jugu
Asmara, 5. mamca. 'AA Vsak dan »e dalje bolj kažejo velike strateške korali novega letališča v Negefcju. Povprečno področje letalskih sil. ki imajo za oporišče to letališče, se je zadnje čase razširilo » približno 400 km. Negelijska letala so neprestano na poiletu, nekatera zairaefi ravv diov, druga zairadi napadov. Ta krtaSa oMe-taivajo prostrane pokrajine in ovirajo sovražnika, da ne more ponovno zbrati svo-jfli razbitih sil in zasesti in utrditi norih postojank. Tafco je včerai esksdrfja z ne-gekjskega letaliišča izvršila zelo uspel polet v pokrajfino velikih jezer ki je Moti Mangaretinega jezera razgnda večji oddelek abesdnske redne vojske, ki je pri tem utrpel znatne izgube.
Nova abesinska ojačenfa
Džibuti, 5. mairca. AA V Desae je prispel snoči abesinski prestolonaslednik m čelu 10.000 vojščakov.
Zaplenjena fista
Zagreb. 5. marca. o. >Službeni Bst savske banovine« poroča, da je državno tožilstvo v Zagrebu prepovedalo prodajo in raz-pečavanje polmesečnika »Hrvatska gruda« 3t 8. z dne 1. marca ter tednfk >Horizont št. lc z dne 29. februarja ti.
Bolgarsko notranje posojilo
Sofija, 5. marca. o. Bolgarska vlada j« na
svoji snočnji seji sklenila razpisati notranje posojilo v višini 200 milijonov levov. Posojilo bo najeto za dobo 6 let nn 8e bo otre-stovalo po 5 odstotkov.
Potres v Južni Srbiji
Beograd. 5. marca o. V Kumanovem so
davi zabeležili precej močan, skoro 8 minute trajajoč potres ki pa po dosedanjih poročilih ni povzročil nikake škode.
Kamnik dobi katastrsko upravo
Beograd. 5. marca. AA. Finančni minister je izdal sklep. • katerim izvzema karn-nttci »rez v dravski banovini te področja katastrske uprave v Ljubljani in ustanavlja za t« »rez novo katastrsko upravo • < sedežem v Kammfcu.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved m daaes;
P/etežno oblačno, toplo, na zapadu Vokalne nevihte.
Dunajska vremenska napoved m Večinoma precej oblačno, opoldne temperatura ne bo več teko visoka, vendar le miifl! vreme, ponekod zmeren dež.
»JUTRO« St 55
3

Maši kraji in Ifudfe
Jugoslovenski kulturni vrt v Clevelandu
Ameriška vlada prispeva podporo za ureditev
Clevelamd, marca Lani se )e t listih mnogo razpravljalo o Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu in o spomenikih naših narodnih velikanov, ki naj bi bili postavljeni v tem vrtu. Ideja Ideja Jugoslovanskega kulturnega vrta je bila ožrvotvorjena, da bi na-vrtu. Ideja Jugoslovanskega khr turno st ter zbudili pri svoji mladini spoštovanje in ljubezen za ideje in kulturo prednikov in stare domovine.
V dnevniku »Ameriška domovina« je te dni izšel daljši članek, ki je navajaj tudi
pride tudi naš veliki pesnik, goršk5 sla**-ček Simon Gre<> »rčič. Za enkrat je določeno, da se letos postavita kipa Cankarja m Gregorčiča. Pozneje, ko bo vrt prmer-no urejen in umetniško dovršen, pridejo n« vrsto še drugi naši veliki naroini voditelji Ameriška vlada je priskočila na pomoč našemu kulturnemu vrtu in, ko je odobrila naš načrt, je dol »erLa tudi primerno vsoto za njegovo dovrši+ev. Vlada pa je po nudila denaT pod p>goiern, da bodo tudi naseljenci sami prispevali ommerno vsoto, Mislimo, da financiranje oa naše strani ne
Slovenski rojaki zbrani pri razdeljevanju kulturnega vrta
tele: Ko smo tam poštam® ▼ Jugosflovao-efcmi kulturnem vrtu kip slovenskega pionirja škofa Barage, se j« šele začelo naše delo. Vrt je obširen dovolj, da sprejme ▼. avoje zavetje kmpe in spomenike mnogih miših velikih slovenskih mož. To bomo tudi storili Eksekutivni odbor Jugosftoven-rfcega kulturnega vrta je sporazumno z *st*rri krajevnimi zastopniki te dna ukrepal o nadaljnjih korakih, ki so potrebni da pride Jugoslovanski kulturni vrt čimprej do svojega popolnega izraza. Sklenjeno je bSo, da bo postavljen v njem kip velikega slovenskega pisat sija Ivana Cankarja, katerega je clevelandsici naselbini podarila ljubljanska mestna občina. V poštev pa
bo težavno. Bratje Srbi so pripravl jeni priskočiti na pomoč, od slovenske strani pa je tudi že uvedeno zbiranje denarnih sredstev. Primerno bi bilo, da bi se poseben odbor naših odličnih mož v Clevelandu obrnil do premožnejših rojakov v naselbina, ki bi prispevali po 10 dokirjev. Večja darila bodo prispevala gotovo tudi vsa naša društva. Potrebna vsota bo lahko nabrana v nekaj mesecih, če se bomo zavedali da smo kulturni narod in da nas pri kulturnem prizadevanju plemenito podpira tudi sama ameriška vlada. Ob zaključku zatrjuje »Ameriška domovina-', da bo od časa do časa p>T>čaia o poteku tega narodnega kulturnega gibanja.
Stare korenine umirajo
Smrt najstarejše Slovenke v Kočevju in najstarejšega
Ljutomerčana
roma ČIL L. 1934. mu je umrla žena, a katero je pred nekaj leti slavil dijamantno poroko. Staremu Ljutomerčanu bodi lahka zemlja — žalujoči rodbini naše sožalje!
Nenadna smrt
mame
Ljubljana 5. marca
V noči na četrtek je iznenada zastalo srce gospe Josipini Kozakovi, v Ljubljani in po vsej Sloveniji znani gospodinj? ugledne m priljubljene Strajzljeve gostilne na Poljanski cesti. Kljub 68 letom je bik pokojnica, ki je do zadnjega vodila eno najbolj znamenitih gostiln v Ljubljani, vse do konca trdnega zdravja :n še v sredo zvečer je do policijske ure skrbela v kuhinji in v sobah za čim boljšo postrežbo. Ko je po zaključku lokala odšla v spalnico, ji je na lepem postalo slabo in dasi so takoj poklicali zdravnika na pomoč, je čez četrt ure podlegla v smrtnem boju. Zadela jo je možganska kap.
Plemenita pokojnica, ki jo je Ljubljana po pravici štela med najbolj sloveče gostilničarje, je bila po rodu iz znane Zupančičeve rodbine v Višnji gori, iz gostilne pri »Kamenčanu«, ki jo še danes radi obiskujejo popotniki iz vse Dolenjske. Kot dekle se je Josipina Kozakova primožila k ŠtrajzJju v Ljubljano, a ko je ovdovela, se je poročila z mesarskim mojstrom Josipom Kozakom s Sv. Petra ceste, ki je umri pred osmimi leti. Oba sta pri štrajzlju gospodarila dolga desetletja in vzgajila spr nove, med katerimi sta Juš in Ferdo srednješolska profesorja in ugledna slovenska književnika — prvi je urednik »Ljubljanskega Zvona«, drugi pa urednik »Sodobnosti« — najmlajši Vlado pa je po očetu in materi kot stkrben in razumen gospodar prevzel vodstvo Strajzljevine. Gospa Kozakova je še dan pred smrtjo vse ogledala v hiši od vrha do tal, kakor da bi se hotela še posebej posloviti od svoje hiše in od vsega, kar je v njr. Pogreb blage pokojni-ce bo v petek ob pol 17 Dobri materi najsvetlejši spomin, žalujočim naše iskreno sožalje I
Kočevje, 5. marca.
(M dveh 95-letnih Slovenk, s katerima k je ponašalo Kočevje, je ena žal te dni umrla. Pokojnica je gospa Terezija Segedi-nova, ki je živela pri svoji hčeri gospej Bo-^aiajevi v Kočevju. Bila je po rodu Dolenjka, sila trdne narave. Poročena je bila dvakrat. S prvim možem je živela v srečnem sakonu 7 let. z drugim pa 36 let Bolna je biLi v življenju samo enkrat. Imela je
Prababica z vnukinjo in pravnukinjo
dovfeo voljo do življenja. Nikoli ni mislila na to, da bi lahko tako zbolela, da bi araria. Se ko jo je pred leti napadla huda boieoen, je vedela, da bo ozdravela.
Pc«ledn}ič je začela bolehati šele pred dvoma mesecema. Vse preje je vedno hodila okoH k se m prav nič počutila kaj slabe. Nikoli m hotela rabiti palice. Rodila je 6 otrok, od katerih žive še trije, za njo pa iahnje tndi veliko število vnukov in vnukinj ter 14 pravnukov in pravnukinj. V Kočevju je živela od leta 1918, prej pa je bivala v Toplicah na Dolenjskem. Zelo je ljubila svojo Dolenjsko in je hodila večkrat tja na obiske. Kadar se ji je po dolenjskih krajih prav s tožilo, je sla na kakšen raz-glednik ogledovat dolenjske griče ...
Fokojnioo so spremili na njeni zadnji po-
ti Številni sorodniki, med katerimi je veliko naprednih in narodnih delavcev v našem javnem življenju. V Kočevju se posebno njeni vnuki Bogatajevi prav marljivo ndejstvujejo pri Sokolu. Njena vnukinja Jadviga Bogatajeva je bila dolgoletna na-čelnica, načelnik je bil tudi njen vnuk Darko Bogataj. Zvesti in marljivi Sokoli bo tudi ostali njeni vnuki in vnukinje. Blagi slovenski ženi in materi naj bo lahak počitek!
Ljutomer, 5. marca V torek S. t m. je umrl g. Ivan Saga j, bivši krojaški mojster, star 94 let. Z njim je odšel najstarejši Ljutomerčan, ki je bil Se lani precej krepak, zadnje mesece pa je že vedno ležal, a duhovno je bil še prime-
Letošnji otroški dnevi
Beograd, 5. marca Jugodlovenska unija za varstvo otrok z^ vsemi društvi, ki delujejo za pomoč in vzgojo otrok v naši državi, in s podporo državnih in samoupravnih teles prireja vsakega leta v prvem tednu maja po vsej državi proslavo otroških dni. Unija želi s pomočjo raznih manifestacij seznaniti široke ljudske sloje z otroškim vprašanjem in jih opozoriti na potrebo organiziranega in sistematičnega del« v prid dece.
Letos se bodo otroški dnevi vršili v dneh od 3. do 9. maja z geslom: ».Ustvarjajmo zdrav naraščaj!« Smoter letošnje pros'ave je, da ae popularizira jo osnovno načela pravilne telesne An duševne vzgoje otrok in da se poudari ves pomen in potreba njihove uporabe za ustvarjanje novih telesno kn duševno zdravih pokolenj. Program otroških dni bo tak le: V soboto, 2„ majnika, se bodo vršila v vseh šolah predavanja pod naslovom: »Ustvarjajmo zdrav naraščaj!« po predavanju, ki ga bo poslal glavni odbor unije. V nedeljo, '3. majnika, se bo vršila otroška manifestacij« po mestu (otroški sprevod) vsepovsod, kjer je to >nogoe-.; Tega dne se bodo zbirali po vsej državi prispevki v prid društvu za varstvo otrok in Jugoslo venski uniji.
Ves teden od 3. do 9. majnika se bodo na ljudskih vseučiliščih in po radljsk;h postajah v Beogradu, Zagrebu :n Ljubljani vršila predavanja iz raznih panog zdravstvenega in moralnega varstva otrok. Naprosili se bodo cerkveni poglavarji vseh veroizpovedi, da bi se v vseh božjih hra-movih za časa otroških dni vršile prooove-di, v katerih naj bi se poudarjalo, da je dolžnost vseh državljanov, da posvečajo svojo Skrb deci in ji ustvarjajo ugodne pogoje za duševni in telesni razvoi.
Vsa potrebna pojasnila o proslavi otroških dni se dobivajo pri glavnem odboru Jugoslovenske unije za varstvo otrok (Ju-goslovenska unija za zaštitu dece). Beograd. Simina ulSca 19.
Plesni turnir za prvenstvo LJubljane
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Napoleonovih 100 dni
Werner Krauss kot Napoleon Kino Union, tel. 22-21
igodtmTrt&i rdefilm o poslednjem briga Naupoieonov« »Ure m o pretresljivem KvtoDu njegove bl-ežčeže zve&de. Nad 10.000 sodelujočih
Ljubljana, 5.
Kakor vsako leto pred plesnim turnirjem za prvenstvo naše države, ki se bo vršil t Ljubljani v soboto, dne 14. marca, tako se tudi letos pred držarvnfim prvenstvenim turnirjem vršil šolska plesni tp—^r za prvenstvo Ljubljane. Tekmujoči pari so nastopili ▼ veliki kazinski dvorani ▼ torek zvečer, a v ocenjevalni komisiji sta bila zastopnika Kluba plesovodij gg. Je-ločndk in Tnošt ter zastopnika Plesno-sportnega kluba gg. Kenda in Kante, do-čim je sam turnir vodil plesni mojster g. Jenko.
Prireditev je bila razdeljena v skupino novih, najmlajših plesalcev in že naprednejših. ki niso tega lepega športa pričeli gojiti šele v letošnji sezoni. Prav lepe uspehe je pokazala zlasti druga skupina, ki pa ji je prva bila nevaren tekmec, saj so nekateri začetniški patri napredovali že takoj na turnirju v naprednejšo skupino, v pind novih plesalcev, ki so nastopili s fofles-fcrotom in tangom, so si pridobila prva mesta in bilti nagrajeni s spominskimi znaki pari Modrijan-Bt^ovičeva, Vojska-Sedev-čičeva, Tonkijevič-Sajovščeva in Oster-man-S. Hebeinova, dodim so si v naprednejši skupini s fokstrotom, tangom in rangl. valčkom priborili prvo mesto pori TorelK-Pelčeva, ki je obenem dobil naslov letošnjega šolskega prvaka za Ljubljano, drugo Pesek-Rupnikova in tretje Otič-Moranova. Pohvalo zasluži zlasti tudi Negodetov jazz, kfi je z vzorno in precizno plesno glaefoo pomagal plesalcem do tako lenih uspehov.
Ker je že nastop na šolskem plesnem turnirju za prvenstvo Ljubljane pokazal prav lepe uepehe, se bodo gotovo naši plesalci enako postavili tudi na državnem prvenstvenem plesnem turnirju, kjer si bo Ljubljana gotovo ponovno znala priboriti častno mesto.
Načrt in posojilo za knjižnico univerze
Ljubljana 5. marca Gradnja univerzitetne knjižnice je zda>j v vsakem pog edu zagotovljena. V Beogradu se mudita te dni univ. prof. dr. inž. Miroslav Kasal kot zastopnik univerze in višje. tehnični svetnik inž. Otahal za tehnični oddelek banske uprave, ki sta na pristojnih mestih razložila pomen univerzitetne knjižnice in predložila načrte arh. Josipa Plečnika. Gradbeni minister je odobril načrte in je pričakovati v najkrajšem času razpis licitacije za oddajo gradbenih deL
Prvotni stroški za knjižnico so biV določeni na okoli 10 in pol milijona dinarjev, a so jih reducirali Med stavbeniki vlada za delo veliko zanimanje. Med prosvetnim ministrstvom in Drž. hipotekarno banko bo te dni podpisana posojilna pogodba za 7 in pol milijona d-narjev in banka bo d-iala rektoratu denar po dogovoru.
Uspešno delo
Tourlng kluba v Ljubljani
Ljubljana, 5. marca
V torek zvečer je bil v prostorih gtruk-ljevega hotela redni občni zbor ljubljanskega Tourtag.kluba, ki so ga pred letom dni ustanovili nekateri ljubljanski avto-mobilisti ta turisti z namenom, da bi pri nas smotrno gojil pospeševanje turistike, zlasti pa, da privabijo k nam čim več tujih, vozačev. Zborovanje je otvoril predsednik direktor mestne plinarne inž. Bartl, ki je kratko poročal o nastanku kluba in njegovem poslanstvu v našem družabnem življenju, nato pa sta o podrobnem delovanju kluba poročala tajnik Jerman in blagajnik Derganc.
Klub je že po enem letu obstoja štel ob koncu lanskega leta 190 članov avtomobL listov, motociklistov ta turistov, razmah organizacije pa gre vzdržema navzgor že v prvem letu obstanka je klub dosegel lep uspeh, da mu je ministrstvo notranjih zadev izdalo dovoljenje za izstavljanje mednarodnih pottcijskih dokumentov za vsa motorna vozila. Članom kluba je dovoljena polovična voznina na vseh državnih železnicah, kadar potujejo v skupinah po šest ta več oseb, torej ugodnost, kakršno uživajo člani SPD. V posebno zaslugo centrali moremo šteti uspeh, da gre trasa mednarodne avtomobilske ceste Lond^a—Carigrad, ki je bila prvotno projektirana tako, da se Jugoslaviji izogne, skozi našo država Na prizadevanje kluba in drugih zainteresiranih organizacij so bile lansko lete ukinjene tudi državne takse na motorna vozila A medtem ko druge banovine avtomobilov ta motociklov ne obremenju.
Not tip radijskega sprejemnika m deci metrske valove
Izšla |e nova številka revije
„NAŠ VAL"
Ilustrirani tednik ni radie, gledališče, film *
Iz vsebine:
Jugoslavija na valu 492 m * Naš napovedovalec si zna pomagati • Napačne informacije dunajske »Radio Woche« o naši postaji * Radio in politične volitve v Ameriki » Radijska volilna kampanja v Franciji
*	Italijanska radiofonska zveza in sankcije
•	Mfkrofočnik. Nadaljujejo se: Stevensonov roman v slikah >Zlati otok« in reportaža
»Med potujočimi igralci«.
♦
32 stranska programska priloga »Našega vala« ima točne sporede vseh domačih in inozemskih radijskih postai
na kratkih, srednjih in dolgih valovih. •
Mesečna naročnina 12 dinarjev. Posamezna številka 4 dinarje. Uredništvo in uprava v Ljubljani. Knafljeva nI. 5. Zahtevajte, sklicujoč se na ta oglas, brezplačno in brez-obvezno na ogled en izvod.
jeje z dajatvami, naša banska uprava ta pa mestna Občina še zmerom zahtevata precejšnje davščine. Poročevalci so grajali derutno stanje naših cest, ki dobiva polagoma že mednarodni sloves. Lani je neka skupina izletniških avtobusov iz Monako-vega, ki je imela v potovalnem načrtu tudi naše pokrajine, na povratku krenila skozi Italijo, ker je pri vožnji na jug spoznala stanje naših cest. Pa takšni primeri naj. brž niso osamljeni .temveč po vej priliki dobršno mero doprinesejo k negativnim bi_ lancam našega tujskega prometa.
Na koncu je bil izvoljen odbor s predsed. nikom inž. Bartlom na čelu, z njim pa so ostali po večini dosedanji funkcionarji. Z zborovanja je bila poslana tudi vdanostna brzojavka častnemu predsedniku Osrednjega odbora Nj. Via. knezu.namestniku Pavki.
čuden družabnik
Ljubljena, 5. marca
Pustolovcem je v naših krajih še vedno široko odprto polje. Prav te dni je "opcija spet razkrila pustolovščino nekega Ar-turja Hirata, ki je Abrahamovega rodu. si-cer pa poljski državljan, izdaia se z« trgovca in živi na lahek način. Mož iz daljne Poljske se je dolgo razgledoval po Sloveniji, toda ni ga toliko mamila lepota naših krajev, kafoor ljudstvo, med katerim je iskal ta/ke„ ki bi biflf za »Geschaft«. Na Uncu pri Ratkeku je slednjič našel posestnika, pri katerem je zavohal denar. Zagotavljal ga je, da je družabnik velike_ in leipe tovarne oa Gorenjskem m je obljubljali posestniku zlate gradove, če prispeva kalkih 100.000 Dnin obratnega kflpitala.
Notramjec je sicer nekaj primakni', toda tolflko je bil prebrisan, da ie hotel tovarno videti. Prosim, zakaj pa ne! — je dejal A-rtur Hnt rn je Notnanica po vedel s seboj na Gorenjsko, kjer mu ie teko dolgo razkazoval tovarno, da ie Notramjec že skoro verjel. Toda na lepem se ie vendarle izkazalo, da A-rtur Hisrt ni nikak družabnik. Notranjec 01 je prijavil policiji, ki je prebrisanega Hirta takoj airetwra'a in ga tudi že izročila sodišču v preiskavo. K sreči Nobranjec še ni iznooi'1 Hirtu v»V*co, denarja, zato bo škodo manjša.
liiilfuriii pregled
Stoletnica Josipa Stritarja
Pred sto leti, 6. marca 1836. se je rodil v Pod smreki pri Velikih Laščah poznejši pesnik in pisatelj Josip Stritar, »centralna postava slovenske literature«, kakor ga označuje dr. Ivan Prijatelj v uvodnem eseju Stritarjeve antologije (Ljubljana 1919. Tiskovna zadruga).
S Stritarjevim imenom 90 zvezane mnoge vrednote slovenskega življenja. Delo, ki ga je opravil, ni bilo več pionirsko kakor delo preporoditeljev. Gradilo je trajni most med slovenskim in evropskim kulturnim življenjem. Most je sicer obstajal že v Zoisovi in Prešernovi dobi, a je bil omejen le na majhni krog. Pozneje ga je pretrgal prodor prvaštva, ki je živelo od »notranjeavstrijske« psevdokulturnosti absolutistične diobe. Nepozabna ostane Stritarjeva odločna in zmagovita borba za Prešerna. Uvod, ki ga je spisal za novo izdajo Prešernovih poezii v zbirki »Klasje«, je postal manifest celega književnega pokolenja in rodno znamenje nove stopnje našega kulturnega razvoja. Z druge strani je bil Stritar v obdobju »kranjskega« in »štajerskega« provincializma v naši kulturi njen prvi izrazito svetski duh, 1
dostojen Prešernove in Čopove tradicije.
V tiozvezdju Levstik—Jurčič— Stntair je imal Stritar najširše, četudi ne najgloblje kulturno obzorje. Po prirojeni moči talenta in po ostro izoblikovani osebnosti, bi je v toliki meri vtelešala potencirane značilnosti korenito slovenskega človeka je Stritarja gotovo prekašal njegov starejši nojak Levstik. Po čisto literarno— tvornih odlikah ga je prerasel Jurčič, ki bi v Stritarjevih življenjskih razmerah ustvaril še večjo in kvalitetnejšo plast slovenske prozne epike, kakor jo je že zapustil. Toda v osebni kulturi, v estetski, bistroviduosti, v vplivu, s katerim je umel napolniti in prek vas ifti slovensko stovstvo, ni billo Stritarju primere med tedanjimi našimi kulturnimi delavci. Zato je postal nekak slovstveni arbiter ele ga n tkanim, učitelj okusa in dobrega slogo, kakor ga, je potreboval naš književni naraščaj. Po-staJl je reprezentativ man« našega poznega in zapoznelega romantizma z njegovim idealom dobrega, narodno in socialno čutečega človeka, ki veruje v novi mit o ljudstvu in vendar najrajši beži pred njim v svoj sanjski svet, se vdaja samotnim
razmišljanjem, otožnim čustvom in tihemu, nekoliko resšguiranemu uživanju izbranih duševnih dobrin.
Sate Santel: JOSIP STBJTAB
Stritarjevo osebnost in slovstveno delo kot celoto je prikazal dr. Ivan Prijatelj tako definitivno, da dvomimo v možnost znatnejše revizije dosedanjih izsledkov in sodb, kakor jo pri Levstiku izvršuje dr. Slodnjalk. Stritar je sicer ena duševno najfinejših slovenskih osebnosti prejšnjega veka, vendar je prav kot naš izraziti inteligemt, č'ovek brez močne, globoko ležeče umetniške skrivnosti, dokaj neproblematičen pojav. Kosmopoliti so vedno gladko izbrušene osebnosti m prav zaradi tega pregledni in umljirvi. Stritarjeva osebnost ustreza vsaj v poglavitnih potezah tipu romani ičnega literata pozne že od pozitivizma preluknjane izdaje.
Potrebne so še nekatere podrobnejše študije o Stritarju. Poleg vplivov Rousse-aua in Hugoja, ki jih ugotavlja dr. Prijatelj, bi bilo morda treba pregledati, afi ni v Stritarjevem deSu tudi nekoliko značilnega nemira in melanholije A. de Mus-seta. Nadalje, ali se ne opaža v njegovem kritičnem delu vpliv nazorov, metod In stila središčne osebnosti tedanje francoske kritike Saint Beuva, ki ga je po vsej verjetnosti poznal in čitail tudi naš slovstveni arbiter. Takisto bi bifta vredna točnejše proučiti goefihejevska plast v Stritarjevem deta, dalje vpliv avstrijske literature na njegovo delo in posebej še vpliv značilne dunajske mentalitete na celotno Stritarjevo osebnost.
To ailn ono vprašanje še čaka rešitve. Upajmo, da dozori do prihodnje kritične izdaje Stritarjevega zbfrtmega dela — iz-
daje, ki soufi med neizogibne naloge naše literarne vede in našega založništva. To delo je za nas tolikanj pomembno, da zasluži dokončnii obračun z njim, njegovim tvorcem ki njegovo dobo, čaje veliki krog je zaprl Stritar še pred očmi naše generacije. Ni dvoma, da so v tem delu mnoga mesta brezupno prazna. 2e Stritarjevo svetožatlje, zlata nit vse n ie-gove poezije, ne ustreza razkvašenemu in po aiktivizmu stremečemu nemiru sodobnosti. Ni dvoma, da je zastarelo njegovo ramajntiično gdedanje sveta. Tudi dandanes se ostro borita med seboj realistični in romantični svetovni nazor, toda novi rongantizem, ki ga nosijo rebamborizirana gibanja, je tako gonskn in v tolSki meri demoničen, da nima nič skupnega z melanholično razneženost jo m idnMco gospoda Mfcrodolskega. Vzflic temu bi nemara kazalo preizkusiti to ali ono mesto Stritarjevega dela, koliko je še živo za sodobnost.
Spominjam se pariških ankett ob pede-seSetnici Hugojeve smrti: katero delo je po vašem najbofljše, katero najslabše? Taka anketa o Stritarju bi utegmiSa imeti pri nas podoben pos5edefc: poleg res dobrih verzov ali stavkov bi lahlko navedli nesporno slabe, in med tem ko bi ga nekateri odklanjali kot mrtvi rudnik, bi ga dirugi priznavali kot spoštljivi vir narodne tradicije...
*
Znano je, da je Storfcarja trvedeJ v naše tkmb/o Josip Jončfe. Bod njego-vro
t
»JUTRO« it 55
Petek, 6. IIL 1936
Domače vesti
•	Kongres Male antante študentov. Na seji sveta Male antante študentov, ki se je lani vršila v Pragi, je bilo sklenjeno, naj se priredi prihodnji kongres Male antante študentov letos septembra v Bukarešti. Iz Češkoslovaške bo prišlo na ta kongres več sto vi-sokošolcev, dobro udeležbo kongresa pa pričakujejo tudi iz Jugoslavije. Te dni bo prispel v Beograd generalni tajnik Male antante študentov, da bo s predstavniki oblasti, rektorati in dijaškimi organizacijami razpravljal o raznih zadevah Zveze študentov Male antante in o kongresu. Zveza študentov Male antante posveča posebno pozornost praktični vzajemnosti, kakor so razne ekskurzije ter počitniška praksa tehnikov in medicincev
•	Nacionalna ura radia. O zgodovini in sedanjem položaju našega izseljenstva v Franciji, Belgiji in Luksemburgu to drevi predaval novinar g. dr. Alojzij Kuhar, ki kot bivši izseljenski komisar temeljito pozna probleme našega izseljenstva.
•	Diplomiran je bil na ljubljanski univerzi za inženjerja gradbene stroke g. Marjan Prežel, sin višjega davčnega kontrolorja v pok. v Ljubljani. Ceštitamo!
Tango, foxtrott, nove plese kamor hoče — vrag naj nese. Mi, kar nas je stare šole pa plesali bomo tole:
Valček, češko besedo, četvorko, a za konec Micka, Franc, vsak rad pleše »povštertanc«.
Tabor in pa »Valčkov raj« vsak v soboto pomni naj! 7. m. 1936. — Tabor ob 21. uri.
•	Diplomirani filozofi, ki bi sprejeli hono_ ramo namestitev (14 Din od ure) na meščanskih šolah, naj za tako službo zaprosijo (5 Din kolek) in prilože po dva prepisa diplome, državljanske izkaznice in do. kazila o zadostitvi vojaški obveznosti (po en prepis kolkovan z 2 Din) s temi originalnimi listinami vred banski upravi. V prošnji lahko tudi navedejo zavod, kjer bi prevzeli pouk. Originalne listine se vrnejo po overovljenju prepisov.
*	Podporno društvo državnih in banovin-skih uslužbencev dravske banovine ima svoj redni občni zbor v nedeljo 22. t. m. ob 9. zjutraj v beli dvorani hotela Unlona v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Dopolnilne volitve. 5. Predlogi odbora 6. Predlogi članstva. 7. Slučajnosti. — Ob nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje ravno tam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih članov.
Z. K* O*
DANES OB i/2 3 VESELA OPERETA
LJUBEZEN DIKTATOR
Smeh, šala, petje, godba.
Renate Muller, Georg Aleksander, Kurt Vesperman, Otto Wallburg
*	Vdovam in sirotam državnih uslužbencev bo podeUl Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9, trideset podpor po 200 Din. Nekolkovane prošnje, ki morajo biti glede navedbe siromašnosti in drugih v prošnji navedenih podatkov uradno potrjene po pristojni občinski upravi, ali po pristojnem okrajnem načelstvu, se morajo vložiti najpozneje do 28. t. m. na naslov imenovane kreditne zadruge.
*	Ugodnosti sabljačem in diplomiranim sestram. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična vozna cena na državnih železnicah članom vseh sabljaških klubov ki bodo sodelovali na kongresu Jugo-sovenske sabljaške zveze v Zagrebu 2. in 3. maja 1.1. Ugodnost bo veljala od 19. aprila do 6. maja. Nadalje je dovoljena polovična voznina Sanicam društva Jugosloven-skih diplomiranih sester, sekcija dravske banovine, ki se udeleži zborovanja v Ljubljani 7. in 8. marca. Olajšava velja od 6-do 10. marca.
»ELITNI KINO MATICA'
TELEFON 21-24 Samo 5e danes ob 4., 7V< in 9 H uri ANA STEN v velefilmu
N A
A
po motivih slovitega E. Zolajevega romana. Film velike ljubezni in tri-umfov. Film kakršnega Ljubljana še ni videla.
vplivam je pričel pisati. Iz svojega dunajskega kroga je vodil boj zoper priskutno prvaštvo in primitivno koseščino mnogo lažje in elegantnejše, kakor ga je mogel Fran Levstik, ki se je bil moral v ma.lo-miestnd Ljubljani, pod moralno nagajko prvakov, boriti za košček kruha. Tako je Stritar stopil na vodilno mesto v naši literaturi bolj pod vplivom vnamjiih okoliščin, kakor pod notranjim imperativom tvorne narave. Širokost njegovega duha je daleč presegala globokost njegovega talenta, ugotavlja cir. Prijatelj, in vendaT je v naših razmerah mogel in moral postati resnična centralna osebnost Slovenske literature. Tanjša plast Stritarjeve umetniško-tvorne nadarjenosti se je zlasti razredčila v poznejših letih njegovega življenja, v dobi mledinskih »Lešnikov« in ljudskih knjig in v času, ko je dal pod starm, zanj, borca za mir, tako značilnim psevdonimom Boris Miran, »Strunam slovo.«
Stritarju je nedostajalo gdoboke izvirnosti in napadalne sile; v njegovem delu nikjer ne čutiš ostrega vetra, ki pretresa vse, česar se dotakne, marveč samo blagodejno sapo, ki te poboža ob lepih večernih. To, kar je napisal, ni poteklo iz elementarne, do bolečine zavestne notranje nujnosti, fci jo je Prešeren tako krasno označil v svojih verzih o pesniku in njegovem poslanstvu. Stritar je pač imel tisto povišamo občutljivost, ki jo sam zahteva pni pesniku in t katera vida pesnilko-
•	Smrt oglednega šolnika. V Slovenjgrad-cu je po kratkem bblehanju umrl g. Lju-devit Stiasnf, šolski nadzornik v pokoju, v 74. letu starosti. Uglednega pokojnika, ki je bil na glasu odličnega Šolnika, bodo jutri ob pol 15. položili k večnemu počitku. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Smrt zaslužne Srbkinje. Ves ZajeČar z okolico je spremil na zadnji poti pokojno Milunko Miletičevo, mater bivšega ministra Krste Miletiča in soprogo pokojnega prote Ljubomira Miletiča, ki je bil soustanovitelj radikalne stranke, vodja znanega zaječarske-ga upora, po osvobojenju južne Srbije pa prvi protojerej v Skoplju. Pokojna Milunka se je zaslužno udejstvovala v narodnem po-kretu.
♦	Sava pada. Po poročilu železniške uprave je Sava med Sremsko Račo in Bosulom dosegla v veliki dolžini železniški nasip, vendar je le na dveh krajih preplavila progo. Od srede zvečer voda stalno pada in je pričakovati, da se čimprej obnovi redni železniški promet.
*	Ureditev jadranskih pristanišč. Vprašanje unske železniške proge je vendarle rešeno, splitski kolodvor pa ni tak. da bi mogel uspešno služiti razvoju prometa. Ravno tako so tudi pristanišča slabo urejena. Največ novih naprav in preureditev je potrebnih v Šibeniku in Metkoviču. V Splitu čakajo na prihod prometnega ministra, da bi mu razodeli vse nujne zadeve, ki so v najtesnejši zvezi s prometnimi, turističnimi in splošno gospodarskimi vprašanji.
•	Eksploziv v polenu. V vasi Miloševu v gračaniškem srezu je bil proti učitelju Ml-troviču naperjen nenavaden atentat iz maščevanja. Učitelj Mitrovič se je spri z nekimi mladimi vaščani in ko so ga nekoč v neki kavarni napadli, je v silobranu streljal in enega napadalca hudo poškodoval. O tej zadevi teče zdaj pravda, učitelj pa se je umaknil na malo posestvo svoje žene. Pred nekaj dnevi je naročil drva in ko so bila polena naložena na dvorišču, je nekdo skrivaj vzel poleno, ga navrtal napolnil z nekim razstrelivom in potem poleno spet skrivaj položil nazaj. Ko je prišlo z eksplozivom napolnjeno poleno v peč. je silna detonacija pretresla vso hišo. peč se je razletela, po srečnem naključju pa nI bil nihče poškodovan- Primer nenavadnega maščevanja in atentata raziskujejo orožniki
*	Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljenn perilo » najlepšo izdelavo.
h Ljubljane
u— Masarykov večer, ki bo drevi ob 20. v Trgovskem domu, je edina letošnja svečana proslava te vrste v Ljubljani. Akademskemu odseku JČL je uspelo pridobili za sodelovanje na koncertu znano operno pevko Pavlo Lovšetovo, dalje gg. opernega pevca Jožeta Gostiča. kons. C. Sviglja, ljub. godalni kvartet (gg. Pfeifer, Stanič, šušter-•šič Muller) ter akademski oktet. Po koncertnem delu sledi prijateljska zabava s plesom, kjer igra Ronny. Pri tej proslavi se bodo izvajala samo najnovejša dela iz češkoslovaške in iugoslovenske glasbe, vsa posebej naštudirana za ta elitni večer. Javnost se vljudno naproša, da se udeleži večera v čim večjem številu, da tako izkažemo svoje spoštovanje do sivolasega prvega prezidenta bratske ČSR
u— Gdč. Štefanija Fratnikova bo zapela na prihodnjem intimnem koncertu Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v ponedeljek 9. t. m. ob 20. v Hubadovi dvorani tri No vakove slovaške narodne pesmi. Poleg tega bomo še slišali razne skladbe za klavir ter violino in klavir sodobnih čeških skladateljev Haba, Jirak, Moyzes. Reiner in Schul-hof. Izvajajo jih violinist Vekjet ter pianista Lipovšek in dr. Švara. Kratko predavanje o četrttonskem sistemu bo imel Slavko Osterc. Ta intimni koncert nosi naslov Češka moderna glasba. Sedeži po 10. stojišča po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice.
u— Prirodoslovno društvo priredi svoje 11. predavanje jutri, v soboto Slišali bomo g. prof S. Brodarja, ki bo govoril o »Stari kameni dobi v Jugoslaviji« in pri tem podal skupen pregled dosedanjega dela tn nazorov nanj. Spoznali bomo Slovenijo kot pravo provinco paleolitskih postaj. Predavanje bo v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi in se prične ob 18. Pridite vsi, ki se zanimate!
u— Udrnženje rezervnih oficirjev_pododbor Ljubljana ima svoj redni zbor v petek 20. t. m. ob 2(0. uri v društveni sobi. Kongresni trg 1 - II.
u— Rokovale! elektrotehnične stroke bodo zborovali, V nedeljo 8. t. m. ob pol 9. bo občni zbor Združenja elektrotehničnih obrti dravske banovine, v katerem so včlanjene vse elektrarne in samostojni elektrotehniki in elektroinstalaterji. Občni zbor bo v beli dvorani hotela »Union«.
u— Zborovanje obrtnikov v Ljubljani, sklicano za nedeljo 8- t. m. je prepovedano!
vo materino znamenje. Toda občutljivost sama ne zadošča: poleg žive inteligence, fantazije m muzikalnosti za besedilo umetnost je treba nečesa silnejšega. v čemer nekateri vidijo genija, drugi demona in kaT je iracionalna skrivnost sleherne umetnosti.
Stritar je bil pisatelj, toda ni bil umetnik po tisti točni dristinkciji, ki jo postavlja med ta dva pojma F. X. Salda. Kot pisetelj in avtor številnih pesimi je bil epa-gon velikih mojstrov, zaito si je v naši poeziji ustvarili celo šolo, ki pa je dala v gavnem slabe rezultate. (Se v naših dneh se tu Ln tam pojavlja kak zapozneli dedič Stritarjeve pesniške akademije). Vzrok ni samo v tem, kakor omenja dr. Prijatelj, da pri nas ni bilo pravih tal za francoski sentiment kot protest proti hladnemu psevdokksioizmu, marveč tudd V tem, da Stritar kljub vsemu formalističnemu naporu ni imel magične sile resničnega pesnika. Njegovi epigoni 90 sprejemate iz Stritarjevih pesniških ča<š kaj razredčeno vino, ki ob povprečni tvorni nadarjenosti in tako formalnem, nepretres-ljitvem vplivu ni moglo dati nič drugega nego to, ker je dalo.
Vzlic vsemu je bii Stritar, ta prvi r-o-naT »Dunajskega Zvona«, naši kulturi potreben. Kaj bi bilo slovensko slovstvo brez tega žlahtnega vzpodbujevalca in sposobnega delavca?
a— Zrna jigoslorenskfh aapredmfh starešin priredi danes 6. t m- ob 20. v restavraciji Zvezda članski sestanek 1 predavanjem dr. Mihelaka »Naš problem brezposelnosti ročnih in umskih delavcev«. Odbor.
u— II. mladinski koncert bo v nedeljo 8. t. m. ob 11. uri v FilharmoniČni dvorani. Ko-loraturna sopranistka gdč. Zupevčeva zapoje arije iz oper »Mignon«, »Vesele iene vVindsorske«. »Sevilski brivec« ln »Angelina«. Tenorist Jože Gostič pa zapoje arije iz »Gorenjskega slavčka«, »Mojstrov pevcev norimberških« iz »Wertherja« ln »Turando-ta«. Oba pevca pa zapojeta dueta iz opere »Carmen« in »Lucia di Lammermoor«. Uvodno besedo k mladinskemu koncertu, ki ima naslov »Arija«, govori skadatelj Adamič, pri klavirju je prof. Lipovšek. Sopred, ki je obenem vstopnica, velja 3 Din.
u_ Društvo »Soča« matica vabi vse članstvo. prijatelje in sploh vse prebivalstvo Ljubljane k zelo aktualnemu predavanju, ki bo v soboto 7. marca v salonu »Pri levu« ob pol 21 uri. Ta večer bo govoril prof trg akademije g. ini. Bruno Gomba? »o «tni-penih plinih in obrambi eivilnega prebivalstva pred plinskimi napadi«. Predavatelj bo pojasnil, kaj so strupeni plini ln najnevarnejše fiziološke lastnosti njih ter individual-no in kolektivno obrambo pred plinskimi napadi. Referent za zaščito mesta Ljubljane. g. Slavko Turel bo nato dodal še nekaj splošnih pripomb o potrebi organizacije obrambe. Ne zamudite tega večera ter si ga rezervirajte za »Sočo«. Vstop vsem prost
u— Korošci! Korošice! Prijatelji Koroške! Jutri v soboto je v dvorani pri »§e-stici« v Ljubljeni III. koroški družabni večer v tej sezoni. Na sporedu je: Nevezan pogovor o srednjeevropskih vprašanjih, ki ga bo vodil koroški rojak urednik g. Lojze Kuhar. Začetek ob pol 21. uri. Klub koroških Slovencev.
u— Sokol Šiška. G. Bučar predava drevi ob 20.: uri Lužiški Srbi v preteklosti in sedanjosti. Po predavanju film »Muzej živih lutk«. Vstopnina 8 Din.
ELITNI KINO MATICA
SE SAMO PAB DNI in pokazali Vam bomo veliko glasbeno delo VESELO KOMIČNO OPERO
MARTA
poje slavni HELGE ROSWAENGE tenor berlinske opere in CARLA SPLETTA poznana radio-pevka.
u— »Kikiriki« zabavno Lotharjevo-Wode-housovo veseloigro uprizore v šentjakobskem gledališču v soboto 7. in nedeljo 8. t m. ob 20.15. Slager sezone. Pri sobotni predstavi proslavi eden prvih igralcev odra g. LavriČ svoj 300. nastop. Ker je za predstavo veliko zanimanje, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v predprodaji.
u— Vesela biagoveSt za naše brezposelne. Kakor smo že včeraj zabeležili, je mestni župan dr. Adilešič izdal vsem ina-giistratnim uradnikom stroe nalog, da ne smejo dajati zastopnikom javnega mnenja nobenih informacij več. Kljub temu p« se je včeraj raznesla med brezposelnimi, ki majo med sabo vsekakor bolje organizirano poročevalsko službo, kakor ho dopuščajo
• i
vesela novica, da jc Danska uprava nakazala iz sredstev bednostnega fonda mestni občina za naše bridke razmere precej velik znesek m da je mestni socialni uraiu začel včeraj izplačevati brezposelnim dni-žinaicim očetom izredne podpore. Vesti sicer ne moremo kontrolirati, ker 90 nem uradni vin po odredbi g. župana zaprti, a kakor nam poročajo iz krogov brezposelnih delavcev, je te dmri na mestni socialni urad izredno velik naval.
u— Ogromen naval na bolnišnico. Kafloor nam poročajo iz uprave obče državne bolnišnice, so včeraj v sprejemnem uradu prekoračili številloo 5000 sprejetih oskrbovancev, kar pomeni vsekakor izreden re-
Jože Lampret iz Loške vasi pri Ponikvi 16. februarja napadel 29 letnega poseetni-kovega sina Jakoba Slatinška s Slatine pri Ponikvi in mn z motiko razbil lobanjo, da no izstopili možgamL Slatinška so prepeljali v bolnišnico kjer je v sredo podlegel.
I
V operi MARTA« pojeta slavni tenor HELGE ROSWAENGE in CARLA SPLETTA
I
e— Enoletni otrok iiva bakla. V Buko-vici pri Laškem se je v sredo igrala enoletna rdarjeva hčerka Anica Dornikova doma z bencinom. Pri tem je prišel bencin v dotiko z ognjem in se vžgal. Plamen je zajel otroka, ki je bil v hipu ves v plamenih. Otrok, ki mu je zgorela oblega, je dobil hude opekline po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Ali |e Vaša prebava v redu?
VZEMITE ZVEČER DVE DO TRI MALE
ARTIN-DRA2EJE
in zjutraj boste imeli lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah ▼ škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din L.50
Ogl. reg. pod S. br. 7724/34.
u— Sokolsko društvo III. t Ljubljani ua
Tyrševi cesti priredi v počastitev češkoslovaškega državnega praznika 7. t m. ob 20. predavanje: Dr T. Masaryk ter njegovo delo za Slovanstvo in Sokolstvo. _ Predava
brat starosta, udeležba za Sokole obvezna, vstop prost tudi nečlanom.
u_ Druiabni večer javnih notarjev bo
v soboto, dne 7 t. m. zvečer v ogelni sobi 'restavracije »Zvezde«.
u— Združenje gostilniških podjetij v Ljnb-ljani vabi članstvo, da se udeleži v obilnem številu pogreba dolgoletne članice, go-stilničarke Josipine Kozakove. Pogreb bo v petek 6. t m. ob pol 5- popoldne s Poljanske c. 21. Uprava.
u— Kako kuhamo na električnem štedilniku, bodo gospodinje videle danes, ob 4. uri na Bregu 8 a. Vstop prosti
u— Ribarsko društvo v Ljubljani bo izročilo na svojem občnem zboru v soboto 7. t. m. ob 20. na slovesen način svojemu dolgoletnemu predsedniku g. dr. Ivanu Robidi diplomo o častnem članstvu. DruŠtveniki se naj polnoltevilno udeleže zborovanja.
u— Mestna ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani ima svoj občni zbor v ponedeljek. 9. t. m. ob 5. uri popoldne v družbeni pisarni, Beethovnova ulica št. 2. pritličje.
u— Obrtniško druStvo javlja, da se bo vršila samo »Pomladanska modna revija«
nepreklicno od 21. do 29 t m. v Kazini. Toliko v pojasnilo!
u— Občinstvo obveščamo, da se drevi ne vrši koncert violinista Karla Rupla in da je preložen na petek, 20 t. m. v FilharmoniČni dvorani.
u— Niti v sanjah, niti v kino si Človek ne more predstavljati vseh zabavnih situacij. v katere zabrede svetovni potnik Jo-vanče Micič. Preko Budimpešte, Amerike, zamorskih otokov Kitaja in Perzije se vrne v svojo ljubljeno Jagodino. — Vse je v najboljšem teku za njegov dostojni prihod. Njegov nastop v operi bo zadovljil vse, ki ljubijo smeh. humor in malo »Seht< jezik. Vstopnice se rezervirajo v operi že sedaj, na kar opozarjamo predvsem Čestilce Br. Nušiča in srbsko kolonijo
Bodoče matere
morajo skrbeti da se izognejo vsaki lenl-vosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice.
FRANZ-JOSEFOVA
voda se lahko pije ln deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogi. «««. a t» 10«8':»
kord. Lani ob tem času je bolnišnica sprejela šele okrog 4200 pacientov. Zlasti zadnji čas je na sprejemni urad zelo velik navali in vsak dan se zateče na razne oddelke nad 100 bolnikov. Včeraj so med drugimi ranjenci sprejeli štiriletnega eina upokojenega p rogov nega delavca Jožeta Bebava s Hudega pni Prečna na Dolenjskem, ki mu je slamoreznica odrezala nekaj prstov na levici.
n— Javna dražba tarubljenih predmetov
se bo vršila 7. t m od 9. ure dopoldne dalje v Jegličevi ul 10. baraka. Na dražbi se bodo prodajali moški kfbbuki, šivalni stroji, razne sobne rastline, majhna stoječa ura, tehtnica, šasija za tovorni avto itd. Druga dražba davčne uprave za mesto pa bo tudi tam 10. t. m. od 8-30 daljo.
Izrekam iskreno zahvalo gospodu DR. BOŽIDARJU LAVRICU, šef-prima-riju H. kirurg, odd. drž. bolnice v Ljubljani, ker me je s spretno izvršeno operacijo ozdravil večletne žolčne bolezni.
Posebno toplo se mu zahvaljujem za njegovo nadvse ljubeznjivo postopanje in pozornost za časa mojega bivanja v ljublj. bolnici PECNIK MARIJA, učiteljica v Brežicah.
Iz Celja
e— Na članskem sestanka JNS za Celje in okolico, ki je bil v sredo zvečer ob lepi udeležbi v Celjskem domu, je predsednik g. dr. Kalan podal zanimivo poročilo o po ložaju v narodni skupščini in o strankinih organizacijskih vprašanjih. Nato je bivši dolgoletni finančni referent g. dr. Vrečko poročal o proračunu mestne občine celjske za leto 1936/87 in s stvarnimi tehtnimi argumenti kritiziral proračun, zlasti povišanje in uvedbo novih davSčin. kar bi prebivalstvo zelo hudo prizadelo. 0 tej zadevi se je razvila prav živahna debata, ki je tudi ▼ tem vprašanju pokazala enotno naziranje članstva.
e— Napad na cesti. Ko se je vračal 32 letni dninar Anton Peček iz Podoba pri Ločah v ponedeljek x dela domov, sta ga na cesti med Ločami in Klokočovnikom napadla Franc Jerovšek iz Šmarja pri Jel- i šah in Jože Zdovc iz Skobelj in ga hudo j poškodovala na glavi in prsnem košu. Peček se zdravi v bolnišnici.
e— Slatinšek Je podlegel poškodbam. Nedavno smo poročali, da je posestnikov sin
JAFFA pomaranče so dospele!
Afeo hočete v tetini dobro pomarančo, tedaj zohte-rajte Jaffa pomarančo. Jaffa pomaranč« so polne okusnega soka, ki prijetno posvežu-je. Sok tega odličnega Jaffa sadeža, pota solnea, prečisti ves organizem, daje vam mladcrriški Izgled in vas varuje pred zimskimi boleznimi.
Kaj je vzrok, da so te izredno velike pomaranče tako dobre? Delom« sobice, deloma zemlja a deloma toefi klima Palestino.
Glejte, da dobite originalne palestinske Jaffa pomaranče, Id so zdaj v prodaji ojfvA^ipz
pomaranče Grapefnrit.
JAFFA POMARANČE SO VSK NAJSOCNEJSK Proizvod Palestine.
e—i »Vesela božja potc. Ljubljanska drama je uprizorila v torek zvečer v celjskem gledališču to učinkovito in prijetno veseloigro. Režija prof. Šesta je bila sfaib-na in je dala igri s provAbikn oblikovanjem novo življenje. Izvrstne like so ustvari!« vse igralci. Scenerije so b9e zadovoljive, procesija pe bi bila morala biti dtevft-nejiša. Gledališče je bilo nabito pofao. Občinstvo se je pt^snčno zabava+o ki je po vaaiki sliki burno aklamiraflo igralce
e— Podaljšanje daljnovoda KDE do Rogatca. Kranjske deželne elektrarne, ki nameravajo elektrificirati kraje med Celjem in Rogatcem, bodo zgradile 30 km dolg daljnovod z napetostjo 20.000 voltov od Ljubečne pri Celju do Rogatca e tranfor-matorskimi postajami na Grobelnem, r Šmarju pri Jelšah, Meetinju, Rogaški Slatini, Sv. Križu, Rogatoo in Straži. Komisijski ogled ln obravnava bo v četrtek 12. 1 m. s sestankom ob 8. zjutraj pri celjskem kolodvoru.
e— Nov« srečke sa 32. kolo di lavne razredne loterije so prispele in se dobijo v podružnici »Jutra«. Žrebanje bo T. in 8. aprila.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in SOJO velefilm »Tratrmnlus« in rvočni tednik.
I
MARTA
BO SENZACIJA ZA LJUBLJANO

m 1
Leta 1923 smo ga pričakovali v Mariboru. Aspanški samotar 6e je vračail v domovino. Trudoma se je prikazal pri va-gonskem oknu: patriarh slovenske literature, mož, ki je z Levstikom »krompir pekel«, ki je delali z Jurčičem, ki se je prerekal s prvaki in mladostovenskimi f,jK-stri, ki je pesniško oplodrl Gregorčiča m «<ploh pripravil t_a vsej naši novejft literaturi.
Piriikazal se je pri oknu sflaiboten, naglušen, slaiboviden staTček: kakor fantom naše preteklosti je vstal in utrujeno >«-ginfl 2« šipo. V tei onikazni je bilo nekaj tragičnega, in nepozabno se ie vtisnila v spomin njegova že v večnost zasanjana glava.
Tako je prihajal umirat v domovino.
— o.
Spomini na Josipa Stritarja
Leta 1909. je popularni nemški pisatelj Peter Rosegger tedal znani poziv na vse premožnejtše rojake, naj podpišejo znesek po 2.000 K za »Sohulverein«. a znesek je plačljiv šele tedaj, ako se v 5 letih prijavi 1000 podpisnikov. Z nabrano ogromno vsoto 2 milijon« kron bi gradil »Schulve-rein« nove nemSke Šole ob jezikovnih mejah. Ni bilo treba čakati 5 let, ker že po enem letu sta bila vplačana 2 milijona kron. a vedno so se -prijavljali novi pod pisovalci Z nabranim denarjem ie začel »SchuVerein« graditi tipične »Rosegger-Schule« najprej med Slovenci, tako v Vu-zemici. na Pragerafkern, v Poljčanah, v Lazih. v Rodinah itd. Rosegger pač ni shitrl. da postane s tem dobrotnik slovenskim ob-
činam, ker vse te šole so prešle po prevratu v last slovenskih občin.
Že po prvih sijajnih uspehih Roseggerje-* ve akcije je bila slovenska obramba v obupnem položaju. Pokojni Ivan Vrhovnik je že meseca julija 1909 priobčil v »Slov. Braniku« članek: »200 x 1000 ali odgovorimo Roseggerju!«. V članku je svetoval, naj bi se javilo 1000 Slovencev, ki bi podpisa'i po 200 K za Družbo sv. CS rila in Metoda, ki bi z nabrano vsoto 200.000 K vsaj deloma zajezila prodiranje ponemče-valnega šolstva. Res se je v enem let« vplačalo v tozadevni (obrambni) fond 88 000 K, a akcija je napredovali« prepočasi, zato »e je podpisani kot takratni potovalni učitelj D.CLM. t začetku leta 1914 obrodi pis-
meno na najpoptrlatnejSega slovenskega Literata Josipa Stritarja na Dumju, naj bi priskočil svojim rojakom na pomoč po Roseggerjevem zgledu. (Pisec se je sezna-nri s slavnim pisateljem o priliki proslave njegove 70-Iebnice v Narodnem domu v Ljubljani leta 1906.)
Na svoje pismo je prejel kmafa sledeči
odgovor:
V Aspango, dne 5. suka 1914.
Visoko čislani gospod rojaki
Dragi prijatelj!
Vaše preprijaeno pismo me je kaj razveselilo; žal, da Vaši želji, kakor bt rad, ne morem ustreči. Za take spise, kakor s* jih mislite Vi, je potreba nadepolnega mladostnega navdušenja. Srečen, kdor ga ima ie dandanašnji pri nas; jm ga nimam! Kam pa naj pogleda človek v naših časih po Svetu, veliki »kasarni« okrog, da bi zagledal kaj veselega, tolažljivega!
Mene je, poleg maje starosti, še posebno pobilo in potrtlo, kar smo videli zadnje dni n« Balcairu. Toliko krvi prelite, slovanske krvi, za kad, kom« v prid? Rumom u, Grku in Shipetarju; Se celo premagani Tur-čin se lahko smeje; saj ga malo boK, pa vse sAmpatfje ima zase, sosehno nemške! Pa to bratomko klanje! Pa te grooovatosti,
.»JUTRO« St 55
Petek, 6. ffl- 1936
Iz Maribora
a_ Jngoslovensko-češkoslovaška liga ima
danes zvečer ob osmih v lovski sobi hotela Orel svoj redni občni zbor, ki je združen z Masarykovo proslavo. Govori dr. Lju-devit Pivko Vabljeni člani in prijatelji!
a— Zaključek planinske visoke šole. Slimskosportni odsek mariborske podružnice SPD je v sredo zvečer zaključil letošnji predavalni ciklus. V prostorih Ljudske tmiverze je predaval g. Franjo Vilhar iz Ljubljane o temii: Nevarnosti v gorah. Predavanje, ki je btlo zelo dobro obiskano, je ponazorjeval odlični predavatelj s skiop-tičnimi slikami Pred predavanjem je iskreno pozdravil predavatelja g. Lojze Strašnik v imenu saso SPD ter sporočil da se bo vršil praktični tečaj o reševanju, o nevarnostih v naših gorah itd. meseca Julija ali avgusta na Peci.
a— Zamenjavo vojašnic In nakup voja. ških skladišč za carinarnico.' Oboje tvori že več let predmet obravnavanj in se zlasti vprašanje mariborske carinarne in carinskih skladišč vleče že vsa leta po prevratu. To vprašanje pa je tesno zvezano z vprašanjem zamenjave vojašnic in se zadevna pogajanja med erarjem in občino vlečejo že nekaj let. Občina Je pripravlje. na zamenjati svoje vojašnice za staro dravsko vojašnico, za staro vojaško skladišče nasproti Francovemu mlinu ln vsa vojaška skladišča, ki jih deloma uporablja carina, deloma pa vojaška uprava. Načrti za novo carinarno in carinska skla-dfšča se bodo še letos uresničili in je pro. jektirana gradnja nove carinarne in carinskih skladišč v Einspielerjevi ulici v bližini potoka. O zamenjavi vojašnic in nakupu vojaških skladišč za carinarnico bo mestni svet razpravljal na proračunski seji v torek 10. t. m.
a— Mariborska bolnišnica v banovin, skem proračunu. V smislu zadevnih postavk v novem banoviiwkem proračunu izkazujejo osebni izdatki 1 536.245 Din, od česar odpadena na plače ln doklade 994 385 Din, na lzdatke na pogodbeno in režijsko os obje pa 540.860 Din. Stvarni izdatki izkazujejo 3.425 000 Din. Plačilo oskrbniških stroškov in posebnih pristojbin predvidoma 2.412.C00 Dji dohodkov.
a— Slabi zaslužki avtotaksijev. V poročilu, ki ga je podala na zadnji letni skupščini uprava mariborskega prevozniškega združenja, je navedeno, da število prevozniških podjetij pada in se je od leta 1933. znižalo za 15 podjetij- Ta padec pa gre izključno na breme avtotaksijev. Med tem, ko se je število prevozmikov s konji dvignilo od 122 podjetij v letu 1933 na 139 podjetij v letu 1935. se je število avtotaksijev zmanjšalo od 179 na 146, tedaj za 33 podjetij. Vzrok? Zaradi pomanjkanja denarja je zaslužek avtotaksijev vedno manjši.
a— Košaške novice. Predvčerajšnjim je Imel občinski odbor košaške občine proračunsko sejo, ki jo je vodil občinski pred. sednik g. Cerinšek. Po otvoritvi in izjavi upokojenega ministra g. Vesenjaka je šest članov manjšine z njim vred zapustilo sejo, radi česar je bila seja nesklepčna ln se bo vršila prihodnjo sredo. Vsak občinski odbornik, ki bi se seje ne udeležil: bo kaznovan z globo 200 Din. Tako je sklenil košaški občinski odbor, ki šteje 30 članov, po odhodu opozicijske šestorice.
a— Na Dravskem poljn je zopet gorela Ogenj je uničil majarijo posestnika AvguS-trna Petra v Dobrovcth, Iti trpi radi tega škodo nad 10.000 Din.
a— Kriminal iz shrambe splošne bolnišnice so ukradli novo konjsko opremo v vrednosti 1500 Din — V netfi gostilni na Glavnem trgu je mlajši moški plačal ceho s ponarejenim 20 dinarskim kovancem, nato pa izginil.
a— Ker je streljal na ljubico je bil obsojen 27 letni posestnikov sin Franc Benko ks Trnovske vasi na 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 2 let V svojem zagovoru je Benko izpovedal, da je ni ho. te! usmrtiti, marveč le ustrašiti, ker mu je očitala, da hodi z drugimi ženskami.
a— Krvave posledice žganjekuhe. Pred malim kazenskim senatom se je vršila včeraj dopoldne razprava proti 62 letnemu posestniku Francu Mahoriču ter njegove, mu viničarju Jožefu Cafuti iz Placarja, ki sta bila obtožena, da sta v Placarju pretepla Franca Rojsa tako hudo, da je dobil vdrtino lobanje na levi temenici, zaradi čssar mu je desna stran trupla delno ohromela Dogodek se je pripetil ob priliki žganjekuhe pri Mahoriču, ko so bili duhovi že precej razgreti. Mahorič je bil obsojen na dve leti robije ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let, Cafuta pa na dva mesece strogega zapora
Gospodarstvo
Nevarnost za gospodarski razvoj Ljubljane
Po predlogu novega proračuna bi se občinsko davčno breme povišalo za 11 milijonov, to je za 30% sedanjega bremen'
V začetku februarja smo na tem mestu s številkanr pokazali, kako pri na>s v Sloveniji visoka samoupravna davčna bremena že ogražajo ves gospodarski razvoj in kako slovensko gospodarstvo izgublja konkurenčno zmožnost nasproti ostalim banovinam. kjer so samoupravna davčna bremena znatno nižija. Pokazali smo, da kaže gospodarski razvoj zadnjega leta zlasti v statističnih številkah o zaposlenosti, da Slovenija vedno bolj zaostaja za ostalimi banovinami, kjer se gospodarska delavnost zopet znova dviga, medtem ko smo v S'o-veniji ostali na nivoju prejšnjega leta. Industrijski podjetniki se 'zogibajo dravsike banovine in ustanavljajo nova podjetja v drugih banovinah, pTedvsem zato. ker so tam davki nižji. Položaj se ie v zadnjih mesecih še znatno poostril zaradi sankcij proti Italiji, kajti prenehanje izvoza v Italijo je zadelo predvsem Slovenijo, ki je pri izvoou lesa izključno navezana na italijanski trg.
Bolj kaikor katerikoli drugi kraj v drav-siki banovini je naša Ljubljana v nevarnosti, da zaradi davčne preobremenitve zapade v popoln gospodarski zastoj in obstoja celo nevarnost, da se bodo gospodarska podjetja začela seliti iz našega mesta. Navedli smo ze statistiko dr Aranitoviča iz Beograda, ki je ugotovil, da znašajo mestna fiskalna bremena v Ljubljani' na prebivalca 578 Din nasproti 475 Din v Zagrebu, 292 Din v Sarajevu, 237 Din v Subo-tici itd. V Beogradu pa znaša vsa samoupravna davčna obremenitev le 495 Din na prebivalca, medtem ko znašajo v Ljubljani vsa samoupravna davčna bremena (občinska in banovinsJca) okrog 900 Din in v Zagrebu okrog 650 Din.
Proračun brez pojasnil
Pričakovali smo, da bo občinska uprava, v Ljubljani upoštevala vsa ta dejstva in bo sikušala spraviti proračun v ravnotežje brez novih davčnih dajatev, kar se da izvesti seveda le na ta način, da se 'zda.tki do skrajnosti črtajo. To ni tako težko, kakor se morda zdi na prvi pog'.ed, saj je v proračunu vedno precej takih izdatkov, ki se jih v skrajni sili vendar lahko odpove-mo. Zato je bilo ljubljansko prebivalstvo, tem bolj presenečeno, ko je biti preteiklo soboto razgrnjen predlog proračuna, ki predvideva prav nevarno fn morda za bodoči razvoj Ljubljane usodno novo povišanje bremen.
Kakšen bo obseg povišanih davščin danes javnosti še nr. v celota znano, kajti iz predloga proračuna, ki je bil razgrnjen na magistratu, to ni razvidno. Prejšnja leta je bil običaj, da je občinska uprava razgrnila javnosti na vpogled ne samo gol proračun, temveč tudi pojasnila k temu proračunu, ki vsebujejo na eni strani podrobno razvrstitev ^zdatkov v okviru posameznih partij in pozicij, na drugi strani pa vsebujejo ta pojasnila tudi vse podrobnosti glede davščin, zlasti glede predlaganih davčnih stopenj, odnosno glede višine posameznih davščnn. Iz razgrnjenega proračuna pa to seveda mi razvidno in tako javnost prav za prav še danes ne ve, kakšni so predlogi za nove odnosno povišane davščine in so znani le predvideni dohodki od posameznih davščin, ki pa glede davčnih stopenj samih nčč ne povedo. V tem pogledu je proračun še toliko manj pregleden, ker je sestavljen za veliko Ljubljano in je posamezne postavke težfco primerjati z lansfcim proračunom. Določba zakona o mestih, da mora predsednik mestne občine razgrniti proračun na splošni vpogled občinstvu, izgublja s to novo prakso glavni smisel, tudi?. glede na nadaljnjo določbo zakona, da ima vsak občan pmvioo staviti k predlogu proračuna svoje pripombe, ki jih mora skupaj s proračunom predložiti predsednik mestnemu svetu. Kako naj občani stavijo k proračunu pripombe, če iz tega proračuna ni razvidno, v koikšn1' '"imeri se bodo pobirale mestne davščine.
Za 11 milijonov novih davkov
Kakšen bo obseg novih davščin, kakor rečeno, še ni točno znano, kar se Vse drži v strogi tajnosti in tudi na magistratu po najnovejših navodilih ne smejo o tem dati nikakih informacij. Zadnje dna so ponovno zborovali predstav bika gospodarskih organizacij in so sklepala o korakih, ki jih je treba napraviti, da se preprečijo tako huda nova bremena. Poročala smo že, da je predvideno povišanje občinske doklade na neposredne •davke od 45 na 60%, kar predstavlja samo za prebivalstvo stare Ljubl jane povečanje obremenitve za 2.2 milijona Din. Povišanje vodairine v starih hišah od 6.5 na 8.5% in v novih hišah od 4 na 8V0 ter kanalske prestojbine v starih hišah od 2 na 3% «n v novih hišah od 1 na 3%
tt n-
Oj ti Balkan, oj ti Balkan, Kako krvav si in solzan! Kri bratov v boju te močila. Solz bridkih rosa je pojila; Slovanska sloga razdejana Je v zem'ji tvoji pokopana! Oj ti Balkan, oj ti Balkan, Bridko te pomnil bo Slovan! Pa ta ruska politika, sam vrag jo razumi! --
Ali ta ljubi car nima dovodj sveta m ljudstva in dovolj siromaštva in bede v lastni deželi? Kar se tu plete, ni v pmd, v škodo in pogubo je vsemu slovenstvu, so- j sebno avstrijskemu!	j
Resegger pa jaz! On velikega mogočnega naroda slaven sin, jaz pa — —! Bog daj sirečo Vašemu rodoljubnemu delu; žal, da nr moje stanje ne pripušča kaj pripomoči, lca'kor bi rad!
Z rojaišikim pozdravom!
Jos. Stritar Seve se naš dobričina v marsičem ni več dobro orientiral in bi dines prišel do drugačnih zaključkov Zadnjo dobo svojeg? življenja je preživljal po us'ugi takratne ga pokrajinskega namestnika Ivana H-ri barja in ravnatelja dr. Štera v najlepšem kraju osvobojene domovine v mojem rojstnem kraju Rogaški Slatini.
A. B.
predstavlja za prebivalstvo stare Ljubljane povečanje davčnega bremena za 43 milijona Din. Končno je predvideno v proračunu precejšnje povečanje občinske uvozni ne, tako da bi se dohodki povečali za 5 milijonov. Za prebivalstvo stare Ljubljane pomenijo navedene povišane davščine novo breme v višini 11 milijonov Din ali povprečno 180 Din na prebivalca in leto. Povprečno občinsko davčno breme starega ljubiianskega prebivalstva bi se torei s tem proračunom povišalo od Sedanjih 580 na 760 Din na prebivalca, kar bi predstavljalo v primeri s Sedanjim itak visokim bremenom povečanje za preko 30%.
6 milijonov davka na vodo
Kaj pomeni predlagano povišanje voda-rine nam kaže proračun mestnega vodovoda ld izkazuje po razgrnjenem predlogu po odbitku vseh stroškov čisti donos v višini 6,213.000 Din. V Ljubljana na i bi se torej samo na vodo naložilo davčno breme v višini preko 6 milijonov D n.
Kakor rečeno, je predvideno povečanje dohodka od mestne uvoznine m trošarine za preko 5 miKj. t.j. od 19.2 na 242 milijona Din. V kakšni izmeri bodo povišane posamezne postavke ie le dedom* znano. Talko naj še trošarina na meso poviša od 0.50 na 1 Din za kg, trošarina na moko od 6 na 10 Din pri 100 kg. na testenine od 6 na 25 Din, na riž od 40 na 60 Din za 100 kg. nadalje na olje 0.50 na 1 n«n za kg, na sladkor 0.01 na 030 Din sa kg, na žitno kavo od 0.10 na 030 Din aa kg
Hd. To je le nekaj postavk, glede katerih
je predvideno povišanje.
Dotdada bo najbrt Se portUna na 75%
Kakor doznavamo, so v zadnjih dneh nastali vendar pomisleki glede povišanja troSarine na najvažnejše življenjske potrebščine, kakor so moka in sladkor ln Je zaradi tega finančni odbor mestnega sveta stavil predlog, da se predvideno povišanje trošarine na moko in sladkor črta, zato pa naj ae doklada na neposredne davke ie nadalje dvigne na 75%.
Glede na te dalekosežne davčne predloge smatramo za potrebno opozoriti merodajne faktorj v mestnem svetu na navodila za sestavo mestnih proračunov, ki jih je izdal finančni minister g. Letlca in so bila objavljena v > Službenih Novinah« dne 31. julija 1935. Ta navodila pravijo, med drugim naslednje:
fin. minister Letlca ne dopufiča nobenih novih davkov
»Ko se izdeluje predlog proračuna dohodkov po S 116. zakona o mestnih obči. nah je treba uporabljati največjo pozornost in obzirnost Zajamčeni morata biti znosnost in pravičnost bremen; zato je treba strogo upoštevati plačilno moč meščanov. Za merilo v tem pogledu naj bodo dejanski dohodki v letu 1935/36 in samo v mejah teh zneskov se je gibati. Stopnja doklade ne sme bttt nikdar in nikoli večja od stopnje, ld je odobrena za tekoče leto. Uvesti nove davščine ne bo odobreno; nasprotno, pri obstoječih se Izvrši revizija, in se tiste, ld so pogosto in večinoma previsoke in n« ustrezajo vrednosti proizvodov ln t**ug, za katere se pobirajo, ukinejo aH znižajo«.
Nase gospodarstvo v januarju
Iz mesečnega statističnega poročila Narodne banke za januar posnemamo naslednje zanimive podrobnosti Zunanja trgovina s posameznimi državami
Kakor smo že pred dnevi poročali, je naš izvoz v januarju v primeri z decembrom sicer sezonsko nazadoval od 352 na 289 milijonov Din, vendar ie bi! Pri tem za 21 milijonov večji, nego v istim mesecu prejšnjega leta, in to navzlic prenehanju izvoza v Italijo. Tudi v januarju je bil naš izvoz v Italijo malenkosten in je znašal le 4.1 milijona Din (kni 50.3) uvoz j pa komaj 0.1 milijona Din (lani 35.7). V zadnjih mesecih se je naš trgovinski promet z Italijo v primeri z istimi meseci prejšnjega leta gibai takole (v milijonih Din; v oklepajih podatki za isti mesec prejšnjega leta):
izvoz	uvoz
september 1936	70.9 (622)	26.6 (44.1)
oktober 1935	63.3 (76.8)	32.7 (533)
november 1935	53.8 (59.0)	27.3 (39.2)
december 1(935	4.0 (69.4)	43 (46.2)
januar 1936	4.1 (50.3)	0.1 (35.7)
Dočim je lani v januarju znašal naš izvoz v Italijo prefloo 50 milijonov Din, je letos diosegefl komaj nekaj nad 4 milijone. Uvoz pa je, kakor rečeno, znašal le 0-1 milijona Din (lani 35.7 milijona, predlanskim 50 milijonov).
Kakor nam kaže statistika izvoza v posamezne države smo v januarju po vrednosti ves izpadek izvoza v Italijo krili z znatno večjim izvozom v Nemčijo. V letošnjem januarju je namreč znašal naš izvoz v Nem Si jo 107.8 milijona Din in ie bil še enkrat večji negto je bdi ioni ▼ januarju, Iko je znašal le 52.8 milijona Dan; v predlanskem januarju pa smo izvozili v Nemčijo le za 16.7 mitijana Din, in je bil torej letos izvoz v primeri z predlanskim januarjem šestkrat večji. Uvoz iz Nemčije le polagoma sledi povečan je našega izvoza, kar ima za posledico neljubo naraščanje naših izvozniških terjatev. Letne v januarju smo uvozili iz Nemčije za 59.8 milijona Din blaga, medtem ko je lani znašal uvoz 36.8 milijona Dim, predlanskim pa 32 milijonov. Seveda pa nam nemški trg ravno za les ne nudi niikakega nadomestila.
Promet z Avstrijo in Češkoslovaško te prilično drži na lanski višini. V Avstrijo smo v januarju izvozi® za 43 milijonov Din (Ioni za 40.7). uvozili pa smo it Avstrije za 37.4 milijona Din (32.1). V češkoslovaško je znašal izvoz 20.1 milijona Din (21,4), uvoz iz Češkoslovaške pa »e je prav znatno povečal, kar je očitno posledica velikega uvoza tekstilnih sirovin v tem mesecu, zlasti bombažne preje, ki smo fo prei dobivali iz Itailije. V januarju smo iz Češkoslovaške uvozili za 52.8 milijona Din nasproti 22.1 milijona Din v lanskem januarju. Povečal se je v tem mesecu tudfi naS izvoz v Madžarsko na 12.3 milijona Din (i!ana 8.4) in naš izvoz v Grčijo na 10.2 milijona Din (lan« 8.0).
Stanje hranilnih vlog
Hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah v naši državi so se od 1. decembra
lanskega leta do 1. januarja t L povečale za 105 na 10225 milijonov. Brez kootoko-rentnih vlog pri Državni hipotekama banki, kri v statistiki do aprila lanskega leta niso bile upoštevane, je znašalo stanje dne 1. januarja t 1. približno 9.85 milijonov nasproti 9.945 mflijomom pred en M11 letom m 9.839 milijonom pred dvema lotoma. Povečanje nasproti prejšnjim letom je pn-pisartii v celoti priraštfku vlog pri državnih denarnih zavodih, kajti vloge pri Državni hipotekami banki in Poštni hrranšlnicd so znašale 1. januarja t. I. 2020 milijonov Din, nasproti 1750 milijonom pred enim letom in 1435 milijonom pred dvema letoma. Pri 20 največjih bankah v naši državi so t nasprotju z razvojem v prejšnjih mesecih vloge od novembra na december nekoBfco popustile, m sicer za 119 na 3050 milijonov ("pred enim letom 3176). Precei pa so narasla ob koncu leta blagajniška gotovinska sredstva teh 20 največjih bank. in ai-cer od 291 v novembru na 403 mnUjone Din (pred enim letom 276 milijonov).
Promet na borzah
Promet z efekti na jugoeiovensflaJh borzah je v januarju hudo nazadoval in je znašal le 199 milijonov Din nasproti 73 milijonom v lanskem januarju, 46 milijonom v predlanskem januarju in 12 mMijonom v januarju 1933. To je pripisati mrtvilu na tržišču državnih papirjev. Devizni promet pa je bH zopet zelo velik, kar je v zvezi t razširjenjem prometa v ptuiwatnem kliringu. Devizni promet ie znašal namreč v Januarju 199 milijonov nasproti 116 milijonom v lanskem januarju in 9 milijonom v predlanskem januarju.
Proslava Stritarjeve 70 letnice na Dnna}n
Ob Stritarjevi stoletnici se spominjam njegove proslave pred 30 leti na Dunaju, ki je bila znamenita zlasti zato, ker se je ob tisti priliki spet enkrat pokazala tev-tonska besnost dunajskih buršakov. Neverjetno je, kako strast včasih preslepi tudi izobražence zlasti v nacionalnem pogledu. Sicer tako mirni in dostopni Francozi so povzročili v pariški operi pri prvi vprizo-ritvi »Tanh&userja« velik škandal; nemški buršaki so v dunajski dvorni operi s škandalom pri vprizoritvi Dvofakove opere »šelm a sedlak« za desetletja onemogočili proizvajanja slovanskih del v nji, dokler ni genijalni njen direktor Gustav Mahler v nji udomačil češka in ruska glasbena dela svetovne slave. In skromna proslava slovenskega pesnika in pisatelja Josipa Stritarja je 1906. pet bila povod škandaloznemu nastopu buršakov.
Ko so izvedeli, da hočejo dunajski Slovenci počastiti 701etnega slavljenega ln zaslužnega rojaka ter da so v ta namen najeli dvorano v paviljonu v mestnem parku, so hoteli s pretnjami bojkota kavarne in restavracije izsiliti od najemnika, da odreče uporabo dvorane. Mož pa je bil zna-čajen in se ni vdal. Zato so nemško nacionalni lističi pričeli pripovedovati, kako grozen atentat na nemško mesto dunajsko je proslava slovenskega pesnika, ki so ga sicer slikali kot malopomembnega. Tako so f
bila tla pripravljena za demonstracije.
Omenjenega dne proti večeru se je zbrala velika množica nadebudne visokošolske nemške mladine v Ljudskem vrtu. Policija, ki je slutila, da večer ne bo miren, je v večjem številu napravila špalir do vhoda v poslopje restavracije. Za špalirjem se je nabralo obilo Tevtoncev, ki so posetnikom, stopajočim s prezirljivo mirnostjo po zelo kratki dohodni poti, z rjovenjem, žvižganjem in žuganjem s palicami dokazovali svojo nadkulturnost. Kljub temu, da je gotovo pričakovani škandal marsikoga odvrnil od obiska, se je zbralo v dvorani lepo Število na Dunaju bivajočih Slovencev, ter nekaj zastopnikov drugih slovanskih narodov. Zlasti mnogo je bilo dijaštva. Restav-rater je bil iz previdnosti že popoldne spustil železne žaluzije čez velika okna dvorane, in prav je imel, saj bi mu gotovo pobili S kamni šipe ter s tem najbrže povzročili med gosti kake nesreče. Tako pa so burši v onemogli jezi le Se doleo v noč tulili pred hišo in sem in tja ie kdo s palico butni1 po železni zapreki. V dvorani pa se Je vrstilo p°tie in tamburanle. se slavile Stritarjeve znslusre in po ko»i^nn«»m sporedu se je pričel Ples ob *vok'h voJafiVe go^b" katere kapelrrk Je bil dr .Tos'p Cerin.
Da takratne višie oblasti niso odobra "ale početia. je bilo razvidno iz tega, da vojaška oblast n1 prepovedala sodelovanla <rodbi ter da mesto ni naroč'lo restavra-teriu odpovedi dvorane.
Da ae pesnik sam zaradi bolehnosti ni
Gospodarske vesti
_ Pojasnilo kraljevske bonske uprave glede pobiranje banovinske trošarine na 1po In vinski mošt. »Gostflničarskl vest-n£k« je ▼ številki od 4. marca priobčil članek, ki bi utegnil javnost dovesti do napačnih zaključkov. Zato pojasnjuje kraljevska banska uprava, da se pobira banovinska trošarina na vino in vin4kt mošt v dravski banovini na osnovi zakonitih predpisov In po predhodnem sklepu banskega sveta. Razsodba državnega sveta št 35112/35, na katero se »Gostttničsrski veetnik« Sklicuje, Sloni na napačni pred. postavki, da banski svet o uvedbi trošarine sploh ni sklepal, a poleg tega se nanaša samo na konkretni primer nekega gostilničarja tn nima načelnega značaja Banska uprava opozarja javnost, da ne bi po nepotrebnem vlagala prošenj za povračilo te trošarine, kajti vse take prošnje bodo kot neutemeljene zavrnjene.
— Uvoz perutnine v Nemčijo zone t dovoljen. Mariborski okrožni odbor Kmetijskih podružnic je prejel v zvezi z vlogo, ki jo je bil naslovil na ministrstvo za trgovino aaradfi ovir pri izvozu perutnine ▼
udele£il slavja, je bilo umevno in vsakdo je razumel, da se njemu samemu nikakor r' kazalo Izpostavljati se sramoten ju pobesnelih nacionalcev. Polagoma se je po večurnem kravalu unesla besnost; morda so se demonstrantje sami naveličali svojega početja, morda jih je razgnala pott* ciji^, proti polnoči je bilo povsem mirno. Ml pa smo zvečine vztrajali do ranega Jutra v veselo razpoloženi družbL
Dr. Fran CKSstL
JBB*--- ftC
PRI SEN AH, KI TRPE LETA IN LETA ZARADI TEŽKE STOLICE, pokaže uporaba naravne
FRANZ - JOSEFOVE
grenčice, užite zjutraj ln zvečer po četrt čaše, dobre uspehe. Tudi občutljivejše pa-cijentke uživajo rade
FRANZ • JOSEFOVO
vodo, ker se že v kratkem času pokaže prijeten učinek.
Ogl. ry. fc tr. »463/»
Nemčijo zansjjhno »poročilo. V »rojem odgovoru sporoča namreč ministrstvo okrožnemu odboru, da je Nemčija dovolila za mesec man kontingent za uvoz zaklane perutnine. Del tega kontingenta v vrednosti 400.000 mark odpade na področja bivše mariborske oblasti. V zvezi s tem so se cene perutnini zopet zvišale in je zaenkrat preprečen udarec, ki je s prepovedjo uvoza perutnine v Nemcfijo občutno ogrožal eksistenco mnogih naših obmejnih kmetovalcev.
Borze
5. marca
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostafo v glavnem nespremenjeni. V pn vati nem kliringu so se avstrijska šilingi trgovali kakor včeraj po 9.40, angleški funti pa po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bid promet v avstrijskih šilingih po 93150. v angleških funtih po 250. v gr-Skrih bonih po 32.85 in v španskih pezetah po 6.35. Nemški feMrinšk« čeki so ponovno nekoliko popustili m so se trgovali v Ljubljani po 14.10, v Beogradu po 14.0047, v Zagrebu pa po 14.03 odnosno za 15. marc po 14.05.
Na zagrebškem efektnem tržiišou je vojna Skoda naprej popustila in je bila zaključena po 357, pozneje je bil promet po 359, ob sklepu borznega sestanka pa je bM zabeležen tečaj 35650 — 35730 (v Beogradu je bil promet po 35730). 7% in vest. posojilo se je nekoliko oflcrepOo in je bilo zaključeno po 80, v 6% begluskih obveznicah pa je bil premet po 65 (v Beogradu po 6430).	_
Do vise
Ljubljana. Amsterdam 2965/55 — 2980.34, Berlin 1749.30 — 1763.06, Bruselj 73526 — 740.32, Ourih 1424J2 — 1431.29. London 214-83 — 21689, N«Tvyork 4279^ — 4316, Park 387.75 — 289.18, Praga 180.4(7 — 18138.
Curih. Beograd 7. Pariz 20-2050, London 15.1250, Newyodc 303, Bruselj 51j6750, Milan 24.25, Madrid 41.8750, Amsterdam 206.2250. Beiim 123, Dunaj 56.90, Stock-hokn 77.7950, Oslo 75.9750, Kobenhavu 6730, Praga 1268, Varšava 57.7250, Atene 290, Bukarešta 250.
Efekti
Zagreb. Državne vrednot©: Vojna škoda 35630 — 36750, za marc-ajpril 358 bL, 4% agrarne 4430 — 4530, 6% begluake 6430 — 65, 6% dadm. agrarne 6030 — 61, 7% invest 78 — 80, 7% Blair 72 bL, 8% BPair 80 — 82; deinioe: PAB 239 — 240, Trboveljska 130 — 138, Sečerana Osijek 135 den.
Beograd. Vojna škoda 3S7 — 35730 (35730% 6% begluške 64 — 64.75 (6430), 7% šivest 80 — 81, 7% stabiliz. 7930 bL. 7% Blair 7230 bi, 8% Blair 81.75 bL, Narodna banka 6000 — 6620, PAB 336 — 239
C2»).
Blagovna tržišča
zrro
4- Chicago, 5. marca. Začetoi tečaji: pšenica: za maj 100.625, za julij 89.875. *a sept. 86/525; koruza: za maj 61.25, za sept. 61375.
4- Winnipeg, 5. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 83.625, za julij 84.625, za akt. 80.125.
-f-Novosadska blagovna borza (5. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška
157	— 159; okoi. Sombor 156 — 158; baška ladja Tisa 160 — 162; ladja Begej
159	— 161; slavonska 160 — 162; sremska
158	— 160; banatska 156 — 161. Oves: baški, sremski in slavonski 135 — 137.30; Ječmen: baški in sremski, 64 kg 13730 — 145. Koruza: baška in sremska 104 — 106; banatska 104 — 105. Moka: bašDoa in banatska »Og« in *0gg« 245 — 265; »2« 225 — 245; »5* 205 — 225; »6« 190 — 205; »7«
160	— 170; »8« 105 — 110. Otrobi: baški sremski in banatski 94 — 98. Fižol; baški uzančnl 190 — 200.
BOMBAŽ
4- Iiverpool, 4. marca. Tendcnca komaj stalna. Zaključni tečaj«: za marc 5.74 (prejšnji dan 5.79), za julij 537 (5.62).
4- New York, 4. marca. Tendenca stolna. Zaključni tečaja: za marc 11.15 (11.18), za julij 1031 (1035).

PRIDE
VESELA KOMIČNA OPERA
MARTA
I
Družabni večer ljubljanskih oficirjev
V okusno dekorirani veliki sokolski dvorani na Taboru so priredili aktivni in rezervni oficirji ljubljanske garnizije v sredo svoj tradicionalni družabni večer, ki je uspel nad vse sijajno. Poleg najvišjih vojaških dostojanstvenikov s komandantom divizije, generalom Nedeljkovičem in njegovim pomočnikom gen. Jovanovičem na čelu so počastili družabni večer mnogi civilni odličniki, med drugimi g. ban, ljubljanski župan, šefi vseh v Ljubljani se na-hajajočih državnih uradov, zastopniki konzularnega zbora, reprezentati mnogih prosvetnih in stanovskih udruženj in izredno številna najboljša ljubljanska družba iz vseh stanov. V posebno velikem številu bo se udeležili družabnega večera poleg svojih aktivnih tovarišev rezervni oficiri 1 predsednikom ljubljanskega udruženja g. inž. Bovcem na čelu.
Večer je potekel v topli atmosferi prisrčnih odnošajih med našo vojsko in narodno družbo.
0tvorila ga je vojaška godba 40. p. p, »Triglavskega« s koncertnim programom. Pod vodstvom uglednega dirigenta kape tona Zivanoviča so predvajali A. W. Ke-te!beyevo uverturo. »Chal Romano«, Grie-gov »Norveški ples št. 1« Radckejevo polko »La belle Helene« za ksilofon s spremlje-vanjem orkestra. Za odlično izvajanje sta bila g. dirigent Zivanovič in njegov orkester deležna vsega priznanja.
Koncertnemu delu je sledil ples. Godba je zaigrala kraljevo kolo, ki ga je otvoril komandant divizije g. Nedeljkovič s go. inž. Bevčevo. predsednik Udruženja rez. oficirjev g. inž. Bevc * go. Nedeljkovičevo. za njima pa so se uvrstili še mnogi drugi odlični pari. 8 kraljevim kolom je bil ofici-jelni del zaključen, nakar se je ob zvokih odlične vojafke godbe razvila animirana sa-b*ga» ki trajal* jpsno z noč.
»JUTRO« St. 55
6
Želodec duševnega delavca
Po možganskem delu — okisanje krvi - Snovi, ločanje želodčne kisline — Jejte več mesa in
pospešujejo iz-izdelkov
T s^arejdih fizioloških raziskavah nale. tirno na ugotovitev, da presnova in izmena energije pri duševnem poči vanju in pri duševnem delu ne izkazujeta nobene vidne razlike. Duševni delavec bi potemtakem potreboval le neke temeljne, minimalne iz. mene, ki je potrebna organizmu pri teles, nem miru. Iz tega bi bilo tudi sklepati, da zadostuje duševnemu delavcu manj hrane nego telesnemu, in tako so v resnici tudi sklepali, posebno neki krogi, ki smatrajo telesno delo za edino pravo delo, duševno pa menda za nekakšno zabavo.
To pa je popolnoma pogrešno Možgani se utrudijo prav tako kakor delujoče mi. 8ice, in to tem bolj, čim več dela jim nalagamo. Pri različnih oblikah mišičnega de. la presnovo lahko na preprost in točen način izmerimo, natančno lahko določimo, koliko kalorij potrebuje človek za neko določeno delo. Kalorije — to so hrana. Za duševno delo nam je doslej nedostajalo takšnega merila Nova raziskavanja pa nam kažejo pot do tega Pokazala so namreč, da pri prehrani ne gTe samo za kalorije, temveč da je treba pri teh zamotanih stvareh upoštevati še marsikaj drugega
Iz poskusov izvira, da pri duševnem de-tu v resnici ne pride do kakšnega upoštevanja vrednega povečanja notranjega zgo. revanja, da se pa v telesu vendarle vršijo bistveng spremembe Po možganskem de. lu se pojavlja redno znatno zvišanje količine fosforne kisline v krvi. Najvažnejša •posledica tega je okisanje krvi, ki ga je treba brezpogojno odpraviti Edino ener. gično orožje, ki ga ima telo v ta namen, ;|e izločanje želodčne kisline To izločanje prelaga reakcijo krvi na alkalično stran. Duševni delavec potrebuje tedaj v svoji hrani snovi, ki pospešujejo izločanje želodčne kisline.
Tukaj ne bomo razpravljali o starem prepiru med vegetarianstvom, rastlinojed, litvom, in karnizmom, mesojedstvom Go-
Med življenjem In smrtjo
tovo je, da potrebuje človek neke minimalne količine beljakovine, povprečno 7O g na dan Vojna izkušnja je pokazala, kakšne posledice ima lahko dolgotrajna prehrana brez zadostne količine beljakovin Toda biološka vrednost posameznih beljakovinskih vrst je zelo različna Mesne m mlečne beljakovine potrebujemo le malo. krompirjeve beljakovine že več. krušne beljakovine pa še več Nočemo delati reklamo za enostransko mesojedstvo Ne smemo pa pozabiti, da je dovajanje be. Ijakovine najboljša vaba za želodčni sok Dokazano je, da mora želodec duševnega delavca v pospešeni meri izločevati želod čni sok. Zato pa mora duševni delavec jesti tudi več mesa — torej popolnoma narobe, nego .90 mislili do danes Morda je tudi v tem nezavestni vzrok za silno porast mesnega konsuma v zadnjih sto letih
Za mestno prebivalstvo tTT>* seben pomen s tem, da človeka veliko praj nasiti nego rastlinska hrana. Dokler želodec izloča svoj sok, se čutimo site, dar je prazen, občutimo glad Zato ša človek temu stanju praznote izogniti To je enostavno za kmeta in je bilo eno. stavno za rokodelca v starem časa, ki Je delal tik ob svojem stanovanju Težavno pa je za meščana, ki ima stanovanje in delavnico običajno daleč narazen ln obeduje pri sedanjih metodah neprekinjenega dela v daljših presledkih Za praktično prehrano pa je tudi nasičenost odločilnega pomena Največja vrednost gre v tem pogledu mesu, potem sledijo izmed običajnih živil mleko, maščobe krompir, kruh
Meso. mlečni izdelki in kruh postajajo tedaj za čedalie večje število prebivalstva važna in neobhodno potrebna hranila, po-
Tatovi so se usmilili »olicistov
Ukraden kožuh rumnnskega veljaka
V	Bukarešti mnogo govore o nenavadnem primeru »poštenih tatov« kj so rešili celo vrsto policijskih karier.
V	okolici mesta Buzaua je bilo v zadnjem času mnogo železniških tatvin. Ves trud policije, da bi prišla na sled vsaj enemu izmed uzmovičev, je bil zaman. Ko so pa končno v prvem razredu brzovlaka ukradli nekemu poslancu dragocen kožuh, je bila mera polna in notranji minister, ki mu je stvar postajala že odvratna, je zasrozil vsem policijskim nameščencem v Buzau, od navadnega stražnika do njihovega komisarja da jih bo takoj odpustil. Če v štiri in dvajsetih urah ne najdejo kožuha.
Ta vest je dospela v Buzau zjutraj in policija je ves dan iskala kakor v mrzlici-Uradniki so svoje iskanje nadal jevali pozno v noč. a zaman Edino komisar je odšel domov, pa ni mogel zaspati Kratko po polnoči seje oglasil zvonec v njegovem stanovanju. Majhna deklica je prišla in izročila velik zavoj ter takoj nato izginila. V paketu pa je bil ukradeni plašč in poleg njega pisemce: »Spoštovani g. komisar! Zelo žal bi mi bilo, če bi zavoljo mene. ki sem Vaš stari znanec, izgubili svoje mesto. S spoštovanjem pošteni tat.« In tako je prišel vsaj en ukraden predmet nazaj, ne da bi še danes vedeli za tatove.
Mož, ki je pozabil na Napoleona
Raztresenost slavnega fizika Amperea
Barbara Hntton, omožena grofica Haugwitz-ReventIow, dedična Woohvor-thovih milijonov, ki jI je komaj 23 let, je dala življenje sinu, porod pa so zdravniki omogočili s cesarskim rezom. Mlada mati je zaradi te operacije tako izčrpana, da so v resnih skrbeh za njeno življenje
Prebivalstvo Zedlnjenlh držav
Iz Washingtona poročajo, da je po zadnji uradni statistiki, ki se nanaša na konec lanskega leta, v Zedinjenih državah okrog 127,521.000 prebivalcev. To pomeni povišek 0.71 odstotka napram predlanskemu leta in 4 odstotkov napram L 1930. če k bo p-rebdvalstvo Zedin jenih (težav množilo v tem tempu, bodo štele L 1940 okrog 132 milijonov duš. Od L apr. 1930. do L julija 1935. se je rodilo 12,420.000 novih občanov umrlo pa jih je 7,423.000.
Za stoletnico smrti slavnega fizika Am-pčrea pripravlja pariška akademija znanosti kakor ves učeni svet velike proslave. Ampčre je bil pravi vzor učenjaka, Id je svetu popolnoma odtujen In se za zunanjo, sti ne briga.
Nekoč je v akademiji znanosti imel predavanje Nepričakovano je stopil v dvora, no z zamudo mož v modrem fraka Sedel je brez nadaljnjega v prvo vrsto to sicer na sedež, ki je pripadal Ampčreu samemu.
Ko je hotel fizik po predavanju sesti na svoj sedež in ga je našel zasedenega, je vprašal svoje tovariše, kdo je vsiljivec. Izkazalo se je, da ni gost nihče drug nego Napoleon, katerega je akademija svoja, časno izvolila za svojega člana. Cesar je pomagal učenjaku s nasmehom fcs zadrege ln ga povabil, naj pride naslednji večer Ob 7. k njemu v Tnilerije v goste. Ob tej uri so se bili zforali Napoleonovi gostje ▼ slavnostni dvorani, toda Ampčrea ni bSo od nikoder. Cesar je ča&al celo uro, potem je ukazal, naj servirajo obed. Ampe-
re je bil tako zamišljen v svoje delo, da je na cesarja in njegovo povabilo pozabU.
Spominska znamka fizika Ampira
Štirje ljudje zgoreli pri živem telesu
Razburljiv požar v Londonu
V rani jntrapji uri je začelo neko londonsko stanovanjsko poslopje goreti. Ognja niso opazili prej, preden ni bila ie zgradba v plamenih. Ljudje so skušali s ceste vdroli v hrte, iz katere so Soli obupne krike na pomoč. Toda stopnišče je bilo že v plamenih. tabo da reševalei niso mogli noter. Na nekem oknu v dragem nadstropju ae je med tem prikazala ženska, ki je milo prosila, naj jo rešijo.
Obletnica bitke pri Adui v Rimu
Italijanski kralj Vittorio Emanuele HL z min. predsednikom M u s s o-linijem in dragimi vojaškimi odličniki med mašo v spomin žrtvam nesrečne
bitke pri Ačhrf 1.1896
Reševalci so razprostrli svoje suknje la jI zaklicali, naj skoči skozi okno. ker jo bodo ujeli. Se preden se je to zgodilo, pa jft ženska hipoma izginila. Bržkone so m jI bifk vdrla goreča tla pod nogami. Neha dr»-ga ženska je planila skozi okno, ne da fet • čakala, da jo ujamejo. Skočila je akoii aaprto okno in 90 jo našli težko Ranjeno na tleh med drobci stekla. Kmalu potem je prihitelo okrog 200 gasilcev z 20 brizgalnand. Sprva niso mogli niti oni z maskami na obrazih v poslopje. Šele potem, ko so nekoliko obvladali ogenj, so mogli vdreti v višja nadstropja. V drugem nadstropja so našli poleg stopnic truplo neke ženske, ki je držala mrtvega Šestletnega otroka v naročju. V najvišjem nadstropju so odkrili zoglenele ostanke neke zakonske dvofiee. Število smrtnih žrtev tega požara pa bo po vsej priliki še večje.
Pogreb prof. Pavlova
Ob udeležbi tisočglave množice ao pokopali v Moskvi slavnega fiziologa in člana ruske akademije znanosti prof. Pavlova. V pogrebnem sprevodu so bili sorodniki, prijatelji, zastopniki znanstvenih in javnih organizacij ter delavci. Na pokopalUču je govoril med drugimi ljudski poverjenik za narodno zdravje Kaminski. Krsto so spustili ob zvokih mrtvaške koračnice »n streljanju topov v grob nedaleč od grot« slavnega kemika Mendelejeva.
S
£
Resnica je. da gledaš z očmi ljubezni napačno- Nikoli pa ne gledaš tako napačno kakor z očmi sovraštva.
Ni90 najbolj nepravični ljudje, ki rajši odpustijo majhno hudobnost nego veliko neumnost.
Najnevarnejši sovražniki so tisti, ki vedo napraviti krivico ne da bi prekršili pravico.
0 enakosti ljudi je prepričan vedno le nepomemben človpk.
Vsaka izpolnjena želja je tudi - izgublie-no upanje.
Ustvarjajoči človek je solist v orkestru človeštva. Iz tega sledi njegova samotnost pa tudi njegova odvisnost od množi oe>
Novi angleSki kralj pred
iiii *«< 11 *. 1 1
Kralj Edvard VIIL je te dni govoril narodom Brftskega Imperija prvtt po
Marsovci se zanimajo za zemljane
pravi astronom pro$. Robert Damkm iz Niče
Astronom prof. Robert Damion, ki živi v Niči, je izjavil te dni nekemu časnikarju, da skušajo Marsovci v zadnjem času priti z zemljani v zvezo. To mnenje Je podprl z nekimi pojavi, ki jih je opazoval v svojem observatoriju v Predaipah.
»V raznih temnih nočeh letošnje zime«, je dejal, >sem opazoval, da se je nebo okrog Marsa razsvetljevalo v čudni, temno modri svetlobi. Ta svetloba je trajala vsako krat prilično štirideset sekund m je bila tako svetla, da sem z njeno pomočjo brez nadaljnjega mogel čitati časniski tisk.
Podobne pojave so opazovali že prej, zadnjič ga je videl neki moj tovariš pred osmimi leti v bližini Lyona. Prepričan sem,
da izvra ta svetloba od Marsovcev M -
šajo s tem na nam še neznan način dajati znake zemlji. Če gre res za takšne znake, potem bi seveda ne mogli odgovarjati, kajti mi ne moremo zgraditi niti žarometa*, ki bi projicirali svetlobo vsaj na četrtino razdalje do Marsa. Toda prišel bo dan. ko bomo rešili tudi vprašanje medplanetnega občevanja. Pred mnogimi leti je knovita Francozinja, ki so jo takrat smatrali za ekscentrično, volila 100.000 fr. za moža, M ti kot prvi ustvaril zvezo s sosednim planetom. Akademija znanosti upravlja Se vedno to vsoto in uporablja obresti iz nje a podpiranje znanstvenih stremljenj v tem področju.«
Srečna sedmica
Babja vera v Angliji in na škotskeo
»Jaz sem sedmi otrok sedmega otroka, ki je imel spet sedmega otroka za mater - in iz tega izvira vsa moja sreča,« pravi mieter W. A. Foyle. največji knfigotržec na Angleškem. Če ga pa vprašaš, katere stvari smatra za svojo največjo srečo v življenju, ti odgovori: >Največja sreča je bila zame, da sem pri sprejemni skušnji za državno službo padel. Moj brat, ki je isto tako padel, je začel potem v moji družbi trgovati s starimi knjigami. Kaj je postalo iz tega, Itak veste.«
Brsta prodata danes vsako leto okrog &
milijone knjig. Na Angleškem in Irskem ji sploh zelo razširjena vera da Je sedmero« otroku namenjena posebna sreča- Irci dajejo svoje sedmorojence študirati medicino, ker so prepričani, da imajo posebno sposobnost za zdravljenje. Na Hebridih pa še trdneje verjamejo, da je sedmi otrok sedmega sina sposoben ozdraviti sploh vsako bolezen, pa naj bo njegova zdravilna metoda kakršna koli. Nu. in zdravilne metode takšnih sedmorojencev so včasih zelo čudne. Skrk zdravijo na Hebridih n. pr. tako, da pleše sedmorojeni otrok bolniku po hrbtu.
Obrazi z Daljnega vzhoda

Od ngoraj navzdol: baron Kuhiro H i ranam a; princ Fnmimaro K o n o j e; general Minami, japonski poslanik v 8inkfcigu in baron Kij ara. Ti možje se imenujejo v sveži z obrezovanjem novega japonskega kabineta
Rekordno prase
Madžarski živinorejci se pripravljajo z vnemo na svojo veliko spomladansko razstavo v Budimpešti. Glavni junak te razstave bo po vsej priliki prašič, ki ga Je vzredil neki Adalbert Szigeti v štirih letih. Prašič se imenuje Jona (bržkne zato, ker ga bodo požrle kakšne »veUke ribe«) in meri v višino 117 cm. dolžino 228 cm. obseg pa mu je 223 cm! Jasno, da je tudi njegova teža temu primerna: 680 kg. Najbolj zanimivo pa je to da je žival navzlic tem dimenzijam popolnoma zdrava in celo izredno gibčna. Njegov lastnik pravi, da poje žival vsak dan 2 kg jabolk in 5 do> 6 kg koruzne moke ter ko-
Mož
z umetnim obrazom
V mestni bolnišnici v Birminghamu so Izvršili prav tako uspešno kakor edinstveno kozmetično operacija V to bolnišnico so oddali moža. ki je pri težki eksploziji izgubil svoj nos in trepalnice ter je bil vee ska-žen. S plastično kirurgijo so mu po dvajsetih operacijah napravili obraz takšen, kakršen je bil prej.
Največji aparat za posnetke iz zraka
T Novi Mehiki izdelujejo ta čaa velike zračno karto doline Velike reke (Rio Gran-de) in pri tej prfliki so uporabil prvič novo kamero za topografske posnetke, ki je največja na svetu.
Kamera ima deset teč v desetih posebnih ■sklopih. lede skupaj obeežejo oaetrrije preko 3(10 štirj. km. Zakiopi ^ mod seboj električno vezani in se sprožujejo pri snemanja
avtomatično. Letalo, bi prena&a to kamero, leti pri tem v višini 4000 do 5000 m. Odtisi posameznih posnetkov dajejo sestavljeni površino skoraj enega šiirjaške-ga metra. S to kamero nameravalo posneli
56-000 km* zemlje, fotografije tega or< lja bodo daie todi prvo zares točno njegovo karta Stroški pa so zelo visoki.
ANEKDOTA
Moeart, tedaj ie bolan mož. je sedel v neki vesefi družbi. Eden izmed njegovih znancev je dvignil kozarec z besedami: »Mozart naj živi!« Neki drogi izmed veselih muzi-kantov je na te besede od težil kozarec, pogledal Mozartu v bolno smehljajoči se obraz in dejal: »Veste kaj, prijatelji, pijmo rajSl na naše zdravje. Mozart bo živel dalje nego mi.«
VSAK DAN ENA
O R T
S P
Hermes: Printerje
Po dolgem presledku se zopet sestaneta Imenovani moštvi, ta to t prvenstveni tetami. Upamo da nam bosta prvi kot drugi pokazala res lep nogomet Moštvo Primarja si lahko zamislimo kot favorita, toda tudi SiSkarji se ne bodo dali kar tako premagati, saj so v zadnjih dveh nedeljah katastrofalno porazili moštvo Celja na domačih tleh s 7:0 ter kombinirano Dirijo s 4 K), tako da imajo zavidljiv količnik golov. Tekma se vrši ob 15.30 na igrišču Hermesa ,ob 14. je predtekma.
Službene objave LNP
1& seja s. o. LNP dne 5. IIL 1936
1.	Delegirajo se k tekmam 8. t. m.: Her-mes-Primorje Čamernik (sporazum), predtekma Pečar, stranska sodnika za glavno tekmo Dorčec Vrhovnik. Atletiki—^Maribor Ramovš. Železničar—CSK Lukežič. Ko-rotan—Svoboda Macoratti. Brod—Slovan Sketelj, ki ima obenem pregledati igrišče v svTho verifikacije.
2.	Opozarjajo se klubi, da morajo sklepati sporazume o sodnikih točno v smislu § 37 sav. sodniškega pravilnika, sicer se ne vpoštevajo.
8. Kaznuje se po § 61 s. prav. ss Dolinar Vekoslav s 14-dnevno zabrano gojenja.
4.	Kaznuje se po § 61 s. prav. ,pr. ss inž. Je&ih Stane z ukorom.
5.	V smislu rešitve s. o. JNS (Sportista lil. februarja t 1.) je potekla kazen ss Jordana Ivana dne 29. februarja t. 1.
19. seja k. o. 3. marca 1936
Kaznujejo se: Žitnik Ludvik, Ilirija, po §§ 26, 18 k. p. z uporabo § 7 k. p. z 18-mesečno zabrano igranja; všteje se mu suspenz in mu kazen poteče 22. avgusta 1937. Unterreiter Josip, Ilirija, po § 36 k. p. e 6-mesečno zabrano igranja; všteje se mu suspenz od 22. do 28 februarja t. 1. in mu kazen poteče 29. avgusta t. 1. Slapar Franc, Ilirija, po 26 k. p. z uporabo § 3 k. p. s 6-mesečno zabrano igranja; všteje se mu suspenz in mu kazen poteče 22. avgusta 1936,— Janežič Josip. Primorje, po § 18 k. p. z enomesečno zabrano igranja od dneva objave.—
Spisi k. o. o tekmi Primorje—Ilirija dne 16. februarja t L se odstopijo u. o. v nadaljnji postopek; glede poškodbe Janežiča Josipa. Primorje. s predlogom za postopek po § 25 splošnega pravilnika.
Spisi o prijavi proti Jančigarju Viktorju ta Karlu, Slovan, se odstopijo p. o. v svrho ugotovitve datumov prijave za Slovana.
Ostale zadeve se odložijo na prihodnjo sejo.
21. seja p. o .dne 4 marca 1936.
Spored prvenstvenih tekem 8. marca. V LJubljani, igrišče Hermesa, ob 15.30 Her-mes-Primorje s predtekmo ob 14., službujoči Drašler, oba kluba po pet rediteljev. — V Celja, igrišče po izberi Atletikov, ob 15.30 Atletiki-Maribor s predtekmo ob 14., službujoči Hrastnik, Atletiki 10 rediteljev. — V Mariboru, igrišče Železničarja, ob 15. Železničar—ČSK s predtekmo ob 13.15, službujoči dr. Glušič, Železničar 10 rediteljev.
Odobri se prij. tekma Korotan-Svoboda v Kranju s predtekmo; Brod—Slovan ob 15., obenem s« naproša sodnik, da izmeri igrišče v svrho verifikacije.
V	smislu dopisa Ilirije z dne 1. marca t. L se izloča Ilirija iz nadaljnjega prvenstvenega tekmovanja in se vse preostale tekme verificirajo s 3:0 p. f. za protivnike (§ 14 II prav. sav. prv. tekem).
Za 8. t. m. določena prv. tekma pomladka Mars-Mladika se preloži do objave savez-nega pravilnika za tekme pomladka.
Verifikacije igralcev: S pravico nastopa 14. marca t. 1. za Rapid Petak Rudolf, za Gradjanski Bujanič Franjo, za Slavijo Jenko Gabrijel. S pravico nastopa 12. maja in 12. avgusta t. 1. za Dravo Jurgec Karel. S pravico nastopa 4. junija in 4. septembra 1936 za Korotan—Kranj Sagadin Milan.
V	roku treh dni imajo dostaviti savezni Izkaznic? z odjavama: bivša Svoboda—Mrb za Petaka Rudolfa, Svobodar—Lj. za Jenka Gabrijela.
Suspendira se do poravnave obveznosti napram prejšnjemu klubu Vahen Stanko, Mars.
Veže se po § 8 HI spi. prav. za Ilirijo Grintal Josip do 31. decembra 1936. Vežejo se po § 8 ITI spi. prav. za Muro Kos Josip, Horvat Nikolaj, Čagram Štefan, Kar-doš Ivo, Debelak Ivan, Serec Anton, Kar-doš Evgen, Bosina Josip, Malačič Ladislav, Debelak Štefan, vsi do 30. novembra 1939.
Klubom, ki urgirajo savezne izkaznice, se sporoča, da bodo vse zaostale izkaznice, razen onih, ki jih prejšnji klubi niso dostavili, gotove tekom prihodnjega tedna in da jih koncem prihodnjega tedna prejmejo.
Poziva se Ilirija, da takoj poravna sodniško takso za predtekmo dne 1. marca t. 1. Poziva se Slavija, da v roku 14 dni plača Zalogu 55 Din kot odškodnino za neodigra-no prijateljsko tekmo 23. februarja t. 1. Poziva 3e Hermes, da v roku 14 dni nakaže Mariboru znesek 124 Din izza lanskega gostovanja Maribora v Ljubljani
Dopis Železničarja 176 z dne 28. februarja se ne obravnava, ker ni taksiran.
V	zadevi protesta Železničarja proti verifikaciji tekme Maribor—Železničar dne 23. februarja t. L se zaprosi JNS za avtentično tolmačenje § 19 spi. prav.
Pozivajo se vsi o. o., da na svojih prvih prihodnjih sejah izžrebajo pare in termine spomladanskega prvenstva drugega razreda za svoja okrožja.
Turni smučarski tečaj SPD na Triglavu od 22. do 29. marca. S tem praktično poučnim izletom Vas popelje vodja tečaja g. Kveder Janez iz Mojstrane na Staničevo kočo čez Hribarico na Sedmera jezera ter čez Bogatin in Vogel na Črno Prst Tečaj je vezan s poučevanjem coraške tehni-
ke na strminah, na' vežbališčih in praktično na izletih. Predvidenih je tudi več izletov tako na Kanjavec, na Debeli Vrh, na Prši-vec, na Rodico, Novi Vrh in drugi Nepozabni so vtisi iz takih tur in kdor je že presmučal Triglav, ta se zopet in zopet vrača nazaj na solnce v brezskrbno prostost. Neznane tajnosti skrivajo globoko zasnežene planine in premnogo užitka in zadoščenja nudijo smučarju ob lepem smuku in prekrasnih pogledih na zasnežene vrhove, ko v dolinah že oživlja zelena spomlad. Sneg je v tem času enakomeren in nudi prvovrstno smuko. Podrobnejše informacije daje Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, objavljeno bo pa tudi v dnevnikih. Pogoj za udeležbo je znanje plužnih obratov ter vzdržnost. Prijave so omejene
Tekmovanje za prvenstvo Pohorja v slalomu priredi v nedeljo 8. t m. ISSK Maribor na Klopnem vrhu Start bo ob 11. Proga je dolga 300 m in znaša višinska razlika 80 m. Tekmovanj« bo v dveh kategorijah, za verificirane tn neverificirane tekmovalce in tekmovalke Razglasitev rezultatov takoj po končani tekmi. Prvi trije plasirani v vsaki kategoriji prejmejo lepa darila. Prijave nasloviti do sobote 7. t m ob 12. na nasiov: Danilo Vahtar, Maribor, Gosposka ulica S7 aii pa do ne. delje 8. t m. do 9.30 v koči na Klopnem vrhu.
LZSP. Vse smučarje opozarjamo, da se napovedano prvenstvo Ljubljanskega zimsko športnega podsaveza vrši nepreklicno v dneh od 7. do 8. marca v Planici. Prijavljenih je že nad 70 tekmovalcev. Klubi, ki svojih tekmovalcev še niso prijavili, na i to takoj store, ker bo to prvenstvo ena izmed največjiih zimsko športnih prireditev letošnje sezije. Vse prijatelje belega soorta na pozrivamo, da v čimvečjem števim prisostvujejo tei prireditvi.
Slalom klub 34 (Tehnični odsek). Sestanek tekmovalcev v petek ob 18.30. Važno radi tekme v Planici.
Službeno Iz 00 Trbovlje. V nedeljo ob 15.30 rezprezentančna tekma A in B moštva na igrišču Amaterja. Amater, Dask, Retje ta Trbovlje napravijo po en lepak in ga v svojem okolišu razobesijo na vidno mesto do petka. Kapetanu se naj javijo do 15. v lokalu Amaterja bile igralci: Gracar,
Iz
Iz Kranja
r— Koncert slovenskih narodnih pesmi
priredi v Kranju pevski zbor Ljubljanskega Zvona v soboto 7. t m. ob 20.30 v dvorani Narodnega doma. Koncert se bo vršil v proslavo rojstnega dne Masaryka. Prodaja vstopnic v trgovini Hlebi.	,
r— Na ljudski uniterzi bo predaval 'drevi ob 20. g. dr. Kuščer: V globino morja. Predavanje spremljajo skioptične slike.
Iz Zagorja
z— Kmetijsko gibanje. Podružnica Kmetijske družbe v Zagorju živahno deluje ▼ vseh panogah kmetijstva. Prireja razna poučna predavanja, ki so vedno dobro obiskana. V nedeljo dopoldne je imel se. lekcijski odsek važen pomenek o novem gibanju cen goveje živine. Storjeni so bili raujni sklepi v korist živinorejcev. Popoldne je v zagorski šoli imel g. Vardjan iz Kmetijske šole iz št Jurja predavanje o vrtnarstvu. Bilo je zanimivo, osobito za gospodinje. V nedeljo 8. t m. po jutranji sv. maši bo v zagorski šoli predavanje g. šušteršiča o sadjarstvu. Po predavanju bo tečaj za škropljenje sadnega drevja in kuhanje žvepleno apnene brozge.
Iz Trbovelj
t— Pevski koncert V proslavo 40 let. niče je priredilo v nedeljo pevsko društvo »Zvon« v Sokolskem domu koncert, ld je nad vse pričakovanje lepo uspel Kako zanimanje vlada med publiko za muzikalne in pevske prireditve, ki obetajo res kaj lepega, je dokazala do zadnjega kotička zasedena velika dvorana V uvodu je g. inž. Verbič pozdravil navzoče in jih opozoril, da bo višek prireditve Gregorčičeva >Jefteva prisega«, ki jo je uglasil p. H. Sattner, nakar je v kratkih besedah poi. jasnil zmisel in vsebino pesmi. Pod spretnim vodstvom dolgoletnega pevovodje g. Oskarja Molla so pevci v spremstvu preko 30 mož močnega orkestra, dovršeno odpeli evoj program. Za vsako odperto pesnitev so želi viharen aplavz. Navdušenje občinstva je res doseglo višek pri >Jeftejevi prisegi«. Odobravanje kar ni hotelo ponehati. Saj ni čudo. Skladba je nudila v resnici pravi umetniški užitek. Kot solisti so izvrstno zapeli gdč. Jeloši. čeva, ge. Moll-ova in Kosi-jeva ter g. inž. Gašparin. Občinstvo je bilo več ko zadovoljno in je splošna želja, da bi nas naš >Zvon« kaj kmalu spet razveselil a kakim podobnim nastopom.
t— Na« jarki. V jarku, ki vodi ob cesti izpod Kurje vasi mimo hiš Lesjaka, Rotorja, Kastelca, Mervarja in Petretiča, se nabirajo različni odpadki in smeti, ker je jarek obložen znotraj le z grobim kamenjem in zato voda ne more odplavljatl nesnage. Duh, ki se širi tam okrog, je vse prej ko prijeten in to že zdaj, ko vlada še kolikor toliko hladno vreme. Kakšen smrad bo, ko pritisne vročina, si lahko mL silite Ob hudih nalivih, ko voda nima prostora v jarku, udan na pot ter jo razriva in ruši. Vsemu temu se da izbeči s prav malenkostnimi stroški, če se obzida jarek z betonom, da bo voda lahko sproti od-plavljala nesnago. To bi bilo tem bolj potrebno, ker je cesta dokaj prometna.
' Iz Novega mesta
n— Dolenjski gostilničarji so zborovali v soboto pri Windischerju. Predsednik g. Josip Windischer mL je opisal težkoče ,go«tU-
Gračner S_, Šuštar, Rugi, Ramšak, Podko-
ritnik, Jordan, Kus Enči, Paradovski, Rems, Beline, Šorn, Jerin, Zupančič, Leveč, Tkale, Lavrič, Vozelj, Miklavčič, Abram, Hrovat, Artnak, Jane, Rus, Pintar, Hribar H. Imenovani morajo prinesti s seboj čevlje in hlače. Amater in Trbovlje se naprošata, da stavita na razpolago drese. Službujoči g. Kuhar. Blagajna Kokalj, Hvala, Stepišnik, Dolinar, Krhlikar, Imenovani ob 14.30 na igrišča, Kokalj preskrbi vstopnice. Trboveljski klubi postavijo po dva reditelja, ki se z roditeljskem znakom ob 13. pred tekmo javijo službujočemu.
Službeno 1* poverjeništva SO LNP Trbovlje. Za izbirno tekmo A in B teama lokalnih klubov se delegira ss. Božič Adal-bert. Tekma se prične ob pol 16. na igrišču SK Trbovlja 8. marca.
Plavalni tečaj v zimskem kopališču SK Ilirije se vrši vsak ponedeljek in petek ob 20. pod vodstvom dipl. športnega učitelja g. Deutza. Ker je prostih samo še par mest, naj se vsi oni, ki bi želeli obiskovati ta tečaj, prijavijo pri blagajni kavarne Evrope ali pa v kopališču pri ključarju ob dnevih, ko se vrši tečaj.
Plavalna sekcija SK Ilirije naznanja članstvu, da se treningi vrše vsak ponedeljek, torek, petek in soboto pod vodstvom trenerja g. Deutza in se jih mora vsak redno udeleževati.
SK Ilirija (Hazenska sekcija). Sekoijsko vodstvo opozarja članice, da sc vršijo redne gimnastične vaje še nadalje vsfko sredo in vsako soboto, in ne ob petkih, kakor je bilo sporočeno na treningu nrošlo soboto.
2SK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 30. sestanek vseh igra če v pri Kočarju. Na sestanku se bodo nazdelfile tu di legitimacije.
SK Svoboda, Ljubljana. Drevi ob 19. sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici. Igramo v Kranju.
IIL redni letni občni zbor SK Sloge se
bo vršil 11. marca ob 18.30 v prostorih Na-bavljalne zadruge drž. železnic — spodnji prostori — z običajnim dnevnim redom. Vabimo vse članstvo na udeležbo.
STK Moste (nog. sek.) Strogo se pozivajo I. moštva, da se udeleže sestanka, ki se vrši v petek ob 20. pri Bajcu. Sestanek je važen radi prv. tekem. Seja odtora ob 19.
SK Istra Jezica. Danes ob 19.30 člonsfr sestanek pri »Re<bcu« na Tyr5evi cesti. Sestanek strogo obvezen za vse člane rada nedeljske tekme z Reko
ničarjev, stroge trošarinske predpise in visoke trošarine. Združenje Šteje 210 članov. Premoženje znaša 38.000 Din. Ravnatelj gostilniških udruženj g. Anton Peteln se je dotaknil vseh perečih gostilniških vprašanj. Omenil je zlasti borbo 1 oblastmi za omilje-nje strogih trošarmskih, policijskih in taksnih predpisov, naštevrfl je s tem v zvezi številne intervencije, ter pojasnjeval, kako je treba postopati z vlogami, ki se odpošiljajo na pristojne urade, posebno še, kar se tiče davčnih zadev. Zborovalei bodo zaprosili železniško direkcijo, da uvede ob nedeljah in praznikih poleg izletniškega vlaka še en vlak, ki naj bi odhajal iz Ljubljane od lo. do 11. dopoldne, iz Novega mesta pa ob 18. uri, a izletniški vlak naj bi odhajal iz Novega mesta ob 21.
Iz Iffligkftfr
1— Velika tatvina ielesniških tračni«. Ko se demontira trobendolski premogokop in ko se skozi Laško vrstijo težko naloženi vozovi z železjem, stroji, orodjem in raznim inventarjem, bi si rad en in drug ohranil kak spomin na lepše čase, ko je še ta rudnik obratoval v polnem obsegu. Tako so si mislih menda tudi trije boljši posestniki iz občine Št. Lenart pri Laškem ter so iz železniškega tira v nočnih urah iztrgali 18 tračnic težkih po 80 do 100 kg ter jih v dveh nočeh z velikim trudom spravili visoko v hribe do svojih domačij, kjer so jih podora-la na veliki njivi. Stvar pa je bila javljena žandarmeriji. ki je z veliko vnemo zasledovala tatove in našla končno tudi tračnice. Žalosten je bil pogled, ko so orožniki privedli pet storilcev močno vklenjenih skozi Laško v zapore tukajšnje sodnije- Ukradene tračnice cenijo na Din 6000.-, prava vrednost bo pa le polovica tega zneska. Nepojmljivo je, kaj je privedlo sicer premožne posestnike do tega dejanja.
1— Matijev sejem ni bil tako dobro obiskan kakor druga leta. ker se je prignalo le 167 glav živine. Prišlo je nekaj kupcev iz Zagreba, ki 90 pa kupili le za en vagon ži. vine. Cena se je dvignila volom na 4 do 450 Din. Čuti se. da nimajo naši kraji več onega števila lepe živine, — sloveli so posebno naši voli _ kakršno smo imeli še
pred nekaj leti. Da kupi kmet obleko, obutev in druge potrebščine in da plača davke, mora pač marsikak rep iz hleva, ki ga ni mogoče nadomestiti. Seno, ki se Je prej skr-milo pri domači živini, se raje proda, ker se pri tem več zasluži nego pri živini.
Iz Ptuja
j_ Nevaren ogenj. V torek zvečer je začelo goreti na gospodarskem poslopju posestnika in železničarja Petroviča v Pacinjah. Gospodar je bil tačas na obisku pri sosedu Hrgi. Petrovič in Hrga sta prihitela na pomoč in najprvo zbudila družino, ki je še trdno spala, nakar sta se podala v hlev reševat živina Ko je Petrovič odgnal iz hleva ravno zadnjo kravo, se je nanj zrušil goreč strešni stol ter ga pod seboj pokopal. Vsega opečenega so rešili izpod ruševin ter ga takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Domove in Sv. Lovrenca v Slov. gor., ki so še pravočasno rešili stanovanjsko poslopje, dočim je gospodarsko poslopje z vsem inventarjem in vso zalogo do tal pogorelo. Škoda znaša nad 50.000 Din.
j— Napad na invalida. Vojni Invalid Kocbek Jožef iz Borovcev se je v nedeljo napotil s svojo petletno hčerkico na obisk k sorodnikom v Gornjo Radgono. Ko se je ustavil v neki gostilni, so ga napadli neznani moški ter ga začeli pretepati, ga vrgli po tleh in ga obrcali. Hčerkica je napadalce kleče prosila, naj postijo očeta, pa vse ni nič zalegla Siromak je obležal s hudimi notranjimi poškodbami in so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima nekaj zlomljenih reber. Krivci ne bo- j do ušh roki pravica
j— Kine bo predvajal v soboto ob 20- in
v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri velefilm »Barkarola« z Gustavom Frdhlichom. Predigra kulturni film in Foxov tednik.
Iz Ljutomera
lj— Vinski Sejem, ki ga je priredile vinarska podružnica, je dobro uspel. Ofcvo-ril ga je predsednik g. Fric Zemijič. ki je v svojem govoru poudarjal, da so bili ▼ Ljutomeru že nekdaj vin skd sejmi, ko so vinogradniki pripeljali svoj pridelek določenega dne na glavni trg v Ljutomeru, kjer so se zbrala tudri kupen od vseh strani 6 svojimi težkimi vozovi. Pozdravil je zastopnika g. bana g. inž. Flego, zastopnika sreskega načelstva, mestne občine in druge. Daj je tudi izraza ogorčenju vinogradnikov na dejstvu, da nabavlja neka zadruga v bližini banačama ter dala s tem konkurenco domačemu vinskemu pridelku. Za mestno občino je pozdravil goste župan g. Kuharič. za bansko upravo pa je govoril g. inž. Flego, ki je poudarjali potrebo regeneracije vinogradov in pomen samopomoči. Razstavljenih je bilo okrog 300 vzorcev vina od 180 vinogradnikov splošno dobre in prarv dobre kvalitete. Napravljenih je biLo tudi netkaj kupčij, za več kupčij pa so bili navezami stiki.
lj— Obrtniški dan bo dne 19. t m. Poročala bosta o obrtniških vprašanjih tajnik zbornice za TOI g. dr. Pretnar in g. Iglic iz Ljubljane.
lj— Kolo jahačev in vozačev je priredilo prijjrteljski sestanek članstva in vseh onih, ki so mu pomagali pri njegovih prireditvah, posebno pri lanski obletniai. Med komičnima in šaljivimi govori, je potekel večer, ki je družil rodbine konjerejcev m drugo članstvo društva, ter bil ob pesmi m godbi prav prleško in konjerejsloo vesel.
Vestnik ZKD
Mladina In kulturno delo med narodom
Na tem mestu smo se že pred dvema tednoma prav na kratko dotaknili vloge naše mladine v kulturnem delu za narod. Naglasili smo, da danes vse prosvetno delo na našem podeželju sioni le na ramah razmeroma majhne peščice požrtvovalnih delavcev. Pretežni del pa stoji ob strani, ne saino popolnoma pasiven, marveč je celo vedno pripravljen, da s prestrogo kritiko, najčešče ob popolnem nepoznanju prilik, presoja in ocenjuje prizadevanja omenjene peščice ter prihaja do zaključka, da prosvetno delo ni v pravih rokah, ker je baje monopolizirano na ozki krožek, ki ljubosumno čuva svoje pozicije in odriva vsakogar, boječ se za vodstvo.
Vodstvo ni nikomur dodeljeno samo po sebi, marveč si ga mora vsakdo pridobiti x delom, s vztrajnostjo, predvsem pa s požrtvovalnostjo in sposobnostjo. Med našo mladino je dovolj mladih sil, željnih razmaha v plodonosnem delu, med njo je mnogo nesebičnih, vztrajnih in sposobnih delavcev, oračev naše narodne njive, pa do dela ne pridejo zaradi značilne črte malodušja in črnogledosti, ki je danes tako zelo prevzela doraščajoče pokolenje ne samo pri nas, ampak še marsikje drugod. Gotovo ni preveč laskavo za mladino, da se udaja brezplodni črnogledosti in jalovemu svetobolju, kajti s tem samo dokazuje, da ji primanjkuje onega svetlega idealizma, ki je najlepša lastnost mladine vseh narodov in vseh časov.
ZKD je kulturna organizacija, ki si teli v svojo sredo svobodoumno in napredno mladino, da bi vrste Bvojih sodelavcev razširila čim bolj in s tem tudi razširila svoje delovanje do zadnjega kotička naše domovine. Ce ZKD ni demokratična organizacija, kjer lahko vsakdo sodeluje in se uveljava na delu za napredek in za kulturno in gospodarsko povzdigo našega ljudstva na osnovi svobodo umnih načel, potem take organizacije na Slovenskem ni in je nikoli ni bilo. Proti nji še nikoli ni bil izrečen kak konkreten, utemeljen in opravičen očitek. V nepoznavanju za naše prilike naravnost ogromnih naporov, ki ga vešče izrabljajo ideološki nasprotniki Zveze, temelji ono lahkomiselno omalovaževanje, ki ga če-sto srečujemo v celo lastnih naprednih vrstah. Vse to pa ni nič drugega, nego šibko opravilo za nedelavnost in pasivnost
Predavanja ZKD. Pri Sokolu v Mostah
drevi ob 20. o temi: »Napetost na Daljnem Vzhodu«. Predava g. dr. Vrčon Branko. — Pri Sokolu v ŠiSki drevi ob 80. o temh »Lužiški Srbi v preteklosti in sedanjosti. Predava g. Vekoslav Bučar.
Opozarjamo društva ZKD na novo nabavljeno igro št 180. »Izgubljenci« igra o zatiranju naroda po bitki na Beli gori v 4 dejanjih Napisal J. F. Karaš, prevedel Razinger Jaro. (9. m. in 4 ž. osebe-, 3 scenerije. Kraj: Češka gorska vas. Caa: Ob koncu vlade Karla VL)
Članicem ZKD. Narodna čitalnica v SiŠki ima svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo 8. marca ob 9. v lovski 6obi gostilne Stepič.
Društva, ki žele posluževati se našega Vestnika, naj pošljejo tozadevno dopise najkasneje do vsake srede opoldne na ZKD Ljubljana, Kongresni trg 1-H.
Okrožni odbor ZKD je bil ustanovljen minulo nedeljo v Metliki. Prihodnjo nedeljo, 8. t m. pa bo ustanovni sestanek okrožnega prosvetnega odbora ZKD ▼ Domžalah.
Posečajte kino-matineje ZKD, ker )e Beti dobiček namenjen izključno kulturnemu dela na deželi.
Sokol na Jesenicah je uprizoril v nedeljo komedijo »Postržek«. Delo je bilo dobro naštudirano. — Vsi sodelujoči so se potrudili in odlično podali svoje vloge. Nadvse ljubka in prisrčna je bfla sestra Tatjana Obersnelova v naslovni vlogi Vsem, ki »e radi smejejo m jočejo, priporočamo naj si ogledajo to nenavadno komedijo v nedeljo 8. marca ob 8. popoldne. Ne bo jfan žal.
Is mariborske ZKD. Opozarjamo društva. včlanjen« v ZKD. da so po odredbi finančnega ministra z dne 5. februarja 1-1936. vsi lepaki in letaki, s katerimi prosvetna in druga društva, ki nimajo špektr lativnega mnfitja^ vabilo na pndsts*^, pss»
davanja. koncerte ftd. oproščena Ume (tankov). O tem so obveščeni dravska finančna direkcija in vsi podrejeni davčni in finančni organi. _ V nedeljo 8. marca priredi
sokolska četa pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah predavanje o gospodinjstvu. Predavala bo gdč. Herma Bračičeva lz Maribora.
Iz Julijske Krajine
Konfinirani
Še pred kratkim smo objavili daljše poročilo o nepojasnjenih aretacijah, ki eo bile izvršene okrog božiča v Trstu in bližnji okolici. Aretiranih je bilo 22 oseb, baje zaradi božičnih darov, ki jih je prejelo precejšnje število revnih ljudi po vsem Krasu. Omenili smo tudi govorice, ki so se širile o teh božičnih darovih. Pretekli Četrtek je poročalo o aretacijah tudi ve-černje »Ceske Slovo«, v katerem je objavil L. Stranskv daljše poročilo iz Rima o položaju Slovanov v Italiji. V tem poročilu pravi, da bo bile darovom priložene tudi trobojnice in razni pozivi V zvezi • tem pa beleži nekatera zanimiva dejstva, ki kažejo na hitlerjevsko propagando.
Preiskava, kakor vse kaže, ni dala konkretnih rezultatov, vendar je ostal na are-tirancih sum. Zaradi tega so bili sredi preteklega meseca postavljeni pred tržaško konfinacijsko komisijo. Menda baš 15. februarja so bili obsojeni: uradnik Roman Pahor, dr. Vladislav Turina in zdravnik dr. Stanko Sosič na konfinacijo po 5 let uradnik Ferluga na 4 leta, nadaljnjih 12 (ali 18?) openskih fantov pa na konfinacijo po S leta. Nekaj dni nato bo bili tudi že odvedeni v konfinacijska taborišča.
Aretacije in obsodbe
V	zadnjem času je bilo po dežefi hviv-šenih spet več aretacij. Pred tržaškim sodiščem je bi obsojen 40-letmi mesar Ivan Puntar s Prosdka zaradi bega čez mejo na 3 mesece zapora. Beg so ogotoviH po razglednici, ki jo je poslal iz sosedne dritove svoji družini. Pred goriškim sodiščem je bil obsojen 574etai Valentin Pbijančec Iz Zgornje Tribuše na 4 mesece zapora, ter je doma skrival dve stari puški in več nabojev.
V	PodfcmJu so karafcinjerp aretirali 27-letnega Angela Rejca in 28-letnega Franceta Kemperla, Id ju je tolminsko sodišč« is neznanih razlogov obsodilo na zapor po nekaj mesecev in na denamo kazen po 800 Kt. Nadalje sta b!la na zahtevo tofcninske-ga sodišča aretirana toda 24-1 etni Leopjld Mflakar in 45-11 etai France Ortar iz Trtai-ka. Na SJaipu pri Idriji je bil aretiran 41-totai Josip Rutar, ki ga je neifcdo ovadU da skriva doma nekaj smodnika in staro avstrijsko vojaško bodalo. V Št Vidra pri Vipavi pa je bi! iz neznanih razlogov aretiran 564etai Peter LipovšSek.
Drobne novice
V	Trstu je bfl, kakor smo poročali, aretiran tudi trgovec Gregorič od Sv. Jakoba. Prvotno so ljudje menili, da so ga aretirali hkrati t drugimi, baje zaradi božičnih darov. Ko so bili Pahor, dr. Turina in dr. Sosič skupno z ostalimi konfinirani, se je izkazalo, da Gregoriča niso spravili v zvezo z njimi, ker je ostal še nadalje v za-pontr O njegovi aretaciji krožijo razne govorice, katerih verodostojnosti vsekakor še ni mogoče dognati. Nekateri menijo, da je bil aretiran zaradi nekih besed.
Po vsem Krasn se je v zadnjem 9asu zelo razvila lesna industrija. Povsod sekajo drevje in tudi bore, ki jih rabijo zlasti kot gradbeni les. Oblasti so dovolile, da se smejo posekati tudi drevesa s premerom po 15 do 20 em.
izterjevanje davkov v kotmriškf obfini Je prevzela goriška mestna hranilnica. Pogodba z občino je bila sklenjena za dobo do L 1942.
Stečaji in poravnave. Meseca januarja m februarja je bOo na Goriškem 10 stečajev in poravnav. Med drugimi so napovedali Btečaj Josip in Ivan Vidmar v Ajdovščini ter Stavbena zadruga v Vrtovi.
Zaradi sankcij je bil pred kratkim izdan dekret po katerem rabijo v Italiji za motorni pogon le še mešanico bencina in alkohola. Po predpisih dekreta, ki je stopil v veljavo že 21. februarja, mora biti bencinu prisnešanega 20*/« alkohola domače produkcije.
Iz Trsta Je v nedeljo popoldne odrinil v Vzhodno Afriko nov bataljon fašistične milice. Dva tedna prej je odplul iz tržaške luke velik parnik z nekaj tisoč vojaki* Iz Pule pa so poslali v Eritrejo oddelek vojaštva, ki šteje 400 mož.
Nov oddelek vojaštva v Trst«. Preteklo soboto je, kakor poročajo listi, prispel v Trst V. bataljon tankov, ki je imel dotlej svojo bazo v BolognL Dodeljen je bil tržaškemu armijskemu zboru.
Pri Poli so se od preteklega petka do ponedeljka vršile pomorske strelske vaje. Kakor poroča »Corriere Istriano«, je bil zaradi tega pomorski promet omejen.
S parnikom »Maria di Savoia« so pripeljali iz Vzhodne Afrike veliko število ranjencev v Italijo. Med njimi je tudi več Slovencev, ki so jih iaxmestQi po raznih bolnišnicah v Italiji Druge ranjence so deloma poslali domov.
V	Gorici so oblasti za nekaj časa zaprle prodajalno špecerijskemu trgovca Borisa Staniču na trga Vittoria, ker je baje prodajal blago po višji ©eni, kakor je bila do-ločena z uradnim cenikom.
Smrtna nesreča. Preteklo soboto se je v Trstu smrtno ponesrečil 504etni Josip Ska-rabot V ulici Fabio Severo ga je povozil osebni avto. Šofer, ki je skušal avto v zadnjem trenutku ustavili, je spričo sanka zadel z glavo v prednje steklo ln se nevarno rsnfl po obrazu. Oba so prepeljafi v bolnico, kjer je škarabot kmalu podlegel po* škodbam.
Točno plačo) »Jairm* naročnino
življenja na deželi
TRH* m. 55
8
Pefdc, 6. ITT. 1936
H. CVETIN:	5
Zadnja stran
»Verjamem saimo to, kar moreni prijeta!« Remec se je tiho zasmejal. »Čudma veroizpoved, jelke, doktor? — A tista, ki najdelj pridete z njo!
—	Ničesar ne verjeti in vse domnevati! Vsakogar imeti za krivca, dokler od neoporečno doica zal, da je nedolžen. Človek mora imeti že hudo smolo, da mu ob takih načeMi pravi ptiček uide!
—	Samokres, ctoktor!« Je zdajci preskočil na dnig. važnejša predmet.
Dr. Potnik sd je bil med tem nataknil gumaste rokavice. Previdno je vzel orožje in ga podrža! v luč podstropne svetiljke. Pazljivo je ogledoval kovinski lesket kopita.
>Nu ? — ? Smotka v kotičku Remčevih ust je nestipno zanihala.
»Nič pristnih odtisov. Najbrže je imel morilec rokavice!«
Komisar ie nagrbairačil četo. »Mda — gospodje zžocinei so previdna! Odkar je BertiHon odkril sestav prstnih odtisov, se rokafvičaTjem dobro godi! — Ali je na orožju kak monogram ali kaj podobnega?« »Ne, gospod komisar!« »Lepo — pregledujva dalje!« Z dozdevnim napoTom je Remec vstal iz naslanjača k> sam pristopil k pisalni mizi. »Ste že našli kaj pomembnega .doktor? — Kaj je to?« Z
roko, ki je držala smofko, je pokazal na zvezek v črni vezavi iz voščenega pfliatna, ki je ležal nedaleč oc telefona; dr. Potnik ga je takoj pograbii tn ga odprtega položil pred komisarja.
Ta je počasi obračal popisane liste in kdaj pl kdaj prebral katero izmed naglo načečkanii vrstic.
»Dnevnik« — je rekel nazadmje in skomignil z rameni. »Saimo goske in p nismo/eni čudaki se še dandanes ukvarjajo s takim! rečmi! — Nu, da vidiva . . <
Zdaj je bil prešel! do zadnje popisane strani, ki je bila pokia, prav do sprkuije vrstice. Nato — na drugem Mstu — ničesar več. Ali med listoma —
»Oho — « je jezno zarenčal Remec. »Zadnja popisana stran manjka! Morilec jo je iztrgal, najbrže zato, da ga njeno besedilo ne bi izdalo! Le poglejte, prav dobro je videti!«
Tud. dr Potnik se je bil skloni«! nad zvezkom. Zdaj je hlastno pokimal. »Res je, gospod komisar. Prav imate!«
»Srčna hvala, dragi, za vaše prijazno soglasje! Ljubše bi mi bilo seveda, če bi imel manjkajočo srfcrau! — Toda poglejva. kai je napisanega na zadnji stran ki je ostala v zvezku.«
Tako govoreč, se je še globlje skloniJ nad dnev-nžk mrtvega profesorja. Besede so mu komaj razumljivo uhajale iz ust.
»Kupil neko delo o afriški keramiki — pismo Umetnostno-zgodov'nski družbi — hm. nevažne reči! ---A tole — da, to bi utegnilo nekaj Pomeniti!« Glas mu je zdajci postal močnejši. »Poslušajte, doktor! Tu je zapisano!--Dva čud-
na kiica po telefonu. Dre vi me torej obišče... Vrag si ga vedi, kaj je to! Tri črke--poizkusite vi razbrati te čačke, doktor! Jaz berem Mo:
— in potem je vezaj--«
»Jaz bi bral Mar. gospod komisar!« je odtočno »porekel Potnik, ko si je podržal zvezek tik pred odi. »Mar, ne Mor. gospod komisar 1«
Remec je obotavljaje se pokimal. »Mislim, da utegnete imeti prav! — Potem je torej začetek profesorjevega zadnjega vpisa pred smrtjo taie:
Drevi me obišče Mar, hm — Mar--morda b:
se dalo iz tega kai napraviti! To je najbrže začetek imena--«
Glas mu je postajal prav polagoma tišji, dokler ni popolnoma zamrl. Zamišljeno je upiral oči v črne platnice zvezka. Nato je mahoma vzdignil glavo:
»Previdno ga zavijte, doktor! Tiikajle na ovitku je krasen prstni oditrs — in če ni morilčev, tedaj mora biti od tistega, ki je iztrgal manjkajočo
stran! — Prstni odtis--«
Pogled mu je nestalno begal po sobi in nazadnje obvrsel na sivi lisi v najbolj oddaljenem kotu. »Ali je onile klobuk vaš, doktor?«
»Kaj? Kje? — Tistile? — Ne, jaz namam sivega
klobuka--«
»Dajte ga semkaj!«
Potnik je hitro prinesel komisarju svetlosiv mehki klobuk, ki ga je Remec nekaj časa zamišljeno suikal v rokah.
»Utegnil bi biti moriilčev--utegnil bi! —
Hm, celo monogram ima! To je skoraj prelepo.
da bi moglo biti res! — M. J.--M -r hm
— in Mar--To odpira ra<z©kxle, prijatelj!«
»Ta bi utegnil spraviti storilca na vešaAa!« je razburjen vzkliknflf Poeniik.
»Ne bodite tako nesodobno krvi željni!« je očitajoče odvrnil Remec.
Skozi široko odprto okno je dihal v sobo soparni, vlažni nočni zrak. Remec je brez nagišce krenil po sobi in zaprl polovico okna.
»>K revma-tizmu sem nagnjen«, je dejal Potniku m skomignil z rameni. *Moj vojni dobiček, kai hočemo!« Nato si je potegnil široko, mesnato roko po redkem pdavetm temenu. Oči so mu zamišljeno ob visele na svetiljki pod stropom.
»Da torej še enflorat ponoviva, doktor! — Profesor Dolenec je bil umorjen okoli polnoči. Neznanec — glej čuvajev opis — je prav tedaj ob sumljivih okolnostilh zapustil vilo. Četrt ure pozneje najdejo mrliča. Morilno orožje — samokres angleškega izdelka in brez posebnih znamenj — se najde na kraju dejanja, takisto kakor mehak siv klobuk z monogramom M. J. — Čuvaj je dal izrecno na zapisnik, da je bil neznanec goJoglav. Nadalje poroča profesorjev dnevnik o pričakovanem obisku nekega moškega ali neke ženske, ki poznamo samo prvi zlog njegovega ali njenega imena — Mar ali Mor — najbrže Mar. Na platnicah zvezka je prstni odtis, o katerem se še ni moči izraziti. — Mislim, gospod doktor, <±a je to vse — «
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo orI, Id iščejo služb. Najmanjdl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—v Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^-%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:n « . „	. „.
odgovor, priložite	▼ ZltaUlKaH
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, aH pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipoiacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana.
Podružnica „Jutra" na Sv. Petra cest! štev. 19. (zadružna hranilnica)
sprejema oglase in ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki jim je ta podružnica bolj pri rokah, naj se je pridno poslužujejo.
Sfažfrpilobi
Beseda 1 Din. davefe 3 Dto »a iitro ali dajanje aaslova j| Din Najmanj« toesek 17 Ola
Natakarico
(plačilno, j^dilonočrajo), i dlobrimi spričevali, prijetne mnanjosti, takoj sprejmem. N.-vmeščenje stalno. Pred-Kovrti/. se osebno: Gostiln« t »Orhic, Zagreb, Franio-iianska ulica 18.
5*44-1
Frizerko
iJi starejšega pomočnika, reSfa britja in ondulocije, *o*ejmem tukoj. Sprejmem tnAi učenko, ki že nekaj dfja. — ronnd.be pod šifro »So!š4eo-d otoer«.
M3>'i
Potniki
Besede t Ola. davek S Din, ta Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjii (nesel: H Din
Agente (inje)
isščem v vseh krajih Dravske banovine, v svrho prodaje Skupnega imenika telefonskih predplačnikov za Jugoslavijo, i možnostjo velikega zaslužka. Javiti 9e na »Oripc, Beograd — Palata Rimniooe.
«54-6
r/
»I L
Prodajalko
s& Maribor, z manjšo kavcijo. iščem. Nastop takoj. Informacije pri FridI, Ljubljana, Ižanska 51 v nedeljo 8. marca od 9.—16. ure dopoldne.
540B4
Vsaka oeseda 50 par; davek Din. t* dajanje oaslova " Din, aajmaniši mase* 12 Din.
Dekle
vaje-n« trg. im gospodinjstva. išče primerne zaposlitve. event. bi Jle tudi za natakarico. Cenj. ponudbe prosim pod »V-eetna in točna« na ogl. odd. Jutra..
54412-2
Mlad fant
star 27 let. lepe zunanjosti, pošten, išče službo pri podjetniku kot skladiščnik aJi na avto kot sovozač. Položi kavcijo več tisoč dinarjev. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
5*7-2-2
Pisarniška moč
ki zna tudi nemški, srbhrv. fc madj., išče službo. Nastop takoj. Prijave na ogl. odd. Jutra pod >Dobra moč<.	540&-2
Bukovo oglje
prima, kupuje za promptno dobavo Talionica željeza, Topusko.
5445-7
Seseda I Din. lavek S Din *» Hfro aH dajanje naslova ? Din NaJmanISI tneseb 17 Dto
Vse pohištvo
prodam zaradi od potovanja. Ogledati vsak dan od 3.-5. ure v vili »Nastac 4a, Tržaška ©peta.
5430-18
Avt0,mtito
Besed« i Din. davek 3 Din, ta Hfto ali dajanje aaslrvg 5 Din NajmanjSI *n*<ek 17 Din.
Ford 8 cilindrov
skoro dot, prodam a£ zamenjam za manjši tovorni voz. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >€000«.
BMW
dvosed ei en v brezhftmem stanju, prodam. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod in pol litra«.
5477-10
Motorno kolo
230—350 ccm kupim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Dobro ohranjeno«.	347040
Beseda I Din. davek 3 Din. ta iitro ali dajanje aaslova S Din. NajmanfŠ taesek 17 Ola
4 zidne ventilatorje
kupujemo sa trofazno stru-jo 380 voltov, brez žaluzij z motorjem, 305 do 400 mm krilnega premera. Cenj. ponudbe staviti na Ljubljana, poštni DTedal 28.
5447-39
Kapital
Beseda I Oin. davek S Din. za iitro ali dajanj, o a* lov r 5 Dto. Najmanjii «nesei
n Ola. Vložne knjižice
Vzajemne posojilnice Ljubljani, kupim. Ponudbe na ogiae. odd. Jutra pod »Vzajemna 101*.
5491-16
Denarne zadeve
bančne, hranilniške in po sojilniške terjatve, vseh denarni!) zavodov, vrednostne papirje, Vojno škodo VAM KUPI IN PRODA izposluje razne kredite v gotovini na hranilne k nji žice in hranilne knjižic« na vknjižbo.
Izvede
razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in i gotovino. Zanesljive nasvete in informacije glede nalož be kapitala v gotovini in hranilnih knjižicaii, dobite edinole pri pooblaščeni Trg. agent, za bančne in kredit
DO p0^6
ALOJZIJ PLANINSEK
Ljubljana, Beethovnova ul. M/II. — Telefon 36-10. — Za odgovor znamke.
5359-16
Kdo bi posodil
DinlO.—15.000
na lepo posestvo, proti vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tre pod »Posojila«.
5441-16
Iščemo knjižice
Celjske posojilnice, Ba.no-vinake hranilnice m žaJs-k«-Savinjske posojilnice. Oddamo pa Ljudsko posojilnico in Mestno hranilnico celjsko. Pišite pod »Goto vina« na podružnico Jutra v Celju.
3468-16
Hranilne knjižice
Vzajemne posojilnice v Ljubljani, kupim. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe na ogi. odd. Jirtaa pod »Vtajemna«.
5491-ie
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko
Seseda 1 Din lavek 3 Dio za šifro ali lajanje naslova i Din NajmanjSI znesek H Dtn
Frizerji!
Radi sploine upeljav« smo pocenili »Deh«-c, priznano najboljši preparat za trajno ondulacijo na Din 58.-(eseoeo na Din 34) za 1 liter vod«. — Vzorci grati«! Lad. Ileršiž, Rimska IS.
5450-30
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi taesek H Dto.
Brivnica
dobroidoča, na prometnem kraju Maribora, poceni naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Brivnicac.
frffrUlB
85
»Kakšna ladja pa je to?« je nato šepnil sestri na uho. »Tihotapci alkohola«, je odvrnila Kmiigunda, »in veliki nepridipravi . . . « še nekaj je hotela reči, a v tem je mornar za vpil: »Ne pomenkujta se! Delajta!« In hkra-tu je tako krepko pojavil Kozostrel-cn nogo na tilnik, da ie nesrečnež z nosom trčil v sestrin nos.
Suho skladišče
oddam r najem. Souporaba telefona m prevozna sredstva za dovoz in odvoz blaga n« razpolago. Poizve »e: Ljubljana, Stari trg 32, v trgovini.
5®5-l®
Stanovanje
od O n
Beseda I Din. davek 3 Dir n Šifro alt dajanj« naslova 5 Dto. NajmaafV sneaek n Din.
Stanovanje
2—6 sob, oddam takoj ca Viču. Vprašati Glince, Tržaška 18, pri hišniku.
6456-211
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 3 Din ta iliro ali dajanje aaslova ? Dto. NajmanjSi neaek
n Dto.
Opremljeno sobo
sončno, v I. nadstropju vile oddam. Vprašati: Večna pot 14, v trgovini.
3465-33
VlLlb Soliden gospod
stalen, išče strogo separi-nano sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 1036«.	5448-28a
Sončno sobo
iščem s 15. marcem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica.«.
5132-33®
Dopisi
•»akt beseda 4 3u>, t* vek j Din. n, {itn lajanj« aaslova S Dto.
>!iiinantS< (neaek 20 "Sn
Prilagodila sem se
kakor ste želeli. Moj« srce ni več proeto. Ljubim drugega. M.
5410-ai
Razno
Telefon 2059
Suha drva, premog, jfti Karbo pakete w » dobite pn
1. POGAČNIK
Bohoričeva nI. St 5
Inforntdcije
V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo:
Akademik x, Amerikanec, Boljša in natančna, Brez otrok, Brez otrok in ločen, Bodočnost 222, OeJ dan odsoten, Domačij«, Dobro
RADIO
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio, gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Izvleček iz programov Petek 6. marca Ljubljana 11: Šolska ura: Akademij« 06 100 letnici rojstva Jos. Striterje (izvaja I-dekl. mešč. šola v Lj.). — 12: Citre in man-doMine) plošče. — 12.45: Vreme, poročila.
—	13: Čas, spored, obvesitiik. — 13.15: Orkestralni koncert resne glasbe (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura. — 18.20: Reproduciran klavirski koncert. — 18.40: Kaj mora vsak vedeti o zomliišk knjigi (V. Bidovec). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos proslave rojstnega dne prezidenta Qsvobod;te:ia T. G. Masa<ryko (prenos iz Trgovskega dema) — V odmoru: napoved časa in poročila.
Sobota 7. marca Ljubljana. 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestita. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza. — 18: Za deloTHrst igTa Radio orkester. — 18.40: Vzigojni p:»nen zaupenja (dr. St. Goga'a).
—	19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.50: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr. A. Kuhair). •>— 20.15: Pester večer. — 22: Čas. vreme, poročila, spored.
—	22.15: Radio jazz.
Beograd 16.20: Komorna glasba. — 18.20: Pesmi. — 19.50: Koncert orkestra. — 20.30: Narodna glasba. — 21: Mešan program.
—	Zagreb 12.15: Plošče. — 17.15: Orkester. 20: Dvofakovi Slovansskii plesi. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. 21.30:
ohranjen, Dolgoleten, Do 000.000 gotovine, Erika, Enkratna cena, Bi&a v Ljubljani. Hotel na Gorenjskem, Int&bulacija I mesto. Išče Te sreča, um Ti je dan, Jamstvo, Krasno, Lepa soba. Ljubim otroke. Ljubim otroke, Ljubljana, Marc, Mestna, 3 mirne osebe, M. H. 300, Napredek, Običaji, Prilika 36. Poklu-kar Ana. Prijazna, Prvovrsten, PTomet, Poklicni lovec. Pletenine, Posestvo.
Resen gospod, Reelno, Resnost. Rododendron, Rezer-vato, Stalen, Samostojna prodajalka. Sigurna eksistenca, Štajerka, Takoj iščem, Točen plačnik. Takoj na delo. Trden značaj, Takoj oddam, Testenine, Trgovina, Ugodno, Vestna, Visoko pritličje, Varnost in zaslužek. VeJik promet. Večje posestvo. Zvesto hvaležna. Zelo rentabilno 1904, Za gotovino, 1301315. 2*6. 100.000 10.000.
Centralni trg češkoslovaške industrije PRAŠKI EKSPORTNI SEJEM
od 6. do 15* marca 1936 takoj za Leipzigom
50% popust na češkoslovaških železnicah
25—50% na inozemskih železniških, parobrodnih in zračnih linijah. Nadaljnje informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku Praškega vzorčnega velesejma.
A LOMA COMPANY d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova c. 2.
ČEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT,
PUTNIK, Gajeva ulica (za nebotičnikom),
ali direktno pri direkciji praškega velesejma, Praga VII, velesejm-
ska palača.
JAVNA SODNA DRAŽBA.
V Prevaljah se bo prodajalo na izvršilni sodni dražbi od 11. do 26. marca 1936 50 pritličnih in enonadstropnih stanovanjskih hiš z vrtovi, 408 ha gozdov, njiv, vrtov travnikov in pažnikov, električna centrala na vodno silo in razni industrijski kompleksi in objekti. Cenilna vrednost nad 2,500.000 Din. Prodaja se vrši podrobno v 198 skupinah, gozdovi posebej.
Kvartet mandolin. — 22.15: Ples. — Praga 20: Spevoigra. — 22.30: Koncert orkestra. — V»ršava 20: Pester glasbeni programi. — 23.05: Lahka in olesna glasba. — Dunaj 12: Plošče. — 15.40: Zborovski koncert. — 17.50: Glasba oriemta. — 19.10: Arije in pesmi — 19.40: Orkester in solisti. — 20.10: Lahka glasba. — 24: Plošče. — Berlin 18.40. Komorna gilasbe. — 20.10: Koncert orkestra. — 22.30: Zabaven programi. — Miinchen 18.10: Mladinski koncert. — 19: Komorna glasba. — 20.10: Zvočna igra. — 23: Plesni orkester. — Stutt-gart 18.50: Melodije zvočnih filmov. — 20.10: Operetni večer. — 21.15: Plesna mu-zika, — 24: Mešan glasbeni program. — Rim 17.15: Ciibraški kvartet. — 20.35: Prenos onere iz Milana.
Naše gledališče
DRAMA
Petek. 6. marca: zaprto-Sobota, 7. marca: Pesem s ceste. C. OPERA
Petek, 6. marca: zaprto. Sobota, 7 marca: Katarina Izmajlova. La-dy Macbeth. B. Plesni vefer » operi. V ponedeljek nri-redi primabalerina Narodnega gledališča v Zagrebu Mia Čorakova, v ljubljanski operi svoj plesni večer. Mia Čorakova je pri nas že znana od svojega nastopa v operi lani, ko je s svojimi plesnimi točkami navdušila navzočo publiko. Opozarjamo na ta večer. Cene bodo znižane operne.
Šentjakobsko gledališč«
Sobota, 7.: Kikiriki. Premiera. 300. nastop
g. Lavriča. Nedelja. 8-: Kikiriki.
Mariborsko gledališče Petek. 6.: zaprto.
Sobota 7-: Ob 20. Veseli kmetic. Zadnjič. Gostovanje Cirila Bratuža. člana beograjske opere. Znižane cene.
Razpis poletnega abonmaja v Narodnem gledališču
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje poletni abomma, ki se bo odigral v času od 9. marca do 28. junija 1936. Poletni aborama velja za 8 dramskA in 8 opernih predstav ter se uvrsti v že obstoječi abonma reda G Prigk»e sprejema blagajna gledališke Uprave v poslopju dramskega gledališča vsak dan od 9 do 12. in od 15. do 17. ure.
Repertoar bo obsegal naslednja dela: v Drami: Skvarkin: Tuje dete, Schrek: Pesem s ceste, Vesnič: Gosposki dom, Gaite-worfchy: Družinski oče, NTwš5č: Pot oikoli sveta, Werfel: Juarez in Maksimilijan, Lave ry: Prva legija, Besier: Sovražnik ljubezni. — V Operi: Stramss: Šaloma, Strauss: Kavalrr z rožo, Donizetti: Lucia di Laimiermoor, Verdi: Oh tel o, Gounod: Faust aLi kako drugo delo opernega repertoarja; dailje operete: \Vemberger: A pro-poe, kaj dela Amduila?, Lehar: Vesela vdova in Raha: Pesem ljubezni.
Poletni abonma se plačuje v štrrih zaporednih mesečnih obrokih: 1. obrok pri vpisu, Z obrok 1. aprila, 3. obrok 1. maja in 4 obrok 1. jum.ija t. 1. Obroki so: za ložo v parterju in v I. redu štev. 1 — 5 a 213 Din, za ložo v I. redu štev. 6 — 9 a 256 Din; za partemi sedež I. vrste 64 Din, od II. — IIL vrste 58 Din, IV. — VI. vrste 52 Din, VH. — IX. vrste 48 Din, X. — XI. vrste 40 Dčn; za balkonski sedež L vrste 39 Din, II. vrste 32 Din. IIL vrste 27 Din; za galerijski sedež I. vrste 24 Din, II. — IIL vrste 20 Din, IV. — V. vrste 16 Din.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na izredno nizko ceno in plačilno ugodnost poletnega abonmaja, ki omogoča pač vsakemu stalen obisik našega gledališča. Zato vabi k nunogoštevrlnermi podpisu.
Uprava Narodnega gledališča.

f
Umrl nam je naš dobri stric
Ljudevik Stiasny
ŠOL. NADZOR. V P,
dne 5. t. m., po kratki mučni bolezni ▼ 74 letu starosti.
Pokopali ga bomo v soboto dne 7. marca ob pol 15. uri na slovenjegrasko pokopališče.
SLOVENJGRADEC, dne 5. marca 1936.
Rodbine: STIASNT, VUDKOVIC, ZORCIC, RAK in POVH.
t
Nocoj ie umrla naša draga mama
JOSIPINA KOZAK.
Pogreb bo v peteh, 6. marca 1936 ob 4.30 uri popoldne od doma žalosti, Poljanska c. 21 (gostilna Štrafzei) na pokopališče U Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne §. marca 1936.
VLADO, JU6, FERDO — sinovi snahe, vnuki in ostalo sorodstvo
Urejuje Davorin Ravijen, — Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnarja Prano Jozertek. — Za tnaeratnJ dal ja odgovor« Alojs Novak. — Val s LMtiva