GLAS NARODA I ★ List slovenskih delavcev v Ameriki, cjtathje otozasjaio. da pravočasno oteore naročni- ' no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako fte niste naročnik, pošljite en dolar ta dvomesečno poskusni o. TELEPHONE: C H el sea 3-1242 Eulerrd m Srrood CIssk Matter Srptrmber 21st, 1903 st Um Post Offlec M Nmc Verb. N. 1', onder Art «f Cwnm of March 3rd. 187* ADDRESS: 216 W. mth ST., NEW YORK No. 64. — St ev. 64. NEW YORK, MONDAY, MARCH 20, 1939- PONEDELJEK, 20. MARCA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIl. ROMUNSKI KRALJ JE REKEL, DA RAJE TVEGA VOJNO, KOT DA BI SE VKLONIL ZAHTEVAM JE ZE ZAČELA GRABITI PO ROMUNSKI CIO je baje pod komunističnim vplivom Nemčija zahteva od Romunske, da opusti vso svojo industrijo. — Nemčija zahteva od nje vse žito, petrolej, živino in vsa živila. — Romunska je odločno zavrnila zahtevo. LONDON, Anglija, I 9. marca. — Angleška vlada je iz svojih lastnih virov iz Bukarešte prejela poročilo, da je načelnik nemške trgovske misije dr. Helmuth Wbhlthat rumunski vladi predložil ultimatum, ki zahteva: 1. Da Romunska s posebnimi odredbami zmanjša razvoj svoje industrije, stopnjevaje zapira svoje obstoječe industrije in se naj omeji samo na to, da postane popolnoma kmetijska država. 2. D^ gre ves izvoz žita, petroleja, živine in živil izključno samo v Nemčijo. 3. Ako Romunska ugodi tem zahtevam, bo Nemčija pripravljena jamčiti Romunski teritorjalno nedotakljivost in neodvisnost romunskega naroda. Kralj Karo! in njegova vlada sta to zahtevo odločno zavrnila. Vpričo te^a je kralj Karol sklenil, do pozove v vlado voditelje vseh strank, vključno d r. Juliu Maniua, voditelja močne kmelske stranke. — List "Evening Standard" poroča, da je kralj Karol o nemški zahtevi obvestil angleško vlado in rekel, da gre prej v vojno, kot pa bi se vklonil nemški zahtevi. Kot pravi "Standard", je rekel Karol, da more, ako Anglija, Francija in Rusija pomagajo Romunski, pridobiti na svojo stran tudi Poljsko, Bolgarsko, Grško, Jugoslavijo in Turčijo. "Standard" dalje pravi, da Romunska mobilizira pet armadnih zborov, Nemčija pa da ima pripravljenih 22 divizij za svoj pohod proti vzhodi*. Neki zastopnik romunskega poslaništva v Londonu je rekel: "Ce nam Anglija in Francija pomagate, ali ne, Nemčija ne bo nikdar dobila našega petroleja. — Uničili bomo vse vrelce, kot smo jih že enkrat prej." BUKAREŠTA, Romunska, I 9. marca. — Romunska in Rusija sta poslali mnogo vojaštva na meje, ki so na poti nemškemu prodiranju proti vzhodu. Četudi romunska vlada taji, da bi bila odrejena splošna mobilizacija, vendar je znano, da je v Transilvaniji ob madžarski meji 200,000 romunskih vojakov Potniki, ki prihajajo iz Besarabije in severne Bu-kovine, poročajo, da Rusija pošilja v svojo Mag!-notovo črto v Ukrajini ob Dnjestru močno armado. Ta armada pa ni namenjena proti Romunski, temveč proti morebitnemu nemškemu napadu. Po romunskih mestih so trgovine z oblekami razprodale svoje zaloge in prebivalstvo se je pričelo zalagati z živežem. TIDAVAR, Ukrajina, 19. marca. — Madžarska armada je dokončala okupacijo karpatske Ukrajine ter je pričela zapirati ceste, ki vodijo na Romunsko. Cez glavno cesto v vzhodni Ukrajini so položili drevesa in raztegnili žično ograjo. V vzhodni Ukrajini ima Madžarska okoli 200 tisoč vojakov iz nepojasnjega razloga. Meja med Ukrajino in Romunsko ni utrjena in ceste, katere je zgradila Cehoslovaška, so imele namen, da jih Romunska porabi za svojo vojsko, ako bi bilo treba iti Cehoslovaški na pomoč. BUKAREŠTA, Romunska, 19. marca. — Trgovska pogajanja med Nemčijo in Romunsko se nadaljujejo v nervoznem ozračju. Kralj Karol, ki zasleduje stališče Nemčije z vojaškega in gospodarskega stališča, je sklical vojaške SPLOŠEN ODPOR PROTI HITLERJU Anglija skuša ustaviti nemško prodiranje proti vzhodu. — Združiti hoče štiri velesile. LONDON, Anglija, 19. marca. — Angleška vlada se je odločila, ko mirovno poli- PREMIER TISO PRI HITLERJU Dr. Tiso je imel tajni sestanek s Hitlerjem. — Po vrnitvi v Bratislavo je Tiso sklical kabinetno sejo. DUNAJ, Nemčija, 19. marca. — Hitler se je v soboto ob 11 dopoldne s posebnim vlakom odpeljal z Dunaja. Nekaj časa se je ustavil v Lincu, nato pa je nadaljeval svojo pot proti | iierlinu. Ko se je iz Imperial hotela peljal proti železniški postaji, ga je nepregledna množica burno pozdravljala in dekleta so mu v avtomobil metala cvetje. Z njim so se v avtomobilu peljali Joseph Hue rekel, dr. Ar-tur Neyss-lnquart in generalni polkovnik Wilhelm Keitel. Pozno v petek zvečer je pri šel na Dunaj slovaški ministrski predsednik dr. Josip Tiso z ministri dr. Ferdinandom Durčanskim, Kanom Macliom ill dr. Vojtehom Tuko. Pomoči so bili vsi »prejeti pri Hitlerju. Konferenca se je pričela ob .'i. Kjutraj, nakar so »se slovanski ministri vrnili % Bratislavo, kamor so dospeli ob 4 zjutraj in dr. Tiso je takoj sklical kabinetno sejo, ki ji' trajala »Ive uri. V soboto popoldne sta prišla dr. Diirčanski in e raz-govarjala z viiaujim ministrom Joachimom von Ribbeiitropom. Po enotirnem razgovoru s slo vaškimi ministri tv je tudi von' Riibbentrop odpeljal v Berlin, slovaška ministru pa sta se zopet vrnila v Bratislavo. BENEŠEV POZIV I "LEWIS SI JE IZPOSODIL SVOJE LIGI NARODOV1 IDEJE OD MOSKVE; PRAVI FREY zaplenjene^ srečke BOSTON, Mass., 19. marca. — V hotelu Essex so poštni uradniki aretirali dva Ne\v-vorčana, ki sta imela pri sebi 2000 zvitkov srečk irske loterije. Ce bi se jima posrečilo vse srečke prodati, bi skolek tala milijon dolarjev. grof ciano pri papežu RIM, Italija, 18 marca. — Papež Pij XII. je danes sprejel v avdienci italijanskega vnanjega ministri grofa Cia-na. Avdienca je bila deloma osebnega, deloma pa uradnega značaja. tiko in je, kot pravi nek diplomat, — odložil svoj dežnik in si vrgel čez ramo puško. poveljnike, da svetujejo kronskemu svetu glede bodočnosti Romunske. ZADNJE POROČILO: Iz Bukarešte poročajo, da je Romunska baje kapitulirala in da bo ugodila vsem Hitlerjevim zahtevami. Poročilo se ni oficijelno potrjeno« Liga naj nastopi proti Nemčiji n a temelju desetega člena svojega pravilnika. — Apel ne bo dosti zalegel. ŽENEVA, Švica, 11». marca. — Edvard Bcneš, bivši predsednik čehoslovaške republike, je danes poslal generalnemu tajništvu Lige narodov brzojavko, v kateri zahteva, naj nastopi proti Nemčiji in sice'.' na temelju desetega člena Li-ginih pravil. Deseti člen določa da morajo v slučaju napada na kate reko!i članico Lige nastopili proti napadalcu vse države, k", so v Ligi včlanjene. Beneš je precej optimističen, ker misli, da bo Liga pomagala njegovi domovini. LOS ANGELES, Cal., 18. marca. — Jan Masarvk, bivši čehoslovaški poslanik v Londonu, je nameraval meseca a-prila predavati po raznih a-meriških mestih, pa je danes vsa predavanja ofi|M>vedal. — Odpotoval bom v Londot:, — ji* rekel, — da bom zvedel, kaj se v Evropi pravzaprav dogaja. Od pl oval bo s parnikon. "Queen Mary". CHICAGO, III., 11». marca. — Bivši čehoslovaški predsednik dr. Edvard Beneš je poslal štirim vodilnim velesilam, Zdr. državam, Angliji, Franciji in Rusiji proti nemški okupaciji Čehoslovaške protest naslednje vsebine: "Cehi in Slovaki so žrtev velikega mednarodnega zločina. Cehi in Slovaki danes ne morejo protestirati in se zaradi do godkov preteklega meseca ne morejo braniti. Zato jaz, kot bivši predsednik Čehoslovaške, Vam naslovim svoj protest. "V septembru lanskega leta so mi bili vročeni angleški in francoski predlogi in pozneje monakovski sporazum. Obe li stini ste vsebovali obljubo jam-ščine za nedotakljivost in vai-nost čehoslovaške zemlje. Obe listine ste zahtevali velikanske žrtve od mojega naroda v prid miru. In te žrtve je čehoslovaški narod prinesel. WASHINGTON D. C.. 19. marca. — John F. Frey eden podpredsednikov Ameriške delavske federacije ki je obenem tudi predsednik organizacije kovinskih delavcev, bo najbolj nasprotoval ka-kršnemukoli sodelovanju z Lewisovim kongresom za industrijalno organizacijo. Frey je že od nekdaj velik Lewisov nasprotnik. Že par tednov se vrše poga-janja med zastopniki Delavske federacije in zastopniki Lewi so vega kongresa. S vrha teli pogajanj je ustvariti enotno a-nieriško delavsko gibanje. Začela so se na pobudo pred-_ __ _ sednika Roosevelta in dela v- Združene drŽave so Nem- Miss P,e^in,Vvo v \\ asmngtonu, nadaljevala so NEMŠKI IZDELKI P0VRŽENI VIŠJI CARINI čiji povišale carino za 25 odstotkov. — Nemčijo hočejo gospodarsko kaznovati. WASHINGTON. 1>. C., 11». se pa v New Yorku Prihodnji sestanek bo dne 24. marca. Ob tej priliki bo najbrž igrala veliko vlogo drzna Preveva izjava, da jo Lewisova organizacija p o d vplivom komunistične iuterna- marca. — Po naročilu predsed cijonale ter da dobiva svo i:ika Koosevclta j< zvezna v!;« da ostro nastopili', proti Nemčiji, da vstavi njei;o osvojeval-lio politiko. Zakladniški ura 1 je naznanil, da bo morala Nemčija po -2. aprilu za svoje blago, ki ga bo pripeljala v Združene drž;' ve, plačati odstotkov ka- zenske carine, prizadetih ve« V>Ied tega bo sto vrst nemškega blaga. Jutri bo v senatu stavljena predloga za preinembo obstoječe nevtralne postave, da bo mogel predsednik po svoji pre vidnosti prodajati orožje vsaki državi. Predsednik senatnega odbora za vnanje zadeve senator Key Pit t mail je rekel, da bo premciijeiia postava koristila Angliji in Franciji v evropski vojni, dokler bodo ladje obvladovale Atlantik. Po Pittmanovi predlogi bodo odpravljene vse dosedanje nevtralne posta\e in bodo morale države plačati za vsako o-rozje, ki ga kupijo v Združenih državah, v gotovini in ga bodo morale odpeljati na tuj'h ladjah. Poleg tega pa državni de- ri a vodila iz Moskve. Vse je radovedno, s kakšnimi dokazi bo Frey podprl to svojo trditev. Toda včeraj je izjavil, da so Levisovi predlogi v nekakšnem soglasju z navodili iz Moskve ter da jih a-meriško delavstvo ne sme pod nobenim pogojem sprejeti. Frey je mnenja, da Federacija nikdar ne sme dovoliti, da bi dobila vlada kontrolo nad ameriškimi delavskimi zadevami. — Ce se to zgodi, — je dostavil, — bodo naši delavci na istem stališču kot so delavci v fašističnih državah. slovaškem in da ne bo priznala nemške osvojitve. Toda Pit t mano v a predloga bo v senatu zadela na nasprotnike. Senator Borah je namr» reč rekel: "Po monakovskem sporazumu je Cehoslovaška morala izginiti." Senator H. Johnson pa je rekel: "Ne maram, da bi se Amerika mešala v njihove zadeve in tudi ne maram, da bi se drugi vmešavali v našo." Senator Bennett Clark, ki partment sestavlja oster pro- nasprotuje vladi mednarodni test, ki bo še ta teden predlo- politiki, jc že dokončal svoj go-žen naeijski vladi. Ta protest vor ki ^ !w> ime, y sonatu u bo najostrejši, ki ga je Še a te,jen \n ^ ž njjm nastopil meriška vlada poslala kaki dr- proti vsaki pronu.mbi nevtral-Navzlic temu pa ena izmed žavi, toda navzlic temu bo se jne po*tave. velikih držav, ki je podpisala ta sporazum, razdeljuje našo stavljen tako, da ne bodo prt kinjeni diplomatski od noša j i. .....i------------» --------MIIJIMII (11 |»Ioill«i l • l\ I iniiiunajl, zemljo, jo zavzema s svojo ar- »li pa bi bila celo um povedana mado in s pretnjo nasilja in z'vojna. vojaško silo postavlja "pro- | ....... tektorat*' 1 micijski vladi po- Pred vestjo sveta in pred' vcdnla.^ da se zgraža nad j zgodovino sem obvezan izjavi- j kopanjem Nemčije na t el ti, da Čehi in Slovaki ne ' lO-ll o- nikdar sprejeli teh groženj na I njihove svete pravice. In s j te svojo borbo ne bodo nikdar ■ tragični položaj v Kvropi in na prenehali, dokler ne dosežejo I svetu. ire nujno zahteva današnji teh pravic za svojo ljubljeno domovino in Vaši vladi priporočam, da ne prizna te krivice in da prevzame posledice, ka- Edvard Beneš, bivši predsednik Čehoslovaške, profesor vseučilišča v Ciliacgu." masarykov trg je ZDAJ hiterjevtrg PRAGA, Nemčija, 17. mar ca. — Najlepši trg v tem nie->tu, ki je dobil po ustanovitvi čehoslovaške republike ime — Masarvkov trg, — je bil danes prekrščen v 4'Trg Adolfa Hitlerja"._ tw~ Naročite se danes S. A. Koledar za leto 1939. Monday, Marck 26 i SLOVENS TTDGOSLAVT DAILY **SS6 WGLAS NARODA" (voles or rtOTLB) Owned and Publiibed by ILOVCN1C PUBLISHING COMPANY < A Corpora Uoe) rruk Hekwjr, President J. Lupah*. Set. Plat* of bualaeaa of Um corporation and addrewee of above officer«: 111 WB8T Ittfc BTKKKT NKW YOliK, N. I. 46th Year ISSUED EVKHI DAI EXCEPT 8DNDAYH AND dOUDAYH idnrtlwmeot oo Agre«L«nt trn celo leto velji t lat hi Ameriko la Kmnmdo ..............#6.00 t* pol let« ................$3.'i0 56e Četrt lete •*»•••••*« •••*•* $1JC Zm New York ce <*ejo ieto . . f7 0O Ze pol '.eta ................fH.r-0 Z* luosemstTO m celo leto .. I7..W Za pot let« ................93.5U SQbfrrriptkw \rmrly ti- "OI^B NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZIClifil NEDELJ T N PRAZNIKOV iJUS NARODA" 111 WEST IStfc STREET, NEW YORK, N. TELEPHONE: CHeiwa 1—1 Mi Z MANEVROV AMERIŠKE MORNARICE DOPISI brea podpisa Id oaebooatl ae ne priobCajelo. Denar u naročnino aaj ae blagovoli poMlJati po Hooey Order. Pri soremembl kraja naročnikov, proalmo, 4a ae nas* tudi prcJSnJe bivališče namanl da bltreje najde-au naalovnlka. USODA MALIH EVROPSKIH DR2AV Slika nam predstavlja ameriškega predsednika Rooscveltn n.-i ameriški vojni hnlji t4Ilou stem". Polog njega sta governor Vinjinskeira otočja, Lawrciici' Cramer, in admiral W. D. U-nehv. PROBLEMI PRISELJENCA Človek -i lahko predstavlja, kakšen strah .se je po tragedij Cehoslovaške lotil malih evropskih držav: Švice, Ho lanske, Belgije, skandinavskih dežel, Poljske. Romunske, Madia r-kc, Jugoslavije in baltiških držav. Po teli krajih so ljudje desetletja, da, stoletja mirno živeli, vršili svoje delo in se skušali pošteno pre/iveti. Ko so zvedeli, kaj se je zgodilo Cehoslovaški, jih je za delo kot strela iz jasnega. To ni vojna, ki jo označu je grmenje topov, pač se pn kar .sredi tako imenovanega mini dvigne pošast, ki ogroža n-MM'io milijonov in milijonov ljudi ter varnost celih dežela. Hitler je bil ]>o vabil v Berlin čehoslo vaškega predsed-nika dr. Haeho. Sprejela ga je častna straža in mu izkazala vse časti. Ko sta bila pa sama v pisarni, mu je Hitler z rezkim »/lasom rekel, da 1h> Prago z ll>ombami razdejal, če se Ce-ška brezpogojno ne uda. Kdo more jamčiti, da ne bo jutri istotako za pretil Benin v Švici, Kodanju na Danskem in Varšavi na Poljskem. Kno samo upanj«' je, čeravno le medlo: Cehe je Avstii-ja že stoletja zatirala, pa jih ni zatrla. Najbolj brezobzirnega terorizma so se posluževali proti njim, toda žilav iu ponosen narod ni klonil. Naturalizacija žene umrlega t OIKiOVnU; A ko .-t«« ameri-ameriškega državljana. ! ski državljan in čez 21 let si ar. VPRAŠANJU: Moj mož, ki va* "V hi vprnvičemi je umrl preteklega januarja, j» bil naturaliziran ameriški Ir-žavljan od I. H)2f>. Poročila sva se I. 192.1. Ali sem ameriška državljanka.* A ko'nisem, morem takoj zaprositi za drugi papir, ali pa moram poprej dobiti prvi papir? ODCJOVOR: Od dne 22. septembra 1922 naprej /una ameriškega državljana, ki je i no-zomjka. ne dobiva več državljanstva vsi cd poroke. Morete pa takoj vložiti prošnjo za na-Uiralizaeijo brez prvega papirja. Ne ve za pisavo imena za časa prihoda v Ameriko. VPRAŠAN.! K: Prišel sem v to deželo m area ali >e ne spominjam ni imena parnika. lil dneva, ko sem prišel. Ali mi morete to najti Pa tn
  • Parizu, drugi pa skušajo »vali iti druge ženske h tnalcupu med ijomhfdunrikimi modeli po izložbenih oknih. Stvar 1m> menda šla, kakor je prišla. \ 'GLAS NARODA" | ^ pošiljamo v staro do- ^ J movino. Kdor ga ho- | J £c naročiti za svoje I \ sorodnike ali prijate- k f I i* ¥r\ laklrn atori -— S S lje, to lahko stori 8 Naročnina za stari ^ S kraj stane $7: — V 8 A Italijo lista ne posi- j S linmn ODGOVOR: Ni hči*, razuii vladnih ohla-ti, nima *lovaljenja vpoglcilati v priseljeniške zapiske. Zato vam ne moremo dati te informacije. Kar pa >«• tiče imena parnika in datuma prihoda, je dostikrat inogoče s precejšnjo gotovostjo ugotoviti te ipodatkc, ako dotičnik poda nekoliko važnih informacij. Saj v.sakdo s,* nekaj .spominja o svojem prihodu. Take informacije s«, priravnajo s seznami parni kov, ki so tedaj prišli v Zd nažene države. Kar pa se tiče pisave imena, je umestno navesti v prošnji razne pisave, pod katerimi je mogoče, da je kdo prišel. Prihod staršev.1 VPRAŠANJU: Povejte na. prosim, kako bi spravil sem iz Kvnipe .svoje starše. do prednostne kvote. Najprej morale vložiti prošnjo na priseljeniškega komisarja (C. S. Commissioner of Immigration iiad Naturalization, Washing ton, I). C.) Za to prošnjo .-In ži tiskovina Form (i.'1'J. Ako se ugotovi vaše državljanstvo, prošnja se odobri in o tej odobritvi se obvesti dotično ameriški konzul potoni State depart-lnenta. Nato pošljite .staršem zapriseženo izjavo (affidavit of support), iz katerega naj bo razvidno, 'da morete njih vzdrževati. Vaši starši >»a >i morajo preskrbeti neke dokumente. PoMrobne infonnaeije o tem »najdete v brošuri **llo\v to Bring Alien Relatives or Friends into 1«- t'nited States1" ki jo morete dobiti, ako vpo-šljete deset ce::tov na Foreign f^angnage Information Service, 222 Fourth Ave.. New York N. V. Ako .'te še inozemee, vaši starši ne uživajo jMwhnih pravic, marveč morejo priti sem kot navadni priseljenci v k voi i. Dvakrat prepadel na državljanskem izpitu. Vi P RAS AN J K: Dvakrat .sem že bil poklicani na izpit za državljanstvo, ali obakrat nisem bil zmožen odgovoriti zadostno na vprašanja. Znam precej pisati in govoriti angleški. Ali tcž»ko razumem, kadar kdo mi govori. Lahko bi prebil pismeni izpit. Iiad bi pisal oblasti, naj mi dajo državljanski papir 'brez izpita. OIXJOVOR: Zaikon veleva uslmeni (ne pismeni) iv.nit za vsakega kandidata za državljanstvo. Ta izpit naj dokaže n jegovo zmožnost za angleško govorico in da razna temeljna načela ameriške vlade. Niti najvišja oblast vas ne more oprostiti izpita. Nič ne preostaja kot dobro pripraviti se za ponovni izpit, tenflbolj ko se zdi, da vaša prošnja ni bila odbita, marveč le odložena, da se vam zopet da prilika za izpit. obsojena in r^ieer Gumzer na H let, Maurič pa na 7 let ječe. Razbojnik Valentin tiri le je v preiskavi pri-znal, da je v druž .bi Oumzerja in Mauriča izvršil roparski napad. Vedel je pač, da ho najbolje, če prizna! svoj zločin. Toda čim je preiskovalnemu sodniku priznal svoj«* grehe. je že snovni načrte, kako bi prišel y.ojH't na >voIkhIo. ko je dobro ve h»|, da mil bodo vrata v .svobodo za daljšo dolio zaprta. Cirile pa jo tudi dobro vedel, da se nahajajo v jetniš-nici težki zločinci, kakor Ko der. Pinlarič in že na -mrl obsojeni Kranjc. Na d«»slej še ne pojasiije:i način s«, ti razhnj liiki prišli v riiike. Ko so se dopoldne -prehajali po jetniŠ kom dvorišču, je jetniški paznik ooazil, kako je Koder iz-ročil Cirilcn neki lislek. Rrž je stopil paznik h (»rilcu ter mil «wlvzel li>tek. Z začudenjem je paznik doznal. la so hoteli zločinci zvečer po zgledu jusli-riciranlh zločincev Laknerja i i Pančurja, ki sta do .smrti pobila paznika Petelina, priti v svobodo. V načrtu je bilo, da izvabijo službujočega paznika v celico ter ga spravijo' s sveta, nakar bi se polastili ključev in pobegnili . Njihov načrt se je -pričo pravočasnega odkritja izjalovil. Cirile in Koder sta takoj priznala namen bega, dočim Pinlarič in Kranjc krivdo tajita. Ameriški passport za potovanje v inozemstvo. VPRlAŠANirU: Nameravam 1o polet je Tzlet v stari kraj. Jaz sam nem naturaliziran a-meriški državljan, ali moja žena, s katero sem se j>oročil h'-ta lf>r»<), je Še vedno inozem'ka. Kako bo s pasportom ? ODCiOVOR: Vaša žena Tie more biti vključena v vaš ame-ri-ki pa s | to rt. Ona naj dobi ]»otni li~t od konzulata one držav«', IkamoV š<» s)>;i«lii. Sest tednov ali dva meseca preti odhodom naj ona zaprosi za povratni permit. Ni umestno, da bi odpotovala brez permitn. ZLOČINCI SO HOTELI POBEGNITI Veliko pozornost je z)»udil na mnriborskem okrožnem sodišču mlad kaznjenec, ki ga je jetniški paznik prignal vklenjenega na rokah in nogah v razpravno dvorano okrožnega rodi.šče. Ker je pojav vklenj«*-nega jetnika redka prikazen v razpravni dvorani, so p-e ljudje pričeli zanimati, zakaj je mladi kaznjenec vklenjen. Kaznjenec je 28-letni delavec Valentin Cirlie iz Kustošije, ki so Lja pred nedavnim orožniki aretirali zaradi Številnih vlomov in tatvin iu v.aradi suma smrdeložbe pri niparskem na p:»m Iu dne 14. junija 19'iK v Zikan ih, kjer so, kakor smo svoj čas že fioročali, trije ma.s-'kirani nrzbojniki vdrli v sta-novanje Marije Mulačeve ter zahtevali od nje denar ali smrt. Dva razbojnika i»n sicer Friderik CJumzer in Prane Maurič. sta zaradi tega zločina že bila pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: fca $ 2.45 $ 4.75 $ 7.011 $11.110 if lil .GO $4_» 50 I »in. l>in. I >iu. lJto. 100 5U0 I »in. H* KI I »in. LHHM1 V Italijo: Za $ «.:w ....................L.ir 100 % V2.— ....................I.ir 20«> $ *J9.— ....................UU WW % 57.— ....................Ur 1000 $112.50 ....................Ur 2000 $167.— ....................LJr ^>00 KER SB <*RNE SEDAJ HITRO MKNJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREM EMM <;ORI ALJ I M) 1.1 Za izplačilo vrtjlh zneskov ko^ i(oraj navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah, dovoljuje** to boljše pogoj«. NUJNA NAKAZILA IZVBftU-SJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 21« W. 18th ST., NEW YORK k Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite »e našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SL0VENIC PUBLISHING CO 2 I 6 West f 8tH Street Mew York VSAKEMU ki naroči Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1939, pošljemo ... PANORAMO SVETOVNE RAZSTAVE v barvah. Raz stavo bo odprta meseca aprila 1939. Na nasprotni strani panorame je ZEMLJEVID MESTA NEW Y6&KA, na katerem so označene vse večje ceste in ulice, avtomobilske ceste, parki itd. Na njem je seznam znamenitih poslopij, cerkva, nebotičnikov, univerz, gledališč, kopališč In letovišč. Zemljevid meri 19 x 25 inčev. AKO NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO, VAM JE TA ZEMLJEVID NE OB HO-DNO POTREBEN. — KOLEDAR VAS STANE s poštnino (Rojake opozarjamo, da lahko, ko naročijo posamezne izvode Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za 1039, namesto, da pošljejo svoto — 50o v go tu vin": ali Money Odru — priložijo k naročilu znamke po 3 oziroma po 2 centa.) Slovenic Publishing CbtMpany ___ _ * __ 216 West 18th Street N ew Y o r k N. Y. Mojstrovina angleške priseli nosli je neko ine^to v «jovoi ii lorda Kirkenl»ea«l:i, ki if« je i niel na višku -voje >lave v >v»* ,l<'iu starem volilnem okraju Na tein me>tu j»» tlejal: "Seirkenhea«l, "motna svei lolia v tej veliki dvorani mi, na žalost, ne dovoljuje, da 1». vrijel pogled na vaše nedvomno ohstojeee draže-li, tako d;> ne morem reei /. irotovo*tjo, a'i .-te mladenka, vdova ali ma-trona. V vsakem primeri vam lahko janieiin za dokaz, da motite. Ce ste uiiena mladeii ka, tedaj sino vam dali volilno pravico. Ce >te poročena že na, smo povečali število delo\ nih prilik in zmanjšali stroške Zfi življenje. Ce ste vdova, snio vam dali pokojnino. Če pa niste nič oki oddelek. Neki mladi hrvatski arih tekt, ki -e je učil pri nekem znanem pariškem arhitektu, hi. o^kriicl primerne dekoracije. ('iiilno se mi zdi, čemu niso v ta namen poslali sem *>io ven-kejja arhitekta Plečnika, pri katerem hi h? moral par-ški učitelj mladega hrvatskega arhitekta š(. marsičesa učiti. V jugoslovanskem pavilijo mi ho tudi jugoslovanska gostilna, v kateri ho prepevalo štirideset pevcev, članov nekega cerkvenega pevskega zho-ra iz Zagrdba. <■«» <«pri<'o tistoga (•rt-|tro*l«*jpi človeka, ki je iznašel ničlo, v m i Agi H/.ingi^kani! Tu človek j#* o>t n I brez iiiMMia, «j»*H«'V otro'k, ničla, jgn je jm»-val«. ki «a vs*H»l»sežni kru|c, nič|<», ki v njej |M»čiva v*o naše znanstveno nčenja>tvo kakor * I i vin i ti i t. je iznašel neki indijski vernik, ki je hotel z njo izraziti 'fM»j«>in nirvain\ Kako j«* to l*antiisti<*-no! Xi«Hu Moji tako trdno kakor ti^ti zlati mejnik v Kimu, «k1-kiMl^r v«xlijo \>a |»<»ta v >vet. Ni čl a j«- zlati standard i4 »vilk. A iforje gA, če vzn»'»ni,i in če y.iičue kot okro««*t nič plaziti okrog številk. Te račno t reft i in -e slednjič raziw/ijo kakor m> razpeli i'mlji gove la ->iane. To j«» majltolj vailjivo na nj«>j, svojo o.Lsotno-Istjo izraža |Mtplno>t nečesa. Najbolj genialna lasi nosi nič.e je. dn u>tvnrja nekakšno pro-"tornoHt številk, da jih namreč Izstavlja na njih določana me--ta; takoj zgradi br«'zmejno -ti.pnišče vrednosti po«-dinih me>|. Odtlej je ti*to mesto Im»I| važno kot številka; številka jo ii>lu/l>eiika v se mogoč; ii-ii i ile. S ti-ia j"' ničla potavi la številke bolj v re^nično-t naši« Modo človeŠ|co-Xgodoviusko bli/anj«* k njej v težavni simboliki .seštevanja. (Kako bedno vpliva XXXVII ]>oleg .'57!) Ničla je številke šele o-vo1n>-dila - jMivi-zanostjo uu eno edi-no nujnost. Številk«* ^o izgubile izrini no M i in so jMMtale bkr:.-li >vojske in po^-Uno^t ne. Skratka, šole ničla je nv^.Hn n»il v številu in vprav to je »;ri številih precej va/no Krdelo -e je spremenilo v i/vc/hano armado. Tako so ž njo prwtnlt* ii>M, kar ho: gibanja in -ile — dobile -o svoje središče, naš'o so ^auN* seHe. Našemu teliv.ii zapovee je ničla velikodušno maščevala s tem, da je X kot osebno Število, vrgla s prestola in jo jo sprememb* v ponavljanje onojke (10). Zato |»a tudi za samostojno mestno vrednoto. Z X sta bila odpravljena tudi M in L in tako dalje, nastopila je demokratizacija številk; «ničla j«' |»o--tala velik poveljnik in lastnik prostorov. S tem sta te dve razsežnosti pridobili, in -icer geometrična je pridobila mesta, aritnuetična pa vrednote. Mišljeni .sta bili dokončno kot produkt in nič \w kot vsota. Zakaj, dotlej je bilo treba desetino ponavljati. > rt4ča-nja in višje ulesio — ču io»*ii simbol številčnega kosmosa. S<'\eda ji« tudi ta ničla Majev privolila svoje iznajditeljo takoj na vred no-1 pom I i ni h mest. Naša grafična ničla, krog, ki je najpopolnejša oblika vseh oblik, pa ne meče števil ven kakor spirala, marveč jih nasprotno :jK»žira. Vseli naših deset številčnih oblik, od O do je v krogu, z vpisanim kvadratom vrini in z njegovimi diagonalami, grafično obseženo. Ta opisujoči krog ničle ne Vsebuje le po obliki vsou številčnih iifest, marveč ima v sebi tudi vse vrednote števil do neskončnosti. Saj je krog po definiciji pravilni mnogokotnik z neskončnim številom -tranic in z neskočno majhno dolžino stranic. Krog je dokončni izsledek razvoja, ki stremi aritmetično po neskončnosti in geometrično po ničli. Naša indijska ni'la i z ni. ža izsledek, ničla Majev pa stremljenje. To je dvojo svetovnih nazirauj v pogledu na nič. In tako je ničla kakor vodomet. ki živi sama iz sebe, ki vse številčne kapljice vsrkava in jili spet meče kvišku v neskončnost. Sleherno lovilo, ki so ga dotakne por.mo-ževalno ali pa delilno, jo uničeno ;ili pa neskončno. v - "Rojen sem bil za zločin** UMRL JE 115 LETNI CENO GORSKI KOEENJAK. POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1,— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE t ' atone 25c Zemljevid - jugoslovanskih BANOVIN stane 2Tte Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., vznam večjih mest s številom prebiva!eev. Stane 50e SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street ' ...... N«w T#rk - . 1 V Beranah v i'rni gori jgo-sjovno šolo in postal okrožni islams'ki verski poglavar v bera nskem okolišu. Na tem svojem meistu se je odlikoval s svojim delom za verski in prosvetni podvig rojakov, zelo zaslužno in uspešno pa je deloval tudi za s,porazom in vzajemnost »mod muslimanskim in krščanskim živijem. Po njegovi zaslugi je 'bilo prebivalstvo Reran delc-žno i z red ne oh-zimosti nekdanjih turških oblasti, a leta 1912 je bilo po njlK'ija za j»eta-nci, sta so spustila \* treskovit s|iopa«l. v katerem je bil ranjen od krogle eden izmed polieis-tov, pa tudi Balligand jo je fckupil. da so ga morali oddati v liolnišnieo, kjer ga zdaj straži jo. Louis Pili i li »o je pri zasliševanju priznal svoja grozodej- stva. Pohvalil so je celo, da je nameraval v prihodnjih dneh izvršiti Še tri umore, pa so ga prostregli. Moril je samo za radi rop:i. j Prva dva zločina, ki ju je iz-j vršil, sta /a' precej stara. Leta j 11131» je bil Philippe za kuharja na fraiTcr.ski vojni ladji t4Bol-latrix". Topničarka je bila ravno na manevrih v Tihenr oceanu, ko se je nekaj spri s tovariši. Da bi so jim osvetil, je za žgal zaboj s filmi. Nastala je eksplozija. Enega mornarja je ubilo, smrtno ranjen je bil poveljnik ladjo, di^et m-onnarjev pa je dobilo po škodbe in so jih morali orone sti na lazaretno ladjo. Philippe je takrat zabeležil v svoj dnevnik, da je izvršil dejanje, ker se čuti "rojenega za zločin.'* Ko je leta i 0:52 dosložil vojaški rok in je bil odpuščen domov, jo umoril neko žensko v potniškem vlaku na vožnji skozi julžno Francijo. Prijeli so «ra in porota v Aixu < n l*ro-ven<'o ga jo olisodila na pet lot ječe. to pa zaradi tega, ker so ujegov čin kvalificirali za uboj ne pa za umor. Lani v decembru je prišel iz ječe. In tedaj se je lotil zločinstva naravnost i]>o, Rallignnd in Ihirand so izvršili v južni Franciji niz vlomov in so oplonili nekaj sta novanj. V Lvonn so umorili iprodajalko zelenjave. To je bila* ženska v starejših letih. Philippe jo je zadavil v trenutku, ko mu je hotela podati košček .-ira s kruhom. Prodajalki so uplenili :» tisoč frankov gotovine. Se t i si o noč so jo odkurili iz Lvonn ter odpotovali v Toustoa. Toda 1H. februarja se je trojica tiri ray.-delevanja plena skrogla. Philippe in Durand sta se dejanski spoprijela in prvi je drugega zabodel z nožem do -mrti. Dva dni po tem dogodku sta odpotovala Philip|M> in Balligand v Lvon, kjer -ta zopet izvršila umor. Zabodla sta neko žensko in ji uplenila 11 tisoč frankov. Ti da sreča jo hotela, da je tpolicija topol pri jela storilca. Philippe priznava zločine in ne kaže -once kesanja. ifflt.^niiuiu,,'„111111,,, ......................................... HiniU"'",ti»iiin'''"iil|ttiii»'i''i;uiii.-""iimiH'>^!,'-»tii„;M-!'"»»aiai" Romani... Spisi... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in 1 veličino, pa se 111 zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. MARKO SEN4ANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 73e M A T K KI NA ŽRTEV. 24U strani. Cen* ..............- M Za 11 i ml vn |«>\cst iz iiMM' pozuau |h> celem neti. MIMO ŽIVMEMA, C w! ;«ui Cankar. T19 str. Ceua .Ml MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Jaoko Kač. 119 strani. Cena........M MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Črna 1.31 Zanimivo tlelo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevo«l prav nič ne zaostaja za originalom. MRTVI liOSTA^ .................................................85« SSc 20« 45c Mc .49 iiui!iii||ii|imui,|l|.l|mmii||.-iiii!Hitiil.|l|iii| min»»" 4||«iiniiii»,lJinllniii»M»ul|olju-deti pisatelj. Več del. ki jih Jurvič vsled bolezni in smrti ni mogel završiti. je Kersnik usjiešno dovrSil. "A»;it'lto^•, srn..— V.w*d va najboljša dela. ANDREJ HOFER _________________________________________»•« BELE NOtl, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ Kratke |>ovestl iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela davnega ruskega ro-manopisk med branjem vtis, da posamezne osebe »miljo araj njega in kramljajo ž njim. DEVICA ORLEANSKA __________________________Me OVE SLIl^I, spisal K saver Mc&ko. 103 strani. Cena ,C9 Dve ft rid enega našiti najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" !n "Starka". Obe sta mojstersko zavrgenl, kot Jib more savrSitl edlnole naš ne2no-?ute€l MeSko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ________SSc PRA DIAVOLO ..................................U« GOSPOD FKmOLIN ŽOLNA. Splsal Fran Jill- Clnskl, veselomodre humoreske, 72 strani J9 KMEČKI FUNT, spisal An*. Šenoa Zgodovina naSega kmeta Je sgodovlna neprestanih bojev. Bojev » Turki ln grnSčaki. — "Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. KRALJEVIČ IN BERAČ _________________________ Mc KRVNA OSVETA (povest Iz abruškfh gora) ____Ste LA BOHEME. Spisa; H. Murger. 402 str. Cena...M Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjiga 1» svetovno znano deiu. LISTKI. (Ks. Me5kov, 144 stran£ ............ '-W MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ___________1%c MALI LORD, apisala Frances Hodceam Burnett. 193 strani. Cena ............................. .Si Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane od lj ad nega tndaka. Deček je plod amerlfike vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovali le med dobrim Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega." Cena $2.25 Coa JI Stlii zanimive Črtice na Sega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 1M strani. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alf fievee. TRI knjige po 150, 18« in 114 strani. Cena-----.64» vsak zrezek. Vsi trije.______ Pisatelj nam v teh treb knjigab opisuje usodo ln Življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-Si poslali v Sole, kjer se je vzdrževal s lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj tel je. lesel od Sole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjlv* «o pisane živahno. Ob čitaaJu ae bo moral Sta-telj večkrat od area nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena _____________...... Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako Sivo domišljijo kot jo Je Imel Franooa Jules Verne. In kar Je slavno, skoro vse aJe-gove napovedi so ae vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, scbmarin. polet ▼ stratosfero Itd. 1.56 ŠALJIVI SLOVENEC ( Anton Brozovnik) Zbirka najboljših kratkočasnie iz vseli stanov — strani.........50 NAOEŽNA NI KOI JAVNA Spisal V. M. tiarftin. 112 strani. Cen» ......... .96 Junak* tHjra romana blodijo in fs®«*'0 skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi l«ora omagajo. NAftA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............76 BroS. ---------- -M Knjiga vsebuje dvanajst fiovestl pisatelja Pu-glja. ki Jo iKiznnl rtuSo dolenjskega kmeta kot It* malokdo. NAIkEŽNA NI KOLI JAVNA Spisal V. M. Ciursln. 112 strani- Cena ---- .» Junaki tega nuusina blodijo in tavajo »koal temi i Življenja. Va|*>aJaJo s^ kviSku. a sren, inu*> prav, Ilnrts, rn«ra iu bolest, oboje zadene človeka — srečen oni, ki more občutiti oboje. Tmli bolest je mnogo vredna, kot sret-a." Hans zamišljen gleda v njen lepi, globoko ginjeni obraz. "Naj bi bila za to se čuti, ko bi bil rešen vseli zemeljskih nadlog. Zanj je bil prekrasen večer, katerega je preživel s Flavijo. Flavija je še igrala nekatere Rubinsteinove *kla Fbe, in vse, i:ar je igrala, je našlo pot v Ha risovo «*nee. Najbolj pa so mu ugajale Flavijine lastne pe..-«mi Ko se cez eno uro poslovita, »si molče poda.sta roke itdk bd tu kot sončni svit in pomladni čar, ki je bil primeren za ta dan. Po koftdu se«dita in se razgovarjata »na teratsi. In Flavija prične zopet govoriti o njegovi nevesti in o času, ko bo stanovala v hirsi. In pri tem pravi Hans, kako zelo mu je nruč-no, da mu je mati odklonila svoj blagoslov ik zvezi s Štefko Steflti je dal svojo besedo in jo mora držati, Flavija j se prestraši izraza na njegovem obraizu in kar mu more prinesti v tolažbo, mu pove. In tedaj ji Hans (poljubi roko in ribraz se mu zardi. 44Kako lepo znr.f tolažiti, Flavija; ko sem ae s teboj o tem ^nagovarjal, sedaj ni več tuKo antično. Hvala ti!" "Nič zahvale. Hans. Vem, kaj občutij kako te vse to uroči, toda od svoje matere bi prav gotovo dobil njen blagoslov, ko bi bila poznala tvojo nevesto." Huns jo pogleda, kot bi ji hotel nekaj reči, toda trdno «tianc zobe, da ne izpusti besed, ki so se mu silile oa ustnice Hotel ji je reči: 4'Ravno tega ne verjamem da bi Štefka premagala materino najrproutvo." * Sam se prestraši, da more kaj takega misliti. Po večerji Flavija na Hansovo željo igra gosli, svoje in tuje melodije. in Han? se nikdar ne naveliča jo poslušati in g4edati. Ko si pozneje prisrono stisneta roike, si ^ama pri i sebi pravi, da sta preživela najlepši dan svojega življenja. j Naslednje jutro, četudi je hotel Hans zelo zgodaj odpo-t tovati, je Flavija že na nogah. Kratico se Še razgovorita o' nekaterih zadevah, nato pa ae Hans poslovi. Avtomobil je bi! pripravljen in v svojem uradu je moral biti ob določenem liAsn. Trdno in gorko si sežeta v roke in avtomobil odpelje po klancu navzdol. ■M 1 _ KOLIZIJA NA MORJU Ameriški tovorni parnik "Lillian" se potaplja po koliziji z nemškim tovornim parnikom 44 Weigand**. Parnik "L illian" je bil natovorjen s si adkorjem. Iz Slovenije VLOM V CRNGROBU Za izletnike in romarje je Crngrob znana privlačna točka. Uro liodu iz Škofje Loki', pa si na vzpetini, odkoder je lep razgled po prostranem Sor-škem polju. < Ki leta li>.'»~> dalje, ko >o bih' odkrite .starodavne freske, se je število obiskovalcev že lw>lj 'povečalo. CVii- njo in kraljestvo oropal vsako moralne avtoritete. Težki notranji strankarski boji so vo-Idili do revolucije v Cadizu, vo- __, Iditelja te revolucije Serrano in j Prim, pa nista mislila na to, da kopan skrivnosten zak!*d. Na- hi odpravila monarhijo, tem\ee da bi postavila na prestol j.n šli sta zlat kelili brez p'slstav- ka, zlato jiarteno in umetniško mernejš0 osebo. Ilohenzoller-izdelano monštranco, v katerij^ki prwic Leopold, katerega ji' bil izreilno velik dragocen kandidatura za |>i»an>ki pre-rubin. Kelih in patenta sta bi-!stol je leta lS7l> dala enega iz-la razbita na kosce. mod povodtriral taberna-kelj z lesenimi vratci na vrete-no in se polastil ciborija. Svedrovec je stikal potem za denarjem po puščicah. Ki»liko je otlnesel, je težavno »eči. ZLAT ICELIH IZKOPAN POD ROŽNIKOM Antonia Peternelova je naletela v gozdu nad starim streliščem pri Ljubljani na nenavadno najdbo. S svojo 9-letno hčerko se je bila namenila v goad ob Večni poti, da n®Lere neikaj polžev. Na poti jo je slučajno srečal možev prijatelj Ivan Zalajinik z Viča pa se ji je pridružil, da ji pomaga iskati in kopati. Na lope m je iz zemlje izgrfbol precej trhel žepni robec, iz katerega fo je nekaj zasvetilo. Tako sta dognali, da je bil v robcu v zemljo za- Spans^ke notranje razprtije, ki se bližajo p«» vseli znakih svojemu koncu, nu lijo priliko za pogled na zadnjih nemirnih sto let, ki jih ji* ]»reživela ta dežela nepre.-tano se spreminjajočih vladnih oblik. (Ko j«- izumrla španska veja Habsbur-ovcev, je prišla po dolini liasleiLstveni v<»jni od začetku ID. stoletja na prestol stranska veja bnebonske rodbini'. Po kratki i'pizodi kralje-vanja Napoli'onovi'ira brata Joži'fa, je zavladal Ferdinand vrr (1814—18:?:?), ki je bil tudi zadnji moški član španskih' Burlwwiov. Kratko pred svoji* smrtjo je starejšo iamed svojih hčerk, princeso Izabelo, po starem kastilskem nacledstve-nem redu proglasil za svojo naslednico. Termi se je uprl nje-kov brat Carlos, ki je bil ]iri-čakovai, tla po^>taiie kralj. Oboroženi upori njegove stranke, ki je znana pod imenom "kar-listov" s pristaši Izabele, so se r>o krvavih letih končali s kar-1 i stični m porazom. Tea bela je vladala do 1868, toda način njenega življenja je tek čan Med vlado republikan. s kai listi je marša pos začel vstajo za Izalwlinega sina Alfonza, ki jc v januarju 1874 ikot Alfonz XI T, postal španski kralj. Po desetletnem vladanju je umrl za pljučnico, šele po njegov" smrti se mu j<* rodil sin in do njegove nolno letnosti je bila za regi-ntk«» nje goVa energična mati, bivša avstrijska nadvojvodinja Marija Kristina. V času njenega vladanja je prišlo do ntr-rečne vojne z Zilruženimi državami ko je Španija praktično prenehala hiti kolonialna sila. U'ta 1!)(H; s<' je kralj Alfonz XIII. poročil s prin-e hranil njeno nevtralnost. Skn šal je tudi drugače povesti državo do nekdanje moči in ini rti, ni hil pa xad«.sti di- hi zaiezil čedalje hujši ncitra nji mir. Mt.ral bi z daljiii>sežniuii u krepi poskrbeti za ustvarite\ zdravega španskega kmečkega -tann. kar bi se moglo začeti -sistematično razlastitvijo ve'e po-esstev. poskibeti *>; mora! tudi za industrijski proletariat ki ga ni ščitil noben socialn; zakon. Tu je bil vir čedalje hujšega iHlpdra pii>ti obstoječi vladavini. Ko se je ponesrečil še polkas vojaške di! tatu re y»f»d generalom Prinio tie R: vi'ioiu. o (S:»'c združenim nntinio'nariii-ti'*-i:i:n strankam velika nko v «čn o. \ Miidriilu si» progle-si!i rep^bli ko. A tudi republikanske vlade niso bile sposobne, da ' ne srečiiii državo «lovi'ille e zbrali nacionali-T;č:.i i* monarhislični elementi. ! i — Idne IS. julija pi.l<^ra APRIL.\ 1. aprila: Ni>riuan|iiilania v ChcrlMvur^ Sat u rn ia v Tr.st 17. aprila : Ww Y. aprila : Hansji v Hamburg 2i». aprila : lit* li Savoia v Genoa A»juitatiia v i*li»*rlM>ur^ l*ari- v Havre <»l>l*l.( TJA — Mrtm Maj« >. tua ja : \oriuaii«lie llauil»ur^ i v Havre Hamlnir^ .i. maja : nrvmeu v Itreiuen •1 maja: \ uh-aiiia v Trst M. maja : i/neeti Marv v ClierlHitirg Xt*w Vurk v llamliiirt; 12. maja : Kuro|ta v Itreuieu 13. maja : 11«" «li* Fran<"e v Havre lc«'X v iSt'iKHi 17. maja: Aqiiitsuiia v Clterliotirg Ilatisa v Hamburg NiirmaiMlie v Havre Lit. maja: Sat u rn in v Trst 4'eluiulms v llrt'iuon 2.;. maja : .\ieuw Amstenlam v Itonlopie 24. maja : Queen .Mary v Cherbourg lH'Utscblan«l v Hamburg 2Ti_ maja : rtiamplain v Havre maja : Uremen v Rrt-iut-n 27. utaja: i'»nite «11 savoia v IJentvi 31. maja : Aquitania v ChertMmrg Hamburg r Hamburg Normauilie v Havro V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. * Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — $1 f KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET/NEW YORK