zvitka. Ljubljana, v sredo 28. decembra. dii_ lisi ia u Ji( XX. leto, 1887. ZiŠ&jfi Vbak dan' tvefer, izimši nedelje in praznike, ter vetja po poŠti prejeman za a v s tr i j sko - o g era ke dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za fnden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gM. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko reč, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vTste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku po 6 kr., če se dvakrat, in po * kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Crednifitvo in upravnifivo je v Rndolfa KirbiSa hiši, „(iledalifika atolba". Opravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. uui<» Slavno ip. n. občinstvo uljudno vabimo na novo »artčbo, • stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe* ,vse Številke,; , . , „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto ........13 gld. — kr. w pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta.......3 „ 30 „ "„ jeden mesec.......I ,, 10 „ Za po&iljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ i, jeden mesec ....... I „ 40 „ |^T" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uzrrnvni&tvo ,,rtlov. Naroda". V IJulilJaiii 23. decembra. =. Kakor zdravniki okolu nevarno zbolelega, tako opazujejo narodi evropski, njih državniki, diplomati in vojskovodje, krčevito bolest, ki se je po prijela stare naše Evrope. Tipljejo jej žilo, merijo Životno toploto, pre udarjajo življenske sile, ugiblj'jo sem ter tja, ter so naposled soglasni v tem, da žila res mrzlično utriplje, da je životna toplota že močno prekoračila normalno stopinjo, da so vsi drugi simptom jako opasni, a pri vsem tem si vender nihče ne upa izreči prave — diagnoze. Saj je pa diagnoza zares težavna. Dočim nekateri trdijo, da Bi je bolnik pokvaril želodec z vprašanjem bolgarskim, zagotavljajo drugi, da mu je znana „luknja v Vogezah" pretresla mozeg in kosti, da ga na drugih mestih ščipljeta irredenta italijanska in rumunska, sploh pa, da se je bolnik pretegnil vsled naloženih prevelikih mu bremen, da LISTEK. J Otci in sinovi. Ruski Bpisal J. S. TurgenSv, preložil Ivan Gornik. (Dalje.) XI. Polu ure pozneje odšel je Nikolaj Petrovič na vrt v svojo ljubljeno lopico. Tožrie misli so ga težile. Prvič izpoznal je jasno razloček mej saboj in sinom; čutil je že naprej, da postane s slednjim dnem le večji in večji. Zaman torej je po zimi v Petrrburgu po cele dneve posedal nad novejšimi spisi; zaman poslušal je razgovore mladih ljudij; zaman se je veselil, kadar je mogel izreči tudi svojo besedo v njihove kipeče izreke. „Brat pravi, da^imava midva pravo", mislil je, „in odlagajoč vsako samoljubje ua stran, zdi se meni samemu, da so oni dalje od istine kakor mi, ob jednem pa čutim, da imajo oni nekaj v sebi, česar mi nemarno, nekako prednost .. . Mladost? Ne: ni sama mladost. Ali je morebiti ta prednost v tem, da imajo manj plemenitaških sledov kakor mi?" se ga je vsled tega poprijela nevarna bolezen, ka-terej v navadnem življenji pravimo — motenje ra vnotežja. Rušeno ravnovesje proazročuje zdravnikom res mnogo preglavice. Stari teoretiki mej njimi svetujejo, da tako stari devici, kakor je naša Evropa, pred vsem treba miru, izkušeni praktiki, pa posebno oni, ki so vsprejeli načelo, da se vsako zlo korenito odpravi le „s krvjo in železom" v jedno mer trde, da jej je treba puščati, nadomestiti zastarelo kri s svežo tekočino, ter tako zopet napraviti živahen obtok krvi. Katero mnenje bode naposled prevladalo, o tem nemarno še gotovosti, kajti kaj poBitivnega se nam ne pove, in z diplomatskih zelenih miz padajo nam le dvomljive drobtine, znane pod oricijalnim ali oficijoznim imenom „dementi". V tej zadevi je posebno „Fremdenblatt", glasilo našega vnanjega ini-nisterstva, jako plodovit. V njem se zanikava, da bi grof Kalnokv hotel dati svojo ostavko, kajti v sedanjem težavnem in odgovornosti polnem trenutku niti ne misli, umakniti se a svo ega mesta. Popolnem izmišljena je govorica, da bi se odposlal cesarsk princ ali kdo drugi v Peterburg in kar se tiče potovanja F. M. L princa Josipa W i n d i sc h g r i t z a, poveljnika druge divizije na Dunaj i, je sicer istina, da je že v Berolinu in da ga bodo cesar Viljem v avdijenci vsprejel, a potovanje njegovo nema političnega pomena, kajti princ potoval je le zaradi rodbinskih razmer, kakor ima vsako leto navado. Isto tako je neresnično, da bi bila danska prin-cesinja Valdemar v Fredensborgu carju uročila muogo imenovana diplomatska pisma, kajti tudi ta vest je neosnovana. Iz teh in podobnih izjav utegnemo sklepati, kaj da ni res, imamo pa še mnogo družili, ki nam dado premišljati. Tako Pariški listi mnogo pišejo o dogodku, ki se je pretekli Četrtek vršil v „Cercle Saint Simon'. Časopis „Patriote" piše o tem tako: „Kakov znano, sestavljen je „Cercle Saint Simon" večinoma iz učenjakov, visokih uradnikov in pisa teljev uajresnej.se vrste, iz filozofov in zgodovino-piscev, ki v obče neso tako lahko pristopni entuzijazmu. V ruskem koncertu, ondu prirejenem, za- peli so umetniki rusko himno; vse občinstvo v dvorani dvignilo se je pozorno in ganjeno. Ko je utihnil zadnji glas, zaorilo je burno priznanje, katero je še le poleglo, ko je ruski veleposlanik, baron Mohrenheim, dal znamenje, da bi rad govoril. „Gospoda, rekel je, dobro umejein, da Vaše priznavanje velja onemu, ki je nad menoj. V imenu carja se štejem srečnega, da vsptejmem ta pojav." To je jako pomenjivo. Jasno je, da mora mej narodi biti globoka simpatija, ako je sicer tako mirni in hladni zbor bil tako naudušen. Mi govorimo o simpatijah. A kadar je čustvo dospelo do tolike stopinje, potem je to kaj več." Skoro ne verujemo, da bi ta vest bila resnična, akoravno so jo ponatisnili vsi Dunajski listi, jednako neverjetni Tomaži smo nasproti telegramu, priobčenemu v „Agence Libre". Temu listu se namreč iz Geueva brzojavi j a, da so zaprli pruskega policijskega agenta, Haupta, pri njem pa našli pisma, iz katerih je baje razvidno, da je načelnik Bero-linske tajne policije zasnoval na caija atentat, ki bi se bil imel zvršiti meseca marca. Navadno se take vesti čitajo v šaljivih listih, čudno, da jim dandanes popolnem resni listi, kakor „N. Fr. Presse" daj« prostora. Ali je na tem res kaj resnice, ali pa se vse piše le zategadel, da se prostor izpolni, to je vprašanje, ua katero naj blagovoljni čitatelj odgovarja sam. „Mnogo je stvarij mej nebom in zemljo, o katerih se učenjakom niti ne sanja", pravi že Shakespeare. Ravno tako pa je mnogo vestij po sedanjih časnikih, o katerih ne vemo, kam bi je deli, na resno ali pa na šaljivo stran. Šala je dan danes redka in najboljši dovtipi obtiče človeku pri sedanjih razmerah v grlu, kajti previdnost je jedina in prava modrost. Zatorej hočemo tudi mi biti modri in pokoriti se „prija znanemu migljaju", da ni dobro, govoriti o vsem in povedati vse, kakor človek poizve. Iz deželnih zborov. □Deželici zToor gforlžrtsl (VIL seja 2 0 decembra ob 5. uri zvečer.) i Dalje in konec.) Predsednik naznani predlog poslanca Kocijančiča zastran mate spremembe v deželni postavi o Nikolaj Petrovič povesil je glavo ter si potegnil z roko po obrazu. A. pojezijo zaničevati?" pomislil je zopet: ne čutiti upliva slikarstva, prirode? ..." In ozrl se je na okrog, kakor bi se hotel prepričati, kako bi bilo mogoče, da se ne čuti upliva prirode. Mračilo se je že že: solnce skrilo se je za malo trepetličjo goščo, stoječo polu vrste od vrta: njena senca raztegovala se je brezkončno preko mirnega polja. Mužik jezdil je v lahnem teku na belcu po temni, ozki stezi ob gošči: videlo se ga je vsega natanko, vsega, do zaplate na plečih, dasi je jezdil v senci; prijetno odmerjeno premikale so se konju uoge. Solučni žarki prodirali so z one strani v gozd ter prebijajoč se skozi goščavo oblivali tre-petličja debla s tako toplo svetlobo, da so bila podobna smrečjim deblom in je njihovo listje skoro sinjelo; nad njim pa se je bočilo bledosive nebo, katero je zarja jedva rudečila Lastavice letale so visoko; veter zamrl je popolnem; zapoznele bučele šumele so leno in zaspano v cvetji bezgovca; mušice plavale so nad osamljeno in daleč iztezajočo so vejico. j,Kako prijetno je, moj „Bog!" mislil si je Nikolaj Petrovič in neki priljubljeni stihovi prišli so mu na ustni: vspomnil se je Arkadijevega nStorT und Kraft" tor umolknil, vender še nadalje sedel, še naduljo izročal se otožni in sladki igri samotnih misli j. Sanjaril je rad; življenje na kmetih razvilo je v njem to sposobnoBt. Pred nedavnim Časom je ravno tako sanjaril, čukaje sina pred obcestno krčmo, od tedaj pa se je zgodila izpremena, opredelili so se tedaj še nejasni odnošaji ... in kako! Prikazala se mu je zopet pokojna žena, a ne taka, kakeršno je gledal v teku mnogih let, ne kot ljubezniva, dobra gospodinja, temveč kot mlada devojka s tanko postavo, nedolžno vprašajočim pogledom in z debelo ovitimi lasmi nad deviškim vratom. Spomnil se je kakeršno je videl prvikrat. Tedaj je bil še dijak. Srečal jo je na stopnicah, kjer je stanoval ter nehote zadel se ob njo, obrnil se, hoteč se oprostiti, a izgovoriti je mogel le: „pardou monsieur", ona pa je povesila glavo, nasmehnila se ter uajedeukrat kakor preplašena zbežala. Stopnicam na ovinku pa se je hitro ozrla nanj, resno držeč se, ter zarudela. In potem, prvi boječi poseti, polubesede, polunasmehi in dvom in žalost in naudušenje in konečno ona kipeča radost. . . . Kam je vse to izginilo? Postala mu je žena in bil je srečen, kakor malokdo na zemlji . . . „No, mislil si je: — ti sladki, prvi tre-notki, čemu jih ne uživamo v večnem, negasnočem življenji ?w J>»t|e pril. ) varstvu kmetijstvu koristnih tičev. — Utemeljitev pride na dnevni red v prihodnji seji. Poslanec Del Torre bere obširno poročilo posebnega odseka, v katerem so živo naslikane žalostne razmere prebivalstva na tistih deželnih straneh, katere je posebno hudo zadela letošnja dolgotrajna suša ter so tudi v poprejšnjih letih trpele po mnogih drugih nezgodah, kakor po n t tu bolezni, peronospori, bolezni sviloprejk itd. — Poročilo sklepa z mnogimi predlogi in posebno naj bi deželni odbor naprosil vis. vlado, da dovoli: a) popoten izbris ne posrednjih davkov najhuje zadetim polit, okrajem Gradiškemu, Sežanskemu in deloma Goriškemu za leto 1887., polovico za leto 1888 in tretjino za 1. 1889.; — b) stalno zmanjšanje neposrednjih davkov v političnih okrajih Goriškem in Gradiškem, katera sta bila pri zadnji uravnavi preveč obložena ; odbilo naj bi se najmanje 30 odstotkov sedanjega predpisa; — c) oproščenje hišnega davka za kine tijske hiše na deželi, v katerih stanujejo koloni, kmetijski opravniki in delavci; — d) občno koristna podjetja, pri katerih si bo siromašno ljudstvo lahko zaslužilo vsakdanjega kruha: mej temi podjetji se navajajo nekateiv potrebne rečne in potočne uravnave v Furlaniji, grajenje železnice od južne pri Roukah do Cervinjano in do italijanske ineie itd. Dalje naj deželni odbor naprosi vlado, da do voli občinam denarne podpore deloma proti povračilu brez obresti v letnih rokih in to za zdravstvena in druga občno-koristna dela, potem tudi pomoč takim revežem, kateri so nezmožni za delo. Slednjič je naročeno dež. odboru, da priloži svojej peticiji vse prošnje posamičnih občin, cestnih odborov itd. podanih o tej zadevi in da prav nujno priporoči vladi, naj nemudoma preskrbi javna dela in podeli zaprošeno pomoč. Poročevalec žanje pohvalo za izvrstno sestavljeno poročilo in vsi predlogi se vsprejmejo soglasno. Po predlogih finančnega odseka (poročevalca dr. Gregorčič in dr. Verzegnassi se potrdijo: proračun glavnega zaloga za uboge za leto 1888., račun deželne gluhonemice za 1. 1886. in proračun istega zavoda za I. 1888. Poslanec I v a n č i č poroča v imenu pravnega odseka o nekih premenah v postavi zostran varstva divjačine. Vsprsjipč se dotičui načrt postave, po kateri se odločijo za divjad jednake varstvene dobe, kakeršne sta v tej sesiji odločda po dogovoru mej seboj — tudi deželna zbora tržaški in isterski. Načrt postave zastran premene §§ 78. občinskega reda (poročevalec dr. Venuti) se po trdi tako-le: § 78. Občinskega reda za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško od dne 7. aprila 1864 dež zak. štev. 8, kakor je dopolnjen v deželni postavi od dne 7. julija 1H77. dež. zak. štev. 12, se raz veljavi in so bo glasil v prihodnje : § 78. Za doklade, ki presegajo 15 odstotkov iz ravnih davkov ali potrošnine, potrebno je dovoljenje deželnega odbora. Kadar doklade presegajo 50 odstotkov izravnih davkov ali potrošnine, sme jih deželni odbor potrditi samo v porazumu z namestnijo. Po predlogu peticijskega odseka, (poročevalec Dotto r i) dovole se denarne podpore po 100 gld 19 vseučiliščnikom in akademikom, — Dunajskim s pogojem, da morajo biti upisani v podporno društvo za bolne dijake na Dunaji in 4 dijakom po 60 gld., o nekaterih dijaških prošnjah pa se prestopi na dnevni red. Rešijo se še nekatere druge peticije malen kostnega pomena — in ob 7. uri je seja končana. (VIII. seja due 2 1. decembra ob 4 V* uri popolu dne.) Predsednik naznani, da je podal poslanec IvančiČ naslednji predlog: Naročuje se deželnemu odboru, da natančno pregleda deželui postavi o cestah od 29. aprila 1864. in 24. novembra 1868. in da predloži v prihodnji sesiji, kako naj se na podlagi dosedanjih skušenj popravita in dopolnita, da bodeta zadostovali seda-njim razmeram in potrebam. Motivanji pride na dnevni red jedne prihodnjih sej. Po prestopu na dnevni red poroča poslanec dr. Rojic v imenu finančnega odseka o računih za I, 1886. in proračunih za 1. 1888. štipendijskega zaloga in zaloga Werdenberških štipendij, ki se odobre brez razprave. O peticiji učiteljskih društev za Goriški, Tolminski in Sežanski okraj za zboljšanje gmotnega stanja ljudskih učiteljev (poročevalec pravnega odseka dr. Nik. Ton ki i) prestopi zborna dnevni red. Peticija katol. polit. Čitalnice v Čepovanu, da bi se cesta od čepovunske vasi do Tolminskega okraja na Vratih uvrstila mej skladovne, (poročevalec pravnega odseka Ivančič) odstopi se deželnemu odboru, da zasliši o tej zadevi najprej cestna odbora Tolminski in Cerkljanski in stavi potem v prihodnji sesiji predloge. Poročevalec pravnega odseka dr. Abram. — Načrt postave, ki ga je predložila vlada o ribjem lovu v zaprtih vodah, vrne se v deželnemu odboru, da zasliši o tej zadevi zvedence in njih mnenje potem z načrtom vred predloži v prihodnji sesiji de želnemu zboru. Del-Torre kot poročevalec posebnega od teka zastran olajš-.nja revščine po suši in drugih nezgodah zadetih okiajih predlaga, da se še nekatere peticije, ki so došle o tej zadevi po zadnji seji, priložijo dotičnemu poročilu, in ž njim vred pripo-roče visoki vladi. Vsprejeto. Sledi poročilo peticijskega odseka. Poročevalec M a h o r č i č. Prošnja gospodarskega sveta v Mislečeh za denarno pomoč v pro speh 8adjereje in vinoreje odstopi se deželnemu odboru, da jo priporoči c. kr. kmetijskemu društvu v namen, da bi ono posredovanje doseglo od c. kr. kmetijskega ministerstva izdatno podporo občini. Poročevalec Dottori. O peticiji društva v pomoč bolnim dijakom na Dunaji za denarno podporo prestopi se na dnevni red. — Deželnemu odboru pa je naročeno, naj naznani istemu društvu, da je naloženo vsem iz deželnega zaloga podpiranim dijakom na Dunaji upisati se v društvo. Poročevalec M a h o r č i č. O prošnji Anhovske obine, da bi se jej dovolila denarna pomoč za vzdrževanje mosta čez Sočo v Plavah, prestopi se na dnevni red. Poročevalec Del Torre. Bivšemu pomočnemu učitelju na Gradišči J. K. Vuk-u dovoli se povik sanje pokojnine od letnih 100 na 136 gld. Isti poročevalec. O prošnji društva za pospe-evanje kLmatičnoga zdravljenja v Gorici, da bi se deželna uprava Opisala mej društvene ustanovnike, prestopi se na dnevni red Isti poročevalec. Društvu za konjske dirke v Gorici dovoli se 200 gld, za darila, ki bi se pri dirkah prihodnjega leta podelila najboljšim domačim konjem. (IX. seja 23. decembra ob 10V9 uri dopold.) Predsednik naznani, da je z Najvišim sklepom od dne 18. t. m. dovoljeno pobirati deželni pri klad na užitnino vina in davščino na pivo za leto 1888, kakor sta se pobirala za tekoče leto, dokler ne bo konečno ustanovljen in potrjen deželni budget. Poslanec Ve nuti in tovariši interpelujejo dež. glavarja zastran sklepa c. kr. deželnega šolskega svetovalstva o upeljavi nemščine v ljudske šole na Goriškem. Interpelacijo, odgovor in kar se je dalje godilo o tej jako zanimivi stvari smo že priobčili v 294 številki. Naj tu še podamo, da se je poslanec Gasser vsled interpelacije in kar jej je sledilo in je še imelo slediti odpovedal deželnemu poslanstvu in da je odložil tudi svoj mandat kot odbornik go rižke trgovske in obrtnijske zbornice. Poslanec K oc j a n či č utemeljuje svoj predlog zastran neke premene v deželni postavi o varstvu kmetijstvu koristnih tičev. On ponavlja namreč svoj lanski predlog, da bi se kos in Škorec preložila iz priloge C v prilogo B iste postave, to je mej tiste tiče, kateri se smejo razen varstvenih dob loviti, Če se plača 2 gld. takse. On opravičuje svoj predlog s tem, da ti tičji plemeni, kadar se preveč namnožeta pozobljeta mnogo .sladkega grozdja, in da ne prizanašati tudi črešnjam in figam; da torej pri nas več škodujeta, nego koristita s pokončanjem mrčesov. Predlog se izroči pravnemu odseku. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 28. decembra. Povedali smo že, da so se pogajanja mej Nemci in Čehi. da bi prvi ustopili v Ćršlti deželni zbor, razbila. Danes nam je omeniti še, da so Nemci stavili pogoj, da se morajo okraji razdeliti po narodnostih in da se bode v nemških okrajih lenem ški uradovalo, drugače ne ustopijo v zbor. V to pa Čehi neso hoteli privoliti, ker hočejo, da Čeh v svojem jeziku ravno tako dobiva pri vseh sodiščih v deželi pravico, kakor Nemec. Vsiamje Aržave. Četudi od vseh stranij zagotavljajo, da se je položaj znatno zboljšal, vender prihajajo tudi poročila o novih ruskih pripravah za vojno. Tako je Rusija sklicala vojaške noviuce v Kijevskej, Podolj-skej in Volhinskej guberniji, da se hitro izvežbajo. Nasproti so pa odpustili več starših izvežbanih vojakov. Rusko vojno ininisterstvo hoče potem takem imeti dovolj izvežbanih vojakov, da je postavi v boj, če bode treba. Mejna straža, ki je do sedaj brojila 36 000 mož, se bode pomnožila za 60°/o sedanjega števila, kar je vsekako precejšnje povekšanje ruske vojne sile. Vojni založniki na Poljskem dobili so jako mnogo naročil. Moke je trikrat toliko naročeno, kakor druga leta. Pa tudi ob Črnem morji se pri pravlja Rusija. V pristaniščih v Odesi iu Sebasto polji se pridno dela. Najela je vlada vse ladije prostovoljne mornarice za prevoz vojakov. Kakor se govori, hoče na Kavkaz in na turško mejo v Aziji v kratkem poslati Rusija več sto tisoč mož. Ce je to res, ne vemo. Pisali so pa že listi, da se hoče Rusija odškodovati s turškimi ozemlji v Aziji, ko bi ne mogla v Bolgariji zopet pridobiti prejšnjega upliva. Moi ebiti pa bode poslala vojakov na Kavkaz le zategadel, da ondi ne bukne kak ustanek, ko bode imela vojno na zapadu. Pred nekaterimi me seci je vedel „Graždanin" povedati o veliki nezado voljnosti mej Armenci. Trdil je, če se od tam umakne ruska vojska, pa bi takoj nastala druga Bolgarija. Ruske železnice dobile so baje ukaz, da morajo 1. marca tretjino uradnikov dati vladi na razpolaganje ter imajo pravočasno skrbeti za nadomestek. — Že iz teh poročil je jasno, da položaja nikakor ne smemo preveč optimistično presojevati. Pred tem nas tudi svari organ avstrijskega mini-sterstva notranjih zadev, „Fremdenblatt", ki misli, da težišče situvacije ne leži v bolgarskem vprašanji. Da odločujoči krogi nikakor trdno ne upajo, da bi se ohranil mir, najboljše dokazuje fakt um, da se vojaška posvetovanja na Dunaji še vedno nadaljujejo. Včeraj je bilo tako posvetovanje pod predsedstvom cesarja. Mej dijaki ru»kili velikih šol v Moskvi, Pe-terburgu, Odesi, Kijevu, Kazanu in Harkovu vlada velika razburjenost. Bilo je že več neredov. Vojaki so že morali delati red. Več dijakov so izključili, nekatere so baje dali v vojake. *Na nekaterih velicih šolah so ustavili predavanja. Ruski listi trdijo, da je uzrok dijaškim izgredom vnanja agitacija. Zaprli so bivšega profesorja Peterburškega vseučilišča Ore-sta Millerja, ker je baje širil nihilistične ideje mej dijaki. Orest Miller je znan slovanofil. Pri nekoj priliki je grajal politiko pokojnega Katkova in je bil zategade! odstavljen pred nekaterimi meseci. Itolgai-Mko sebranje zaključilo se bode dne 30 t. m. Vojni budget, kateri je letos sebranje dovolilo, znaša 23 milijonov in je za štiri milijone večji od lanskega. Sebranje sklenilo je na predlog pravosodnega ministra jako strog tiskovni zakon. Organ nrhnklh radikalcev, „Odjek*, hudo napada ministra notranjih zadev, češ, da je vlada pri dopolnilnih volitvah delala za liberalce in se ni menila, kaj sta se bili dogovorili obe stranki zastran volitev. Govori se celo, da hočejo radikalci v skupščini predlagati nezaupnico ministru notranjih zadev, da ga prisiljo, da odstopi. Sovetnik ruskega veleposlaništva v Carigradu, državni sovetnik Onou, pritožil se je pri tnršlcej vladi, da Kurdi prestopajo rusko mejo in ropajo, ter je zahteval, da Turčija skrbi, da se napadi ne bodo ponavljali. Morda misli zategadel Rusija pomnožiti vojaštvo ob turškej meji v Aziji. Zaradi sleparije z redi so baje na Franco« Nkem zopet tri osobe zaprli. Wilson je bil zopet zaslišan in se govori, da ga morda zapro Ko bode ta stvar pri kraji, misli baje Grevy-jev zet ostaviti Francijo in preseliti se na Angleško. Dopisi. Iz Trsta 23. decembra, [lzv, dop.] (Naša ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) napravila je 21. t. m. otrokom družbenega zabavišča božič ni c o. To je že druga slovesnost, katero je ta podružnica priredila v tem letu. Imeli smo torej dovolj prilike prepričati Be, s kakim na u dušenjem, s kako odločnostjo in koliko ljubeznijo so se poprijele naše narodne gospe in go • spodičine dela narodu v blagor in korist. Praznovanje sv. Cirila in Metoda in božičnica dokazala sta nam, da bi brez ženske podružnice vse delovanje, ves trud in vsi napori moške podružnice ne imeli niti na pol onega uspeha, kakor ga ima skupno delovanje obeh podružnic. A da to lažje dokažemo opisati treba na kratko to redko slovesnost. V prostorih slovanske čitalnice zbrali so se 21. t. m. otroci iz zabavišča, njih roditelji in mnogo druge odlične gospode, da obhajajo božičnico. Najprej bila je Bkušnja. Otroci so deklamovali, peli, govorili in molili tako lepo in gladko, da jih je bilo pravo veselje poslušati. Posebno dvogovori vzbujali so mej poslušalci mnogo smeha in odkritosrčnega veselja. Čuditi smo se morali, da so se mogli tako majhni, nežni otročiči toliko naučiti. Prepričali smo se, da je denar, katerega trosi podružnica za vzdrževanje tega zabavišča, dobro obrnen in obžalovali ob jednem, da nimamo Še slovenske šole, na kateri bi ti pridni in nadarjeni otroci mogli nadaljevati v materinskem jeziku nauke. Gospodičini učiteljici moramo pa iskreno čestitati na tem res lepem uspehu. Po skušnji odprla so se vrata v drugo sobo. Otroci so ustopivši kar ostrmeli. Pred njimi žarilo se je v svitu nebrojnih lučic krasno odičeno božično drevo. Težko jim je bilo odtrgati oči od te nenavadne prikazni. Tu je nagovori predsednica, gospa Vekoslava Va lenčičeva, ter jim v]kratkih, preprostih besedah pove, zakaj so jim gospe in gospo-dičine hotele napraviti to veselje ter jim obljubi jednak praznik tudi za prihodnje leto, ako jej obečajo, da bodo tudi zanaprej tako pridni in ubogljivi, čemur otroci radostno pritrde. Na to pokliče vsacega po imenu ter jim izroči najprej culico obleke. Vsak otrok dobi potem še vrečico polno fig, pomaranč in drugih sladčic za otroška grla. No to, kar so do sedaj prejeli, nesli so otroci, ali bolje njih roditelji, domov, dobro bi bilo, da bi imeli že tam, s čimer bi se malo postadkali. Za to so naše gospe tudi skrbele. Razdelile so mej otroke raznih slaščic ter napojile je s kozarčkom prav sladkega „vinca". Popolno veselje, sreča sijala je otrokom iu gledalcem iz očij. Zadovoljni in hvaležni peljati bo roditelji svoje otroke domov in nadejamo se, da jim bode ostala ta božićnica dolgo v spominu ter jim bode zgovoren dokaz ljubezni in naklonjenosti naših gosp A in gospodi cen do njih in njih otrok ! Vrlemu odboru ženske podružnice vsa čast in hvala na tej izrednej slavnosti. Da se le to doseglo bilo je pač mnogo žrtvovanja, mnogo poti, neutrudnega nabiranja denarja in obleke, nakupovanja, šivanja in pripravljanja. A naše dame se niso plašile dela, vstrajale so, zato pa morejo in smejo biti ponosne s prelepim uspehom. Najbolj pridobila si je našo hvaležnost in priznanje predsednica, gospa Va-lenčičeva, ki se je kot taka res največ prizade vala za to slovesnost! Le tako naprej vrle domo-rodke, delajte, trudite se, Vaš trud ne bo zastonj, rodil bo stoteri blag sad, na korist in blagor domogne. Pokažite, da tudi Slovenke, kakor Italijanke in Nemke, ljubijo svoj narod in svojo domovino, da jej tudi one ne odrečejo pomoči, kadar treba! Ideje, za katere se moški trudijo in delajo mej možmi in mladeniči, bude na tak način Ženske v otroških srcih. Nikdo si ne zna in ne more pridobiti otrok tako lepo in tako lehko, kakor ženske; zato ponavljamo, da so ženske podružnice družbi sv. Cirila in Metoda nujno potrebne in da bode naša družba še le tedaj krepko in uspešno napredovala, kadar se je bodo ženske po vsem Slovenskem tako krepko, tako navdušeno oklenile, kakor TržaČanke. Na noge torej, narodne žene in dekleta, začnite snovati tudi drugod ženske podružnice ter delati tako za boljšo, srečnejšo bodočnost našo! Mz Kamnika 19. decembra. [Izv. dop.] (Konec.) Bodi mi svobodno diletantom v spodbujo to predstavo malo obširneje opisati. Igra „Deborah" je zelo lepa in je slovenskemu občinstvu že znana, igrali so jo slovenski igralci v Ljubljanskem gledališči ; potrebuje mnogo osobja, a nema posebno teških dramatičnih prizorov, tem težje pa je dobro uprizoriti jo, ker zahteva duševno naobražene, zelo izurjene igralce, ki umejo z mimiko, naglasom in modulacijo glasu notranje, duševno človeško življenje primerno izraziti. Glavno ulogo igrala je gospa Frana Medved-Ariglerjeva. Ona je znana, zelo nadarjena igralka; predstavljala je „Deborah" toli premišljeno in gladko tor izražala divje strastno ljubezen židkinje toli naravno in živo, da j m bilo veselje. Vidil si zopet, da je rojena igralka, škoda le, da nema dramatične šole. Njej, ki je toli dovzetna za gledališke igre, želeli bi, da je vidila rusko dvorno igralko Niemann-Rabe ali pa francosko Saro Bernhard, slišala bi, kako in kaj se vse more izraziti s človeškim glasom. Njena nasprotnica, Ana, bila je njena sestra gospica Josipina Medvedova. To je bila njena prva večja in težja uloga, a izvršila jo je tako iz borno, da si je pridobila vso simpatijo občinstva; njena ljubka zvunajnost, njen jasen in prisrčen govor, njeno mirno, nežno vedenje bilo je povsem primeren, do vržen izraz njene tihe, mirne, globoko udane ljubezni do županovega sina Jožefa. Ljubezni vej še Ane si ne bi mogli želeti! Jožefa predstavljal je gosp. Fran Štele premišljeno in spretno in sem ter tja uprav vzgledno možato v postavi in besedi, posebno v prizoru, ko se je£vrnil z Dunaja, kamor je bil šel k cesarju prosit za odstavljenega starega učitelja ter živo pripoveduje svoji ljubljeni ženici Ani o preblagem cesarji. Njegov oče, župan Lovro, bil je gosp. Jože Fajdiga; kakor on vsako svojo ulogo premišljeno in izborno izvrši, tako je igral tudi župana; teško da bi ga kdo boljši v Kamniku. Staro Lizo, sključeno vaško devico, ki je že mnogi par zaročencev spremila pred oltar ter mu molek podarila s primernim opominom, igrala je gospica Marija S tel eto v a toli primerno in dobro, da ne bi mogli želeti si boljše, to pričal je gro-hoten smeh. Dve diletantinji nastopili sta v tej igri prvič na Oder ter takoj pokazali, da bodeta čitalnici dve vrli moči: gospica Barbka Medvedova kot kmetske dekle Rozika in gospica Josipina Vanossijeva kot judinja. V zelo mičnem prizoru, ko brhka Rozika pri županovih na polji seno grabi in s svojim ljubkim glaskom narodno pesenco poje ter jej gosp. Jože S t a d 1 e r kot kmetski fant Jakob in kosec pomaga, pridružila se je znana Kamniška pevka gospica Marija Čebul ova in je ta prizor občinstvu zelo ugajal. Dobro je igrala tudi gospica Marija Osoletova krčmarico. Tudi ostale manjše moške uloge bile so v najapretnejših rokah: Gosp. Gregor Slabajna kot župnik, gosp. Anton Arigler kot učitelj, g. Anton Bi nt ar kot slepi starec Abraham in g. Jože Štele kot Ruben so Kamniškemu občinstvu priljubljeni igralci. Gosp. Fran Jašovec kot zdravnik vzbudil je s svojo masko in igro mnogo smeha. Tudi postranske ulogice bile so hvalevredno igrane: g. Anton Sen i čar kot krojač, g. Bernard Ravnikar kot stržinar in g Jože Adamič kot pek, da celo Balbina Eppichova kot deklica — vsi so kazali, da jim je zelo mari, da se igra ubrano in gladko izvrši. Poseben, očarljiv kolorit dale so igri krasne slovenske noše iz sedemnajstega in osem najstega stoletja, a ne morda danes ponarejeno, ampak vse pristno po sto in več let staro: prelepe dragocene avbe zlatom in srebrom vezene, isto tako krila iz svile s telovniki Blatom in srebrom pre pletenimi, rute, trakovi, plajšči in klobuki ter sre-berni zlatom okovani pasovi in zlati uhani in prstani, kar je vse ležalo do danes po imovitejših Kamniških hišah v skrinjah in shrambah skrito in nepoznano. Radi posebnosti moramo omeniti, da je župan nosil tristo let star s zlatim trakom obrobljen klobuk, kateri se je gotovo rabil v oni dobi kakemu Kamniškemu mestnemu dostojanstveniku. Čudili smo se tem slikovitim, bogatim nošam in nehote se nam je urinila misel, da je videl naš narod res boljše čase, poleg tega pa Brno se tudi uverili, da slovenski pregovor: „čez sedem let vse prav pride" ne velja več, ampak, da odslej bodemo morali reči: „čez sto in še več let vse prav pride". In vse navedene dragocenosti je nabral trudo-Ijubivi g. Jože Štele, ki je od hiše do hiše letal in kakor dihur jih iskal in iztaknil. Kamniški gledališki diletanti smejo biti ponosni na igro „Deborah" ; predstavili so je toli ubrano, gladko in naravno ter Živahno in slikovito, da se občinstvo ni moglo načuditi in dovolj diviti ter jim je izraževalo često živo priznanje. Ž njo pridobili so si nov lovorov venec. Po igri imeli so še igralci v stari noši skupen obhod po društvenih prostorih, potem pa je bila prosta zabava, v katerej se je vrstilo lepo petje s primernimi napitnicami, osobito pa je pevsko društvo „Lira" družbo razveselilo s prelepimi četverospevi in zborom „Cigani" in imeli smo zopet prilike diviti se zvonkemu tenorju našega g. Stetančiča. Občinstvo je bilo izredno navdušeno in živo je pritrjevalo besedam g. Staniča, ki je zahvaljevaje se diletantom na njihovem trudu in požrtvovalnosti rekel, da kakor ves napredek naše narodne stvari tako tudi uprizorjenje igre „Deborah" v Kamniku izvira le iz vroče, iskrene ljubezni do naroda in domovine. Oklenimo se torej z vso dušo, zložno, brez osobnih želj in teženj naših čitalnic, našib narodnih odgojevališč, osobito sedaj, ko zgubljamo še to malo narodnih šol, kar jih imamo, da bode naša narodna stvar rastla, napredovala in cvetela. V to pomozi Slovencem Bog! Cirilov. Domače stvari. — (Umrl) je preteklo soboto v Žabnici na Koroškem g. Lambert Ferčnik, tamošnji dekan in župnik, konsistorijalni svetnik izvrsten domoljub in pisatelj slovenski, porojen dne 17. septembra 1827 v Svečah. Lahka mu zemljica! — (Pisateljskega društva) zabavni večer bode jutri, v četrtek 29. t. m. ob navadni uri v steklenem salonu čitalničnem. — Predsedoval bode g. prof. Leveč, čital pa g. dr. Vladimir Burmvcz pl. Milkowicz. — (Na Dunaji) zaprli so v soboto zvečer, kakor smo že včeraj v telegramu javili, dr. Karola Ž i v n v - ja, lastnika in urednika tedniku „Parlamentarnu u zaradi veleizdaje po § 58. lit. c. „Parlamen-tarja" zadnji dve številki 51. in 52. bil' sta zaple njeni zaradi Člankov „Die Czechoslaven", „Die Russen Oesterreieus" in „Die geschichtliche Losung und die Slovenen", v katerih je državno pravdništvo našlo hudodelstvo veleizdaje. Kakor čitamo v Dunajskih listih so v soboto pozno na večer dr. Živny-ja v njegovem stanovanji prijeli, preiskali njegovo stanovanje ter našli mnogo, skoro izključno ruskih pisem, katere je komisija vzela seboj, Dr. Živny je rodom Čeh, dovšil svoje študije na vseučilišči Dunajskem in bil doktorjem juriš promoviran v Krakovu, na kar je pristopil kot sotrudnik k bivši „Trubine" in ae poročil z najstarejšo hčerjo pokojnega Skrejšov-skega. Po slednjega smrti uredoval je sam tednik .Parlamentar", ki se je bavil z raznimi slovanskimi vprašanji. Dr. Živny je jedva 29 let star. = (Nemška temeljitost.) Škofjaloka je na Koroškem. Kdor tega ne veruje, čita naj ,Ta-gespost" št. 355, z dne 24. t. m., ondu bode našel črno na belem, da je bil mej drugimi doktorjem zdravilstva na vseučilišči v Gradci promoviran gosp. „Alois Homann aus Bischoflack in K a r n t e n". — (Klub slovenskih biciklistov) ima jutri v četrtek 29. decembra svoj prvi zabavni večer v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice. — (Prostovoljna požarna straža Lj ubij a ns k a) imela je na sv. Štefana dan v kazinskem steklenem salonu svojo božičnico, katere se je udeležilo nad 600 osob, mej njimi tudi F. M. L. vitez Keil. Na božični „jelki" bilo je mnogo lepih daril za ognjegasce in njih obitelji. Stotnik F. Doberlet je kakor druga leta, tako tudi letos vsem želel vesele praznike in veselo novo leto ter jim polagal na srce, da nadaljuj ejo svoje občnokoristno delovanje. — (Poziv) prinaša zadnji list „Soče", obrnen k slovenskim županstvom poknežene grofije goriške in gradiščanske. Poživljajo se županstva, naj skličejo starešinstvene seje, ki bodo slovesno izjavile, da se popolnem ujemajo z izjavo ljudskih zastopnikov v goriškem deželnem zboru, ki bo po dru. Ant. Gregorčiči zatrdili, da si zvestobe do presvetle vladarske hiše narod naš ne "pusti trgati iz srca pa tudi ne sumničiti od nobene strani. — I Kazenska pravda) dr. Ivana Tavčarja dobiti je še izvod po 10 kr. v „Narodni Tiskarni". Ker je ves dohodek namenjen na korist „Narodnemu Domu", opozarjamo še jedenkrat slavno občinstvo na to prezanimivo brošurico. — (Sirarsko zadrugo) snujejo v Selu pri Bledu. Vodila jo bodeta posestnika Janez SokliČ in J. M a n de lc. — (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Litiji) bode zborovala 1. januarja 1888 — novega leta dan, dan zlate maše sv. Očeta Leona XIII. — ob 4. uri popoludne v gostilni g. Oblaka. Častiti udje Be uljudno vabijo, da pridejo v polnem številu, — ne bode odveč, ako donesd letni „obolus" — a pričakujejo se tudi novi bratje in sestre. Za primerno vedrilo bodo blage volje skrbeli pevci Litijskega pevskega društva. — (Bralno društvo v Borovnici) ima svoj letni občni zbor dne 31. decembra 1887. v svojej sobi, na dnevnem redu so poročila o društvenem stanji in volitev odbora. K zboru uljudno vabi Odbor. — (Vabilo) k veselici, katero priredi „Bralno društvo v Žužemberku" dne 1. januarja 1888. Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. Petje. 2. Loterija. 3. Prosta zabava. K obilnej udeležbi naj uljudne je vabi odbor. — (Narodna Čitalnica v Vipavi,) napravi na Silvestrov večer prosto zabavo. Vspored: Petje, deklamacija, tombola. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — (Hrvatsko ljudsko šolstvo) tako lepo napreduje, kakor najbrže nobeno drugo v Avstriji. Iz zadnje številke šolskega lista „Napredka" posnamemo sledeče: „Kr. županijska oblast v Bjelovaru poslala je za 24 šol 235 gld. književnemu zboru". To društvo ima sedaj 20.000 gld. glavnice, ter je izdalo od leta 1871. že XX. pedagogičnih knjig iu 13. knjižic za mladino. Društvo „Učiteljska zadruga" ima 31.500 gld. glavnice. Za „hrvatski učiteljski dom" so nabrali do sedaj učitelji in drugi domoljubi že 22.000 gld. — Tudi pri nas bi bilo lahko bolje, ako bi se slovensko učiteljsko osobje malo bolj gibalo ter njih napori podpirali od merodajnih krogov „vlade in deželnih zborov !" K. k. Landes-Gendarmerie-Commando Nr. 12. ad Nr. 20G9. An die lobliche Redaction der Zeitschrift „Slovenski Narod" in Laibach. Auf Grund des §. 19 des Press-Gesetzes vom 17. Dezeinber 1862 ersuche ich den im Blatte Nr. 275 vom 2. Dezember 1887 unter dem Schlag-vvorte „KočevBki besnosti" erscbienenen Artikel, \vie folgt zu bericbtigen: „Nacb den gepfiogenen Erhebungen ist sicher-gestellt, dass Wachtmeister Johann U n t e r r a i n e r, Bezirks-Gendarmerie-Commandant zu Gottschee, am 2?. November 1. J. nachmittaga in einer solchen Entfernung von den Ubrigen vor dejn Posthause veraamnv lt gevvesenen Leuten gestanden sei, dass er bei der Dunkelheit das \Verfen eines Eies an den Steueramts-Adjunkten Oblak unmoglicb geseben haben konnte, er deshalb und weil damala eine weitere Unordnung nicht vorfiel, auch keinen Grund zum Einachreiten hatte." _ Laibacb, am 27. Dezember 1887. Smetana, Uittmeister. Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. (8»o*-i3y AvittrtJMkn specijaliteta. Mnogoletna izkuvstva bo dokazala, da se je „Molio v S eidlitz-pra&ek* pri vaakeršnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena Skatjjici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik ia Dunaj i, Tuchluubeu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (19—9) „LJUBLJANSKI ZVON" I Mtojl (192—194) za vse leto gld. 4,60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Bb"9"~ Današnji mu listu pridjana je priloga: Vabilo na naročbo „Kmetovalca". UntnJca uredništvat Loblicher Schonatei-ner Manner-Gesangs-Verein „ Liederk ranz" ! Zahvaljujemo se prav srčno na laskavem vabilu na Vaš „Kraiizchen" dne 5. januvarja, a obžalujemo, da se Vašemu vabilu odzvati ne moremo, ker si ne obetamo posebne naslade. Vabilu ste dodali pet kratkih vrstic, v njih pa skoro ravno toliko pravopisnih napak, bojimo se torej, da tudi nemška konverzacija Da „venčku" ne bode baš uzorna. Zatorej priporočamo, da se najprej nemški učite, da zlasti vprašate kakega Celjskega učenjaka, kako treba pisati besede „gefallig", „Correspondent", „Schatfthal" i.'t. d., kajti potem bode še le nafi „Coreapondent S. aus dem Bchalthal" začel premišljati, ali bi Vas vzel za „Vorbild" in v čem. jLoterljne »rečice 24. decembra. Na Dunaj i: 20, 56, 49, 79, 60. V Gradci: 51, 13, 39, 30, 35. Tiijcl*. 27. decembra: Pri Slonns Verner z Dunaju. —Kramer ia Prage. — Fašan iz Kamnika. — Frando iz Kranja. — Ladatatter iz Domžal. — baron Placker iz Trsta. — Richter iz Opatije. Pretnar iz Opatije. Pri Dfnllri : Transcbe iz Rige. — HoBtnik z Dunaja. — Placotta iz Italije. — Krauner Iz Logatca. — Wi rant iz Pulja. Pri Južnem kolodvora: Mandelberg iz Zagreba. Masko iz Gradca. ■— Židovnik iz Litije. — Miron iz Ri-žana. Usairll ko r LJubljani: 23. decembra: Anton Švigel, hišni posestnik, 60 let, ■v. Petra cesta št. 62, za tuberkulozo. i 24. decembra: Leopold Kosmač, branjevcev sin, 4 leta sv. Florjana ulice št, 36, za kozami. — Janez Gruden, kavarnar, 48 let, Dunajska cesta št. IS, za kapljo. — Valentina Brolib, delavčeva hči, 9 let, Kravja dolina št. 26, za žoltico. 27. decembra: Teodor Lamnir, ?asobnega uradnika sin, 4 tedne, Florjanake nlice št. 13, katar v želodci in čre-vlh. — Ivana Kozjek, delavčeva hči, 5 let, Tržaška cesta Št. 35, za škarlatico. V dcželnoj bolnici: • 22. novembra: Jožef Kozin, delavec, 40 let, za blaznostjo. Meteorologično poročilo. - Cm opazovanja Stanje barometra r v mm. 1 • . Tem- , Ve-peratnra t rovi Nebo Jfo-krina \ mm t -a 7. zjutraj W pop. 9. sveder 730-05 mm. 728 Otima. 72674 mm. —20 0" C si. zah. —13 2" C Si. za*. —11-6«>C al. zah. obl. obl. obl. 4 70 mm snega. 27. dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. »večer 72745 mm. 727-71 mm. 727-60,111.1. - 8 O1 C si sva. - 6-2° C si. s\>Z. - 80° C jal. BVZ. snež. sne*, snež. »-70 mm. snega. Srednja temperatura — 14-9° in — 7-4°, za 12'0° in 4-6° pod norrnalom. lD"CLan.a.jsis3, borza dne 28. decembra t. 1. (Izvirno relegraficno poročilo.) 1 včeraj — - . . jrld. 76 50 — gld , . . , 79-20 — „ , . . i 107-90 — g ... i 90-60 — . Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta ...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London ........ Napql......... C kr. cekini...... Nemške marke ..... 4°/„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečko iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4n/0 ...... Ogeraka papirna renta :'>1 ..... 5n/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunavu reg. arecke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avatr. 47,'/o zlllti zast- h*stt . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove aev Kreditne srečke..... Rudolfove srečke..... Akcije anglo-avatr. banke 858— - „ 267-90 — „ 126-90 — „ 10 0 i — , 601 • - „ 62377. - , 250 gld. 132 gld 100 162 96 80 105 danea ,76 05 78-80 106-50 90-— 853 — 26*i-70 127 — 10 05 601 62 37'/, 50 fer. 50 », 45 125 . — železnice 100 gld. 10 i 120 . rrammway-draŠt. velj. 170 gld. a. v. 99 180 19 96 207 25 30 25 75 Poslano. (7-48) GLAVNO SKLADIŠTE ' „--—~haJ«isHJe IoIm poznate kas najbolje okrepljujuće piće, i kaa likuaan Uok proti trajno« kašlju nlučevln« i ieludca bolesti grkljana I proti imthi;rnlm kataru, IIIIV K K HATTONIJA *• Karlovi vari i Widn. Trajno sedenje ozdravi Llppmann-OV prašek. — Dobiva ae v po 2 p Id. v lekarnah. prouzroči1 motenje v prebavljenji, otekanje jeter, zabasanje, zlato žilo i. t. d Te bolezni " Karlstbadaki šumeči Skatljlcah po 60 kr. in (638-5) ►T^---lc£+Tš Bi e premog; I "ivo za zobe i« I. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva okrepenjooe, ovira spridenje zob in odstrannjo smrdern sapo. Velika steklenica 50 kr. II. Salicilni zobni prah, »plošno priljubljen, uplivu okrepčujuče in nareja zobe svetlo in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zalival, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan1 po pošti , (616—11) „LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v Ljubljani. j/mV~ Vsakemu, ki ku-ji v lekarni Trrikoczv originalno salicilni nsino vodo in salicilni zobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji zob in ust, KUunuunuH*uuuu*nun*K*nuuuux Papež Leon XIII. in Ciril in Metod za papeževo slavnost dne 31. dece m o r a. 1 8 8 7 9e edino dobivajo pri (919—1) g Peregrinu Kajzelu, v Ljubljani, Stari trg. V zalogi hna t adi razne priprave za razsvitljavo. - Ma prodaj so namizna ja W*mT~ IcUo po 12 Icr. v J. jStozelbe prodajalnicah v Špitalskih ulioaii in na sv. Petra nasipu. Marijaceljske kapljice za želodec, i izvrstno uplivajoče pri vseh boleznih želodca. NeprekoaljiTB pri pomanjkanji alaati dojedU, ilabem ialodol, amrdeol aapi, napenjanji, kialem podiranji, koliki, selodčevem kataru, zgag-i, »ko ae nareja peaek In piano ter ae nabira preveč aleaa, pri zlatenici, gnjuau in bljuvanji, glavobolji (<"■<> lavira bolečina ir. ielodoa), k ni v želodci, zapiranji ali zabaaunjl, preobloienji želodca s jedjo ali pijaco, gUetab, boleznih na vranici, na jetrih ali alatej iili. — Cena ateklenici ■ navodilom, kako ae rabi, &5 Irr., vel. ateltlenici OO kr. Glavno salogo imaš lekar K A KOI. IIRADV v Urnmeriil (Horavako). - Harijaceljake kaplj'ce neao nikako tajno sred-•tvo. Njih aeatnvine navedene ao na navodu, kako Bcoaiamaru. i rabiti, W ae priden« vsakej ate&lenfei. ' tm Pristne v skora vseh lekarnah. ■ NVARILO I Priatne Af arijiiooljake. kapljice. M mnogokrat ponarejajo in poanemajo. — Da SO prlntne, mora vnuka atekle-nioa imeti ruda« aavitak a K«reii|o varstven* immko in a narodom, kako rabiti, ki ae prideno vaakej ateklenici, opomniti Je, da mora biti navod. (Ukan v tiskarni H. ti ti a>« k-a 7 Kro-merlajl. Priatne imajo 1 V a\|ubljaat|: lekar Gakr. Pioooli, lekar Joa. Svoboda. — V PoMojInl: lekar Fr. naooaroicli. _ \ Bkotll I.oki: lekar Karol .Fabiani. — f/ RaUovIJIel p l^ka« Aleksander Roblek- — V Hnd»lffl¥»m: lekar Dominik Rlraoii, lekar Ilerg-mann. — V Kamnika 1 lokar J. Močnik. — V Črnomlji : lekar Jan. Blaiek. (739—u) za živino. i I za živino. I K\ • ' Ta prav' d6t*ra stupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. (600—12) Konje varuje ta stupa trganja po črevih, bez- favk, vseh nalezljivih nžnih boleznij, kašlja, plućnih in vratnih boleznij ter odpravlja vae -liste ter vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobu mnogu dobrega mleka. Zatnotek z rušilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navođeni samo 2 gld. Cvet konje. Nujlmljše uiazilo za konje, pomaga pri pre-; tegn žil, otekau.ii kolen, kopitnih boleznih, otrp nenji v boku, v križi i. t. d., pn otekanji nog, mehurjih na nogah, izvi-njenji, itišranji od sedla in oprave, pri snšici i. t. d., a kratka pri vseh vnaujih boleznih in hibah. 1 ntekjenioa z rabilnim navodom vrud stane le 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred aamo 4 gld. ' Ta zdravila se dobe pristna samo v LEKARNI TRNKOOZT" ■i zraven rotovža v Ljubljani.™ Razpošiljat se vaak dan po pošti. r-šdag^T1" a*a 11 Ti8*jB~'r~LaKir CACAO VlCTOR S5 i i. lio i CHMIDT & HNE ki jta p'ri1 prvej DhnajskeJ rri/.atavi kubinjske timotnosti bili 'odlikovani z najvifljo odliko, častnim diplomom, sta pristni aamo, če imata nafto mailn ■ re^'strovano varstveno znamko in firmo. (800—3 >) IDOblvuv «e pH VBeh boljših trgdvcih in '-prodajalcih de-likates, v l.jiiHI juni pri g. L etru I<»MNiiik.-u« Baziposilja tae v. provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDi unaj, IV-, i^mMk 48 (Poles juž kolodYOr!t)- Izdajatelj in odgoTorni ur«dnik: Dr. Joaip VoSnjak. Lustnina in tisk „Narodne Tiskarne*