PRIMORSKI DNEVNIK
,   —	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
X. - Štev. 64 (2683)
ra
KORUMPIRANI RIMSKI NEKRSCANSK1 IN NEDEMOKRATIČNI PROTILJUDSKl REŽIM, KATEREGA PRAVI OBRAZ SE TAKO OSTRO KAZE OB RIMSKEM PROCESU, OBČUTIJO TISOČKRAT BOLJ SLOVENCI V ITALIJI NA SVOJEM ŽIVEM NARODNEM TELESU.
Poštnina platana t gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 16. marca 1954
Cena 20 lir
sramote
ji sodni razpravi goriške obsodbe našega Q pred beneškim porotnim apelacijskim sodiščem)
HtsL., ? ! samega itali-!>alo 7r, JU0stva, ki je i po-UVedlr, , Rasizma, da bi itJcj: v »-UJi širšo demo-mu ^a'° možnost
ocanja
Pn upravljanju
•	_	•	v	v	—
tWašV; • uspeha, kajti i! Len' lrnPeriaHztm». kot ;Wi,VmenoVal halijan-
“u Sev!nja P° osvnia'
'kHian^iT narodov, vidi v lega ,msen.1 Uudstvu največ-"ie	za uresniee-
'“tdilr- . .'2Hh‘ev- Vsa ta
uma. ki nabrala
Se je nabirala flrnskp*',ia na blatnem dnu
fl5««nii»eke Tlbere’ sIu2i Iraiivo °blast,nikom kot ske im„Za Učenje italijan-ki Poc^!nalistične zgradbe, ^»keza ramen'h itali-ia h-t,:?1elovnega ljudstva Italiji » Slovencev v
2ara<Ji ,
Sili ji„ , a tragično resnični!;'. prerf°U ie bil naš dnev-tarn n, noriškim tribuna-p ed štirimi leti (28.
tPrila 1950) »rni
sojen in njegov
en0 te(0 dTcdnik obsojen no «sra-
fui)lilce„ V ade , Italijanske realen n -Pro** čemer je bil
tfi bene7kW' tako da bo Ju'
r°tn° Sori °- apelaci3sko po-Wce Ponovno raz-p ;al° o usej zadevi.
Ilir
'iSna ' ni slučajno, da se " f nekava v Benetkah i*5*	■ ^ratkih tednih se
pre^!fc, že drugič po-
tni
oblast' beneškimi sodni-us ram o-i,s' Italijanskih u-c.r3a,lr"J *n ustanov !? tirii ,„° }talljanske nacije })o p,etr,l°- k0 vs° Ba-tj.esa uojnovejši po-W Sandal, ki ga je
ir h ki . nms1il nov'-n! hter F Potrdil bolj i Ponn • škandal v
5
tj, Oko resničnost be-J^hiilc,,'010 jih v našem
• * leti nnaP'sali pred. štiri-kjj '• Da -•
‘S
Sitno
le temu tako ne
»Ul
opo-
J\ .
itis"	3e	Predvčerajš-
sXan° na primer v
komentarjev. Po-
*Corriere	della
gotovo ni pro-fcl Im in ki je dan,s °Je ‘ takole Vo<h
začenjati
i ‘ogtei “nc članke,-bil: Noh° stvarnos.......
Va^orCl^P. . V2roka> ki
“'kij5!. !a,Pe
lahko opravičil Ba sebe. To je
Vei k
j! Haj ot sodni škandal, ve f^l>kujee<!' ,je n(?kaj kar te — ? motne zade-
ni’ kalnre m .
je ?°8oče . ej“ 1° obseg še tiL Sodeb	opaziti,	To
BeEa ,„..em'nentno poli-
ki
zajema
kol0 ,ie sp?^° 'lemokracijo.
Ufe e6? na 8,0 pnti ta" 4 država?d,7- ju,1Ua"' se
irnamo	°	Spra'
Va !0,>ha vi,4 7. ,,auu' 111 Je kitjt^sobng a,tl: ie ie drža-
vlado, ki je
3	funkcio-
e.
^orai
DospL ki morS1-e’ ČG obstajaj° ‘»Ojl ^ i ral° ^mčiti var-stra '	mir
>4,
hal,
°ge?..
na višini Večinska
H ?uSariiie držaya ,0“
odQK ^°tovrt	do k&tere
m bila Skopa z U,s‘n° ' Phdarno in vsa-
Vl»’>kršnP,°r°’ ni več Mi . rtd.
kr Pfuv
■«
O' č,t‘nh1“ n'Mor dm. S	j.
n^na je bila ne-
•'tt-o; Krščanska večinska
eesir '‘^aur Uru-ti n*kih sei,eda glasilo
Bnančnikov doto	opaziti.	Kajti
kti-Vo, pj ■ Krščansko demo-% \ obču3«*B<Bla fašizma, kL1'1 iierjPl 1 nekrščan-da Sn,ykratično Post
\tQl'‘ti, dn° ,llorali javno ^	Hjo	in "J®-
V° s'tovi,*!lhaia na dan
,ltostj0
^CC,J® ni u .k.rščonska de-m de-
S ki a ■ do sv°jegu
d0bB veri iC-t0ilko-<?	dalo	pre-
Prihaja
r<u- ®*a >' Sedl
besed, za-«1 a !n o p*’*0.bili tudi ob-^^Se,ietkoar,b bodo morečo r ^Pravilni mH po' Stkali raiti’ se ne Sl 0a »Oditr P0 20'cdu V,!^lo	ki je pred
S>. dl hU,0Je "ekompe-
:’«5
j”-, j* -nsp,® .J10	,u-
, i1*!., *n,tro( . Ja,1jn mo-
’ se
- Sa lo k0
ob
režim,
sojenju
%on * kaiereTn°ralen.
«»1* 1« f so n naJ0'č-
S^4inmd0u “-r°dU mUi'
i. lilij; r®Pna»i ^ ~~J
Bt«tn n^ueače
> del^b:n"‘h med
IVOV *e6r,
UHuf ranZl.aVcem
pač
««ce i. , --enci ®Pno . rovna.
sodstvo rimske vlade v svoji uradni mesečni reviji, ki jo v prevodih v vse mogoče jezike pošilja v prestolnice držav vsega sveta, zločinsko potvarja celo število naših bratov pod. Italijo, kar si upa storiti ne glede na dejstvo, da že čez 30 let ni o-pravila ljudskega štetja niti glede na tako imenovani «ob-čevalni», kaj šele na materinski jezik, In če predsedstvo rimske vlade potvarja celo številke, tako da si drzne natisniti, številko 22.936 za Slovence v videmski pokrajini, kjer jih živi okrog 60.000, potem, si- lahko predstavljamo, kakšne laži širi ta časopiš v vseh jezikih v svet šele v svojem opisu življenjskih pogojev, ki vladajo med temi Slovenci: dovolj je pogledati naslove posameznih poglavij, ki se glasijo «svo• boda združevanja», osvoboda govo ran, «svoboda tiskav, usvoboda gospodarstva», «svo-boda jezikaš, nosebna. svoboda» itd., itd.
Toda kakor se je ob razburljivem rimskem procesu pokazala vsa nedogledna. lažnivost pridevnikov «krščanska» in «demokracija», tako beneški Slovenci — prej pa vsi Jugoslovani Slovenskega Primorja in Istre — na sVo-jem živem narodnem telesu občutijo v tisočkrat večji meri vso neizmerno lažnivost vseh teh «svobod», o katerih obstoju hočejo korumpirani oblastneži pod krinko krščanstva in demokracije prepričati svet.
Zato je proces proti našemu dnevniku dejansko proces proti korumpiranemu pro-tiljudskemu rimskemu režimu.
NAMESTO «METLE» VEDNO HUJSI POSKUSI PRIKRIVANJA
SMESEN PRISTANEK SODISGA
na zaslišanje Hontagne.Piceionija in Pavona
Nastopili bodo kot priče samo v zvezi s trditvijo, d» so se 29. aprila lani raztovarjali na Viminalu - Tožilec trdi, da pričevanja Anue Marie Caglio sodišče ne more upoštevati pri razsodbiZakaj se Adriana Risaccia boji sodišča - I>e Caro in Moutaguev odvetnik Reilavista
Tudi Pacciardi v nadzornem odboru ene izmed Montagnerih družb
RIM, 15. — Proces proti j Montesr, In njena hči, potem novinarju Silvanu Mutu 'jej Giovahna Giovine (Gio Ben prišel danes v odločilno lazo, j Gio), trije njeni znanci in odločilno ne toliko za vpra-! drugi.
Sanje, ali bo obtoženec obso-! Center zahteve obrambe, ki jen ali oproščen, temveč pred- j jo je predložil odv. Sotgiii, vsem za vprašanje, .ali bo so-j pa je; «Zahtevamo že zdaj, dišče dovolilo, da se zadeva ■ da se pokličejo kot priče Ugo res razčisti, ali pa bo nada- Montagna, piero Piccioni, Tom-ljevalo .$• svojim dosedanjim' maso Pavone. bivši načelnik j občinstva; «Freden trdimo, da prizadevanjem, da resnično policije, policijski major Fran-1 je Silvano '..uto pisal laži ozadje dogodkov, zaradi ka-: cesco Cerra, župnika iz Ostie j razčistimo popolnoma konec
Pisniki o zaslišanju Montagne. Piccionija in drugih sodišču neznani, ker še ni skienilo, ali na.i se akti o obeh preiskavah o smrti Vilme Mon-tesi uporabijo na procesu ali ne. Sodišče naj’ torej sklepa tudi o tem. Odv. Sotgiu je še pristavil med odobravanjem
terih je bil proces sprožen, j in Pratica del Mare, ki vesta čim bolj zakrije, v bistvu gre i nekaj o smrti Vilme Montesi, za vprašanje: ali nameravajo j Saverio Polito, bivši kvestor uradni krogi, nadaljevati s pri-.i v Rimu, in Aldo Morlacchi, krivan.iem resnice ali pa že-j policijski funkcionar, ki je iz-lijo držati obljubo o «mora-1 vršil prvo preiskavo a do-
lizaciji«. Gre za vprašanje mo-1 godku.H	-	_____ _________ ______
rale italijanskih vodilnih kro-i Javni tožilec se je temu ta- i javnega tožilca,	ne	bo	enega
gov.	!	koj uprl in pristal samo, da	Italijana, ki	bi	to	odobraval
Po poteku današnje razpra-ise kot priči pokličeta Juliano i m ki bi rekel, da se ie v tej , da se zadr- in mat> Adriane Bisaccie. Vi- j dvorani odločalo po pravici!«
šek nastopa javnega tožilca Po dvournem posvetovanju
Vilme Montesi. Ne postavljajmo ovir iskanju resnice, ukvarjajmo se; tudi z trgovino z mamil .in prekinimo proces, dokler ne bodo končane preiskave, ki so zdaj v teku. Ce boste sprejeli tezo
ve lahko sodimo, žanje sodnikov, ki ga je javno mnenje že večkrat obsodilo, ni prav nič spremenilo in da so se rajši pomnožili poskusi, da ostane zavesa nad gnilobo, ki jo je proces vsaj malo razkril, čim bolj zagrnjena.
pa je bila izjava, da pričevanje Anne Marie Moneta Ca-giio ne more vplivati na razsodbo v procesu, ker da je Caglieva spoznala Muta šele po objavi člankov v «Attua-lita«. Tožilec je dejal, da se
Višek današnje razprave je i upira zasliševanju prič, ki bi bila zahteva obrambe, naj so- | «obremenile proces s - podrob-dišče pokliče nove priče. Med i nostmi, ki ne morejo služiti
njimi so neki Antonio Juliano iz Avellina, ki trdi, da je slišal, kako je Adriana Bisac-cia priznala svoji materi, da je prisostvovala smrti Vilme Montesi in da pozna vse okoliščine, nadalje Bisaccina mati in še nekaj ljudi iz Avellina, nadalje gospodinja stanovanja, kjer je Bisaccia stanovala v času smrti Vilme
ugotavljanju pravice, ki pa lahko oživljajo bolestna čustva in še bolj zavedejo javno mnenje«. To velja torej za Montagno, piccionija, Pavona itd., o katerih je še dejal, da so o stvareh, o katerih bi jih rada obramba zaslišala, že dajali izjave sodnim oblastem.
Obramba je protestirala in predvsem opozorila, da so za-
REZULTATI OBČINSKIH VOLITEV NA KOROŠKEM
Znaten porast glasov socialistične stranke
Heuspeh volilne zveze incil klerikalno avstrijsko ljudsko stranko in pronacistično zvezo neodvisnih in nazadovanje za 21 mandatov Tischlerjcvih slovenskih klerikalcev (dobili so samo 11 mandatov)
Liste naprednih Slovencev dobile v 20 občinah 62 mandatov, v ostalih pa so Slovenci kandidirali na listi socialistične stranke
CELOVEC, 15. — Na včerajšnjih občinskih volitvah na Koroškem je od 190.591 veljavnih glasov dobila socialistična stranka 93.631 glasov in se teko ponovno uveljavila kot najmočnejša politična stranka v deželi. Socialisti so od 3830 mandatov dobili 1246 in tako zabeležili v primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami porast za približno 20.000 glasov in 158 mandatov.
Tako imenovanu «združena protimarksistična fronta«, sestavljena iz Avstrijske ljudske stranke in pronacistične Zveze neodvisnih je dobila skupno 87.449 glasov, vendar pa je na osnovi volilne aritmetike dosegla približno 1300 , padli občinam, v katerih je
mandatov. Ostale manjše stranke in skupine so si porazdelile med seboj ostale mandate.
Lista naprednih koroških Slovencev, ki so nastopili samostojno v okrog 20 občinah je dobila 62 mandatov. V ostalih občinah so napredni Slovenci glasovali za Socialistično stranko, na listi katere so Slovenci tudi kandidirali. S tein v zvezi mnogi avstrijski dnevniki poudarjajo, da so ravno ti glasovili omogočili Socialistični stranki porast glasov.
Kominformistična «ljudska opozicija« je dobila 20 mandatov, ostali mandati pa so pri-
«Borba» o izseljevanju
Slovencev cone A v Avstralijo
Obisk grške vojaške delegacije v Jugoslaviji in povratek jugoslovanske vojaške delegacije iz lurčije
dpi„. unth ^Nvoo^ene **lvonvPod-
BEOGHAD, 15. — Izseljevanje Tržačanov v Avstralijo, — med njimi je precej Slovencev — je po mnenju v Beogradu sestavni del dobro premišljenega načrta za poitalijančenje cone A. Italija, ki sama ne ve, kam bi s svojim odvisnim prebivalstvom, velikodušno prepušča Tržačanom 2100 mest ža izselitev v Avstralijo, istočasno pa pošilja v Trst in v cono A vedno nove in nove skupine ljudi, ki odvzemajo rojenim Tržačanom kruh in ki povečujejo brezposelnost v Trstu. To načrtno akcijo italijanske kolonizacije cone A, pravijo v Beogradu, izvajajo organi tržaške italijanske uprave, po navodilih iz Rima in s finančno podporo ZVU.
Slovensko prebivalstvo, poudarja današnja «Borba», je brez zaščite pred navalom italijanskih kolonistov. Slovenci so danes v položaju, ki ni daleč od popolne nezakonitosti. Naše javno mnenje, poudarja «Borba», protestira proti izvajanju raznarodovanja Slovencev v Trstu in cone A. Jugoslovani ne morejo dovoliti, da se nad njihovimi rojaki še nadalje izvajajo raznarodovalne metode, ki jih je v teh krajih uvedla Italija, in da se določila mirovne pogodbe kršijo na škodo slovenskega prebivalstva. Naša država ima popolno pravico, zaključuje «Borba», da se upre vsem vsiljenim spremembam na Tržaškem ozemlju, ki naj bi služile kot dokaz v oporo ne-
Je, dn j	dokaz	v	oporo	ne-
precl- upravičenim zahtevam Italije
na tem ozemlju.
Davi je prispela v Jugoslavijo na prijateljski obisk grška vojaška delegacija, ki šteje štiri člane, z generalnim podpolkovnikom Kocea-som Semistaklisom na čelu.
Delegacija bo gost poveljnika' kumanovske garnizije generalnega majorja Nikole Ka-ranoviča. Na jugoslovansko -grški meji v Djevdjeliji so delegacijo pozdravili višji častniki JLA,
Člani grške delegacije bodo obiskali vojaške enote struni iške štipske, komanovske ;n skopske garnizije, kjer se bodo spoznali z vodilnim poveljniškim kadrom teh enot, z metodami vežbanja in z delom vojaških ustanov. Poročajo, da bo prihodnji mesec jugoslovanska vojaška delegacija pod vodstvom generalnega majorja Nikole Karanovi-ča vrnila obisk grški vojski-Danes se je vrnila v domovino jugoslovanska vojaška delegacija z osemdnevnega obiska pri turški armadi. Ob prihodu v Skoplje je vodja delegacije general Hamovič izjavil novinarjem, da je jugoslovanska vojaška delegacija obiskala številne vojaške ustanove in posadke prijateljske turške armade ter se prepričala, da je ta armada moč- .	r
na in opremljena z moderno sčeni na svobodo bivši saadi-tehniko Poudaril je prijatelj- stični ministrski predsednik ski sprejem pri turških oficir- Hadj in bivši vaidistični mi-
prebivalstvo kot celota postavilo samo eno listo brez določene politične opredelitve.
Volilni rezultati potrjujejo neuspeh tako imenovane «združene protimarksistične fronte« in krepitev vpliva socialistične stranke v deželi. Slovenski klerikalni skupini okrog Tischlerja je pod imenom {(Krščansko demokratske stranke« uspelo postaviti svoje kandidature samo v 6 občinah, medtem ko je pred 4 leti kandidirala v 16 občinah. cKrščansko demokratska stranka« je dobila 11 mandatov, medtem ko jih je pred 4 leti dobila 32. Ti rezultati kažejo naglo upadanje vpliva klerikalne skupine dr. Tischlerja med koroškimi Slovenci.
Deželni glavar Wedenig je po objavi uradnih rezultatov izrazil svoje zadovoljstvo zaradi uspeha, ki ga je dosegla socialistična stranka. Koroško ljudstvo, je dejal Wedenig, je potrdilo politiko deželne vlade. Socialistična stranka, ki je imela doslej svoje župane v 93 občinah, bo imela sedaj 7 do 8 županov več. Wedenig je tudi pripomnil, da je bila sedanja volilna borba ostrejša kot kdajkoli poprej in da je moralo tudi državno pravdni-štvo nastopiti zaradi poskusov potvarjanja glasovnic.
Politični opazovalci na Dunaju računajo, da bodo socialisti po pomembni zmagi na včerajšnjih volitvah na Koroškem skušali močneje uveljaviti svojo politiko v avstrijski zvezni vladi. Vodja socialistične stranke podkancler Schaerf je izjavil, da Avstrijska ljudstva stranka še nadalje izgublja glasove, medtem ko pridobiva socialistična stranka na podeželju nove pristaše. Krogi Avstrijske ljudske stranke ugotavljajo, da se njihova volilna zveza s pronacistično Zvezo neodvisnih ni obnesla in da na prihodnjih volitvah verjetno ne bodo več nanjo pristali.
General Nagib
zopet vojaški guverner
KAIRO. 15. — General Nagib je ponovno prevzel tudi mesto vojaškega guvernerja. S tem ima general zopet vso oblast, ki jo je imel prej, Preteklo noe je vlada proglasila splošno amnestijo za politične kaznjenec in internirance. Na podlagi amnestije so bili med drugimi izpu-
jih in vojakih in dejal, da je bil ta obisk nov prispevek J( razširitvi vezi in prijateljstva med balkanskimi narodi in. armadami.
nister Fara. V kratkem bo izpuščen tudi bivši vaidistični tajnik Serag El Din. Izpuščeni bodo tudi prvaki združenja ((Muslimanski bratje«.
so se sodniki vrnili v dvora, no in predsednik Surdo je sporočil, da sprejema sedišče kot priče Juliana, Bisaccino mater in še nekaj ljudi iz Avellina, Pristaja tudi na zaslišanje Piera Piccionija, Uga Montagne in Tommasa Pavona, toda samo v zvezi s trditvijo Anne Marie Caglio, da sta imela Piccioni in Montagna 29. aprila lani na Viminalu razgovor s poveljnikom policije Pavonom. Ostale priče je sodišče zavrnilo. Omejitev. ki jo postavlja odlok sodišča za zaslišanje Montagne, Piccionija in Pavonn, je praktično enako zavrnitvi. Razprava je bila nato preložena na sredo.
Prejšnji potek razprave je v glavnem zavzemalo zasliševanje dveh prič — Mutove tajnice Adriane Tenerini in fotografa Positana — in soočenje Tenerinijeve z Bisac-cio. Tenerinijeva je potrdila, da je slišala, kako je Bisac-c’s Muiu	pripovedova-
la, kar je bilo mogoče razlagati samo tako, da je osebno prisostvovala koncu Vilme Montesi. Ker je Bisaccia temu oporekala, si je tožilec pridržal pravico, da obloži Tene-rinijevo lažnega pričevanja. Tudi to je lep primer, kako sodišče obravnava neljube priče.
Iz današnjih izjav Adriane Bisaccie pa je bilo mogoče nekoliko bolje razložiti njeno zadržanje, zlasti pa njen strah pred sodiščem, ki se včasih spreminja v paniko. Med soočenjem s Tenerinijevo jo je Bisaccia opozorila, da je od njenih izjav odvisna njena usoda, kajti tu «se govori o nenamernem umoru, v katerem bi se morala izkazati moja sokrivda«. In še: «Splošno govorijo, da sem sokrivka. Od pričanja te priče je odvisno vprašanje te moje sokrivde«. Odvetnik Bucciante ki zagovarja Muta, je to izjavo tudi takoj poudaril.
Izmed današnjih izjav A-driane Bisaccie je zanimivo še njeno pripovedovanje o imekem čudnem človeku v ta. larju«, ki jo je pred kratkim obiskal, jo vprašal, ali ve kaj o primeru Montesi in ji ponudil svojo «moralno tolažbo«. Dodal je, da hoče nuditi isto tolažbo tudi Anni Marii Caglio in vprašal za njen naslov. Neugodno je komentiral nastop Anne Marie pred sodiščem in svaril Bisaccio, naj se ne izpostavi isti nevarnosti, da bi si_ nakopala na glavo toliko tožb. Hotel je vedeti tudi številko njene sobe in zahteval, naj mu pokaže, katero okno v hotelu je njeno. Izjavil je, da je don Gae-tano Puccini iz mesta Arce v pokrajini Frosinone.
To je bil današnji proces. V vladnih krogih medtem ponovno zanikujejo govorice, da bo Piccioni odstopil, čeprav to zahteva vse javno mnenje z demokristjanskimi zavezniki vred (tako piše na primer uLa Voce Repubblicana«, da bi Piccioni moral odstopiti že zaradi ugleda in veljave italijanske zunanje politike), tu-rinska «Stampa» pa je v soboto izšla v prvi izdaji z naslovom čez vso stran, ki je naznanjala Riccionijev odstop, kar pomeni, da je moral odstop v dobro obveščenih krogih v petek zvečer veljati za
resnice« in pozval zastopnike tiska, naj od njega ne zahtevajo izjav ali podatkov, dokler ne bo preiskava končana.
Od osebnosti, ki jih je Montagna navedel v svoji spomenici glavnemu državnemu pravdniku. se še nihče ni oglasil, tako da so v Rimu začeli govoriti o «zaroti molka«, Splošno pa sodijo, da je v tem seznamu sicer nekaj zvenečih imen, da pa manjkajo glavna, ki si jih je Montagna pridržal za rezervo, ko je s prvim seznamom opozoril. da se'ne namerava vdati. V članku, ki ga je objavil v sicilskem listu «La Tribuna del Meridione« pa namiguje Bellavista tudi na afero Giuliano; znano je, da se je v času procesa proti Pisciotti v Viterbu Bellavista precej ukvarjal s tem vprašanjem, zato se ne zdi neverjetno, da z Montagno razpolagata z materialom. ki ministrom, najmanj pa takratnemu notranjemu ministru Scelbi, ne more biti nič kaj všeč.
Se dve zanimivosti; zasebne ankete so ugotovile, da je v nadzornem odboru ene izmed družb široko razpredenega Montagnevega sistema tudi bivši obrambni minister Randolfo Pacciardi poleg Leona Piccionija, drugega Atti-lievega sina, brata piera Piccionija. Druga, ki se tiče trgovine z mamili, pa je ta, da bo IX. komisija OZN (za borbo proti trgovini z mamili) v aprilu začela razpravljati o dejstvu, da je Italija ((svetovni center« te trgovine.
V Rimu pa se je d^nes začel nov škandalozen proces, na katerem je kar 150 obtožencev, večinoma uvoznikov, borznih agentov in menjalcev iz Milana. Genote, in Rima. Gre za vse valutne prekrške ter ponarejanje bančnih dovoljenj in carinskih pečatov, pri čemer je država utrpela škodo 20 milijonov dolarjev (večinoma v dolarski valuti) ali 13 milijard lir. Najbolj je ta trgovina cvetela ob začetku korejske vojne.
Začetek prosvetnega tedna
ob 50-letnici rojstva Srečka Kosovela
I/ nedeljo so v Sežani svečano odprli razstavo del primorskih književnikov in razstavo upodabljajočih umetnikov - Govor F. Bevka in prot. Budala
Predsednik Društva slovenskih književnikov tov. France Dtvk govori ob otvoritvi razstave «Delež Primorske v slovenski književnosti«.
Nov incident
med S njo in Izraelom
DAMASK, 15. — Sirijsko o-brambno ministrstvo javlja, da so nekatere izraelske iz-vidniške enote danes zjutraj napadle sirijsko obalo Tiberij-skega jezera in izstrelile več topovskih strelov. Sirijske čete pa so napad odbile in zažgale eno napadalsko enoto.
V Tel Avivu pa izjavljajo, da je sirijsko obalno topništvo danes obstreljevalo dva čolna izraelske policije, ki sta spremljala nekatere ribiške čolne na Tiberijskem jezeru. Čolna, ki sta bila napadena tudi s streljanjem iz strojnic in avtomatičnega orožja, sta odgovorila in sta se nato vrnila v svoje oporišče ob zaščiti izraelskih baterij.
V nedeljo se je v Sežani začel prosvetni teden v spomin Srečka Kosovela. Qb tej priliki so odprli knjižno razstavo del primorskih književnikov z naslovom «Delež Primorske v slovenski književnosti« in razstavo upodabljajočih umetnikov. Svečanosti so se udeležili predsednik Društva slovenskih književnikov France Bevk, predsednik SPIPZ prof. Andrej Budal iz Trsta, številni drugi predstavniki slovenske književnosti in u-metnosti, predstavniki množičnih kulturnih in političnih organizacij in mnogo drugega občinstva.
Razstavo del primorskih književnikov je odprl predsednik Društva slovenskih književnikov tov. France Bevk, izčrpno pa je govoril o deležu primorskih pisateljev in pesnikov v slovenski književnosti tržaški književnik in predsednik SIIPZ prof. Andrej Budal.
V svojem govoru je tov. Bevk poudaril, da delež Primorske v slovenski knjizevnJi-sti -ni majhen, pa naj ga merimo , po številu in pomenu književnikov,’ ki' jih je' rodila ta zemlja, : ali pa po' številu knjig, ki so , tu izhajale in našle pot skoraj v vsako primorsko hišo. Poudaril je dalje, da smo primorski Slovenci s pomočjo knjige ohranili naš materinski jezik in okrepili našo narodno zavest. Zato smo jo znali ljubiti, kakor smo zmeraj cenili in ljubili tvorce naše lepe besede, sinove našega skalovitega. Krasa, sončnih Brd in gorate Tolminske, ki so z opevanjfem’in opisovanjem naših lepot, radosti in gorja gradili naši zemlji in našim ljuddm ne-: smrten spomenik ter' obenfem bogatili slovensko kulturno zakladnico,
Ta ljubezen ni v nas zamrla niti v najhujših letih tujega nasilja • in knjiga nas je duhovno pripravila, da smo se zavedali, kaj nam je treba storiti, ko je nastopila ura boja za narodno 'svobodo in socialno pravičnost.
Se prej pa je v imenu prosvetnih društev za sežanski okraj pozdravil navzoče predsednik tov. Miro Kranjc.
Na razstavi so razstavljena
razna dela pesnika Kosovela ter številne knjige. revije, brošure in časopisi iz vse Primorske od najstarejših dob do danes.
Razstave upodabljajočih u-metnikov pa je odpri predstavnik Društva likovnih u-metnikov Slovenije akademski slikar Stane Kregar, o slovenskem slikarstvu pa je govoril dr. Fran Sijanec. Na tej razstavi razstavlja svoja dela 43 umetnikov iz Slovenije. Med drugimi razstavljajo Debenjak. Kregar, Maleš, Ja-
kac, Pavlovec in še mnogi drugi. Zastopani so tudi tržaški umetniki Cesar. Černigoj. Grom, Hlavaty, Lukežič, Saksida in Spacal. Med kiparji so zastopani Kos. Babič, Keršič, Savinšek. Tršar, Napotnik in Tone Kralj.
Popoldne pa je bila v Stor-jah pri Sežani literarna svečanost, na kateri so brali svoja dela slovenski književniki France Bevk, Lili Novy, Beno Zupančič, Ivan Minatti, Tone Pavček in Ciril Zlobec.
EISENHOWER NAZNANJA ZNIŽANJE DAVKOV V ZDA
Glavni obrisi novega proračuna • Vojaški proračun prirejen strategiji „New Look“ - Pearson kritizira ameriško „novo obrambno strategijo”
W ASHIN GTON, 15. — Predsednik Eisenhovver je imel-da. nes po vseh ameriških radijskih in televizijskih postajah govor, v katerem je predvsem obVavnaval načrte za proračun za prihodnje finančno leto, ki se začne 1. julija. Predvsem je napovedal davčne olajšave, ki pa ostajajo pri precej skromni številki 1397 milijonov dolarjev, kar pa bo vendarle, kot je rekel predsednik, ((prispevalo k utr. d.itvi gospodarstva, zmanjšanju brezposelnosti in' povečanju stalnosti dela«. Dejal je tudi, da zdaj ni nobene nevarnosti gospodiirske depresije in da bo vlada skrbela,-da je tudi v bodoče ne - bo. ;
Eisenhower je nato nastopil proti predlogom, naj se davki znižajo v občutnejši meri, kajti vsako povečanje proračunskega primanjkljaja, j.e dejal, bi resno oslabilo državno obrambo. Priznal je nato, da je v nekaterih predelih ZDA prišlo do povečanja brezposelnosti dodal pa je, da so ZDA kljub temu «še vedno država, ki živi v blaginji«. O vprašanju znižanja-davkov se je predsednik danes predpoldne posvetoval v Beli hiši s
SRDITI BOJI V INDOKINI za postojanko Dien Bien Phu
Največja dosedanja bitka traja že od sobote in na obeh straneh so izgube velike - Kratko premirje za odstranitev mrtvih in ranjenih - Hočiminhovi pogoji za konec vojne
PARIZ, IS. — Francosko-vietnamske čete so izpraznile utrjeno postojanko severno od Dien Bien Phu in ta je padla v roke Hočiminhovih sil Se prej pa so francosko-vietnamske cete izvršile protinapad ob podpori tankov, ki pa je bil odbit. Francosko poveljstvo zatrjuje, da so pri srditih bojih, ki trajajo že dve noči, zgubili Hočiminhovi oddelki okoli Dien Bien Phu okoli 2.500 mož.
SAIGON, 15. — Francosko poveljstvo v Indokini javlja, da so Hočiminhovi oddelki pri svojih včerajšnjih napadih zavzeli neko postojanko na severnozahodnem delu o-brambnega sistema okoli Dien Bien Phu. Poveljstvo pa doda-nekaj	popolnoma	gotovega).! ja, da to ne prejudicira o-
Na	drugi	strani	pa	bi	Piccio-	brambnega potenciala celot-
-	-	-	..	nega utrjenega sistema.
Včeraj zjutraj pa sta se na-
nijev odst.op_ pomenil priznanje, da je škandal res zajel v najvišje vladne^ kroge. To pa hoče Scelba očitno zabrisati, kar je razvidno tudi iz poteka rimskega procesa.
Dane«, je prispel v Rim liberalni minister De Caro, prijatelj liberalnega poslanca Bellaviste, ki je Montagnev odvetnik. De Caru je, kot znano, Scelba poveril izvedbo «vladne preiskave« o nekaterih dejstvih, ki jih navaja karabinjersko poročilo o Ugu Montagni. Ze samo delovno področje te preiskave je torej omejeno, točna pooblastila, ki jih ima De Caro, pa so še zdaj neznana. De Caro je imel krajši razgovor s Scelbo, po njem Ija je dal novinarjem krajšo izjavo, v kateri je poudaril svojo «zeljo po iskanju
sprotnika sporazumela za začasno prenehanja ognja. Vse jutro je bilo na bojišču mirno in na obeh strank so pobirali ranjence in mrtve.
Kmalu popoldne, ko je potekel dogovorjeni rok, pa je začelo Hočiminhovo topništvo močno obstreljevati utrjene postojanke okoli Dien Bien Phu in več granat je padlo tudi na letališče, kjer pristajajo letala, ki vzdržujejo letalski most med Hanoiem m tem mestom. Iz Hanoia je francosko poveljstvo poslalo večje skupine padalcev, da okrepijo obrambo in da poskušajo ponovno zavzeti izgubljene položaje. Predstavnik francoskega poveljstva je izjavil, da na letališču še dalje pristajajo letala, ki odva-
žajo ranjence v Hanoi. Hočiminhovo topništvo neprestano obstreljuje letališče.
Bitka severno od Dien Bien Phu se je nadaljevala vso preteklo noč z izredno srditostjo. Sinoči je bila neka francoska postojanka severno od mesta popolnoma obkoljena. Danes zjutraj pa so pršle na pomoč nove skupine padalcev, tako da so Francozi izvedli nov protinapad ob podpori težkih tankov. Ves dan so francoska bombna in lovska letala izvršila številne akcije.
Medtem se nadaljuje akcija francosko vjetnamska ob anamski obali v Srednjem Vjetnamu. Kakor poroča francosko poveljstvo so franco-sko-vjetnamske čete povečale svoje mostišče okoli Quinho-•na, 270 milj severno od Saigo-na kjer so se včeraj izkrcale. To’ akcijo so dali ime ((operacija Atlas«.
Bitka je trajala danes ves dan in se še nadaljuje. Predvidevajo, da bi utegnila trajati več dni. Zdi se, da vodi napad sam Hočlminhov general Jap in da v bitki sodeluje okoli 40.000 Hočiminhovih
vojakov. To je do sedaj največja in najbolj srdita bitka v indokitajski vojni. Francoske čete so izvedle več protinapadov in so šle v naskok z bajoneti, toda vedno so bile odbite. Predstavnik francoskega poveljstva je izjavil, da so Hočiminhove sile imele okoli tisoč mrtvih, in tudi o francoskih izgubah se govori, da so «zelo resne«.
Zdi se, da hoče Hočiminh doseči kako pomembno zmago pred ženevsko konferenco.
V poročilu iz New Delhija piše londonski «Observer» o minimalnih pogojih Hočiminhove vlade za ustavitev vojne v Indokini. Ti pogoji bi bili — umik Francozov iz severnega Vietnama, vštevši Tonkin in del Anama severno od Hue. Hočiminhove čete bi bile pripravljene umakniti se iz Laosa. Dopisnik je zvedel, da bi bil Hočiminh pripravljen ustaviti sovražnosti samo kot uvod v dokončno rešitev, se pravi v razpis splošnih volitev v Indokini.
Te pogoje Vietnama presojajo po mnenju časopisa v New Delhiju kot ceno, ki bi se dala znižati. Po tej ponudbi Vietminh ne bi privolil na nevtralno komisijo za nadzorstvo y pasu, iz katerega bi se morale umakniti francoske čete.
Časopis pa meni, da niti Francozi niti Američani ne bodo sprejeli takih pogojev.
številnimi predstavniki kongresa.	,
Obrambni minister Wilson pa.je prikazal podkomisiji za kredite kongresne komisije za oborožene sile načrt novega vojaškega proračuna, ki je že prikrojen novi koncepciji a-meriške strategije, ki jo je nedavno obširneje prikazal Dulles in jo predstavil pod imenom «New Look« (novi pogled). V skladu s tem predvideva obrambni proračun za leto lQ54-55, ki znaša 81,5 milijard dolarjev (34.8 milijard za letalstvo, 22,4 milijard za vojsko, 23,4 milijard :za mornarico in 900'milijonov-za razne službe) zmanjšanje izdatkov za vojsko in mornarico in močno povečanje izdatkov za letalstvo,
_ Celotno število mož. .ki služijo v ameriških oboroženih silah, se bo od junija 1955 zmanjšalo za 308.000. pri čemer bodo prizadete predvsem pomožne službe. Številčna moč vojske se bo zmanjšala. od 1,481.000 mož na 1,219.000, mornarice od 765.000 na 689.000 mož, mornariške pehote («ma-rines«) od 275.800 na 243.800 medtem ko - se . bo številčna moč letalstva povečada od 912.500 na , 960.000 mož.
Pred podkomisijo, za kredite so govorili tudi.: načelniki glavnih, štgbov vseh treh rodov oboroženih sil. Medtem ko je načelnik letalskega štaba general Tvvinig zagovarjal proračun, je načelnik štaba vojske general Ridway izrazil svojo ((vznemirjenost« zaradi uvajanja «novega pogleda« na ameriško • strategijo, zlasti zaradi povečanja letalske sile na račun zmanjšanja številčne moči vojske Ridg-way je dejal, da bo to imelo za posledico ((zmanjšanje ameriškega vojaškega potenciala, ne da bi se obenem zmanjšale nevarnosti, ki grozijo ZDA«. Dejal je, da so razna nova orožja samo «raz-šiidla verjetno področje sulio-zemskih pperacij, niso pa spremenila načina bojevanja in njegovih osnovnih ciljev«.
Ameriški «New Look« je kritiziral tudi kanadski zunanji minister Drew Pearson. ki je zavračal njegovo politično obeležje, kot ga je prejšnji teden že voditelj demokratične stranke Stevenson. Pearson je govoril na banketu, ki mu ga je priredilo društvo tujih novinarjev v Washingto-nu; prikazal je bojazen, ki jo je ameriška «nova obrambna politika«, kot jo je 12. januarja prikazal Dulles. povzročila v Kanadi. V dolgi analizi Dullespvih izjav .je Pearson zlasti poudaril besede državnega tajnika, da mora «New Look« temeljiti na možnosti, da ZDA odgovorijo «s takojšnjimi represalijami na onem kraju in z onimi sredstvi, ki jih sami izberejo«.
Pearson je govoril tudi o prijateljskih vezeh med Kanado in ZDA, opozoril pa je. navzoče ameriške novinarje, da bi bilo «zgrešeno' misliti, da sta naši dve državi, ki sta gospodarsko tesno povezani, povsem enaki, in da mora Kanada vedno avtomatično odobravati vse, kar ZDA počenja-3p.v. zunanji ali notranji politiki, in z načinom, kako to počenjajo«.
Ljudska prosveta
Razna obvestita
PRIMORSKI DNEVNIK
DANES, torek 16.
Hilari.i, Velislav Sonce vzide ob 6.17 in iz*tMV 18.11 Dolžina dneva ll-^v1 vzide ob 15.20 in zatone ob 1 JUTRI, sreda 17. ®ar“ Jedert, LiublsUva
Ce v marcu veter žene, j« y maju lepo vreme.
S SKUPNEGA SESTAMKA STHIIKIHIIH ORKfllVUZflCIJ USLUŽBEfUCEl/ SLOVENSKIH ŠOL
V ENOTNO IN ODLOČNO BORBO
za interese in koristi slovenskih šol!
Zvezni odbor strokovnih organizacij slovenskih šolniknv zahteva knt prvo uzakonitev slo-venskik šol, ustanovitev samostojoe slov. šolske uprave, sistemizacijo šolstva in šolniknv itd. - Zvezni odbor bo iskal poti za dosego enotoe strokovne organizacije vseh šolniknv
V NEZNANO USODO
Vit G
ZA TRŽAŠKO OZEMLJ !i
Danes 16. marca 1954
ob 20.30 uri gostovanje v kino dvorani v SKEDNJU z dramo Gorkega
GLASBENA MATICA TRST
di iz tega proti vsem poskusom odkritega, napolprikrite-
ga in zahrbtnega delovanja našemu narodu sovražnih skupin en sam mogočen valolom, ki se ho znal vsem tem poskusom odločno upreti in rešiti slovensko ljudstvo ne samo iz spon trenutnega težkega ekonomskega položaja, temveč mu zagotoviti popolno narodno enakopravnost.
Poročilom je sledila živahna diskusija, polna koristnih, u-gotovitev in predlogov, o katerih pa bomo poročali posebej. Naj pa zaključimo tudi mi, kot je zaključil predsedujoči tov. J. Gerdol, z besedami .lajstarejšega prisotnega učitelja, škedenjskega rojaka Grbca, naj delo novega Zveznega odbora ne bo ((delovanje ampak delon, konkretno, brezkompromisno delo, ki naj da mnogo plodnih uspehov v korist slovenskega šolstva in vsega našega naroda na tem narodnostno izpostavljenem in ogrožanem delu naše zemlje.
bCUUiO-fU dlcM-emke gJlad&e na T^utnaM-kem.'1
bo predaval jutri 17. marca 1954 in v četrtek 18. marca 1954 v Gregorčičevi dvorani SHPZ, Ul. Roma 15/11. prof. VASILIJ MIRK.
Pričetek predavanj točno ob 20.30. Predavanje bo spremljano z reproducirano glasbo na gramofonskih ploščah.
Žalostno je bilo včeraj slo- ke zavezniških sil. In s te po- Kdo ve, če se bodo znašli, če vo: pretresljivi pozdravi so se staje, kjer je nekoč cvetel bodo mogli vzdržati dve dol-mešali s hreščečim glasom potniški promet, kjer je ne- gi leti kot številka v emi-harmonike najetega godca, koč -pristajala ladja za ladjo, grantskih seznamih, kot ro-zadnji nasveti obupanih ma- je včeraj odpotovalo 600 Tria- boti, ki jih pošljejo tja, ka-ter so se utapljali v bučanju čanov, med njimi mnog o Slo- mor domačini ne gredo? Mi množice, ki se je od poldne vencev, v daljno Avstralijo, jim želimo, da bi vzdržali, do poznega večera zgrinjala Odšli so na slepo, ne, da bi da bi se jim upi in želje iz-ob pomorski postaji. V vseh vedeli, kaj jih v tuji deželi polnile. Onim pa, ki ne bodo povojnih letih je ob tej po- čaka, a z upanjem, da jim prestali preizkušnje, ki se ne 'staji pristalo le malo potni-j bo bolje kot doma, kjer ni bodo mogli privaditi številki, ških ladij, v glavnem le onih, I zaposlitve in ne zaslužka. tem želimo, da bi jim uspelo ki so sprejele vase pripadni-‘ Kdo ve, če jim bo bolje? vrniti se čimprej domov.
PODPORNO DRUŠTVO K DIJAŠKA MATICA » V TRSTU sklicuje za 28. marca 1954 ob 9. uri dopoldne v Trstu, Ul. Roma 15/11. redni
LETNI OBČNI ZBOR
s sledečim dnevnim redom :
1. Otvoritev.
2. Poročila odbornikov.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Volitev upravnega odbora, nadzornega in razsodišča.
5. Razno.
Vabimo članstvo, da se udeleži občnega zbora.
ODBOR
KRIZA V LADJEDELNICAH CRDA SE STALNO ZAOSTRUJE
PO ODHODU PETROLEJSKE LADJE nov porast števila delavcev v barakah
Občni zbor kontovelskeqa »Gospodarskega društva"
V nedeljo je bil na Konto-velu v društvenih prostorih občni zbor ((Gospodarskega društva«. To društvo, ki je bilo ustanovljeno že pred prvo svetovno vojno, so ustanovili kontovelski vinogradniki, da sc si postavili svojo gostilno in s tem ščitili domačega kmeta. Reči moramo, da je bilo delovanje tega domačega gospodarskega društva v vseh letih svojega življenja res u-spešno, saj je bilo edino, ki je že v davnih letih zgradilo za vas veliko in lepo dvorano za kulturne prireditve, v kateri še danes prireja svoje predstave Slovensko narodno gledališče. Delovanje konto-velskega gospodarskega društva je bilo vsestransko in v izključno korist domačega človeka za njegov gospodarski in kulturni razvoj,
((Gospodarsko društvo na Kontovelus je eno od redkih gospodarskih ustanov okoliških Slovencev, ki je kljubovalo fašističnemu pritisku, Poleg osrednje gostilne in velike dvorane, je to društvo v poslednjih letih odprlo v vasi še eno točilnico. Sedaj pa se pripravlja, da iz te točilnice napravi sodoben gostilniški obrat. Na občnem zboru je bilo tudi sklenjeno, da bodo dali vsi člani društva prostovoljno en delovni dan za zidavo novega obrata.
Stari odbor je na občnem zboru podal poročilo in ostavko, nakar je bil izvoljen nov odbor, ki mu je bila v tem letu dana naloga, da zgradi prostore novega gostinskega obrata, ki bo prav sredi vasi in sicer pri «Kuluni».
Na skupščinah so delavci kritizirali sindikalna vodstva zaradi pomanjkljive akcije Resolucije mešani komisiji in proračun z zahtevo po kreditih za ladjedelništvo
TOREK, 16. msrca
JUCiOsl,OVA»f*i C O .\ A T « **
234,6 m »II 1178 K' j
Poročila v slov. ob 7-^’
19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba: gled tiska: 14.30 Kulturni^ di; 14.45 Tekmovanje in otroških zborov ”r ,i«t
17.00 O melodije, do ™)Kk> 17.20 Faure: Sonata » klavir y A-duru op. '“J-osiffi narodrre pesmijo po 11'
18.00 Poročila v hrvaSC1!1"
(»mrncK mu fokočit/a)
Llspel nastop
gojencev Glasbene šole
Ob številni udeležbi občinstva so včeraj zvečer nastopili v Avditoriju gojenci šole Glasbene Matice. Mladi muziki, od onih na prvi pripravni stopnji do tistih, ki v svojem izvajanju kažejo že zrelejšo tehnično in muzikalno izdelanost, 'o izvajati razne skladbe na klavir in violino, klarinet in flavto. Nastopil je tudi ansambel najmlajših violinistov, ki šteje med svojimi člani tudi še predšolsko mladino, ter šolski orkester, ki se je uspešno lotil dovolj zahtevnega dela. Občinstvo, predvsem starši in znanci gojencev, so toplo sprejeli nastop mladih glasbenikov.
Vodstvu šole in posameznim učiteljem moramo pri njihovem požrtvovalnem delv iskreno čestitati, ter jim želimo nadaljnjega uspeha pri glasbenem delu s slovensko mladino v Trstu.
Več bo o tem nastopu s pregovoril naš glasbeni poročevalec.
Ud včeraj teieioto
Trst Avstrija (Salzburg)
Včeraj je začela poslovati v Trstu fototelegrafska služba z Avstrijo (z javno postajo v Salzburgu.) Taksa za fotote-legrame iz Trsta do Salzburga je naslednja: do 120 kv. cm 20,00 zlatih frankov, do 234 kv. cm 23.75 zlatih frankov. Telefonske takse za vsako minuto zasedbe linije, najmanj tri minute, znaša 1.25 zlatih frankov."
Oblasti morajo zvišati fonde v prid kmetijstva Kmetijsko nadzornižtvo mora organizirati predava-nja v slovenščini O delovanju Kmečke zveze
Avstrijske osebnosti
o tržaškem paviljonu na Dunaju
Včeraj sta avstrijski predsednik zvezne vlade Raab in minister za zunanje zadeve Figi obiskala tržaški paviljon na dunajskem mednarodnem velesejmu. Visoka gosta je sprejela posebna tržaška delegacija, ki je pred dnevi odpotovala pod vodstvom podpredsednika tržaškega velesejma Ulessija na Dunaj.
Tržaška razstava je vključena v okvir italijanskega paviljona, ker jemlje seveda tržaški udeležbi velik del njenega pomena in tako zmanjšuje trgovski in propagandistični uspeh tržaške razstave. Krivdo za to nosi enotni komite za propagando tržaškega pristanišča, v katerem sodeluje 6 tržaških gospodarskih organizacij in ki je tudi tokrat deloval iz vidika iredentističnih koristi na škodo Trsta. Tržaški paviljon je precej skromen in prikazuje v grafični obliki najvažnejše tržaške gospodarske dejavnosti.
Caprin vozil s svojo vespo po Sv. Jakobu, .je na križišču šentjakobskega trga trčil v livletnega Bruna Rustjo iz Ul. della Guardia, ki je bil tedaj namenjen s kolesom v Ul. del Rivo Zaradi trčenja sta oba zletela na tla in medtem ko se je Rustja rešil brez poškodb, so morali Menegona odpeljati v bolnico, kjer so ga zaradi rane na senčni strani glave, prask na čelu in lažjega pretresa možganov pridržali na i. kirurškem oddelku. Ranjenec bo okreval, če bo šlo vse po sreči seveda, v 7 ali 10 dneh.
Prosvetno društvo Lonjer Ka
tinara ima danes na sedežu redno odborovo sejo. Vabimo odbornike, da pridejo točno in vsi.
JAVNE DRAŽBE
Občina opozarja, da bodo 3. aprila od 12. do 13. ure v sobi št. 202 v občinski palači tri javne dražbe in sicer: za dodelitev dobave gradbenega peska, ravnega in krivuljaitega železja ter kamnitih blokov za vzdrževanje cest; za dodelitev dobave 172.000 litrov gasollna, potrebnega za prometna sredstva tržaške občine; za dodelitev dobave 612 ton gorilnega olja, potrebnega za ogrevalne naprave tržaške občine. Podrobnejše informacije v sobi St. 203 pogodbenega urada.
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR«
Redni sestanek v sredo od 18, do 21, ure na sedežu. Zamenjavali bomo novosti.
Smrtna nesreča
ameriškega vojaka
ADEX iZt
Pri isti eksploziji je bilo 5 drugih vojakov ožganih
27. in 28. mar dvodnevni« 'z VIPAVO
AJDOVŠČINO
POREČ , TAR PRI P°'
Pri eksploziji v neki vojašnici, ki spada pod poveljstvo TRUST, do katere je prišlo 9. marca, je bilo šest vojakov ožganih in »o jih morali prepeljati v vojaško bolnišnico. Najhujše ranjen vojak je pozneje umrl, ostalim petim ranjencem pa se stanje zbolj-šuje. Imena ponesrečencev bodo objavljena šele, ko bodo obveščeni njihovi domači.
Tramvajski sprevodnik drugič oproščen krivde
Proti razsodbi s katero je bil 47-letni tramvajski sprevodnik Parida Chiaselotti iz Videmske ulice, ki je 25. 8, 1951. leta med vožnjo s tramvajem podrl na tla 69-letnega kolesarja Luigija Del Vecchi-ja iz Ul. Broletto, kateri je na posledicah hudih poškodb umrl, oproščen vsake krivde, je javni tožilec takoj vložil priziv, ker je bil mnenja, da je sprevodnik delno kriv za kolesarjevo smrt.
Pred prizivnim sodižčem so tako ponovno morali obravna-ti zadevo in kljub zahtevi tožilca po fi-mesečni zaporni kazni, je sodni zbor prišel do enakega zaključka kot že pivo sodišče in je potrdilo prvotno razsodbo.
28. marca enodnevni i HERPELJE KOZINO SKOCIJAN DIVAČO Vpisovanje d° pri «Adria-ExF F. Severo 5-b •
Slikarska razstava ak. Slikarja prof. BOGDANA GROMA v umetnostni galeriji «Rossoni», Korzo 9, je odprta do 25. t. m. vsak dan od 11. do 12.30 ter od 17. do 20.30
S O ZA L ■>	.
of
Krajevni odbor rJ nje in okrajni	v
nabrežinski rcvojc , težko prizadetim.
Antona TrampuZ ’ rti** Slovenca in ,„Pisltre borca iz 1. 194J> zalje.
S P D
Slovensko planinsko društvo v
Trstu bo priredilo dne 28. t. m. izlet na Snežnik čez Klano, Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13 do 18. t. m.
4.	aprila pa bo priredilo Izlet na Platak ob priliki »Jadranskega veleslaloma«, Vpisovanje do 24, t. m,
MOTOKLUB »AMATORU bo priredil 28. t. m. izlet v Opatijo. Prijave članov vsak dan na sedežu od 17. do 19. ure do 18. t. m.
MOTOKLUB SKEDENJ
bo priredil 4. akrila Izlet v Vipavo, Novo Gorico In Tolmin. Vpisovanje do 25. t. m. na sedežu v Skednju. S k eden,jak a ul. 122,1. vsak dan od 18.30 do 20.30. MOTOKLUB »MLADOST* NABREŽINA Izletniki, ki potujejo na izlet v Tomaj 21. t. m., naj se javijo na sedežu v soboto 20. t. m. ob 18, url. Priporočamo točnost.
Pod nogami se mu je vdrla streha
Nekaj minut pred 19, uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 48-letnega kovača Josipa Miketiča iz Nabrežine 147/A, katerega so morali zaradi zloma zapestja leve roke in drugih manjših poškodb pridržati s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na ortopedskem oddelku.
Mikelič je pojasnil, da se mu je streha barake, nar kateri je stal med delom v kamnolomu Gorlato, vdrla pod nogami, pri čemer je padel na tla in se poškodoval.
Vsem sorodni* ljem in
znance1" ^
žalostno vest, d* ( naš predragi m0*’
Anton Iril
Pogreb pokoj«'1^
žalosti danes , z,iuJ
Mavhinje, 16' rni'r
Zaradi udarca na kolku z verjetnim zlomom kolčnega sklepa so včeraj pozno popoldne sprejeli na ortopedskem oddelku 90-letno Ivanko Tro-bic por Plebani iz Ul. Padui-na, ki je izjavila, da si je poškodbo povzročila pred petimi dnevi med padcem s postelje v lastnem stanovanju. Zdravniki predvidevajo, in to seveda, če ne bo komplikacij, da bo starka ozdravela v 6 ali najkasneje v 90 dneh.
Z vespo v Kolo
Zvečer, medtem ko je letni Pietro Menegon i*
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3
16. marca
UL T U N L E Y :
.J
PETE m
min,-" . P^muie vec bleščečem °b^kovalcev po kanjonu Pete a-«iar"i/tn e?a citW'a> k«’’ ntc POuntnh P jCdstavlia vrhu-
popotn.h dogodivščin. »i*iZTU del"	po-
K IuC ® auen,J“ višek Oku-*■' h Z’ m°ie,M elegan-
e«. I„	mo“e in elegan-
ci ljudi?2aradf tega po-!2.000 doIori» ‘ Placuieio '«»1 Č,*.č le? in več za en
plačujejo
•am	J*.u m oeč za en
Wi fe njene zem!je- Pr°-
tiin. ‘	. ,0 °d nje oddalje-
""‘i« urna* kilometrov, najetih ?e P njenih nebo-'fiji etiket7’10 da lahko na Mhl>edi XtPnrt$taviA° čarob-ui «^eta auemja«.
Cf0VCd„?ete a.venije se za-‘Cnlcev 'h°jaj° okus svojih Wti. ;»i	5	voditi	kot	mu
V*io Dom in j eTIa ok?1a nazna-^m0. gr- af’ Poletje, jesen in kraju	0 Januar pri
CI.Pt.™°r„naravnost pri-
. •	'»MIUUHU51 U7 l-
ijn 0 l f Kljub temu drve-
držijo t,,j°-cnPst. pa se strogo
Ijene n- ,, Ze daono pozab-
^Qja 5tn-	• SI’2U hotela
mi-..-s:°Je starinska i-.
-a 4tm-»	ouzu	noieia
°dprti starinske kočije in t*avljenios!jdežniki’ vedno pri
Oljenit^ano pri-
'^Centra'1! P«r°k. P°pe!,ej°
*«. Neij? ie več kot bizar-Ps P!a«ni„a,dne 5em videl le-lo. V°lask°’ ki je vozila av-khUp- , spremljevalec je bil ‘mil pard' ki je sedel n~ 5n.( , m sedežu
prednip	JC	5eaeL	710
zraven nje. sito, ^ ;Slc sem srečal žen-dlieni ,, P°dila raco na po-
Sy* - -
Jinooji avenije so konzulati Ccoska 0dov' Tam srečaš 'opfci	mornarje z rdečimi
0/icirje	baretkah, brazilske
itjske dpkr°^klh Plaščih, ki-V*zenih	i ** ovetličasto u-
'2Mjuj»in°	i0fi- I« vsak dan
Keniji „ neb.otičniKi ob Peti Porabijo	.Nsoče deklet, ki
st.e0<t ča,?ec,l?° svojega pro ° 'd ta tn’ !?* i.e določen
0,>ed zn tl' j* ?e določen za "skunii. ' da si ua hitro kaj
. M no n- P° trp°“-
znamenita Cerkvica za oglom. Sem se prihajajo poročit mlade dvojice iz vse Amerike. Sele kadar pride obiskovalec do 102-nadstropnega Empire State Buildinga na 33. cesti, prične Peta avenija blesteti. Tu je pričetek območja, kjer plačujejo čudovitih 22 odstotkov vseh newyorških lastninskih taks.
Med Empire State Buildin-gom in 59. cesto je veliko trgovsko središča :	Altman,
McCreerv, Lord & Taylor, Arnold Constable, Saks-Fifth A-venue in množica manjših, prav tako znamenitih trgovin, ki imajo z luksuznimi predmeti tudi luksuzne cene. Tukaj trgovske hiše tekmujejo druga z drugo za najbolj slepeče izložbene razstave. In tako zvonijo v izložbah Lord <fe Taylora za božič veliki zlati zvonovi, za novo leto pa v Bergdorf Goodmansovih oknih kar cel teden kipi šumeči šampanjec.
Vsakoletna velikonočna parada je izrastek navade iz 19. stoletja, ki so nosili velikonočno cvetje iz cerkve sv. Tomaža na oglu 53. ceste, bolnikom v bolnico sv. Luke, to se pravi en blok severneje. Procesijo so ponovili vsako leto z večjim razkošjem in vsako leto je bilo več gledalcev. Bolnica sv. Luke se je sicer preselila, cvetlic torej ne nosijo več tja, vendar pa se še vedno vsako leto nagnete v Peto avenijo do 1,500.000 ljudi, da si ogleda razstavo spomladanskih novosti,
Tudi Javna knjižnica, ki je na vogalu 42. ceste, je eno izmed žarišč Pete avenije. Oba velika kamnita leva, ki počivata ob stopnišču te velikanske, nizke stavbe iz belega marmorja, sta priljubljen prostor za domenke mnogim zaljubljencem in drugim, ki si žele nezgrešljivega mesta za svoje sestanke.
Turiste naj bolj priteguje
Rockefellerjev Center, med 48. in 51. cesto. Trg, ki vodi do njega, je veliko večino leta ves v rožicah. Za nežnimi cvetovi se dvigajo nebotičniki iz jekla in kamna do 70 nadstropij visoko, pod njimi pa je do dve milji in pol podzemeljskih prostorov. Ta skupina nebotičnikov ima dve gledališči, od katerih je ena slavna Radio City Mujič Hall. 32.000 ljudi — prebivalstvo celega mesta — uraduje v teh prostorih.
Na oglu 54, ceste je ilalijan. ski palazzo, ki ga je Stanford White določil za univerzitetni klub; mnogokrat ga kličejo pa Uidi «mrtvašnica», ker je videti- kakor da se odličen star gospod v njegovih širokih oknih nikoli ne premakne. Tukaj je tudi katedrala sv. Patricka, središče najbogatejših katoliških škofij na svetu; dalje krasna cerkev sv. Tomaža in presbiterijanska cerkev Pete avenije; ob njih je množica elegantnih trgovin: Hattie Car-negie, John Frederics, LiUy Dache.
Na 58. cesti se Peta avenija razširi v čeden trg s fontano v enem koncu. To je Plaza s hoteli Savog, Plaza in Sherrg Netherland hotels. Tukaj se konča trgovinsko območje in prične se rezidenčno območje, Central Park, ki se konča šele pr{ 110. cesti.
V centralnem parku Pete a-venije so zgrajeni mogočne marmornate palače, ki so jih ob koncu stoletja gradili milijonarji, ki so hoteli drug drugega prekositi v veličastju. Ena najlepših hiš v Peti aveniji je palača Henrgja Fricka, ki je stala 10 milijonov dolarjev in ima 110 sob Zdaj je odprta za javnost kot privatni umetnostni muzej. Tukaj je še drug velik muzej, tako imenovani Metropolitanski muzej umetnosti, ki vsebuje eno izmed štirih ali petih najlepših svetovnih zbirk.
Pete av?nt-5peka 0 pravljici
p,71' trfloucej)^e Pripisati sku'
Povezali tcreds (POOOOOOOOOOOOCOOOOOC) r{ienem 09°čili prodor pona- -n "lu nakitu
Pri 110. cesti Peta avenija zapusti smer avenije ter se obrne na desno. Za večino obiskovalcev je tu konec poti. Če pa nadaljuješ proti severu, prideš najprej do eMalega Puerto Ricas, kjer je večina napisov v španščini, nato pa v Harlem. To je bil svojčas najelegantnejši del mesta, danes pa stoji tam le nekaj s ta-rih ^ kamnitih hiš v skrušeni veličini, Tam je danes ozračje z brezkončno vrsto nočnih klubov in beznic, dokler ne pri-speš do novih bogatih stavb — d o hiš Abrahama Lincolna na 132. cesti.
Ponosna avenija se žalostno konča v premogovnem prahu 142. ceste ob Harlemski reki. Toda mesto ima s tem delom velike načrte. V nekaj letih bo tekla tod velika avto-strada, ki bo okrašena tako kot največji trgovski center avenije.
Nazaj grede sem skočil v
65. nadstropje ameriške Radijske zveze v Rockefellerjevem Centru, v tako imenovano Mavrično dvorano. Iz te visoke, s steklom obdane sobe, je videti vsa Peta avenija — nebotičniki, bogatija, revščina, belo in črno. blesteče in— pravi topil-nil lonec.
V v' /	.
j
!r daljne Finske so pripeljali v Avstrijo nekoliko severnih Je’.novi ki bodo na razpolago tujcem, ki bi si zaželeli vožnje na sankah. Ne ve sr te ee t« severnim Jelenom
ugajalo avstrijsko podnebje.
KONCERT LJUBLJANSKEGA KOMORNEGA KVARTETA
Pretekli teden je v Gregorčičevi dvorani SHPZ nastopil pod okriljem Glasbene Matice Ljubljanski godalni kvartet, ki ga sestavljajo Leon Pfeifer tl. violina). Albert DcrmeIj (II. violina), Vinko Šušteršič (viola) in Cenda Šedlbauer (Čelo).
To je že drugi nastop te odlične komorne skupine v Trstu, ki je tudi tokrat pokazala da je poleg obvladanja tehničnega problema, zlasti čiste intonacije, sposobna tud i muzikalno in stilno neoporečno izvajati svoj spored.
Spored Ljubljanskega godalnega kvarteta je obsegal drugi Borodinov kvartet v D-duru, Larijhctto iz Dvorakovega kvarteta v F-duru in istega
K0M1NF0RM0VSKA KUHARSKA VODSTVA SE VEDNO SLAVIJO POŠASTNEGA <UČITELJA NARODOV.
STALINOVA PRAKSA OBIJANJA
Kako je Piatakov podpisal izjavo, da se je sestai s Trockim na Norveškem, medtem ko se dejansko ni premaknil iz Berlina
n'mu AT i • 1------------	---
1' trB0i)i„ „ Itu in cenenosti Mt 5o ? £ete avenije. Leta , i‘ kar,..]1' mestni zakon
!” lame rollral višino staub .1	industrije.	Nekaj
Ucii PrTn? *° P« izposlovali
d'	Z<1	nekatere	°'
?Uenijc* ?? ? tistem delu Pett J"1	, 30 kontrolira «Zve
Ke.	‘O io	...
DEVINSKI:
.	— t„ ■ ^oniroltra e/Zve-
**o „° 1« med 25. in 110. 5o,taje t, -'** ene bencinske
n" ^Dcda'1* e.neoa pogrebne-ki & P!eJ°C"eo“ kluba■ ce-
V	'finega	kluba,	ce-
!l|,r<lnbvS*SC“' 3avne biše ali i.-‘ Danes	obstajajo
? e ju je jo celo	de-
».->10 :beniH	oken.	Ne-
!l»*Siln5C n®ka trgovska hiša ril; *Zi°?bo. kozarec z
rir- oi0° kozarec ? 1| Nl» ,!Cami> j' «zveza« iii,	j	to takoj odstra-
ni. da le to trpinčenje
‘Sit sredstvo, da si A-
ifulaouj, la hplauai Satciea o dalje, fiplauaj, hj@% zlate banja !>e banje; k zemlji kamniti, ljulljeni, zlati; bpaaata tam mi oče in mati.
Je 0 Tea j U4lU0» aa s i A-Ptill^bus p f°bra °Oled<tš,
k Dri ?	“ avenJla se
Paru • c?st’ v majh-h* tr„u i, .na Washingtono-uij. T)cini JCr 50 st°la nekoč W^ingtono-
s n j,, kda Peta avenija ž‘vobn,n,)' Danes ie ta
* i Sffea 7Cn :°9 Green-
*0 tl V Zonrf ’ kler ŽlVe Umet' nt živele l!3,em: 19- Stoletju St krtine ,.u,caj slavne mest-hkJ zoipL, tem delu mesta
K1 St ži, enrV James, in > ls* -	*«»el	Mark Twai„'
l e *
Up tu «.*	JLMUU.III,
cer-
*tn’\ 13,
Velike.
tro®®4' postane Peta a-tam*- vihrafjsa- Tukaj lahko C'ce Za nte za-\taviCe, na-
0
0
o
o
o
o
o
o
o
o
topla oozdtavi rjoie uibake, foeejo in (filce, dole (jlojohe, njiva ie kozjo a kliz uobejano, na,ie polje na bmzv zoiuno.
e iQ zastavice, na-
iin 'Z se,oU,V.Ttiliak ali Vd ki Cento v llane sovedinc A ■ Na 23. cesti je
l/lena pozdiaui hiaSho vabim, o vabi najlepSo vaSho devico; clevo pozdbavi, cla fo nebela pebeiih tol akte bi batna zapela.
OQOOOOOQOOO>OOC oooood
«Ne ugovarjam, da je Stalin navaden povprečnež in da bi on ne smel biti na čelu partije. Toda razmere so take, da v kolikor bi delali še naprej proti njemu, bi se morali pokoravati Kaganoviču. Toda jaz ne bom nikoli pristal na to, da bi se moral pokoravati Kaganoviču«.
Tako se j* izrazil leta 1923 v skupini svojih ožjih prijateljev Jurij L. Piatakov — Gregorij, ki je bil eden voditeljev Sovjetske zveze in katerega je Stalin kmalu vrgel iz centralnega komiteja VKP (b).
Kakor piie sovjetski obveščevalni general Aleksander Orlov je bila iz tajnih poročil NKVD Stalinu poznana Fia-takova iskrena, hkrati pa prikrita izjava. Qsem let je čakal, da bi se maščeval nad človekom, ki je tako slabo mislil o njem. Stalin je bil potrpežljiv ter je čakal toliko časa zato ker mu je Piatakov ustvarjal vedno nove kadre gospodarskih strokovnjakov, ki so mu bili potrebni v načrtu industrializacije Sovjetske zveze. Ob koncu leta 1936 pa je Stalin ukazal, naj Piatakova zaprejo.
V januarju, 1937. leta pa vidimo Piatakova na velikem procesu v Moskvi med obtoženci. Sodišče ga je obsodilo na smrt. Bil je usmrčen skupno z 12 drugimi obtoženci, do-čim je bilo 5 obtožencev obsojenih na hude zaporne kazni. V tem članku pa bomo spregovorili nekoliko o zadnjih dneh življenja Jurija Piatakova, o njegovi upornosti, največ pa o Stalinovem načinu s katerim je hotel moralno zlomiti revolucionarja Piatakova
Ko Je stopil Piatakov v revolucionarno gibanje, katerega j* vodil Lenin, mu je bilo komaj 15 let. Bilo je to 12 let pred oktobrsko revolucijo. Po zmagi revolucionarnih sil v Ukrajini je Piatakov postal prvi predsednik sovjetske u-krajinske vlade. V času državljanske vojne se je posebno izkazal kot dober organizator Rdeče armade. Lenin je takoj po koncu vojne opazil v njem posebno veselje do gospodarskih ved in ga je postavil za
voditelja v premogovni doneski bazen. Po kratkem bivanju v tem industrijskem revirju, mu je bila poverjena naloga izgradnje industrije. Četudi je bil Piatakov, kot smo ie rekli izredno sposoben organizator, je zavzemal položaj pomočnika komisarja, kajti Stalin je zaupal le svojemu človeku — Ordžonikidze-ju, ki ga je postavil za ljudskega komisarja za težko industrijo.
O Piatakovu piše Orlov takole:	((Poznal sem ga dobro
še od leta 1924 ko je bil na-čelnijt vrhovnega gospodarskega sveta in ko sem bil jaz pomočnik načelnika gospodarske uprave GPU. Delo je bilo za Piatakova smisel vsega njegovega življenja. Bil je visok, suh, z močno brado. Bil je podoben ruski izdaji don Kihota. Bil je skromen človek z asketskimi navadami. Njegovo družinsko življenje je bilo ponesrečeno, kajti njegova žena se je bila vdala pijančevanju. Ze dolgo nista z ženo živela skupaj, dasi sta ostala dobra prijatelja, predvsem zaradi skupne vdanosti do otroka, ki je za drugega velikega procesa imel 10 let«.
Stalin je v procesu proti ICamenjevu in Zinovjevu pridobil dragocene izkušnje o metodah za črpanje priznanj, ki jih je želel Pri visokih voditeljih je prišel do najbolj zaželenih uspehov z izsiljevanjem na račun življenja neke tretje osebe, katero so obtoženci imeli radi. Enako metodo je uporabil Stalin tudi v primeru Piatakova ali bolje glavnih prič. katerih pričevanje bi bil on težko javno zanikal. To sta bila njegova žena in njegov najboljši prijatelj Kolja Moskaljev.
NKVD je dala vedeti Fiata-kovi ženi, da bi utegnila izgubiti otroka, če bi se uprla pričanju proti svojemu možu. Orlov piše: ((Prestrašena zaradi izginotja otrok boljševikov, ki so bili ustreljeni po prvem procesu, je ona pristala na lažno pričevanje proti Piatakovu«.
Moskaljev je delal s Piata-kovom več kot 14 let in ga je «dobesedno oboževal«. Toda
otroka.
on je imel
hčerko. «Po sodnem umoru Zinovjeva in Kamenjeva, je Moskaljev vedel, da se z NKVD ni šaliti. On je hkrati tudi vedel, da je pričevanje, katero se od njega zahteva, samo formalnost ter da bo Stalin že pred sojenjem izrekel svojo obsodbo nad Pia-takovom«.
Piatakov je dolgo časa odbijal vsak razgovor s preiskovalnimi sodniki Ko pa so mu sporočili, da bosta pričevala proti njemu kot obremenilni priči njegova žena in njegov prijatelj, je začel popuščati. Do moralnega zloma, kateremu je končno podlegel Piatakov pa je privedel Piatakova njegov predpostavljeni funkcionar in sicer Ordžonikidze. Orlov piše o tem takole:
«Ko so Piatakova pripeljali v sobo, v kateri je bil Stalinov prijatelj Sergo Ordžonikidze, je ta z naglimi koraki stopil k njemu in ga objel. Piatakov se je umikal. ((Jurij, prišel sem k vam, kot prijatelj«, je vzkliknil Ordžoniici-dze ter nadaljeval:	«Zaraai
vas sem se boril in ne maram prenehati boriti se še naprej za vas, O vas sem mu govoril«. Po tem se je razgovor nadaljeval v zasebnem tonu. Nekaj dni pozneje je Ordžonikidze ponovno prišel na sedež NKVD in ponovno govoril s Piatakovom. Qb tej priložnosti je Ordžonikidze, preden je zapustil sedež, poklical Agra-nova (namestnika Jezova, ki je bil vrhovni načelnik NKVD, op. ur.) kot priča in pred njim rekel Piatakovu, da je Stalin obljubil, da ne bo pripeljal pred sodišče Piatakove žene in Moskaljeva kot priči in da ona sploh ne bosta pozvana na pričevanje. Tako je Ordžonikidze prepričal Piatakova, da je potrebno da sodeluje v lažnem procesu. Ne dvomim celo niti v to, da je ob zasebnih razgovorih Ordžonikidze osebno dal Piatakovu jamstvo, da ne bo ustreljen«.
(Vloga, ki jo je imel Ordžonikidze je bila velika in strogo zaupna. Bii je neprijetna priča za kakršno koli bodočo morebitnost. Nič čudnega torej ni, da je komaj tri tedne
majhno po Piatakovovi ustrelitvi — ‘ umrl. Uradno je bilo javljeno, da je povzročila smrt srčna kap. Toda o tem smo pisali že lansko leto in zato ne bomo ponavljali...)
Izjava, katero je Piatakov podpisal po ukazu NKVD je bila težka. Piatakov je namreč rekel, da je decembra 1935, ko je bil s trgovinskim poslanstvom v Berlinu stopil v zvezo s Trodkim. V pismeni zvezi s Troekim, ki je bil tedaj na Norveškem, naj bi se bil on seznanil s sporazumom med Trockim in Hitlerjem. Cilj tega sporazuma naj bi bila vojna proti Sovjetski zvezi in nato prepustitev oblasti trockistom Toda Stalin ni bil zadovoljen s podrobnostmi te izjave. Zakaj naj bi se bili dogovarjali pismeno? Bolje bi bilo navesti, da sta se Trocki in Piatakov osebno sestajala. Zato je bilo potrebno, da je Sludski, ki je bil načelnik oddelka NKVD za tujino, po takih Stalinovih navodilih sestavil izjavo za Piatakova, v kateri je navedel potovanje z vlakom iz Berlina v Oslo.
Toda Sludski je na ta predlog dal nekaj pametnih pripomb. Orlov piše o tem takole: »Zvedel sem podrobno, kar se je zgodilo na sledeči konferenci v Kremlju To sem zvedel osebno od Sludskega, ko me je obiskal v Parizu februarja 1937. (Orlov je bil tedaj v neki misiji v tujini v zvezi s špansko vojno, op. ur.) Sludski je obvestil Stalina, da so podatki, ki jih je zbral, govorili proti temu, da bi se trdilo, da je Piatakov potoval na Norveško. On je objasnil Stalinu, da bi se zaradi voznega reda moralo vzeti v poštev, da bi potovanje Piatakova od Berlina do Osla in nazaj, da se odpelje do kraja, kjer je stanoval Trocki ter časa, ki ga je potreboval za konferenco moralo trajati najmanj dva dni Bilo bi namreč nevarno troui, da Piatakova ni bilo v Berlinu dva dni, kajti sovjetski trgovinski a-genciji je bilo dobro znano, da je imel Piatakov konferenco vsak dan z raznimi nemškimi podjetji ter da je vsak
dan podpisoval razne sporazume, kar je bilo poznano ne samo trgovinski agenciji, ampak vsemu Berlinu.
«To kar govorite v zvezi z voznim redom, je morda točno«, je rekel Stalin. «Ali čemu ne bi bil Piatakov šel v Oslo z letalom? Pot z letalom tja in nazaj more trajati le eno noč. Mora se torej reči, da je Piatakov odletel v Oslo v posebnem letalu«.
In tako je Piatakov podpisal in pozneje izjavil sodišču, da je z zasebnim letalom odletel v Oslo na inkriminirano konferenco s Trockim V Piatakovovi izjavi je bilo rečeno, da je bilo to v noči sredi decembra 1935. Letališče naj bi bilo neko letališče v bližini Osla. Od tod pa se je odpeljal k Trockemu z avtomobilom.
Piatakov je bil komaj ustreljen skupno z dvanajstorico svojih tovarišev, ko sta dva norveška lista in sicer «Aften-posten« v svoji številki od 25. januarja 1937 in «Arbei-detbladet« od 29. istega meseca prinesla izjave direktorja letališča v Oslu, v katerem je bilo rečeno, da se v decembru leta 1935 ali celo od septembra 1.	1935 do maja
1936 ni spustilo na tem letališču niti eno zasebno letalo. To je bil neprijeten udarec za Stalina in hkrati tudi za ostale organizatorje drugega velikega moskovskega procesa.
Obtožbe, katere je moral skupno z ostalimi priznati Piatakov, so bile fantastične. One se naštevajo v Stalinovi zgodovini VKP (b) in jih lahko »krajšamo na sledeče: obtoženi so bili, da so bili že od svojih mladih let sovražniki socializma in da so kot taki stopili v zvezo s kapitalističnimi vladami v tujini z namenom, da bi izročili Sovjetsko zvezo tujcu, da bi tako uničili Stalina in sami prišli na oblast kot sateliti tujih vlad. Povsem jasno, da so bile to prav grobe neumnosti. Ne bomo se spuščali v analizo stalinske prakse:	danes je ta
praksa doživela popoln fiasco tudi v Sovjetski zvezi sami. Ostanki te prakse so sicer trdoživi, kajti težko je pomesti s prakso, na kateri je zgrajen celoten sistem sovjetskega ((socializma«, a po vseh znakih sodeč ni več daleč dan, ko bo ta praksa le še spomin na strašno‘preteklost, ki je, upamo, za vedno za nami.
skladatelju valček 0 u drugejn delu 11. stavek iz godalnega kvarteta Vilka Ukmarja, Scher. »o Frana Lhotke in odlomek «V mesečini in ples» iz War-nerjeve suite «Pii}/ Ring«, S strogega muzikalnega vidika jt bila sestava sporeda morda nekoliko raztrgana, nestilna a glede na specifične razmere nivoja našega koncertnepa občinstva vendar smiselno sestavljena. Kajti pomisliti moramo,, da poleg redkih posameznikov pravzaprav nimamo publike za komorne koncerte ter je zato v nekem pogledu prireditev takega koncerta v Trstu tvegana stvar (in to prav tako v italijanskih glasbenih krogih). S poljudnejšim sporedom se laže najde potreben kontakt s širšim kropom poslušalstva ki bo začelo pravilno vrednoti ti glasbeno u-metnost tudi kadar se najsub-tilnejše uveljavlja.
Iz celotnega sporeda mora? mo omeniti prekrasni Borodinov kvartet poln čudoottih melodij iz katerih mestoma diha ruska narodna motivika. Nokturno tega kvarteta predstavlja s svojo elementarnost-jo in dramatiko eno najlepših strani komorne literature. Iz domače literature je bil drugi stavek godalnega kvarteta slovenskega skladatelja Vilka Ukmarja pravo odkritje saj so dela tega skromnega a globokega muzika tudi slovenskemu občinstvu v domovini malo znana, Sredstva, ki jih avtor pri svojem delu uporablja so dokaj zmerna (vsaj pri izvajanem stavku), a njegova glasba izdaja invencioznega ustvarjalca. Lepo je zastopal hrvatsko glasbeno literaturo Scherzo Frana Lhotke, ki se kar iskri bogatih ritmov in rapsodičnega razpoloženja.
Visok umetniški nivo tega odličnega ansambla je pogojen v kvaliteti njegovih članov, od katerih vsak tehnično brezhibno obvlada svoj instrument ter izdela svoj part do tista mere kakor bi šlo za solističen nastop. In to je prvi pogoj, da morejo vsi štirje člani sestavljati homogeno komorno telo.
Kvartet je vsa dela izvedel uigrano, v lepem komornem stilu, smiselno interpretiral ter plastično podal zamisel skladateljev. Njihovo muziciranje je bilo poglobljeno in resnično doživljeno.
Maloštevilno občinstvo je u-metnike zelo toplo sprejelo. Želeti bi bilo le, da bi se takih koncert ov v prihodnje udeležili vsaj najvidnejši zastopniki slovenskega kulturnega življenja v Trstu,
l»K ki 1
t„.‘l ti«*iV 10
‘‘‘tih čaV *'*‘fovcuujem, hJ vQjni ov Po prvi sve-'«i~°.-3e. dober del
pr'povcc!ujem,
i.,	uoDer	del
Si.	visok°-
livni..41?81 SV°Je
11*1 i« *> ne čri
v*Vp‘h italiiansklh Pad..t’ad0vi ln Bo-
u°nv;je teda" Sto
V*v«5 vu !er.zi kakih 45 *'»Vi ®lovenci »r°Šolcev- Kot
V'Redniki	5e boli kot
Si 'h i*»*rejših štu-
mi «»tu*
iT %il0> ,(2;undi mi čutili,
bC_poutik-»
i>Vj > *u
, »Ju ‘»'le Slo« ' kjer živi-**	»'»nnT.1?, v tstem
4»	i^«nov,-->	v	istem
ja‘tVo '5'vaii d;uštvo in
Akademsko
S i" V*hkn i 0d tak'at
*	le»	ir
%
s,
11 dei''"*« 1*4 7
»'*■- let m o po-
Nanosa ni-
K,"' :">»7.1 “>».»!
.0b8taJ»tl
danes
nekje v aktih padovanske kvesture vsaj «de jure«, kajti, kolikor vem, Nanos ni bil oblastno razpuščen. Prenehal je obstajati «via faeti«, ko so ob Baševi promociji trčili skupaj naši z Dalmatinci. Naši so si namreč dovolili, prekipevajoč od domovinske ljubezni, prepevati pred Pedrocchijem — pa v tistih časih! — «Zovi, samo zovi, svi če sokolovi, za te život dati!«, kar pa je Dalmatince spravilo v tak bes, da je nastala med obema skupinama prava bitka, ki se je končala z blazno dirko pod oboki slabo razsvetljenih pa-dovanskih ulic. Karabinjerji so imeli veliko dela, preden so polovili vse naše fante, jih dali za nekaj časa na hlad in jih na to razgnali na vse štiri vetrove Italije. Takrat je, mislim, prenehalo živeti «via faeti« akademsko društvo Nanos. To je bilo v letu 1927.
V tistih časih je ječal italijanski študentovski svet pod jarmom zloglasne Gentilejeve reforme, Ta je zahtevala od vsakega mladega zdravnika, da položi po doktoratu ie državni izpit. Polagati pa ga je moral na drugi univerzi in in ne na tisti, na kateri je promoviral. Kot da ne bi bilo dovolj muk in borbe s profesorji v dolgih šestih letih medicinskega študija! Državni izpit je bil namreč zamišljen kot nekaka rekapitulacija vesoljnega znanja mladega doktorja medicine. Na državnem izpitu je imel mladi zdravnik priliko frapirati s avojlm obširnim in temeljitim praktičnim znanjem profesorski zbor. Sele uspešno prestani državni izpit je dajal novopečenemu zdravniku pravico vpisa v zdravniško zbornico in šele po tem vpisu je smel planiti kot tiger na bolne ljudi,
TROT-Ftgp HLAVz\T/.‘
SOPA V HE&Plk
MOJA
Naravno je, da se tudi mi mladi slovenski zdravniki nismo mogli izogniti zakonu. Dura lex — sed lex! Za areno naše toride s profesorskim zborom smo si izvolili v zadnjem trenutku mikavni Neapelj, od koder so nam sporočili, da je na razpolago še nekaj mest za polaganje državnega izpita. Brž sva se kot prva dva od petih kandidatov Kinkela in jaz vsedla na večerni brzac v Padovi in naslednji dan popoldne naju je že božalo novembrsko, še toplo neapeljsko sonce. Nikdar ne bom pozabil, kako silen vti« jo na naju napravil v tistem lepem, neapeljskem večeru Vezuv, čigar silhueta z žarečim vrhom se nama je zdela bolj pravljici podobna, kot pa resnični prizor.
Kot zamudnika sva hitela še isto popoldne na univerzo, da ujameva vsaj za rep razpoložljivo število mest kandidatov za polaganje državnega izpita. Spomnil sem se na Pitagorov izrek «vse v vesoljstvu je le številka« in dobro sem se zavedal, da je odvisna lahko od ene same številke usoda najinega izpita. Državni izpiti so se namreč o-pravljali le enkrat letno in če bi izpadli iz kombinacije
v tem letu, bi morali čakati celo leto na prihodnjo priliko. Hiteč na univerzo sva se s Kinkelo ustavila pri brivcu. Bila sva oba precej zaraščena in zavedala sva se, da ne gre predstaviti se univerzitetnim oblastem zaraščen in neobrit. Zlasti pa še, če prihajaš iz Srednje Evrope in iz »avstrijskega Trsta«.
Pri brivcu je Kinkela nakuhal prvo nerodnost. Vprašal je namreč brivca enega tisočerih brivcev v nad polmili-
jonskem Neaplju, ali je še na razpolago kaj mest za polaganje državnega izpita na medicini, pri priči sem nahrulil Kinkelo, češ kaj vendar nadleguje brivca s takimi vprašanji, ko brivec morda komaj ve, da obstaja v Neaplju univerza. Kinkela je požrl slino in obmolknil. Od brivca sva hitela naravnost na univerzo, ki leži na glavni mestni arteriji Rettifilo in h kateri pristopajo učeni študentje, kot se tudi spodobi, po veličaat-
1
nem stopnišču, ki vodi v stavbo kot v kak egiptovski hram. Na samem stopnišču sva potegnila za jopič prvega študenta, ki sva ga srečala in zahtevala od njega, smrkavega brucoša, naj nama nemudoma pove, kje je tajništvo. Pob je takoj razumel položaj in naju z dolžnim spoštovanjem spremil do vrat univerzitetnega tajništva. Tam sva srečno ujela prav zadnje številke za naju in najine tovariše kandidate, ki so tačas še doma v Trstu izdajali prijateljem in sorodnikom prve avtograme z ravnokar zasluženim prefiksom Dr.
Ko se nama je odvalil i,a težki kamen od srci, sva se začela brigati za prenočišče. Poizvedovala sva po hotelih od tretje kategorije navzgor in sva končno od nekega postreščka izvedela, da je neki hotel, ki bo nama »tedeško-ma» najbolj ustrezal, na glavnem trgu ravno nasproti Ma-schio Angloino in da mu je ime «Saiseroffe». «Cudno ime!«, sva menila s Kinkelo, ((izplača pa se pogledati«. Cez nekaj minut sva že stala pred portirjevim okenčkom v 'eži hotela 3. kategorije «Schwei-zerhoff et Milan«. Portir naju je sprejel z mnogimi vljudni-
mi pokloni in nama, kot gostoma boljše vrste, dodelil sobo za 16 lir dnevno.
Šestnajst lir dnevno ni bilo veliko in vendar je bilo veliko, če pomislimo, da so nam na tajništvu univerze rekli, da pridemo na vrsto za državni izpit šele okoli božiča, morda pa celo januarja ali
(februarja. V Neaplju namreč ne jemljejo te stvari tako ze-I lo resno m je poleg tega dan *r" najinega izpita odvisen od mnogih nepredvidenih faktorjev. Univerzitetni profesorji so namreč zelo zaposleni. Potujejo na zdravniške konzuite tudi v oddaljenejša mesta, imajo praznike in počitnice, imajo vse polno dela v privatnih sanatorijih, tu pa tam ima ta ali oni profesor celo politične obveznosti. Lahko je torej vse polpo vzrokov, da se dan najinega izpita odmakne tja do lepe pomladi. Najine številke, ki sva jih dobila na univezitetnem tajništvu, so se namreč glasile 264 in 265. pri takih perspektivah je naravno šestnajst lir na dan pomenilo za naju velik denar.
V hotelu sva prebila nekaj dni. Ko sva pa peti dan izvedla revizijo najinih listnic sva po vsestranski proučitvi problema sprejela s Kinkelo sledečo resolucijo:
((Upoštevajoč, da je za naju vsota 16 lir dnevno precej velik denar, upoštevajoč, da je dan, ko bova polagala izpit verjetno še zelo daleč in končno, upoštevajoč, da morava, kar se da varčevati z razpoložljivim denarjem,
se sklene
1. odpovedati nemudoma soba v hotelu in
2. poiskati privatna soba, ki bo služila namenu in ki bo cenejša kot hotelska soba«.
4%f
In že sva metala v najine kovčke knjige, perilo ter najrazličnejšo navlako, ki sva jo prinesla s seboj, in se odpravila na poizvedovanje po novi sobi. Tu pa se začenja pravzaprav jedro moje povesti.
Predvsem naj poudarim, da iskati privatno sobo v Neaplju ni lahka in preprosta zadeva. Prvo, kar sva sklenila storiti v tej smeri, je bilo, da pregledava male oglase v vseh neapeljskih dnevnikih. Tu je nastopilo za naju prvo razočaranje, kajti o oddajanju sob ni bilo v dnevnih časopisih ne duha ne sluha. Pozneje sva šele izvedela, da je oddajanje sob v Neaplju skorajda nečista zadeva. Najini informatorji so namreč trdili, da je temu kriv južnjaški temperament, ki ne dopušča, da bi pod eno streho s poročenim ali tudi neporočenim hišnim gospodarjem bival in spal še kak drugi najemnik ali podnajemnik. Drugi so zopet trdili da v Neaplju sploh ni takih stanovanj z odvečno sobo, ki bi jo lahko oddajali, ko vendar v tem mestu spl velikokrat kar šest oseb v eni sobi.
(Nadeljevanje sledi)
...IN VIOLINISTKE DE VITO
V nabito polnem občinskem gledališču uVerdh je t) ponedeljek zvečer nastopila violinistka Gioconda de Vito ob spremljavi Tullia Macoggija.
Standarden a zahteven spored je obsegal v prvem delu Corellijevo «L a Follias ter Bachovo prvo sonato v g-molu za violino selo a v drugem delu znamenito Beethovnovo sonato imenovano «Kreutzer».
Ze pri Corelliju je umetnica pokazala da odlično obvlada tehnično in muzikalno vsebinsko stran, a njene vrline so prišle resnično do izraza pri Bachovi Sonati, ki je tvorila tudi središče celotnega večera. Sicer ne bi omenjali intonacije ker ta problem pri violini-stiki ne obstaja več a vendar podčrtamo presenetljivo čisto izvedbo, ki predstavlja pri Bachovih solo sonatah kar trd oreh. Pri teh delih je potrebno vztrajno in potrpežljivo vežbanje na osnovi že dognane tehnike. Usi deli Bachoo« sonate so bili zaigrani stilno brezhibno, jasno in plastično.
Tudi Beethovnova Kreutzer-jeva sonata je ena od najzahtevnejših del violinske literature. Gioconda de Vito se je pokazala zrelo tudi pri izvedbi te prekrasne Beethovnove umetnine, čeprav bi st po našem mnenju prilegal še nekoliko močnejši, širši in strastnejš i zamah, zlasti pri prvem stavku. Sicer pa je bila njena violinska igra tudi tukaj brezhibna.
Pianist Macoggi se je violinistki smiselno podredil pri Corelliju a pri Beethovnovi sonati se je izkazal enakovrednega partnerja. In to je pri Beethovnovih violinskih sonatah prvi pogoj kajti violinist in pianist sta tukaj združena v komorni duo, ki pa se more uspešno uveljaviti le če sta oba enako močni umetniški osebnosti, da zamoreta izkoristiti vse možnosti skupnega muziciranja.
Svetovna industrijska produkcija narašča
Po podatkih, ki jih objavlja letni »Statistični zbornik« Združenih narodov, je svetovna industrijska produkcija v dvajsetih letih od leta 1932 do 1952 porasla za 189 odototfcov. Zbornik objavlja podatke ki jih je poslalo J30 držav’ in dežel. Sovjetska zveza ni poslala nobenih podatkov.
predvaja DANES z začetkom ob 16. uri
350, četrtletna
račun
^	Vremenska napoved za danes:
■	Napovedujejo spremenljivo o-
blačno vreme z možnostjo padavin. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 11.4 stopinje; najnižja 9.9 stopinje.
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI
TBiTi torek 16. marca 1954
PRIMORSKI DNEVNIK
KADIO
Opozarjamo vas na sledeče c-cldaje: Jug. cona Trsta: 14.45:
Tekmovanje mladinskih in otroških zborov Prirnors • 20.00: W. A. Mozart: «Beg iz Ser?.ja», opera v 3 dej njih. — Trst II.: 18.00: Mozart; Koncert za violino M orkester. — Slovenija: li.46: Komorna glasba.
S PREME M B A NA VRHU Z ADNJI DAN TEKMOVANJA V PLANICI
Zmagal je finski skakalec Laaksonen
ker je Alfredsen pri svojem 119-m skoku padel
Tudi na tretjem in četrtem mestu Finca - Od Jugoslovanov najboljši Rogelj zaradi svojega dobrega stila
Pogled na skakalnico med tekmovanjem. Kljub dežju so gledalci vztrajno na svojih
mestih.
Planica je ime, ki pritegne ti?oče in tisoče, ko so napovedane prireditve, na katerih ljudje pričakujejo, da, bodo videli, kako drzni tekmovalci lete po zraku do 100 m in še več. In res je pogled na te pogumne ljudi, ki jih kakor orle za plenom nese daleč v nižine doskočišča, vreden, da se zanj kaj žrtvuje. In vsi tisti tisoči, ki so se to nedeljo zbrali v Planici, so bili v nevarnosti. da bi morali celo , žrtvovati vse dolgo in napor- 1 no potovanje v Planico za nič. Ing. Bloudek lahko zgradi krasno skakalnico, prireditveni odbor lahko vse odlično organizira — toda vremena pa ne moreta ne eden ne drugi naročiti po svojih željah.
Res nismo verjeli, da bi v nedeljo tekmovalci lahko skakali. Ko smo prišli k skakalnici. se je njen vrh večkrat zavijal v megleni plašč. Zraven tega je deževalo in kar hudo nam je bilo za ljudi, če smo pomislili, da jim je lahko tilo	še same	hoje	od vlaka
ah njihovega avtobusa, ki jih je izkrcal že kje daleč pred Ratečami, dovolj, da so bili t:udni. In sedaj naj pride po zvočniku sporočilo, da ne bo skokov ali pa da bodo mogoče s,-,mo na 80-metrski skakalnici.
V	petek je	bilo	prav med
prireditvijo lepo sonce, tako du so imeli dijaki, ki so prišli v Planico, prijeten izlet. V soboto ni bilo lepega vremena, vendar se je držalo vsaj brez dežja. V nedeljo, ko je bilo	največ ljudi iz	vseh kra-	j
jev	Slovenije	in tudi drugih	j
dtlov države, razen tega pa še mnogo inozemcev, pa mora jiidati dež.
Vendar pu so se v tem času funkcionarji dogovorili, da se bodo le izdajali poleti na Veljki skakalnici. Gledalci, med katerimi so bili v nedeljo tudi visoki predstavniki ljudske oblasti, so zastrmeli, ko so videli, da se po doskočišču spu šcujo zastavonoše držav, ki se j uneležujejo skokov. Brez obotavljanja se za tem že začne skakanje. Prvi skok bo poskusni, druga dva pa bodo ocenjevali.
Startne številke se vsak dan menjujejo in tako je v nedeljo prvi Norvežan Slattvik. Prej smo ugibali, da bo najbrž v slabih vremenskih razmerah se kar dobro, če bodo skakali tudi čez 90 m. Toda črnolasi Slattvik leti, z rokami upog-r.,enimi nazaj. leti. leti... občinstvo okrog skakalnice za-zfne hrup, kriči, ploska, napovedovalec pa že javi po mikrofonu: 102 m ! Čudovito, prvi skok in kar takoj čez
100 m ! Tega nismo doživeli vse tri dni. Takoj za tem starta Finžgar. Med občinstvom zopet završi. Ko skakalec pristane in ljudje opazijo, da merilci kažejo čez 100 m, nastane navdušenje, ki se komaj zadrzuje, da počaka še potrditve po napovedi. In napovedovalec zopet javi: 102 m! Piesenetljivo! Ali je danes drugačna skakalnica, ali tekmovalce vzpodbuja želja uveljaviti se pred vsemi navzočimi tisoči gledalcev.
Za Finžgarjem pa dolgo ni nobenega «stomet.raša». Sele Avstrijec Leodolter postavi še
oceni prvega dne tekmovanja in zato z vznemirjenostjo pričakujejo, kakšno je to čudo. «Ze gre, že gre» se sliši, ko se po strmem zaletišču v nizkem počepu spušča proti mostu. Krasen je pogled na Al-Iredsena v zraku. Visoka postava nagnjena močno naprej, glava dvignjena, roke zadaj. Pri 90-metrski znački je še razmeroma visoko od tal, le-! ti mimo 100 m. le ni na tleh, ! končno se dotakne tal in lepo I zdrsi navzdol in po obširnem j izteku. Velikansko navdušenje množice že izraža, da se je I zgodilo nekaj posebnega. Da,
Finsko
(Pokka, Silvennoinen,
boljši rezultat; 105 m. Takoj za	njim	je	na	vrsti Finec
Laaksonen. Tisti, ki so imeli priliko videti skakalce že prejšnje dni, že v naprej opozarjajo; pazite na stil Fincev, Da, to je res nekaj novega. Po odgonu z mosta drže Finci roke tesno zadaj, potem jih potegnejo ob telesu navzgor, kakor bi jih potegnil iz žepov in	se z	dlanmi	ustavijo ob
ušesih. Pri tem pa še s prsti mahljajo,	da	se	res zdi. kot
da oponašajo postolke. Laaksonen pristane zelo lepo na 103 m.	Naslednji	je	Zidar, ki je
že dosegel 100 m. Ali bo tudi njemu tako neslo? Obstal j.? na 91 m. Rogelj je skočil 85 m. Finec H.vvaerinen 100, Steinegger Walter, od katerega se je že pričakovalo, da se bo izkazal, pa je Obstal na 107 m, dotlej največji dolžini. Gledalci, ki sicer ne šte-dijo s ploskanjem, tudi če kdo doseže samo 80 ali še manj. dvignejo huronski krik, ki izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje. Zdi se, da so pozabili, da jih sicer narahlo a vztrajno moči dež. Startna številka 19 je Alfredsen. Vsi že vedo o njem, da vodi po
Švedsko in norveško moštvo.
moštvo
Laaksonen, Hyvaeriuen).
Alfredsen je dosegel doslej največjo dolžino na novi skakalnici:	114 m. Nemec Bol-
kart je šel na 104 m, Oestman na 100,5, potem pa je prišel na vrsto zopet Finec, mali Pokka. Leti lepo kot o-stali Finci, zraven pa si v začetku leta še nekaj «poje». Vemo, da j.e sposoben doseči lepe dolžine, ni pa tudi. iz-ključenoi da ne pade. Toda to pot je obstal na krasni številki 7— 112.
Tudi za Nemca Baierja vemo, da je sposoben skočiti 100 m, zato z zanimanjem pričakujemo njegovega skoka. Toda to pot smo že v zraku videli, da se skok ne bo mogel lepo končati. Baier je padel in pri tem ga je čudno vrglo od tal. Ko s<s je pri-drsal do izteka, so ga morali seveda odnesti. Odpeljali ' so ga v bolnico, a upajo, da ne bo hudih posledic. Tudi Holm-stroem, ki .j.e že prejšnji dan kot zadnji na startni listi zaključil. tekmovanje s padcem, se je močno povaljal po tleh in potem ni šel več skakat. Zanimivo je bilo, kako je publika vsakega «padlega» s ploskanjem pozdravila, čim se je dvignil ter s tem pokazal, da se mu ni nič pripetilo. Zaman pa so ljudje pričakovali na startu Brodla. 2e precej plešasti Avstrijec je v nedeljo krepko čutil prijetnosti išijasa. Prišel je pač v Planico a le kot gledalec. Glavo je imel ovito v volneno ruto, bil je pokrit s čepico in ovratnik kožuha je imel zavihan navzgov. In lice mu je bilo kar zatečeno. Ni izključeno, da pri tej njegovi bolezni nima kake- vloge tudi skakanje. Dvajset let takega letanja po zraku z veliko brzino ob o-strih temperaturah ter z golim obrazom najbrž le pusti kake posledice.
Začela se je druga serija i skokov, ko je šlo zares, to se
pravi, za ocenjevanje. Kot v prvi seriji sta Slattvik in Finžgar zopet letela čez 100 m, le da sta še nekoliko podaljšala. Seveda pa je v stilu med njima precejšnja razlika (in menda ni treba posebej povedati, da v korist Norvežana). Naslednji tekmovalci tudi podajšujejo skoke v primeri s prvim skokom. Er-landson je prišel na 104 m. a je padci. Pri njem smo bili padcev že skoraj navajeni. Leodolter ponovi svoj prejšnji skok 103 m. medtem ko Laaksonen krepko podaljša na 109,5.
V tem pa zagledamo ing. Bloudka, ki stoji pred tribuno pod vzboklino skakalnice in nekaj maha. «Nič več, nič več», ponavlja in daje znamenja. Pokličejo ga na tribuno. Ko gre mimo nas po stopnicah, ga vprašamo, kaj meni. «Saj ne smejo ves skakati. Ni mogoče. To je neodgovornost.« Zamišljamo si že, kako prijazno bo občinstvo sprejelo sporočilo vodstva, da se zaradi nevarnosti skoki nehajo. Toda čez nekaj časa se zopet zasliši napovedovalčev glas; Nadaljujemo s tekmovanjem.
Onstran 100 m prileti na tla Sved Petterson — 102 m, Švicar Daescher s svojim lepim stilom 101 m, Hvvaerinen 105, medtem ko Steinegger to pot ne ponovi prejšnjega skoka in se ustavi malo pod 100.
Na startu je zopet Alfredsen. Kaj bo zdaj? Zopet krasen skok. Norvežani bodo doma ponosni, ko bo zopet njih mladi predstavnik prinesel domov zmago ir Planice. Toda zgodilo se je drugače. Alfred-senu je pri doskoku smučka počila in sledil je neizgibni padec. Toda ljudje, ki so tudi pri padcih, prizanesljivi, burno pozdravljajo mladega Norvežana, ki je dosegel 119 m. pa čeprav s padcem, in ki se je takoj dvignil. Bolkart je izboljšal na 105,5 Pokka pa je prišel celo na 116 m. a tam ga je povaljalo po tleh. pač pa je njegov rojajj Silvennoinen 105-metrskim skokom zaključil serijo in obenem tekmovanje, kajti s stolpa se je . tem že slišalo obvestilo, da zaradi nevarne skakalnice ne bo tretje serije skokov.
Odkar smo slišali izjavo Bloudka, smo tako sporočilo pričakovali od skoka do skoka. (Končno pa je ljudem gotovo tudi bilo dovolj stanja v snegu, ko jih je že v noge zeblo, in na dežju. Začeli so se premikati v razne smeri, največ pa proti kolodvoru in drugam k svojim vozilom. Kdor je prišel v vlak ali avtobus, je bil vsaj pod streho in je lahko izvlekel iz torbe svoje kosilo.)
Končna ocena se je od sobote znatno spremenila. Zamenjalo se je vodstvo, pa tudi drugod se je situacija spremenila v korist Fincev. Silvennoinen se je na tretjem mestu otresel družbe Šveda Pettersona, H.vvaerinen pa je tudi pustil Slattvika na 6. mestu. medtem ko se je sam
prerinil na četrto. Od domačih pa sta Rogelj in Finžgar prehitela Zidarja, ki mu v nedeljo daljine niso prav šla.
Skoki v nedeljo;
Slattvik 102, 103.5; Finžgar 102, 103; Blaesi 89, 95; Ray 76, 86; Kerber 97, 97.5; Erlandson 95.3, 104 (p): Langus 81, 89; Anvvander 89, 93; Leodolter 105, 105; Laaksonen 103, 109.5; Zidar 91, 96; Rogelj 85, 96.5; Petterson 94.5, 102; Daescher
95.5, 101; Hyvaerinen 100, 105; Monier 86.5, 89; Steinegger Walter 107,	97.5; Alfredsen
114.5, 119 (p); Bolkart 104.
SESTANEK DEMUKKflTIČftlK FRONTE SLOlHfflCKl M ŠTBmiMD
Izvajanje programa organizacije poroštvo za socialistično borbo
Sestanek je otvoril tov. C. Klanjšček - V političnem poročilu je tov. V. >aunt prikazal razbijaštvo SDZ
Norvežan ALFREDSEN
105.5; Dietrich 99, 99; Oestman 100.5, .98 (p); Rabassa 87, 90; Stallvik 99, 97; Pokka 112, 116	(fl)? • Krznarič 79,	85;
Buehler 83, 82; Kostner 89, 85; Baier 95 (p); Saksida 84. 95; Steinegjer Erwin 82, 83; Adlešič 84, 88; Holmstrom 92 (p), Thynes 88, 96; Silvennoinen 95.5, 103.
Končna Ocena po točkah;
1. Laaksonen (F) 327.
2. Alfredsen (N) 318.2.
3. Silvennoinen (F) 315.
4. Hyvaerinen (F) 312.3; 5. Peterson (Sv.) 309.6; 6. Slattvik (N)	306.1;	7. Bolkart
(Nemfc.) 305.6; 8. Stallvik (N) 304.7; 9. Daescher (Sc.) 295.4; 10. Leodolter (A) 295; 11. Thy-nes (N)	294.8;	12. Steinegger
(A)	292.7;	13.	Dietrich (A)
281.5; 14. Pokka (F) 281; 15. Kerber (A) 280.0; 16. Rogelj (J)	273.6;	17.	Finžgar (J)
270.4; 18. Oestman (Sv.) 269.4; 19. Zidar (J)	267.2;	20.	An-
wander (Nemč.) 261.6; 21. Erlandson	(Sv.)	261.3;	22.	Lan-
gus (J) 259.2; 23. Saksida (J) 254.5; 24. Monier (Fr.) 248.7; 25. Adlešič (J) 237.7 ; 26. Blaesi (Sc.) 237.5; 27. Kostner (A)
1236.9 ; 28. Krznarič (J) 225.8; 29. Ray	(Fr.)	225.2;	30.	Ra-
bassa (Fr.) 219.1; 31. Bueliler (Nemč.) 210.7; 32. E. Steineg-cer (A) 198.4; 33. Pohl (Nem.) 190.3.
V soboto zvečer so se številni Steverjanci udeležili sestanka DFS, da se podrobno pogovorijo o pomenu II. kongresa DFS na Goriškem in o raznih organizacijskih pripravah.
Udeležence sestanka je pozdravil domačin tov. Ciril Klanjšček, nato pa je govoril tov. Viljem Nanut, tajnik IO DFS. V uvodu se je najprej dotaknil programa DFS. organizacije Slovencev v Italiji, katerega se bodo člani še naprej trdno držali, kajti prav v njem so vse tiste točke, ki pokazujejo naša stremljenja in zahteve na političnem, go-spodarsko-socialnem in kulturnem področju. Ta program, ki jasno odseva naprednost naše organizacije, je bil vedno trn v peti tako slovenskih kakor italijanskih, šovinističnih strank, in zatorej ni nič čudnega, da so sedaj pred kongresom zopet začeli napadati in razširjati umazana gesla in laži o DFS prav zato, ker bi želeli razbiti enotnost napredne manjšinske organizacije. Razne slovenske strančice na Goriškem in Tržaškem, nekatere predvsem pod plaščem obrambe vere, hočejo odtrgati slovenski narod od svoje matične države. To je največja naloga; njim ni bilo nikdar do enotnosti vseh Slovencev izven Jugoslavije, niti takrat, ko je šlo za najbolj pereča narodnostna vprašanja, marveč so vedno iskali način, da bi slovensko manjšino razdelili na več političnih grupacij in s tem olajšali delo strupenim šovinistom, ki še vedno strežejo po življenju slovenskemu narodu posebno na Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Zatem je tov. Nanut govoril o avtonomiji, ki pri nas ni bila izvedena, ker so tako v Gorici kakor v Rimu prevladale šovinistične težnje. «Ker nimamo svojih predstavnikov v parlamentu«, je dejal tov.
Nanut, kot na primer prebivalci iz Val D’Aoste, katerih število je približno enako številu vseh Slovencev v Italiji, je potrebno, da iščemo pomoč in zaslombo pri tistih ljudeh v Italiji, ki so jim že zaradi njihovega političnega prepričanja vse šovinistične težnje in narodnostna nestrpnost tuje. PFS v Italiji je napredna organizacija, ki ima poleg narodnostnih zahtev v svojem programu tudi socialne zahteve; prav te bodo tiste, ki nas bodo pritegnile k sodelovanju in medsebojni pomoči z naprednimi silami v državi, v kateri živimo.«
V diskusiji je bilo med drugim govora o gospodarskem
stanju goriških Slovcncev, o krizi, v katero prehaja Goriška, in o gospodarskem po-Icžaju Steverjancev.
Glede preimenovanja organizacije, ki stremi za tem, cla b; tudi v Italiji enkrat dosegli resnično socialistično rešitev perečih socialnih problemov, ki tarejo prebivalce te države, je bilo izražen d mnenje, da bi se to napravilo v korist organizacije, ki se prav zaradi teh svojih so-cialno-političnih zahtev razlikuje od ostalih slovenskih strank na Goriškem. Dokončno pa se bodo Steverjanci skupno z Jazbinci odločili na občinski skupščini, ki bo najbrž še ta teden.
21. MARCA V DOBERD°B
Letni občni zbor
Kmečke delavske
uri dopoldne bo red®1 ^ občni zbor Kmečke-«'3 posojilnice v Doberdob«: bimo vse člane in tu ... ne, da se zbora udele«°-J(, V primeru nezadostne ležbe bo občni zbor uro zneje ob vsakem številu
Brivnice v pe>c'
Zveza rokodelcev krajine sporoča, da o petek, na praznik sv. ^ brivnice in rrizersk’ odprti samo dopoldne.
Cepljenje proti
v Ločni ku
Županstvo v Gorici 0 j, vse lastnike goveje z" jj Ločnika, da bo cepljer,)C( slinavki v četrtek 1®- ' j ob 14. uri.	jb»
Vsa goveja živina, Ks(at;* la še cepljena, mora 0 hlevih. Cepljenje .i« 0
PO GROZNI NESREČI NA PLAC
ŠTIRJE OTROCI DRUŽINE GLEMErf* bi fcmain umrli zaradi zastrupitve s plino^
K sreči je 7-letni otrok, ker mu je bilo ponoči slabo, po^'C* očeta, ki je odprl okna in poklical zdravnika - Ugotovil je zo9^ pitev - Plin je uhajal iz počene cevi ali pa iz pokvarjene P'P
V zadnjem času se v Gorici dosti govori o zastrupitvah s plinom; posebno zadnji žalostni dogodek na Pla-cuti je zelo razburil meščanstvo. Od tega nista minila niti dva meseca in družina Clemente iz Ul. Colombini 11 (v bližini Ul. Rabatta) je preživela v soboto ponoči zelo razburljive ure.
Kot po navadi je družina, katero sestavljajo 44-letna mati Valeria Gašperini por. Clemente, oče, 52-letni Arturo, ter tri hčerke in najmlajši sin 7-letni Giuseppe, , odšla spat. Sinček je že po večerji potožil staršem, da se počuti slabo. Poslali so ga v posteljo prej kot ostale. Po pol-
OBCNI ZBOR PROSVETNEGA. DRUŠTVA V ŠTANDREŽU
ZANIMANJE ŠTANDREŠCEV ZA ODRSKO UMETNOST
Uspešno delovanje pevskega zbora • Bogata knjižnica premalo izkoriščena
noči je deček začel klicati mater; bilo mu je vedno huje. Prebudil se1 je oče in vstal. Ker pa je bil deček zdrav, se je očetu otrokovo stokanje zdelo vedno bolj sumljivo, še bolj pa mu je postalo sumljivo, ko je ugotovil, da se ostali otroci sploh niso prebudili. Pohitel je k njihovim posteljam. Hčerke so trdno spale, oče jih je klical, toda od sebe niso dale glasu. Zatem jih je začel tresti in končno so se zbudile, toda bile so precej slabe; niso mogle stati in skoraj niti govoriti. Odprli so okna v stanovanju in otroci so se počutili bolje, vendar je oče hitel na policijo, da pokliče zdravnika in gasilce. Med potjo je postalo tudi očetu slabo, toda uspel je le priklicati zdravnika Por-tellija, ki je pri otrocih ugotovil začetek zastrupitve, vendar so bili že vsi izven nevarnosti. Gasilci so začeli pregledovati stanovanje in so vzroke za uhajanje plina ugotovili šele
P i
proti jutru. Nadaljn-'jj.. tl? iskavo so vodili činskih podjetij, ki so 1 ^ da je nesreča imela
imew “1 it f ka; plin naj bi uha:3.
novoda, ki je 50 m
vanja Clementovih.
krivda naj bi bila n*	j
cevi v stanovanju C	plH
jevih. Kliuček za zaP° • <
i?
na v zidu, po tehni
ikih'
dobrem stanju in ie.P jjP*1 jal najprej v kuhinj0 tem _ v spalnico.
*** slt
Zaradi ponavljajoč’^.,0 4 sreč zastrupitve, &*,. ,1.af, bolje, da bi se obcinS nama. pozanimala z® ^, plinskih cevi, ki so 2 /. let v zemlji.
Ravnatelj občinskih inž. Prinzi je sinoči^ Gorico. Morda je oblaščenim krogom V jim prikaže resnost J m nujnost, da se 0 t/r vzroki zastrupljevanj družin?
Finec Pokka daje avtogram.
V četrtek je bil v prostorih prosvetnega društva «Oton Zupančič« v Štandrežu občni zbor članstva. Zadnji občni zbor je imelo društvo 11. marca leta 1952.
Letošnje zborovanje je otvo-vil predsednik društva Emil Naaut, ki je po pozdravu pre-1 ral dnevni red in izrekel nekaj besed o pomenu, ki ga ima prosvetno delovanje za razvoj in napredek slovenske vesi.
Podrobnejše poročilo o delovanju društva je podal tajnik, ki je naglasil veliko zanimanje štandrešcev za delovanje na dramskem področju. Naštel je številne prireditve, ki so bile v Štandrežu, bodisi da so jih pripravili domačini, ah pa gosti iz Goriške. Stand-rešci bi želeli igrati večje igre in so pred kratkim ze začeli z vajami za slovensko odrsko delo, ki bo zahtevalo nad 60 oseb. Tudi otroci so pokazali veliko voljo za nastope na odru; lansko leto so nastopili z igro «Carobna roža«, ki pa je bila zaradi nepredvidenih razmer postavljena na oder zelo pozno. Pevsko društvo redno deluje ter je v njem zelo veliko število mladine, ki bi pa morala pokazati nekaj več vneme pri vajah. Doslej je pevski zbor iz Štandreža že večkrat nastopil z uspehom in prav to b: moralo buditi pri mladini še večjo željo za napredovanjem vaškega mešanega zbora.
Na občnem zboru je bilo tudi blagajniško, gospodarsko in knjižničarsko poročilo. V Štandrežu imajo precej bogato knjižnico, ki je tudi zelo lepo urejena, kar gre zasluga knjižničarki; vendar pa Stand-rešci ne segajo v dovoljni meri po knjigah, posebno bi se zanje morala zanimati šolska in pošolska mladina, ki
bi iz njih črpala dosti dragocenega in za življenje potreb-rega znanja.
Diskusija je bila zelo živahna. Izražena je bila želja, da bi bila med letom vsaj ena velika prireditev v okviru ZSPD v Štandrežu, kar bi nedvomno privabilo mnogo meščanov pa tudi ljudi iz okolice, kakor je bilo že pred ! leti. Nadalje si želijo velike kvalitetne prireditve in z njimi nastopiti doma in drugod na Goriškem.
Prijave
dohodninskega davka
Kakor je bilo že javljeno, zapade dne 31. t. m. rok za prijavo dohodkov iz leta 1953. Za to prijavo veljajo predpisi kot lansko leto in so tudi prijavni obrazci enaki.
Da pa bi olajšali izpolnitev teh obrazcev, odnosno prijavo dohodkov, je bil s prvim marcem odprt pri vseh davčnih uradih na Goriškem poseben oddelek, do katerega se lahko zainteresirani obrnejo za potrebna pojasnila glede davčne prijave.
Tak oddelek posluje tudi na finančni intendanci v Gorici, Korzo Verdi 24, II. nadstropje, soba štev. 3. Urad posluje ob delavnikih od 9. do 12. ure.
pianista Gabrijela Devetaka
Naš rojak GABRIJEL DEVETAK, slepi
pia-niS<
St. Mavra, bo imel svoj samostojni koncert tt. ^fjCi,
1954 ob 20.30 uri v dvorani oZlati pajek« v Korzo Verdi 1.
BACH - BUSONI; Preludij in fuga v D-duru.	^
MOZART: Sonata v D-duru. Allegro, adagio,	aS’”
BEETHOVEN:	Sonata	op.	31	št.	2.	Largo-aUeSr
tato, adagio. allegretto.	„
CHOPIN: Mazurka v a-molu op. 17. Notturno ^ št. 2. Poloneza op. 40 št. L DEBUSSY:	Suite	Bergamasque.	Preludij.	minue
mesečini, passepied.
RAVEL: Sonatina. Moderato. movimento di nl1 animato.
KINO
CORSO. 16: «Plaza», barvni film, M. Carol in R. Vallone.
VERDI. 17: «2ivljenje trgovskega potnika«, Totd.
V1TTORIA. 17:	«Maska ma-
ščevalca), A. Q\ven.
: CENTRALE. 17: «Mož Neva-I de», barvni film, R. Scott.
! MODERNO. 17: «Dezelanka», G. Lollobrigida in G. Fer-retti.
OdBovoini	111 edink STANISLAV	RENKO - UKEDNISTVO: ULICA MONTECCH1 St	b III.	nad. - Telefon	»tevllka 93-80« In	=»*-t>38.	-	mtnl
oredal	- UPR A V AMILI CA	SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka	37-338 -	OGLASI: od 8.	do U.30 in od	19 . 18	- Tel.
37-338   Cene oelasov Za vsak	mm	vrtilne v iirtnl l atolpca trgovski 60 flnantno	upravni	100, o#mrtn»ce 90	lir — Za FLHJ za	vsak mm	Slrlne I
stolp-.:a	7.3	vse vrste oglasov 0°	23.-	din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — PiKlružn. Gorica Ul.	8. Pelltco MI Tel. 33-82 — Rokopisi se n-	vrafa)o
900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur, red. ljud. repub. JugoslavlJ?; Izvod 10, niesef1®
NAROČNINA: Cona A: mesečna 300, četrtletna vuu, poueina nw, cejuicui* uw ur, reo. ijuol repuu. .iu*u3iavij?; izvoa ~.\t, m PoStni tekoči račun za STO ZVU Založništvo trtaSkega tiska Trst U.S374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem. tiska. Drž. 2810
ntje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek.
pri Narodni banki v Ljubljani 608 . f 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska
a Z'
oZ'