36. štev.
V Krarjju, 3 septembra 1904.
V. leto.
GoRorac
Političen in gospodarski list.
Vftbilo na n&rocbOi za^f^™mos4 k*
za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Naicča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravnistvu.
Ali naj prispevajo Jesenice k nemškemu mosta do Adrije?
Na Jesenicah, 28. avgusta.
Skrbipolno gleda oko vsakega Slovenca in Slovana, ko čita o žalostnih narodnostnih razmerah naših koroških bratov. Vsak izobraženec ve, da branijo bratje onkraj Karavank s silo in močjo umirajočega svojo rodno zemljo. Malo pa jih je, ki bi vedeli, da je tudi v središču Slovenije, v naši Kranjski nekaj krajev, Jesenice spadajo med tiste kraje, ki se bližajo narodni propasti; kjer sta dosegli narodnostna mlačnost in nemška ekpanzivnost — svoj višek. Naša dolžnost je, da opozorimo na nevarnost, ki nam preti pogoltniti kraj, ki je v ekonomičnem oziru za našo Gorenjsko imenitne važnosti in za katerega je zastaviti vse moči, da se ne potopi v germanizmu, temveč da ostane v slovenskih rokah.
Kdo pa je kriv, da nazadujemo, da so razmere vsak dan obupnejše, toga se nam je pravzaprav bati P Vsi se prav dobro zavedamo, da je savska tovarna v gmotnem oziru za celo okolico največje važnosti, ravnotako in še bo)j vemo, da nam od tam preti narodna smrt, ki nam potujči naše ljudstvo. Enorazredna nemška tovarniška šola dobi s prihodnjim šolskim letom drugo učno moč. In čegavi otroci bodo zahajali tja? Kdo bi bil tako nespameten, da bi verjel, da bodo to samo nemški otroci? In dolgo ne bo, da bo imela tovarna svojo štirirazred-nico. Otroci slovenskih delavcev tovarne bodo kmalu primorani pohajati v nemško šolo. Tako nam bo potem nemška šola vzgajala — janičarje.
Edina protimoč, ki se da postaviti nasproti temu nemškemu teku je — vzgojitev ljudstva k narodni zavednosti. Ni ga pa menda kraja, kjer bi bila narodna zavest na tako nizki stopnji, kakor je ravno na Jesenicah. To pa ni samo pri priprostem ljudstvu, indiferentnost v narodnem oziru je tudi med izobraženci. Celo gmotno dobro situirani ljudje še danes nimajo pravega zmisla, za podrobno narodno delo. Vse je udano skrajnemu servilizmu, vse se boji navidezno mogočne roke ravna-
telja Luckmana. Duhovščina uganja same osebnosti ter ščuje celo proti društvom, kakor je »Slovensko planinsko društvo*. Na Savi se je ustanovilo »Delavsko izobraževalno društvo», ki ima pomen le v tem oziru, da vsaj nekoliko nasprotuje prepotentnosti politikujoče duhovščine. Zato na dan, slovenski možje, ki imate kaj v glavi,|oziroma v žepu; spomnite se, da preti vašim otrokom nevarnost, da se potujčijo, da pade vaš rodni kraj v tuje roke. Čemu toliko bojazni? Zakaj igrate vlogo iilistrov, ki znajo samo jesti in piti, zakaj nasprotujete celo sami slovenskim veselicam, zakaj pošiljate svoje hčerke v nemške institute, zakaj silite med strastne bajlovske družbe, ko vam slovenskih ne primanjkuje!? Zakaj trepečete v občinskem svetu, kadar se oglasi debeli s Save? Mar ste li njegovi uslužbenci? Kdor je mož. si upa z barvo na dan in pove, da je na slovenski zemlji gospodar — Slovenec. Nemška, oziroma slovenska tovarniška stranka se že zdaj pripravlja za prihodnje občinske volitve, Hr lahko vsak dan slišite v nemški kantini na Savi. Prepričani so, da pade občina v njihove roke, kajti «die slovenischen Leute haben einen Druck bekommen*, kakor se je pred kratkim izrazil pristen hajlovec. In kadar nam iztrgajo iz rok občino, smo izgubljeni in izgubljen je lep kos slovenske zemlje.
Zadnji čas je, da se vzbudimo, da delamo na narodni probuji. Ustanoviti si moramo Sokola, pevsko društvo in tudi ustanovitev knjižnice društva «Prosvete» se nam obeta. Ne bodimo šolobarde, ampak možje, ki se zavedajo, da so gospodarji na lastni zemlji, ne pa uslužbenci nemškega mogotca.
Mestna hranilnica v Kamniku.
Iz računskega zaključka za leto 1903 je razvidno, da je ta hranilnica v preteklem poslovnem letu v vseh glavnih strokah poslovanja s povoljnim uspehom napredovala, kajti pri upravnem imetju izkazuje 5954 K 31 vin. čistega dobička, pri rezervni zakladi pa 113 K 22 vin.
V preteklem upravnem letu je imela hranilnica denarnega prometa na prejemkih K 793.362 99 in na izdatkih K 769.462-89, skupaj K 1,562.825-88.
Na hranilnih vlogah vložilo je tekom 1903 leta 1859 strank K 496.152*61, vzdignilo pa 1106 strank K 256.035*25, tako da se je več vložilo nego vzdignilo K 240.067-36. Ako prištejemo k tej svoti v letu 1903 k glavnici pripisane (kapitalizovane) obresti po K 26.888 06,
tedaj se pokaže, da so se vloge v preteklem poslovnem letu pomnožile za K 2<>6.95f>*42. Ker so pa znašale hranilne vloge koncem leta 1902 K 606.490*94, znašajo tedaj koncem leta 1903 K 878.446*86. Ta svota naložena je na 1778 vložnih knjižicah. V letu 1903 izdala je hranilnica 870 novih vložnih knjižic, realizovala jih je pa 293, število knjižic se jc tedaj pomnožilo za 577.
Na hipotečnih posojilih izplačala je hranilnica tekom preteklega leta 148 strankam K 276.390"—, vrnilo se je pa K 4.35902, tako da so se posojila na posestva v letu 1903 zvišala za K 272.030*98. Ker je koncem leta 1902 znašalo stanje hipotečn;h posojil K 354.439*44, iznaša tedaj koncem leta 1903 K 626.470-42.
Stanje eskomptovanih menic znašalo je koncem leta
1902 K 39.208-—, v letu 1903 eskomptovalo se je menic za K 107.895*—, skupaj tedaj K 147.103'—, na reeskomptu pa prejelo K 101.168*— in iznaša stanje eskomptovanih menic koncem leta 1903 K 45.940*—.
Račun vrednostnih papirjev (efektov) iznašal je koncem leta 1902 K 40.250*—. Tekom leta 1903 se je znižal za K 10.090—, ostalo tedaj K 30.160—. Ker pa znaša kurzni dobiček dne 31. decembra 1903 K 315*—, znaša tedaj stanje efektov po kurzu dne 31. decembra
1903 K 30.475*—.
Stanje tekočega računa (vlog pri raznih denarnih zavodih) je znašalo koncem leta 1902 K 154.261*10, med letom 1903 se je naložilo K 118.646*62, skupaj tedaj K 272.907*72, vzdignilo pa K 123.797*45, ostalo tedaj naloženega K 149.111*27, k tej svoti prištejemo še narasle in kapitalizovane obresti po K 4.924*93, iznaša tedaj koncem leta 1903 K 154.036*20.
Aktiva hranilničnega upravnega imetja znašajo z dnem 31. decembra 1903 K 884.734*41, pasiva pa K 878.780*10, čisti dobiček pri upravnem imetju tedaj K 5.954*31.
Cisti dobiček pri splošni rezervi znaša K 104*51, pri posebni rez. pa K 8 71, skupaj K 113*22, tedaj znaša čisti dobiček upravnega imetja in obeh rezervnih zaklad skupaj K 6.067*53. Ta svota izroči se rezervnima zakladama, koji sta vsled tega narasli in sicer splošna rezervna zaklada na K 8.797*70, posebna za kurzne razlike pa na K 599*11, obe zakladi tedaj skupaj K 9.396*81.
V Kranju, 3. septembru. Tržaški namestnik grof Gočss bo odstopil. Goess je sedaj na dopustu. Začetkom tega dopusta je bil pri ministrskem predsedniku na Dunaju in tedaj je podal ostavko. Gof'»s je bil od leta 1897. namestnik v Trstu. Njegovim naslednikom se imenuje dalmatinski namestnik baron Handel in dvorni svetnik Schvvarz v Trstu.
PODLISTEK.
O hribolastvu.
Začetkom vročega poletja pričenja čas hribolastva, onega zdravega športa, ki povzdigne človeka iz zaduhle, nezdrave atmosfere enolične vsakdanjosti v zračne višave, katere pozdravlja solnce najprej s svojimi žarki in od katerih se pozdravlja z zadnjim svilom.
Znano je in potrjeno v tisočih slučajih, da vpliva gorski zrak oživljajoče na človeški organizem, ako ne trpi ravno na organičnih napakah pri krvnih in dihalnih organih ali pa na močni nervoznosti. Prijazni bralec ve brezdvomno iz lastne izkušnje, kako prijetno se čutimo na visokih gorah. Zelo lahko srebamo tam gori sveži zrak, čutimo se okrepčane in čudovito ojačene, čutimo pa tudi, kako nas teži manjše breme atmosfere med nami. Tek in prebava se poveča, in marsikateri bolnik, ki je bolehal na slabi prebavi, je okreval po kratkem bivanju v gorah.
V tej razpravi se pa nočemo baviti z zdravstvenim pomenom daljšega bivanja v gorah, pač pa govorimo le
O vojaških vajah. Cesar je oni teden odredil, da izostanejo velike vojaške vaie na Češkem in da se že zaključijo z dnem 31. avgusta vaje v okoliših L, 2., 3. (graškega). 8., 9., 10., 11. in 14. ter naj se rezervisti takoj na to pošljejo domov.
Macedonija. Albanska straža na sultanovem domu se je spuntala ter so morali druge čHe poslati na stražo. Albanci so se novi straži uprli in nastal je pravcati boj. Med ranjenimi so: neki general, neki adjutant in poveljnik straže. Albanci so se spuntali, ker niso dobili več mesecev plače. — V Balgiatziju so imeli dne 13. t. m. odlični komitaši sestanek, na katerem so sklenili, da se boj. ki se je pričel proti Grkom nadaljuje z vsemi mogočimi sredstvi. V tem smislu tudi razpošilja načelnik Apostol pisana pozive na vse uplivne osebe.
Umrl je 29. avgusta bivši sultan Murad, katerega je imel sedanji sultan od 1. 18*6 v ječi, češ, da je umobolen.
Angleži v Tibetu. Neki duhovnik v tibetanski prestolnici je napadel dva angleška stotnika na izpreha-jališču ter prvega močno ranil s sabljo preko glave, drugega pa na roki. Pod obleko je imel železno srajco, vsled česar mu napadena dolgo časa nista mogla do živega. Šele na begu so ga vojaki vlovili ter ga drugi dan obesili na javnem prostoru v mestu. — Pogajanja med Angleži in tibetansko vlado so skoro dognana. Angleži mislijo zapustiti kmalu Lbaso. i
Dopisi.
Is Krope. Stari župan, znani Luka Hafner, se je kar naenkrat odpovedal županstvu s pretvezo, da je v najem vzel neko gostilno v Lescah in vsled tega mora iti v Lesce. (Če res pride v Lesce, opominjamo napredne Leščane, naj na tega šviga-švaga ne dajo niti za pol lota zaupanja.) Kroparjem se pa zdi drugače, kakor pravi Luka Hafner, tla so možu postala prevroča, zato išče, kje bi se rešil s pogorišča. Nad glavo se mu zbirajo oblaki in boji se, da bi ne začelo preveč liti nanj! Komaj je zapustil ta «vrli» mož županski stol, že je poslal slavni deželni odbor svojega uradnika, da pregleda račune. Ker je mož sedel precej let na županovem stolu, seveda ne po volji davkoplačevalcev, temveč, ker je župnik tako hotel, se je uradnik mudil in pregledoval račune nad dva dni. Kaj se je našlo pri tem, pokaže bližnja prihodnjost. Pri svojem občinskem gospodarstvu je izdajal kar stotake, ne da bi občinski odbor zato kaj poprašal. Stara šola, katera je občinska last, ima štiri sobe, katere bi se lahko dajale v najem. Tri sobe bi se dale po 35 K na leto, bivša šolska dvorana, v kateri imajo Marijine družbarice svoje shode in druge stvari,
o hribolastvu na sploh in žnjo združeni dijeti. Brezdvomno je znano, da potrebuje vsak, kdor se napravlja na daljše izlete po hribih, delj časa v to, da se privadi izpremeni v dijeti in okolici, kakršno sploh nudi omenjeni šport.
Kar se tiče dijete pri hribolastvu, bi radi rabili besede slavnega hribolazca: «Jej, kar moreš in kolikor moreš!* O vprašanju, če je alkohol potreben pri hribolastvu, se je že mnogo govorilo, da, celo prepiralo. Mi zavzemamo stališče, čira manj alkohola pri takih izletih, tem bolje se počutimo, tem več lahko dosežemo. Nekateri imalo velike predsodke proti gorski vodi. Seveda ni svetovati, da bi se napil človek ves razgret in potan mrzle studenčnice, najmanj pa pri počitku. Ako hodimo naprej in ako nismo ravno preveč vroči, ne more nam škodovati nekaj mrzle vode. Moči, katere poiabimo pri takem potovanju, moramo seveda nadomeščati vedno z novimi, in nadomeščamo jih s primernim počitkom, katerega privoščimo svojim utrujenim mišicam, nadalje z mirnim dihanjem in kar je glavna stvar — s hrano.
Konec prih.
bi se lahko oddala za najemščino 50 K, vsi prostori skupaj za 158 K. Pri proračunu za leto 1903 je rekel župan, da se je stara šola vzdrževala z istimi troški, kolikor je bilo dohodkov, tedaj ni bilo troško v, kakor tudi ne dohodkov. V novi šoli so jako velike kleti in občinska ječa (!!) Neki odbornik je vprašal pri seji, koliko donašajo te kleti srenji, katere ima gospod župan v uporabi. Namesto da bi župan povedal, koliko nesejo dohodkov, je dotičnega odbornika nagnal s trapom, s fantinom, da se mu meša i. t. d. Zraven je pa povedal: Ali ne veš, da imam jaz zato kevdre, ker sem župan! (Lep župan to!) Župan je z nekim svojim privržencem zamenjal 78 sežnjev občinskega sveta z 12 sežnji dotičnega privrženca, in sicer brez doplačila v denarjih. Lepo občinsko gospodarstvo! K dotični seji je poklical samo Štiri občinske odbornike, drugi še vedeli niso za to zamenjavo. Kako je postopal ta župan z ljudmi, ki ne trobijo v njegov zviti rog, o tem govoriti je kar ostudno. Posebno je vzel na piko nekatere liberalne posestnike in jih naznanjal, pričal čez nje, kar se je dalo, hotel jih uničiti, dasiravno so tako dobri kristijani in verniki, kakor on. Župan Hafner in župnik Hdnigman sta obračala, Bog in ljudje so jima pa obrnili vse spletke, tako da je naš «vrli> župan primoran, pomagati si iz Krope vsled tega, ker so si delavci žebljev domenili, da mu nobeden več ne bode delal žebljev. Tako da je sedaj Lukenca «povornž» zvrtana. Županstvo je prevzel prvi svetovalec g. Juiij Megušar. In četudi je preteklo že tri tedne, in bi se imel voliti drug župan, se vendar še ni zgodilo to. Kako se bodo stvari dalje razvijale, že sporočimo.
Iz brdskega okraja se piše: Pred nekaj dnevi je moral zapustiti miroljubni mož stare vere, gospod Ignac Koren moravsko kapetanijo ter nastopiti kot ekspozit na Ubelskem na Notranjskem. Moral se je posloviti od mične moravske doline ter od prijaznih mu Moravčanov, kateri sedaj obsojajo gg. kapelana Martina in dekana, katerih hudobija in zavist je pognala sivolasega starčka proč od njih. — Skoro dvanajst let je častitljivi gospod Koren mirno preživel med Moravčani, on ni bil hujskač, ni bil razgrajač, ampak bil je usmiljen, radodaren in miren človek, ki ni nikdar rad uklonil svojega tilnika pred političnim poveljem svojega šefa. Kot duhovnik stare vere je grozno sovražil katoliško izobraževalno društvo, kakor tudi ustanovitelja njegovega — slovečega kapelana Martina, ki je dražil bolehnega starčka s tem, da je v kapelanski sobi odpiral okna in mu delal prepih, ga zaničeval po pobalinsko in intrigiral zoper njega pri dekanu. Zopern mu je bil sostanovalec, ki je goljufal visokočastitega z bi lečo svetilko in uhajal v temno noč. Neki psalmist pravi: <Ljubijo temoto, ker so hudobna njih dela.» — ln ravno radi tega, ker je blagi starček sovražil infamnega kolega ter njegovo ostudno politiko, prikazal se mu je tudi v podobi visokočastitega gosp. dekana neusmiljeni preganjalec. Srce se je trgalo ljubeznivemu gospodu Nacetu vsled te hudobije, kar je pri slovesu na prižnici očitno pokazal, kajti rekel je: «Božja previdnost je, in če ni božja, je pa človeška, da moram iti odtod.» Solze so mu zalivale oči, in ni se hotel odpeljati na dekanovom vozu, odšel je, kakor menda še nikdar nobeden moravski kapelan — črez Limbarsko goro na svojo novo službo!
Družba sv. Cirila ln Metoda slovenskemu narodu.
Akademično ferijalno društvo «Prosveta» je uvedlo narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda in iz krasnih uspehov, ki jih je v kratki dobi doseglo pri tem rodoljubnem podjetju, je razvidno, da tiči v narodnem kolku nov trajen vir dohodkov naši šolski družbi.
Družba sv. Cirila in Metode je prevzela dne 18. avgusta t. 1. kolek v svojo upravo ter tem potom prosi vse domoljubne Slovence, da jo podpirajo. Z narodnim kolkom hočemo prenesti narodni davek na rame najširšega občinstva, ki se mu stem omogoči položiti tudi najmanjši obolus na oltar domoljubja.
Kakor majhne kapljice, naj se zbirajo darovi iz vseh pokrajin, kjer se čuje govorica slovenska; stekajo naj se v močne potoke in široke reke, ki bodo ustavile tuji naval. Naj je ne bo listine, ne pisma, ne razglednice, ki bi ne nosila znamenja, da jo odpošilja rodoljubka ali rodoljub. Kolekovane vstopnice na vseh zabavnih priredbah naj bodo znak, da ni trenotka, v katerem bi Slovenec pozabil slovenske dece. Vsa narodna društva naj s kolekovanjem svojih listin in razširjanjem koleka dokažejo, da umevajo pomen medsebojne podpore narodnih organizacij. Znamenje narodne trgovine naj bo, da se v njej dobiva narodni kolek. Občinstvo naj ga povsod odločno zahteva.
V polnem zaupanju, da bo vse slovensko občinstvo podpiralo razširjevanje narodnega koleka beleži
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, dne 25. avgusta 1904.
Opomb?. Z ozirom na pošto se priporoča lepiti kolek na drugo stran odpošiljatve. — Trgovcem in trafikam se zamore, ako naročajo najmanj 1000 izvodov na njihovo izrecno zahtevo dovoliti rabat Če takoj plačajo naročene koleke, da jim drulba na 1000 izvodov 50 po vrhu. — Narodni kolek se naroča z naslovom: • Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.* To vodstvo uraduje v društvenih prostorih < Narodnega doma*, prvo nadstropje, v Ljubljani od 3. ure popoludne do 6. zvečer vsak dan izvzemši nedelje in praznike.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Načelnikom cestnega odbora za skladovni okraj Kranj je bil minuli ponedeljek izvoljen g. Franc Strupi, posestnik iz Čirčič, njegovim namestnikom pa Henrik baron Lazzarini, grajščak v Smledniku.
Cerkljanske občinske volitve. Postavna doba sedanjega občinskega odbora v Cerkljah poteče nekako te dni. Vendar sedanji občinski odbor — kakor čujemo — ne bo razpisal volitev precej po preteku te dobe, temveč šele okoli božiča, kajti tedaj lahko pride nadzorovat in vodit volitve znani profesor «Merkač» iz Bukovine. Će je to res, da hoče občinski odbor radi tega človeka odlagati volitve, tedaj prosimo pristojno oblast, naj ukaže cerkljanskemu občinskemu odboru, da razglasi nove volitve takoj, kakor hitro poteče poslovna doba, ker postava je za vse enaka, ne pa izjema na ljubo in korist kakemu profesorju Merkaču.
Slike iz Lurda. Pod tem naslovom priobčuje »Slovenec* podlistke znanega klerikalnega vodja dr. Šuster-šiča, in vsakdo, ki ima količkaj razuma, ko prečita te suhoparne Urade, se mora smejati, kako zna ta mož farbati omejene kranjske duhovnike. Stem pa bi rad naredil «Slovenec» tudi nekaj reklame zaslepljenemu ljudstvu. Povsod iščejo te nenasičene vrane, kje bi izkoristili ubogo kmetsko ljudstvo ter si polnili nikdar site bisage. Posrečilo se jim je na raznih krajih, a tako plodonosno še nikjer, kakor ravno v Lurdu na Francoskem. Tu izkoriščajo kar na debelo ljudsko nevednost in ljudsko praznoverstvo. V velikem številu hiti kranjsko nevedno ljudstvo gledat <čudeže» v Lurd, ta švindel, ki koristi le kranjskim duhovnikom, kateri si polnijo svoje žepe s svetlimi kronicami sestradanega ljudstva ter francoski vladi, kateri donaša to ljudstvo vsako leto lepo število mastnih tisočakov. Ubogi kmet! Marsikatera družina nima djati kaj v lonec; edino kra-vico ima in še to proda, da gre žena v Lurd gledat • čudeže*. In tudi pri nas na Gorenjskem je veliko tacih, ki jim je letos toča pobila, in ki imajo ravno toliko, da žive, za lurški švindel ali kako drugo božjo pot pa, ako bi «gospud» rekli, gre tudi zadnja kravica s hleva. O teh «lurških čudežih* je začel te dni dr. Šusteršič pisati v »Slovencu* podlistke in kranjski duhovniki jih odobravajo, ker jim — nese. Znat' se mora!
Promenadni koncert tukajšnje meščanske godbe, ki se je vršil pretečeni četrtek, je privabil mnogo občinstva. Priznati moramo, da je kranjska godba pod dobrim vodstvom in sploh na svojem mestu, a žalibog, igrajo se, kakor smo opazili že pri nekaterih promenadnih koncertih, skoro izključno nemški komadi in to v slovenskem Kranju! Ali nimamo na razpolago dovolj slovenskih komadov?
Veliko ljudsko veselico z javno tombolo priredi prostovoljno gasilno društvo v Stražišču v nedeljo, dne 4. septembra ob pol 4. uri popoldne na »Pantah*. Po tomboli: Županova Micika. Igrokaz s petjem v dveh dejanjih. Spisal Linhart. Vstopnina k igri: Sedeži 60 vin., stojišča 20 vin. Po igri umetalen ogenj, prosta zabava in ples. Iz prijaznosti sodeluje meščanska godba iz Kranja. Točilo se bode izvrstno pivo in pristna vina. Jestvine preskrbi »Planinski Janez iz Ljubljane*. Dohod raz glavne ceste mimo šole. V slučaju slabega vremena se vrši veselica dne 8. septembra. Ker je čisti dohodek namenjen v pokritje stroškov za gasilno orodje, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ukradeno je bilo v sredo proti večeru nekemu gospodu pred vrati hotela Peternel na Bledu ne veliko rabljeno kolo «Styria» št. 04.825, model F. Na prvem kolesu je pneumatika <Burenpneumatik», na zadnjem pa »Deckmantel* Continental. Eno pero (Feder) pod sedežem je polom njeno. Če bi slučajno kdo videl tako kolo, naj blagovoli poročati g. Jos. Ažmanu, nadučitelju na Breznici, pošta Žirovnica.
Cisti dohodek veselice, ki se je vršila na Jesenicah v korist Kadilnikove koče na Golici, znaša 501 K 70 v.
Vinsko trgatev z veselico priredi slovensko pevsko in bralno društvo »Triglav* v Radovljici v nedeljo, dne 4. septembra 1904 v velikem, novozgrajenem paviljonu sadne razstave. Spored: 1.) Prihod vaškega župana z vinčaricami in vaško godbo; 2.) govor župana; 3.) trgatev: 4.) petje; 5.) šaljiva posta in korijandoli; 6.) komični prizor, pro*ta zabava in ples, pri katerem svira meščanska godba na lok. V paviljonu se dobivajo mrzla jedila in dobra pijača. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo. Ker je čisti dohodek namenjen x knjižnici bralnega društva, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Gasilno društvo v Gorjah praznuje dne 4. septembra desetletnico svojega obstanka z veselico. Dopoldne — kakor že omenjeno — se vabljena društva z domačim društvom udeleže maSc in pridige primerne za ta dan, popoldne bo pa vrtna veselica pri V. Janu (Mačku) v Spod. Gorjah, kjer bo veliko dvorišče izpremenjeno v planinsko šotorišče. Sest godcev na pihala bo godlo lepe koračnice, blejski pevci bodo peli lepe planinske pesmi, vmes bo šaljiva pošta in srečkanje, videle se bodo tudi vse domače gore v pravi podobi, strelci bodo poskušali svojo srečo i. t. d. Torej zabave dovolj. Kdor hoče en dan vesel biti in pozabiti težave in skrbi vsakdanjega življenja, naj pride v nedeljo 4. septembra v Spodnje Gorje k »Mačku*.
V cestni odbor kranjskogorski je deželni odbor imenoval gg. Ivana Klinarja, župana na Jesenicah, in Alojzija Schrey-a, c. kr. nadpoštarja na Jesenicah.
Is selške doline. V vasi Podlonk je pretečeni teden pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika po domače »Toneka*. Imenovani je bii zavarovan pri banki <Slaviji» za malo svoto. Kako je nastal ogenj, se ni moglo dognati, ali vsekakor je čudno in sumljivo, da je v vasi Podlonk tekom enega meseca že tretjič gorelo in vsakikrat je pogorela samo ena hiša.
Na lov je prišel k sv. Ani nad Tržičem predsednik ogrskega državnega zbora bivši minister Dezider pl. Perczel.
Častno priznanje je deželni predsednik po naročilu ministrskega predsednika izrekel Ivanu Rabiču in Tomažu Lakoti iz Mojstrane, ki sta z veliko spretnostjo in redkim pogumom rešila turista Antona Gregorca.
Motka in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku vabi na veliko vrtno slavnost v nedeljo 4. septembra 1904 na vrtu Fischer-jevega hotela, s prijaznim sodelovanjem prvega slovenskega pev-
skega društva »Lire* in kamniškega salonskega orkestra. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za osebo 60 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Slavnost se vrši v korist Ciril-Metodovi družbi. — Spored: I. Slavnostni koncert. 1. V. Parma: »Mladi vojaki*, koračnica. 2. F. Herold: Uvertura k operi »Campa*. 3. F. Gerbič: »Slovanski brod*, moški zbor. 4. * * t Slavnostni govor. 5. V. Parma: »Triglavske rože*, valček. 6. Lj. Hudo-vernik: »Naša zvezda*, moški zbor z bariton-samospe-vom. 7. G. Triton: «Izredno*ti», potpuri. 8. S. Gregorčič: »Naš čolnič otmimol* deklamuje gospica Josipina To-minčeva. 9. F. S. Vilhar: »Bolgarska davorija*, moški zbor. 10. R. Eilenberg: »Mlin v logu*, značilna slika. 11. F. S. Vilhar: »Na vrielu Bosne*, moški zbor z bas-samospevom. 12. * * * »Petrograjska vožnja na saneh*, polka hitra. II. Obleganje čerkeskih šotorov. Aranžma kamniških rodoljubkinj. Prostovoljna razprodaja raznovrstnih stvari za grlo, želodec pa tud' za oči. Vedeževalka za Starim gradom. Bitka pred Porl-Arturjem. Zvečer ob magični razsvetljavi velikanska presenečenja v puščavi Kalahari. Prosta zabava.
O sadni razstavi v Radovljici. Udeležite se sadne razstave, poučujte se! Otvoritev sadne razstave v Radovljici je pred durmi. Zaradi tega so oni za sadjarstvo in domači gospodarski napredek zani-majoči se krogi naprošeni, naj opominjajo sadjerejce, da pošljejo svoje sadje na razstavo! Župani, načelniki kmetijskih prodajalnic, učitelji, zasebniki, osobito pa duhovščina po deželi naj deluje na to, da se naši sadjarji udeleže razstave v kar največjem številu. Marsikateri kmetovalec, ki ima lepe vrste sadja, bi se rad udeležil in si pridobil odlikovanje, t.j. zlato, srebrno ali bronasto svetinjo, pa morda slučajno niti ue ve za razstavo, in bode morda celo vznevoljen, ako po lastni krivdi zamudi to ugodno priliko. Zlasti pa naj se navaja ljudstvo, da pridno obiskuje razstavo in se udeleži pouka, ki se bo ondi vršil o sadjarstvu in posebno o načinu, kako bi donašala sadjereja več dobička. Onim razstavljalcem, ki žele, da njih sadje pride na razstavo že pri otvoritvi iste, polaga pripravljalni odbor na srce, da vpošljejo gotovo do 12. t. m., da bode odboru mogoče sadje uvrstiti na določeni prostor o pravem času. Da si prihranijo razstavljale! kar možno truda, naj sadje po 3 do 5 komadov zavijajo v papir, prilože listek z domačim imenom sadne vrste, ako jim pomološko ime slučajno ni znano, ter tako zavito zložijo v zaboj in oddajo na pošto ali železnico. Pošiljatve naj gredo vse na odbor sadne razstave v Radovljici franko voznine.
»Tudi na Kranjskem.* Naša članka pod tem naslovom je ponatisnil »Slovenski Narod* kot uvodnik. »Slovenca* je to hudo zabolelo. In ker mu ni za stvar, ampak le za lastno korist, je v četrtkovi svoji številki o brcal napredno stranko v notici »Iz naprednega političnega cirkusa*, da mu le ni bilo treba člankov ponatisnili in s tem priti z vlado navskriz. Kaj več povemo »Slovencu* v prihodnji številki.
Malo pojasnila. V sobotnem »Slovencu* je znani »Slovencev* poročevalec, bivši kapelan v Tržiču, « županov Jože* iz poljanske doline vzel mene in mojo dr užino na piko. Nikakor ni moj namen se zagovarjati proti tako nizkotnim čenčastim napadom, pač pa hočem nekatere stvari pojasniti in nekoliko še pristaviti, da bo poročilo popolno. Mene se dolži in se mi očita veliko pregreho kot poročevalcu »Gorenjca* in »Slovenskega Naroda*. Naj bo! Povem pa, da imata imenovana lista še druge poročevalce in to čisto priproste ljudi. Da se spiše kak dopis ali poroča kaka novica, zato pač ni treba visokih šol dvakrat pohajati, povrh pa še imeti bogoslovne študije, kar vse ima imenovani »Slovencev* poročevalec. Glede očitanja, da se je meni mudilo k poroki, se temu toliko ne čudim, saj ima on najlepše izglede v svoji lastni družini. Men. se je res mudilo v toliko, ker je bilo tedaj že konec predpusta in bi bil moral drugače čakati kaka dva meseca. Upam, da je on že toliko poučen o zakonskih skrivnostih, kaj pomeni čas med 17, februarjem in 27. decembrom. Če hoče, se lahko prepriča v Ljuhljani v Senklavžu in v Žireh v župnišču. Radi
civilnega zakona, cesar ne ne spominjam, da bi bil govoril in ako sem, toraj sem le v šali, mu toliko povem, da, če bi bil danes na tem, tedaj se odločno in gotovo dam civilno poročiti, kakor pa od take osebe, kot je »Slovencev* poročevalec. Je pa dar, štoinino od poroke in to samo od poroke, tal, da se to vlači na dan, 10 kron duhovnik, ki naju je poročil, obrnil v druge namene; bila je to njegova prosta volja in se mu še ni in tudi ne bo nikdar to očitalo. Tukaj pa je poročevalec nekaj zamolčal ali pa ni vedel. V hiši, kjer se je to godilo, da sem poveličaval civilni zakon in kamor so me povabili, sem govoril in tega se dobro spominjam tudi o celibatu in zakonu v duhovskem stanu ter dokazoval, da bi bilo to prava sreča ter bi odvrnilo mnogo pohujšanja. Najbrže, če bi bil celibat odpravljen, bi imel tudi že »županov Jože* vse druge pojme o svetu, ker on bi bil gotovo med prvimi, ki bi skočili v zakonski jarem. To idejo bodem tudi širil med ljudstvom, četudi ne bodem veliko dosegel; seme se mora pričeti sejati, enkrat bo že nekaj rodilo. Ravno tako vstrajam in bom vstrajal o »kancelparagrafu*, da ga jaz ne bom odpravil, a čas ga bo, kakor že drugod. O kozarcih pa Jože lepo molči! Se se spominjaš na kuhinjsko posodo? Na Hotavljah se je plesalo, vzelo licenc in to tudi poljanski profesor še zdaj ponovi; doseglo se je tedaj ravno nasprotno. Knjig Slovenske Matice in družbe sv. Mohorja, cenzuriranih od nemškega škofa, gotovo ne sprejmem in naj mi jih podari kdor hoče. Tajnost je, da Mohorjeva družba podpira na Koroškem nemški klerikalizem in niti vinarja ne da za slovenski živelj. Upam, da dobim v prihodnje dosti posnemovalcev — čas bi že bil. Sploh je pa teh knjig on sam potreben, saj njegovo obzorje ni dosti čez omenjene knjige. Pri sokolski slavnosti niti govoril nisem z g. dr. Tavčarjem, pač pa z gospodoma Lamprelom in Cirilom Pircem. Joj, to je groza! Zdaj pa še par besedi o moji zakonski zvestobi in ljubezni. Ljuba duša, starem se, a po srcu sem pa še silno mlad ter še vedno rad sedem h kakemu mlademu dekletu, gotovo rajši kot h kakemu pijanemu faretu, če ima še toliko žegnnv. Klofute, katere od moje žene dopisnik meni domneva, teh nisem jaz dobil, pač pa jih ima ona pripravljene za »Slovenče-vega* dopisnika, da mu jih bo priložila na cesti kljub vsej njegovi maziljenosti, če bode še njo vlačil po časopisih. Toliko se mi je zdelo potrebno stvar pojasniti z zagotovilom, da bodem šel ta pota ko dozdaj. Tudi ne mislim še Poljan zapustiti, posebno zdaj ne. Zahvalivši se že naprej za vse še na dan spravljene moje grehe in slabosti, da bom vedel obuditi pravi kes in pokoro, se bilježim s svojim starim imenom
Poljane, 30. avgusta 1904. Lovric Perko. Poljanski kapelan je pri zadnjih volitvah obljubil, da se bo ognil pri pobiranju bere liberalnih hiš. Ker se bliža čas bere, ga moramo opozoriti na to obljubo in mu povedati, da je nekaj liberalcev že tudi pod našo faro spadajočih v javorski in tratarski občini. Tedaj, če mu je res kaj na stvari, se bode tudi ognil vseh onih v imenovanih dveh občinah.
Za regulacijo Bore med Bukovico in Dolenjo vasjo je bil komisijonalni ogled dne 30. m. m. Pregledoval je tek Sore deželni nadinžener Sprisaj. Ogleda so se udeležili tudi nekateri prizadeti kmetje z županom in podžupanom.
V Orngrobn bo jutri velik shod s procesijami vseh župnij starološke dekanije. Na koncu je oznanjen »ofer*.
Imenovana je za učiteljico pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko gospodična Ana Dragatin, ki je dosedaj služila na Štajarskem.
Medved se klati — kakor se nam poroča — na Jelovici. Zasledili so ga ta teden, ko je na njivi ruval korenje, nekemu kmetu (Novaku) pri Dražgošah je tresel češplje; tudi je srečal na Jelovici neko žensko in se postavil na zadnji nogi. Domneva se, da je ušel kakemu potovalnemu medvedarju.
Ponesrečil se je prejšnji teden v kamenolomu Roka Debeljaka na Lipnici med Podnartom in Kropo kajžar Martin Špendov iz Srednje Dobrave. Delal je v kameno-
lomu šele drugi dan in ko je kopal pod večjo skalo, se je ista utrgala ter ga tako hudo pritisnila na prsa, da je črez par ur potem umrl. Zapustil je baje 8, večina še majhnih in nepreskrbljenih otrok in vdovo. Ker pa je bil njegov glavni posel krovstvo, je bil k sreči zavarovan pri tržaški zavarovalnici zoper nezgode in tako bode zdaj osirotela nesrečna družina vendar dobivala od te izdatno pomoč.
Slovensko akad. ferijalno društvo »Sava* naznanja, da se je odbor, voljen na prvem rednem občnem zboru, sestavil sledeče: predsednik: cand. iur. Fran Kan-dare, podpredsednik: stud. iur. Fran Irgolič, tajnik: stud. geod. Josip Šinkovec, blagajnik: cand iur. Alojzij Lavš, namestnika: stud. geod. Josip Perovšek in cand. phil. Ferd. Maroll, preglednika: cand. phil. Ivan Jane in cand. phil. Emil Vodeb.
H. redna javna telovadba »Gorenjskega Sokola* se vrši prihodnjo nedeljo na glavnem trgu. Po telovadbi bo koncert tukajšnje meščanske godbe.
Gasilno društvo v Strasišcu priredi slavnost blagoslovljena novega doma in brizgalne v nedeljo, dne 11. L m.
Kritem sveta.
Kolera se je pojavila v Perziji. Umrlo je že nad 200.000 ljudi, od teh samo v glavnem mestu Teheranu 30.000, t. j. 5 */o vsega prebivalstva.
Vse petrolejske shrambe so gorele v Hobokenu v predmestju Novega Jorka. Ponesrečilo je 9 delavcev. Štirje so popolnoma zgoreli. Vagoni s petrolejem so v ognju. Zgorelo je že do 28.000 sodov petroleja.
Ali bo na Balkanu vojska? »Peterb. Vjedomosti* poročajo iz Carigrada, da so v ruskih političnih krogih razširjena poročila, da bo po končani žetvi v Makedoniji zopet buknila vstaja! Turška vlada je mnenja, da je vstaja gotova in zato ne odpusti mobilizirane turške re-zervnike. V Smirni je pripravljenih 5000 turških vojakov, da odpotujejo v Solun. V Drinopolju so Turki iz najboljšega moštva sestavili novo divizijo. Tudi v Bolgariji nalihoma nadaljujejo z mobilizacijo bolgarske armade. Bolgarski politiki smatrajo vojsko s Turčijo za neizogibno stvar. Turčija menda le še caka, da pade Port Artur in tedaj bo takoj napadla Bolgarijo. — Na Nemškem je Turčija naročila dve novi topničarki z brzostrelnimi topovi.
Gospodarske stvari.
Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori sedmi tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stane vati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i. t. d. Gojenke se istotako vež-bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino. Gojerke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškega jezika. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, L j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Pred-
Sasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) e ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1.) dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnem oziru vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2.) znati čitati, pisati in računati: 3.) predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4.) predložiti obvezno pismo sta riše v ali varuha, da plačajo vse stroške; 5.) zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. I. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinko pravico na Kranjskem; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni^ odbor c kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1004.
Dobavni raspis za les. C. in kr. pomorski stavbeni urad v Pulju je naznanil trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je za leti 1905 in 1906 razpisana dobava različnih vrst lesa. Dobaviti bo vsako leto približno 30 vagonov stavbenega lesa, 45 vagonov rezanega in 5 vagonov lesa za podstavke (Staffelholzer). Ponudbe je najkasneje do 9. septembra t. I. poslati pod naslovom: <K. u. k. Marine-, Land- und Wasserbau-Amt» v Pulju. Izvod dobavnega razpisa, obsegajoč natančneje dobavne pogoje, je v pisarni trgovinske in obrtniške zbornico v Ljubljani na vpogled in v prepis.
Dobavni raspis. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo potom ponudeb oddalo dobavo raznovrstnega blaga za leto 1905. Med drugim bo dobaviti mecesnov les za mostove, tramove, prage (švelarje) iz hrastovega, mecesnovega in borovega lesa, deske, tramove, late, stebre, mecesnov in smrekov les, trd in mehak les za vozove, krajnike, oglje iz mehkega in trdega lesa, ročaje za orodje, toporišča za sekire, kladiva in lopate, okovane cize (šajterge), brezove metle i. t. d. Za to dobavo potrebni ponudbeni vzorci in podrobni izkazi o vrstah, množinah in merah ter občni in posebni dobavni pogoji se lahko pogledajo in tudi brezplačno dobe proti vpošiljatvi poštnine pri imenovanem ravnateljstvu, ki daje tudi vsa pojasnila glede dobavnih pogojev. Ponudbe s potrebnimi prilogami je vposlati najkasneje do 10. septembra 1.1. do 12. ure opoldne c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku. Prepis dobavnega razpisa leži na pogled v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Dobavni raspis. G. kr. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava c. in kr. vojno ministrstvo potom javne konkurence pri malih obrtnikih zagotoviti za leto 1905 različne predmete iz usnja za vojaško opravo. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, jermena, tornistre, taške t. L d. Vsak obrtnik se mora sam ali kot član obrtne zadruge udeležiti dobave, vendar pa mora v obeh slučajih posredovati pristojna zadruga. Ponudbe je kolekovati s kolekom za 1 K in jih najpozneje do 7. septembra t. 1. do 12. ure opoldne vložiti pri oni trgovinski in obrtniški zbornici, v katerem okolišu ponudnik biva, na Kranjskem toraj pri trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Varščine in vzorcev ni treba polagati. Natančnejši pogoji, ponudbeni vzorci in seznam predmetov ter cen so na pogled v trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Rusko-japonska vojna.
Na Daljnem Vztoku vršil se je te dni zopet hud boj, ki je prizadel Japoncem velikanskih izgub. Dne 30. avgusta stala je pri Liaojanu velika armada, broječa približno pol milijona bojevnikov, in 1500 topov. Boj se je pričel ob 5. uri zjutraj in trajal do 9. zvečer. Japonci so strahovito streljali in naskakovali središče in desno krilo, a vsi njihovi naskoki so bili zmagoslavno odbiti, nakar so Rusi začeli z naskakovanjem in Japoncem odvzeli več poprej izgubljenih pozicij. Ob 4. uri popoldne so zopet Japonci poizkusili naskočiti desno krilo, a so bili takoj odbiti. Svoj višek dosegli so Rusi dne 31. avgusta ob 2. uri popoldne. Tu so Japonci z vso silo naskočili južno fronto Rusov, a morali so se daleč nazaj
umakniti z velikanskimi izgubami ter so bili poraženi na celi črti. Pri tem je bilo vjetih čez 200 Japoncev ter ranjenih in mrtvih do 2000; izgubili so tudi 40 topov. Izguba na ruski strani ni znana. Boj traja še in, kakor se čuje, bo trajal še par dni, predno se odloči bitka. Doslej še ni nobena stranka dosegla kakega povoljnega uspeha.
Izpred Port Arturja se poroča: Dne 28. avgusta, proti 4. uri zjutraj so napadli Japonci močno utrdbo «Z aredoutvi» na ruskem desnem krilu. Priplazili so se do trdnjave ter jo napadli, a morali so se takoj umakniti. Pri nekem spopadu so bili Rusi in Japonci tako gosto pomešani, da niso mogli rabiti nobenaga orožja. Bodli so se z bajoneti, pri tem so marsikateremu glavo popolnoma odrezali. Med to moritvijo pa so grozovito gromeli topovi. V kratkem pride do boja pri Harbinu, kjer stoji že zdaj 100.000 Rusov, ki zadajo Japoncem končni udarec. Tudi v Mukden prihaja vsak dan 1700 do 1800 Rusov.
«Daly Chronicle* poroča, da so Japonci opustili na-daljno bombardiranje Port Arturja, ker so se prepričali, da trdnjave ni mogoče zavzeti z naskokom. Sedaj hočejo Japonci trdnjavo le strogo obkoliti.
Najnovejša današnja poročila pravijo, da so Rusi še vedno gospodarji Liaojana. Japoncev je padlo doslej v tej bitki [25.000.
Koliko bo stala Ruse vojna z Japonci? Neki ruski gospodarski list trdi, da je bilo v prvih šestih mesecih 257 l/t milijona rublje v vojnih t roško v. Za na-daljno bojevanje bodo Rusi porabili 200 milijonov tujega in 150 milijonov rabljev domačega posojila. Skupnih trosko v bo 770 milijonov.
Tedenski sajam v Kranju dna 29. m. m.
Prignalo se je 127 glav goveje živine, 18 telet, 143 prašičev, 43 ovac, — kozlov, 165 buš. — 50 kg: pšenice K 11—, prosa K 7*50, ovsa K 8—, rži K 8-50, ajde K10*—, ječmena K 7*—, fižol: mandalon in ribničan K14'—, koks 15—.
Poslano.*) Iijiia.
Z ozironi na vprašanje v zndnjesa c Gorenjcu*, kdo je t odbora za sadno razstavo v Radovljici, izjavljamo podpisani, da smo iz prvotno izvoljenega odbora za to razstavo izstopili že pi«d par tedni, ker ne moremo s svojimi imeni krili vihravega in samovoljnega vodstva.
J. Žirovnlk, nadučitetj, s. r. — V. Jan s. r. — Fr. Rus, nad učitelj, 9. r. — Joaw Aiman, nadućitelj, s. r. — A. Potočnik, župan, s. r. — J. Potornel, župan, s. r. — Iv. ŠomH, šolsi, vodja, s. r. — A. Groar, nad učitelj, s. r. — V. Hu0&vernik s. r. — Josip Mulej, posestnik, s. r. — I«. Žark, župan, s. r. — J* Rihteriič, nadučitelj, s. r.
*) Za vsebino je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon._
m^m   Šivalni stroji in kolesa
*"T5F*^W$H Tovarniška zaloga 121—5
jnj Ivan Jax-a v Ljubljani
JteHy^ Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane a^^^^T
šivalne stroje in kolesa ^^SJ^ft|
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. £3MBaMSb
J"ran c Vogroli
drž. preizkušeni učitelj vse godbe, se je sedaj
preselil
v Upossovo hišo L nadstropje. 149-1
Zahtevajte »Gorenjca' v gostilnah in kavarnah!
Zaloga „Belske kisle vode"
Vellacher Sauerbrunnen 4—17 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 1 zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Tapctoil, in preprogar
Dragotin Puc
Ljubljana, Dunajska cesti 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka.
Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136—4
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvverspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. Nrohlgamuth
132—5 v Kranju, glavni trg št 118.
Več delavcev
proti mesečni nastavi in dobrej plači išče 146—1
»Delniška pivovarna Laški trg" pri Celjn.
Srejemajo se le krepki, zdravi in ne nad 35 let stari delavci.
Ponudbe je pošiljati na ravnateljstvo gorenje pivovarne.
Maka
iz dobre rodbine za prvo in drugo gimnazijo se sprejmeta v strogo nadzorstvo in hrano s 15. sept.
Kje, pove upravništvo »Gorenjca*. 145—1
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
9—18    katerega plačuje iz lastnega.
9
Stanje vlog K 3,432 02932. Stanje hipotećnih poeojil K 2 003 069 64»
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
M.f/d
Pariz 1900
„Gratid Priz"
Najvišje odlikovanje.
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratovišeth. Original Singer šivalni stroji so neprekosljivi glede trpežnostiin zmožnosti. Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moderno umetno
vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer 0o. šivalni stroji, deln. družba
Izubijana, sv. Petra oesta it. 6. 98-6
dijake
f iz boljših hiš, sprej-* me na stanovanje in hrano učitelj v Ljubljani.
Naslov pove upravništvo »Gorenjca«.
147-1
Že veliko let dobre znani
stroji vsako vrsto
ia poljedelske in obrtne potrebe
poljska orodja, stiskalnice za seno,
trijerji,
('Milnice za žito, mlatilnice, viUi, luščilnice za koruzo, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golaoje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhao je kis je, sesalke za vino, pipe, sesalke za vodnjake, sesal ke za gnojico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, ielezne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopneae cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, omare za led, mlini za kavo m dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko!  Dopisuje se v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti za-ieljenC! Piše naj se naravnost: 116—8
ivan Sohindler, Dunaj, III., Erdbergstrasse 12.
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržati zdrave,mo6ne, ješče in debele če se jim pri-meSuje h krmi
žjfe živinski prašek
iz lekarne Pioooll ,pri Angelju4, Iv j u bljana
Dunajska cesta. En zavoj >/< kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v LJubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in družin po Vašem živinskem prahu; prišel sera do prepričanja, da je vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem        And. Kocjančič. Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. I. 199—47
Vjfdrove žitne kave
POSKUSITE! ■■•»        Viorefc drafovoljno. PeiHM 6 ki poslika 4 K 60 h franco,
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
&a kopeli, 4a4ot tudi kiy>et va&e in
dtuye afinadte izdelke v  vseh fatvah, Kiyei»ne iw ceno priporoča pt-va in največja
tovavna
93-14 v £ju£ljani.
Doktor p I« Trnk6czy-jev
Kranjstji redil«! pra^eK za praSUe
je dobil v Londonu, Parizu in Rimu 1903 najvišje odlikovanje
Grand Prijc!
Dalje na tisoče zahvalnih pisem, tudi uradno potrjenih.  Ta redilna moka se meša med krmo že pujskom Prašiči dosežejo največjo težo.
1 zavojček po 50 vin. se dobiva
pri trgovcih,
po pošti 5 zavojčkov v glavni zalogi
Lekarna Trnkoczv, LJubljana.
Uradno poverilo.
P red k) leni prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 ftlerje in S vinarja.
Ljubljana, tretjega oktobra eden tisoč drreUtoena. (Notarski pecat.) Ivan Plantaži, c. kr. notar.
Spoštovani gospod! Moji{ prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskušajo en zavojček redilnega praška za prašiče. Človek se nora kar čuditi 1 Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška za prašiče. Belišce, Slavonija, 31. oktobra 1900.
Z velespoštovanjem Josip Englisch
železniški nadziratelj.
l m m m m M m m M ■■■ a* --i
„Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
„Ysak dan rabim 0. Sevdlovo higijenično kozmetično ustno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
38-26
Svstem laik*
JU MnlSet
frizer
za dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skicenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las.
Oddelek za dame s seperat-
uim vhodom.
Sedaj eamo O O gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 105 gld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 68—M
Iz Ljubljane v Novi York
samo 60 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsylvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parniki
družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov:
FR. 8EUNIG, Ljubljana
Dunajska cesta 31.
71-21
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „jK£HW peter Jffajdič v Kranja.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje
C
Zaloga najboljšega sredstva proti muham — za živino — pod imenom „Sanori".
Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za vozove, železnih
peči,
Koman-iaportlatid-cenent, traVerzc, stare, železoifte Site
šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga
različnih barv.
oi .01 oi oi oi oi o: oro
Toto-emayl v barvah
J}ro$k.e, priveske, gumbe ja zapestnice, igle ja kravate i. t. d.
Jat\o lepa in primerna darila.
Jzdeluje po vsaki fotografiji
Jv. Jagodic-
49—23 - fotograf v Kranja
Velik požar
se zamore lahko In naglo pogasiti samo s 13-33
SmefrloVimi brizgatoicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počaatno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnic ter lestev in % zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sosalk In gospodara ih strojev.
1
t
Loterijska srećka dne 27. avgusta 1.1.
Gradec:      80     4;}     82     33 63
Več učencev
sprejme takoj Matija AŽman, mizarski mojster v Kranju. 143—3
++**+H+f+^+ie> U+ g*%ak»as%d%p
*******
„Dobra Hnaarka"
spisala Minka Vasičeva
▼ založništvu Lavosl. Schwentner-ja v LJubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za prpravljanje najokusnejših jedi domaće in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knj:gah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—44
!
H. Sutlner, urar
w Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Niketaasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znamka, gld. 650. 114—10
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
vse vrste rent,  zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Fromese izdaja v vsakemu žrebanju.
Poln o vplačani akcijski ri    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne paphje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Ijubljana (Holizcj)
na jVtarije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
r
Popolna oprava za vi/e. Specijaliteta : Gostilniški stoli.
97-H
Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za bodo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
86—16
»Moravija*-šivalni stroji so najboljši, najpripravnejši ter najtrpežnejši.
„ Moravija "-šivalni stroji so jako pripravni za umetna vezenje.
„ Moravija "-šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke.
Pouk za umetno vezenje na „ Moravija * -ši valnih strojih vsaki dan in sicer
brezplačno.
Cenike pošiljam zastonj.
Zaloga in pouk pri tvrdki
LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189.'
Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko).
Slav. Šolskim vodstvom
udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
64—24
■MEMBHEOtJURV nORJ COnCOURS-
Zobo- «111 i\t\)i
Oton 5cyctl
pri g*, dr. E. Globočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi alata, dalje vravnalnioo in obtnratorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdravnike operaoije izvršuje tu Specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
Išče se pod jako ugodnimi pogoji vešč in popolnoma zanesljiv
kolporter
ki bi po slovenskih krajih razpečaval brošurer časopise i. t. d.
Pojasnila daje upravništvo «Gorenjca»». 109—11
JOSIP MEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetso ii konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje n& mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpne križe, Štedilnike I-1, d. 103-17
Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
104-14
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot  posebnost  žage  in vso
stroje za obdelovanje lesa. Fran cis - turbi ne osobito za žagine naprave zvezane neposredna z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen".
Ono je mjm/* zajamčeno čisto *"VJB in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
ime „Sohioht" in varstveno znamko „jelen".
119-10
Ustje
Dobiva se povsod!
JURIJ SCHICHT
največja toVarna sVoje Vrste na evropskem Kontinenta.
Ustje
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 560. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1-50. Dostavljanje na dom stane za cele ieto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniitvo se nahaja v hiši štev. 106 nasproti fupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovobjo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalapa konsorcij «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.