Številka 163 Trst. v torek 20. junija 1905. Tseal XXX. l*na.ja va&ii dan. ~mm c6 stotinki • aiiiccin ror>arart:an v Trnu in cko?ici. Ljubliani, Gorici. r«Iii- Kranju. Maribora. Celovcu. Idriji, ^t. Petru, Sežani. Nabrežini. No»nnme«tu iui. »r.aa* 1« saroebe aoreiema unrava lista .Edinost", ailea *!»rr:« (aiittl it. — 1'radae mre so oa pop. do V. »večer. — One oeia^>m 16 st na vtsio petit: poslanice, »irtn jame ranvaie m aonuA oeiasi po pogodbi. - _ — cc^coc TELEFON lite t. Ili*7. oc^^^rssorrr; Edinost Glasili političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč t Saroislna zn&ia xa vse leto 24 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — N«-aaročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, JJefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lina UREDNIŠTVO: ni. Olonrio Galatti 18. O'arodai dom.i ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorsjio Galatti it. 18. PoStno-hranilnični račun št. «.">2.841. Rusko-japonska vojna. Brzojavne vesti). Kužne bolezni v Harbinu ? LONDON 19. Iz Tsingtava e« brzc-avno sporočili, da razsajati vj Hubinu ko-.«ra in griža. Daevoma je obolelo na stotine i adi na tej bokzii. .Vi.OOO c«»eb je baje 'ola.b n ranjenih. Ieven mesta s> baje zgra-d:li izoliranih barak. Na bojni fronti v Mandžuriji. LONDON 19. >Dailv Telegradhu« eo včeraj sporočili it Tokija, da Rusi odpošiljajo ca tronto re«erve, ki eo bile da sedaj v zadju, da tako ojačijo pozicije sa fronti. Tsneral L cevi? je mel baje v Sipmgkaju razgovor s svojimi generali. Sprednje straže A irokijeve s> le 7 :n pol milj oddaljene od rn*k b. Ruska vojna tiia, ki se nahaja pred ■v a rok ij evo armado, je baje močna eno divi-r jo, kateri je prideljeno 20 topov. Pogreznjena ladija »St. Childa«. LONDON 11*. »Reuterjev biro« poroča t Pttrograda od 2*. t. m.: Angležki po-• t:jk ji ministra za vnanje s:vari Lams-; ri* t pozoril ca slučaj ki ^je zadal s mik »St. Cnilda«, katerega je dne o t. m. aeki ruski pomožni križar pogrezml. Poslanik e naglas 1, da zamorejo taki čini provsročiti - en položaj in je zahteval, da mora Rusja primerno cdekodn n :. Tudi mora ista fieaudoma izdat: sbodne naredbe, da se taki - Li"aji več ne ponovi. Grof Lamsdoifl je ubil, da takoj predloži stvar ministru vojae mornar:«*«, disiavivši, da je bilo v min »!em letu za varstvo nevtralnih ladij r volj preskrbljeno. Slučaj St. < 'ailda je posamičen ter se je najbrž pripetila kasa pometa. Inozemci v Port Arturju. ĆIFU 19. (Reuter) Japonci so evropske d ameriške tvrdke pozvali, naj zapuste Port Artur ter naj odstranijo svoje blago. Preoanova ruske vojne mornarice. PARIZ 19. Brzojavke, došle iz Petro grada, ptročajo, da bodo po odstopu velikega kneza Alek^sja in ministra vojne mornar «'e Avelana vojno mornarico temeljito ^reosnovali. Odpust Avelana je provzročil tukaj velk) presenečenje. Veliki knes Aleksej se poda za dlje časa v inozemstvo. Akcija za eklep miru. \\ ASHINGTON 19. iReutr,ev biro), ^o je b*l že \\ ashington določen kakor kraj -r-ranka ruskih in ;aponskih pooblaščencev, - Rusija še enkrat poskusila razpravljati o >m predmetu. Med rusko in ameriško vlado -j se tozadevno vršili pogovori. Tukaj uradno zatrjujejo, da najbrž ne pr.de do spremembe kra;a, ker ni možno izbrati drugega kraja brez privclitve Japonske. I*ra je že ugovarjala proti izvolitvi kakega evropskega kraja. Tukaj smatrajo to stvar za rešeno. LONDON 19. Iz Tokija poročajo, da se v tamkajšnjih krog h g -je sedaj veče nade, da pride do sklepa mini. PETROGRAD 19. Tukaj ni ee nobenih vesti, da bi bilo Ž9 sklenjeno premirje. Z bojiš?a v Mandžuiiji poročajo, da je vest o miru napravila na vojake mučen utie. Zatrjuje se, da ne bodo Japonci hoteli imeti ta se Port Arturja, toda pridržati si hočejo baje pravico, da ga zasedejo, ako bi se ga hotela polastiti kaka druga država. Govori ee, da bo Japonska obdržala v zastavi kitajsko vzločno in mandžursfro želez-n;co, dokler Rusija ne izplača vojne odškodnine. Poročilo generala Lineviča PETROGRAD 19. General L nevič je dne 17. t. a. brz tja vi 1: Dne IG. t. m. od 2. ure po noči do 8. ure zjutraj je in ruski oddelek bil »pleten ▼ boj pri Liaojangšum-penu. Sovražne pehota se je z dvema baterijama od juga prib i žala vasi na ."> vere t. Naš oddelek, ki je bil zasedel neko vas južno od imenovanega kraja, je zadržal prodiranje Japoncev ; okolo 6. ure so se isti umaknili. Okolo 8. ure je b lo opaziti, da eo en bat ilijen in trije eskadroni hoteli obiti naš levi bok. Nadalje je bilo sporočeno, da je en polk pehote in več eskadronov konjaništva in topništvo hotelo ob t naše desno krilo. To je poveljnika ruskega oddelka nagnilo, da se je umaknil iz Liaojangšumpsna, da je zbral svoje čete na desnem boku, da pripravi napad s konjeništvom. Japonska pehota je prišla na to v Liaojacgšumpen. in Romi. Sodi se, da prevzame provizorično Roma predsedstvo min.s.erstva. Samomor poveljnika polka. DUNAJ 19. V nekem hotelu v notranjem mestu so včeraj našli mrtvega polkovnika Viktorja pl. Reitza, poveljn ka 7. peš-polk«, ki je v garniziji v Gradcu. Preiskava je dokazala, da se je polkovnik ustrelil z revolverjem. Trup1 o so prepaljali v garnizijsko < bolnšnic >. Španska. MADRID 19. Senat je v eoboto pričel debato o predloženem proračunu. Senator , Guijarro je povdarjal, da bi moralo vsako upravno leto imeti svoj proračun. Minister-ski predsednik Villaverde je odvrnil, da ima vlada pravico umakn't: tekom debate vsako zakonsko predlogo. Dementl. HAMBURG 19. Govorica, ki je bila razširjena na berolnski borzi, da je v ham buriki luki obolela neka eseba za kugo, je neosnovana. Brzojavne vesti. Novo ogrsko ministerstvo. BUDIMPEŠTA 19. Cesar je včeraj ob 11. uri predpoludne dospel semkaj s posebnim dvornim vla <>m. Na kolodvoru sta cesarja vsprejela nadžupan Markus in me6tni poglavar Rudnav. Casar se je podal v palačo. Iz francoskega ministerstva. PARIZ 19. Uradni list je priobčil dekret, b katerim je miniBterski predsednik Rouvier imenovan ministrom unanjih stvari, državni podtajnik Meriou pa ministrom za nnance. Predsedstvo grrskegra ministerstva. ATENE 19. Pristaši Deliannvjove stranke so sklenili imenovanje novega mini-sterskega predsednika prepustiti ministrom Letošnja davna skupščina Me sv. Cirila io Melodija za Istro vršila se je dne 15. t. m. v Dubašnici na otoku Krku. Lepo število skupščinarjev se je pripeljalo iz Voloskega in Opatije s parobrodom »Tatra«. Po bratskem, srčnem pozdravu krenili so ekupččinarji v eprevodu pod hrvatsko trobojnicj v župno cerkev, kjer je dubašljanski župnik, gospod Mihael Mižina ob azistenciji svojega svečenstva odslužil sv. mtto v staroslovenskem jeziku. Po maši je kre lil sprevod v občinski dom, kjer se je vršila skupščina, ki jo je družbin predeelnik g. Spinč 6 otvoril lepim govorom. S toplimi besedami se je spominjal velikih pokojnikov, dra. Dinka Vitezica in biskupa Stros3m8yerja. Na to se je dotaknil delovanja druž finega ravnateljstva in prežalostnih razmer, v katerih živi istrski Hrvat. Dotaknil se je tudi proglasa, ki ga je družbino ravnateljstvo nedavno razposlalo med narod, pak se nadeja, da bodo Hrvatje tudi nadalje delovali in doprinašali za družbo, kakor so t) delali do sedaj. Na to je tajnik Viktor Car Emin preči-tal svoje poročilo, ki je bilo z odobravanjem vsprejeto od skupščine. Tako tudi poročilo blagajnika dra. Konrada Janežiča, ki je ob-| žaloval, da so v minolem upravnem letu dohodki družbe precej pali, dočim sj izdatki narastli. Ali ti izdatki so povsodi najbolje naloženi na korist naroda. Zato bi trebalo, da narod tudi uvidi to ter da izdatnejimi prispevki pride družbi na pomoč. Ssupščini je prisostvovalo mnogo naroda. Med ostalimi eo bili navzoči sledeča gospoda : dr. Niko Fabijanič, dra. Dinko in Matko Trinajstih, prof. Matko Mandic, dr. Kurelić, ', dr. Fran Volar.d in drugi. Po skupščini bo se povrnili skupščinarji v Malinski, kjer jih je pričakoval skupni obed, na katerem je 1 pala mnogokatera lepa beseda, a z ozirom I na slabo družbino stanje tudi mnogokatera krona v družbino blagajno. Na obedu ee je namreč nabralo 600 K. Pripomba uredništva. Tako se glasi došlo nam poročilo o skupščini. Hkratu smo prejeli tudi tiskano poročilo družbinega tajnika Viktorja Cara Emina. Isto je jako razsežno in sestavljeno nenavadno marljivostjo. A pisala je je tudi roka po narekovanju toplega, rodoljubnega, ide-jalno vznešenega srca. Tu imate z ene strani verno sliko delovanja družbinega vodstva v etičnem in v administrativnem pogledu, z druge pa tople akcente, ki Be združujejo v ognjen apel do naroda, izlasti pa do njega imovitejih krogov. Omenivši vzroke sedanjemu žalostnemu Btanju v Istri in naglasivši posledice temu stanju: izgubljeni zavesti, potrtosti duha in ohromelosti vBeh duševnih Bil — zaključuje poročilo: Proti temu treba, da ustanemo vsi. Proti temu treba da 6e bori tudi naša družba. Na njej je, da toliko podrejenost, toliko potrtost in pobitost odbija od lica naroda našega. Na njej je, da zubljem prosvete v roki dviga one, o katerih smo menili, da so že utopljeni v tujinskem morju, da pripravlja naš mladi naraščaj za bodoče velike, t tanske narodne boje. Ali zato treba najprej utrditi njo — to našo družbo. Treba jo utrditi, ker je naloga njena velika in vzvišena, ker ona brani čast imena našega v kraju, prepuščenem popolni samovolji in sili tujinca ! Oni, s katerimi ee moramo boriti, imajo mogočnih zaščitnikov: njim pomaga Italija, njim pomaga b privoljenjem krone tudi nsš deželni zbor, njim pomaga končno ves italijanski narod od navadnega siromaka do bogatina Atilija Conighi. Naš jedini zaščitnik je bilo do Beoaj naše hrvatsko ljudstvo, ono dobro in malo ljudstvo, ki si je odtrgavalo od ust, da pomore nam. Mogočnika je redko videti v tam krogu. Ali vendar je od njih, od teh naših mogoČ-nikov odvisna obramba tega hrvatskega teritorija. In ko se domišljam njih, na te naše mogočne ljudi z jedne, a z druge Btrani na vso težino te ljnte naše borbe, v takih hipih Be v meni vsikdar poraja želja, da bi našel kako veliko besedo, da bi te naše uglednike PO I) L F S T K K. Z3'> Prokletstvo. S(cdoTinaK) roman Avgnat* ieaoe. — Nadaljeval n dovršil I. B. Tomlć. Prevel M. O—6. Zdravniku je bilo, kakor da ga nekaj iavi, slednj č je potegnil z roko preko obraza pr.ekcčil in pcdpisal na k!t>pi. — Dobro ! je pokimal odpos anec, sedaj ■ie ti, Lukrtcija! Na, tu ti je pero! Ženska se je privlekia do k!op:, iztrgala • adoern pero, zašknknila, cšin.la ga izpod ■esa in začela pisati svoje ime, obstala — vsdabnila. — Dovrši, prosim te! je silil Badoer. n zopet je švigal plamen iz njenega cčesa ; dva- trikrat je zadrla s peresom v papir in ^a podala, tresoča se, ptujcu. — Benissimo! je plosknil Badoer, sbra-nivši papir. Tako! Sedaj emo zopet dobri prijatelji. Glavi vama stojita toli trdno na ramenih, kakor moja — to je, ako bosta dobra. In ne bo vam žal ti u da, ker za svojo dobro službo dobiBia same dobre svetnike, utisnene na pravo beneško zlato. Saj pczaaš še od Michiela naše beneške cekine, L u kre cija, jeli? Evo vam kapare, je nadaljeval Badoer, ponudivši zdravniku mošnjiček z zlati. Sedaj pa, draga Lukrecija, ti moram povedati, da sem lačen in žejen. Donesi jela in p:la. Ravno tu pod jabolkom je ugodno mestece, da se okrepiš. Pri vinu bomo go vorili tako le od srca kaj treba storiti. — Hitro ! Hitro Lukrecija ! Postrež. gospoda Badoera, je začel zdravnik jecljati. — Na tvojo službo! se je poklonila Lukrecija Badoeru, ne da bi pogledala zdravnika, ter je odišla v hišo. Kmalo tta sedela zdravnik in njega ne usmiljeni gost pod jabolkom, kamor je bila Lukrer* ja hitro postavila malo mizo. Tu ee je tresel breg zlatu sličae polente, sevale pečene ribice, od dalje je mamilo gesta bujno sadje in se je lesketal velik vrč rudečega vina. Pred g stom je stala Lukrecija, nudeča mu z belo roko čašo vine, ki je divno igralo na solncu. Družbica je bila vedrih, veselih obrazov. Ni živa duša ne bi bila niti v sanjah slutila, kaj se je še pred malo časa dogodilo groznega. Cavagooli je bil ravnokar zataknil ribico v š roka usta zabuhlega obraza, Lukrecija je ob ljubeznjivem usmevu kazala svoje ljubeznjive z^b če, a tudi Badoar ee je nasmihal iz-pod brk in opazoval Žensko. — Pij signore ! Naj ti bo vince sladko! ga je silila Benečanka. — Res sladko! je vprašal tajni odposlanec obotavijaje se — Ha ! Ha ! Ha ! se je spuBtila Lukrecija v glasen, razuzdan emeh. Capisco signore ! in zvrnila je sama čašo do dna, ee zasukala na peti in ponudila gostu prazco čaio pod noe. Nu, signore, ali nisem uganila tvojo misel ? Motil Bi se, jako motil. Odkar sem zapušila Benetke, pozab la sem popolnoma na ta nečisti poklic. Mislil ei, da je etrupa v tvoji časi, je-li ? Eh, vidila sem ti to na obrazu. Ni, ni signore. Dokazala sem ti, da moreš pit' mirne duše. Zatem je izaova natočila gostu čašo, a tudi zdravniku, ter rekla : — Pij, gospod, pij ! Saj vidiš, da mi ni nič ! Badoera je nekoliko preplašilo, ker je hitra rojakinja uganila njegovo tajno bojazen. Brzo je prijel za čaš?, trčnil z zdravnikom in rekel : — Na tvoje zdravje in srečo, Lukrecija ! in izpraznil je čašo; zdelo se je, da mu je bila sladka. Žarka kaplja je razvnela dušo družbe ; v rujnem vincu so vtopili vee krvave spomine, ve3 etrab. Razpredel se je živ razgovor. — Eccellenxj ! je zamrmljal Cavagnoli, obrisaVF.i si mastne uBtnice z rokavom, po tolikih letih me ni mogla doleteti veča sreča, nego da morem služiti mili svoji domovini, slavni Veneciji. Nu, jaz sem sirota, povero, poverino, poveretto. Izvoli odpreti vrata mojega slabega uma, da umejem, s čim bi slaboten črvič mogel služiti Bolncu ! — Dobro 1 Najprej povem tebi, potem Lukreciji, je rekel Badoer. Za prvo imaš dobro zapisati vse, kar ss godi v tem mestu, to je, tu na brdu in doli v Kapitelju. Zdravnik si, zahajaš povsodi, poznaš vsakogar. Tebi torej ne bo težak ta posel. Zapisati moraš, kake so tu važne oBebe, kak je ban, kak je škof, kaki so kanoniki, kaki velikaši. Kateri stranki pripadajo, je-li bo pametni, neumni, mirni, etrastni, imajo-li kako hibo, jih more li človek pridobiti in s čim, bodi denarjem, bodi prazno čaBtjo, bodi e žensko ? Umeješ li ? (Pride še). zadel v najnežnej 5 »tras njihove duše, pada iz njihovih src izvab m za našo Istro bogat dar. Ali mi smo uveren: vsi, da taka beseda že prebiva v njih, in da treba le, da kdo nastopi, ki jo izzove in spremeni v bla-gctvoren čin. A t\ moje istrsko ljudstvo, okrepljeno 6 t lepo nado, vstraiaj tudi nadalje v veliki in ttžs. bcroi za ohranitev starega ognjišča svojega !! rakom krepko upiral napredovanju Japoncev, | Jeli bo mogel Frjervaiv izpolniti nade, J avoje mnogoštevilne Čitatelje z o čemer niso izključene tudi nezgoie Japon cev vzlic njihovi gotovo dvakratni števiini premoči. Poleg tega je nastopila sedaj doba velikega deževja, veled katerega je marširanje silno težavno. Čakati bo morda treba š e mesece, predno ga izvrše gori rečeni selo važni dogodki pred Kirinom in potem pred Vladi vostokom. * * ijC Poziv na rusko armado. Gavni urednik »Sveta«, V. Komarov, Trst, dne 19. junija 1905. je v tem l;stu objavil članek, v katerem po- Dopis iz strokovnjaškega peresa.) kazuje najprej, da bi mir, ako bi ga sklenili i> • , »i A i - x i • j t* • sedaj, Rusiji ne prinesel poč it k a. Kuai so dovrsjli te doi železnico od Tst- 1 J v 1 Rusko-japonska vojna. taikar po dol ni reke Noni v Boduno. Kakcr Japonska sila bi naraščala z vsakim letom. znano, vodi en, velika cesta tudi iz doline JđPonaka bi vt" 8torila' da oživi tudi Kltai" Sungari v dolino Noni, tako, da bo n ^a in da ae narodno preporodi kakor Ja- armada za rasa svojega umikovainega se ve pODaka- Polcžaj Ru9lje bi PC8tajal potem E jevanja pr.ti severo zapadu posedovaa ceso'Vd*k,m let°m ZakaJ naJ bl tor«J in železnico (v smeri preko Krajev Tsanta*. I RuaiJa 8kUmila kasten mir> ako Fe za Bcdanr-trdnjava Ts.tsifear) zi svoje ,je9B0 bodočnost kaže taka perspektiva? Zakaj naj krilo, ki je bo moraia vzdrževati močno, dočim b; tekom operacije rt:>io levo (severo-vztočno) krilo v obče operiralo preko Kirina Harb Da in prt »m ob veliki sibirski železnici. Razdalja obeh kril (frontna s rina) bi znašala torej okroglo 170 km. Desno rusko krilo ostane — kakor sem predvidjal že takoj po bitki pii Mukdenu — jako, odločilno krilo. To svoje d mnevanje sem ut9meljil s tem, da se L'-nevič absolutno ne sme dati odtisniti po Ovami od zapada na vthod ( Vladi vostok). Ne sme tega, ker bi I^inevič s tem mogel biti vržen od svoje glavne zveze, sibirske žeieznice, v puste nerodne kraje, kar bi po z:mi pc.menjalo kata>:rcfj za njegovo vojsko. Na drugi strani pa ovira ob enem desno krilo Linsvičevo japonsko napredovanje proti Har-binu in Vladivostoku ob boku in za hrbtom. S tem bodo Japonci tudi siljeni v nadaljnje operiranje z močnim Ierim krilom in bo morala biti torej njihova glavna operacijska črta Tjelin-Tšantu -Tšangapu-Nu-nan-Boduno-Tsitsikar. Gori označena glavna operacijska črta je, z eno besedo, najkrajša smer do doline Sungari v Vatsia-tšen, in potem preko Teavankova direktno v dolino Noni. C m Japonci se svojim levim krilc m dosežejo dolino Sungari južno od Va- bi ugodila svojim vnanjim in notranjim sov ražnikom, ki hočeio le nje ponižanje in nje pogin'? Ako so Japonci močni, naj zasedejo Korejo, naj si osvoje Mandžurijo, naj se utrdijo ob reki Amur in vzamejo Vladi-vostok, nesreča ne trpi večno. Tudi naš čas pride. Konečno se esvestije tudi r.aši generali, naša armada ne pozabi tradicij stan h časov. Konečno se dom slij o, da so prej naši generali šli v prvih vrstah v boj in se niso skrivali j red puškami sovražnika. Umeli bodo, da je treba sedaj ohraniti vse sile naših vojakov, da bo možno zavleči vojno in Bog nam poda svoj blagoslov. Mi v Rusiji Be nismo še utrudili radi vojne, če tudi je stala že prav velikih žitiv. Petrograd in Moskva in mnogo drug h mest države niso postavili na bojišče še niti enega moža. Tudi ni bilo še slišati, da bi se bili naši viši krogi m naši bogataši udeležili vojne, a potrebno je, da tuli te odpošljejo na bojišče. Prav za prav se nismo še niti dotaknili evropske vojne sile. Vsi naši notranji nemiri so bili umetno uprizorjeni iz Petrcgrada in na organizaciji teh nemirov ee udeležujejo krogi, ki bi sami morali biti vir reda in pravice. Ni težko napraviti konec našim notranjim nemirom. Skličejo naj »zem« ski sobor«, ki ustvari temelje za pomirjanje tsiatieca, bo mrrala njihova armada izvršiti veliko zasukanje 90° ckolo zadnje imenova- in napravi koneC V9€m 8Pletkam-nega kraja in sicer od severo-vzhoda proti se vero-za padu, se postaviti torej paralelno k ruski fronti Harb.n-Boduno. Predno pa nastopi ta palcžaj ooeh armad, bomo že v de- cembru. Dotlej pa se bedo t ni mnogi boji n piemo : Dogodki na Ogrskem. Cesar je pisal ministerskemu predsed-j niku baronu Fejervarv ju nastopno ročno gotovo tudi ena velika bitka v črti S aupatsia-tei-Tsantaun-Kirin. Dragi baron Fejervaiy! Obžalujem zelo, da nisem mcgel imeno-K 'i.kor morem predvidjati jaz, Bi moram vati še vlade, veete iz sredine večine zbor-domnevati, da ietoa (torej 190.">) Japonci te niče zvestega mi naroda ogrskega, »sežejo IJarbina. Ne izključujem pa. da Ja- , in to zato ne, ker mi stranke, kcalirane v ž9 letos dobijo v svojo cblast ce.-to večini, n so predložile programa vlade, na Kirm-N ngite, če sa izkrcajo vztočeo cd pod agi katerega bi mogel poveriti usodo \ iad v sroka v zalivu Olgu in Amer.ka in ( naro.a vladi, izišli iz njih vrst. Obžalovano ak j p tem z z padem cdrežejo železnico v zaustavljenje delovanja zakonodavne oblasti \ iad vostok od vztooDe strani ter sibirsko in prov.roča moji dragi Ogrski gospodarskih in usur»Ko žeieznieo severno od Viadivuetoka. moralnih škod. Toda nadejam se, da se z M a; tega izarcajo »e silo na obrežju se- oipušČenjem vlade, vzate iz manjšine in b vera i zal va Pojei se eno armadno posredovanjem vlade, ki je izven strank, po- p n v namen, da izolirajo V iad; vostok tudi sreč., česar žel. m n3jgorečneje, poravnati - K reje ter obaulijo trdnjavo tudi od jugo- navskrižja in da mi bo možno imenovati m -zipai«. nist-er t/o \t vrst večine. Pričakujem z dobro- Toda ta »paracija proti Vladivostoku se hotnostjo predloge, ki mi jih predloži večina m raia viš t: še ie poum, Ko japonska zbornice poslancev na polju reform in go-glavna vojska p' t sne Ruse preko Kirina, ki spodarstva. Kar se dcetaje Žela priobčenih •e Jap cem j »sreči, da v prihodnji veliki mi glede vojskinega vprašanja, sem istim bitk t r: Kiriu T^anuun vržejo Ru-e proti že pritrdil v mejah možnosti, severu. Po tem momentu bi Japonci v krtt'sem tekom časa in na zadnje izjavami, ki jih je ča&u prekin i sibirsko železnico v Vladivo- podala vlada v letu 1903. Odredbe vrkd fet k pri Nmgita. Vladivostoku bi oBtala po- iatih, kater.h izvedenje sem naležil, pa ne tem le amur^ka črta in železnica LVuri za bodo mogle, uvažujt' moje zakonite vladar- ki jih izreka vladar v svojem ročnem pismu ? Bo li mogel koal:rare leve ukrotiti v toliko, da se zjedinijo za program, ki omogoči kroni imenovanje vlade iz nj h srede? Kdo bi mogel tu zatrjati kaj pozitivnega. Domnevati si pa smemo, da Be Fejervarvju ne poBreči, kar pričakuje od njega vladar. Saj je več nego dvomljivo celo to, ali bodo koaliranci sploh hoteli paktirati s Fajervaryjem. kajti zelo možno je, da Be postavijo na stališče, da ta vlada ni konstitucijonelna, da ni zakonita, da nje imenovanje pomenja kršen;e ogrske ustave in da bi bilo vsako dogovarjanje b to vlado le nedaljevanje tega kršenja. Cesa je pričakovati od Etrani razgretih koalirancev, ako hočejo oelo liberalci — s katerimi je bil Fejervarv takorekoč zraščen Be svojimi nazori in načeli — izjaviti na prihodnji konferenci, da nimajo zaupanja do te vlade — ! ! Fejervarvju se bo torej boriti na dve tronti : proti koaliranim sovražnikom in proti prijateljem — od včeraj. Prvi bodo hrupneji se svojim odporom, dočim bo nasprotovanje po sledojih povito bolj v klavzule. Toda na-sprotstvo bo na obeh straneh ! Le v slučaju, da ostanejo gori visoko trdni in neizprosni in da pedpro Fejervarvja z vso svojo avtoriteto, bi utegn la ta prehodna vlada morda dovesti vendar do kombinacij, ki bi omogočile imenovanje parlamentarne vlade. Drugače se ta epizoda Fejervaiv završi s kolosalnim lij asko. gnojnico — tako pol- Drobne politične vesti. Sestanek med avstrijskim in nemškim cesarjem. — Dunajskemu »Dautsches Volksblatt« poročajo iz Berolina, da se avstrijski in nemški cesar prihodnjo jesen najbrža sestaneta na Ogrskem, kamor pride poslednji na lov na poseBtva nadvojvode Friderika. Avstrijski protektorat v Albanij*. »N. \V. Tagblatt« poroča iz Carigrada, da se je avstro-ogrski poslanik Calica v Carigradu zavzel pri sultanu in na turški vladi, da bi turške oblastnije priznale protektorat avstrijskega cesarja nad domačim katoliškim prebivalstvom v Alben ji. Iz Hrvatske. Iz Zagreba javljajo, javljajo, da je saborski klub soglasno feklfn I, da proglasi dra. Frana Potočnjaka kandidatom v Koprivnici. Isti se je zavezal, da vetopi v Btrankc. Hrvatski element v vojni mornaric1. — Zadarski »Narodni 1'st« navaja po službeni statistiki neke številke, ki najbolje osvetljujejo način, kako se postopa 8 Hrvati. V vojni mornarici je Hrvatov iz Dalmacije j g;upuje pa redoo »P.ccolo« v katerem nahaja 1933, častnikov iz Dalmacije pa le 'JO; na-1 Da&]aje B70ji pokvarjeni duši. same, da več prodajajo in da si nijo, nikdar dovolj polne žepe ! Kar so pa sejali v zadnjih tridesetih letih, je sedaj dozorelo ! — Ako Tržačani (govorimo o Tržačanih laške narodnosti in o slovenskih odpadnikih) vidijo danes, da je nekdo nekoga ubil, oropal ali okral in da je redarBtvo zasačilo lopova — se velika večina tega meščanstva takoj spravlja na redarje češ: »Pu3tite reveža — čemu ste ga uklenili, čemu ga tirate v zapore itd. ! ! '.< Bog ne daj pa, da bi kak civilist ovadil ali celo prijel kakega lopova ! Tedaj ga demoralizirano ljudstvo gotovo naskoči, pretepe in omogoči lopovu, da more ubežati ! Le glejte debelo, gospoda sosedje, ali ta slika je resnična in se tudi kaj pogo3to ponavlja. Da vam je prišla voda do grla, to sle pokazali sami te dni, ko ste, eni več drugi manje, energično nastopili proti nesramnemu vedenju občinstva o priliki obsodbe morilca pokojne 16-letae deklice Ratiša. Ko je Zid dr. Breitner v svojem obrambenem govoru napadal čast 10-letae pokojnice, je galerija ploskala in tudi z besedo odobravala sramo-tenja nesrečne pokojnice in še bolj nesrečnih starišev ! O priliki omenjene razprave, je bilo pred deželnim sodiščem nad oOOO radovednežev, ki so čakali, da z vso slavo in častjo vsprejmejo oproščenega morilca!!! Ker se pa stvar ni iztekla tako, kakor so ti demoralizirani ljudje za gotovo pričakovali, — mislili so namreč, da so s svojim nastopom v sodni dvorani vplivali na porotnike — je ta druhal na vse možue načine zabavljala porotnikom ! Človeku, ki ni popolnoma demoraliziran, se zdi, kakor da smo kje tam v Ka-labriji ! Mi se ne bi česali na to stran, ko bi ne bili v skrbeh za naša nižje ljudstvo, ki (ker je v vedni dotiki z demoraliziranim leškim ljudstvom) lahko zabrede na ista rgrešena pota. — Lahonsko časopisje in v prvi vrsti židovski »Piccolo« tta lahko ponosna na sad, ki ga je njihova vzgoja dozorela na škodo nerazsodnega ljudstva ! * * * Kako upliva umazano časopisje tudi na naše nižje ljudstvo, je razvidno iz sledečega : Neka ženska, Btanujoča v ulici S. (ria-como in monte, Ženska, ki ni rojena v Trstu, ampak nekje na slovenski zemlji, nočs kupovati »Edinosti«, ker ista ne prinaši babarij. sprotno je na 377 nemških mornarjev iz Gornje in Niže-Avstrijske 120 častnikov, ki so doma iz teh dveh kronovin. Hrvatskih mladeničev ne vsprejemajo v pciuorsko akademijo, češ, da ne znajo nemško. Srbska vlada je odloČila v Bmislu sklepa skupščine, da izvede poskuse s t jpovi in da na temtlju istih naroči topove. O teh sklepih obvesti vlada tozadevne tovarne. Zatrjuje Be, da se tovarna Creuzot na udeleži poskušen;. Reforme v Severni Ameriki. — Predsednik Rocsevelt je imenoval odsek, obstoječ iz pet uradnikov, ki naj bi izdelal potrebne predloge, da se delovanje vseh vej zvezne uprave uredi v duhu naj popolneje modernega poslovanja. zve« . e domovino. Jaz menim pa, da za pretrgale žeiezn ca l%uri izvrše Japonci szero ske pravice in ž njimi zvezane dolžnosti, presegati onih mej, ki se morfjo olsolutno re ne pride v tu: prekomorsko opera-i jo "z Aamori ven z spektirati, da ne pride v nevernost moč ve, f > .»blf ^ >vain j armado. S cer bi cerniranje vojske, ki je tolike važu jsti za obe državi V ia :iv .stoka po predidšem izkrcanju Japon- monarhije. V posebno zadovoljstvo mi bo, ev na jugu in vznodu Vladi^ostoka moglo ako se vašemu prizadevanju s strankami popokati ca poslednje jako nevarno. sreči odpreti pot do ► p^razumljenja ter po-Ooleganje Vlcdivoetokm bi moralo torej vspešiti na ta način imenovanje vlade iz veza "et še -e po zavzetju Kirina po Japoncih čine. Fran Josip m. p. in ne poprej. Po mojem presojanju pokžaja Fejervarv m. p. pa se glavna vojska Japoncev nahaja danes Vladni list je že priobč 1 imenovanje še jožnj od T;e ina. I«tm je torej oddiljena nove vlade. Tu doznajemo, da je baron Fe-od K Ti na se kil metrov m bo morala s jervarv prevzel predsedstvo notranjih ttvari, s lo vrte. nazaj isdatno armado Lineviča, ki finance in mimsterstvo »a laterec. Pcsebno se jo more ceniti na •iOO.OUU mož (proti ka- moram} tudi naglasiti, da je glasoviti Stjepan ter: so Japonci seveda številno v veliki pre- Kovacsev.cs res imenovan ministrom m " Za to pa bo trebalo precej čaBa. Pov- za Hrvatsko. Naj ponovimo tu vsklik našega darjsm »s silo«, ker smatram za gotovo, zagrebškega dopisnika: »Daleč smo pr šli, če da se bo I. nev e Kuropatkin) korak za ko- že morejo taki ljud e biti ministri naroda!« Domače vesti. Premešdenje v sodnljski stroki. C. kr. nada dišče v Trstu je Josipa Braidotti, kancelista c. kr. okrajnega sed šča na Vo-I lovskem, premestilo v Pazin, kancelieta c. kr. okrajnega sodišča v Pazinu, Frana Per-Č1Ć3, pa na Volovsko. Vi sami ste jih vzgojili take ! Prejeli smo: Naše mesto slovi daleč na okolo radi svoje demoralizacije. Vi ste napisali v »Edinosti« cele vrste člankov, v katerih Bte grajali tržaško italijansko novinstvo, radi demoraiizujoče hrane, s katero isto pita niše : in niže sloje tržaškega meš5anstva. Poleg nas se je č;sto oglašal tudi »II Sole«. Pa tudi ultraradikalm »Indipendente« je že Često ožigosal pisavo listov il la »Piccolo« in drugo v. Vse to pa je izdalo le toliko, da smo Slovenci glede morale (govorimo o zavednih Slovencih), mnogo na boljšem od naših sosedov. A ravno radi take pisave, se je že mnogo zabavljajo preti »Klinoati«. »Edinost« ni nikdar zajemala iz uma-zsne kaluže, kakor delajo to drugi, ki pitajo To je la en slučaj. Prepričan pa sem, da je med nami več takih neumnežev, k:, mesto da bi čitali, kar bi jim kaj korist;lo, čitajo bedarije, ki vodijo ljudstvo v nemoralnost — v propad ! Imamo tudi ljudi, poštenih delavcav, ki raje čitajo »Piccolo«, nego naša liste. Ako jih vprašaš po vtroku takemu ravnanju, ti odgovarjajo: slovenskih listov ne umejenu tako dobro kakor laške ! Ako pa vzameš v roko slovenski list in ga čitaš ter vprašaš dotičnike, kaj si čitsl, ravno ti ljudje, ki baje ne znajo slovenski, znajo ve3 članek na pamet! Vzemi pa v roke laški list in jim ga čitaj — ti ce bo umel niti tretjine. A vkljub temu trde, da jim gre boljše laščine, nego slovenščina ! Kako smešno je, na primer, poslušati neukega delavca, ko se spravlja na kak slovenski list, ter iz takega lista razlaga in uči — kaj je prav pisano in kaj ni prav ! ! ! Za izgled naj napišem še to : Neki stari Slovenec ne more slišat', da ae moli milosti mesto »gnade« in blažen, mesto »žegnan« itd. ! On pravi v svoji nevednosti, da slovenski je bilo ono, kar se je on naučil za mladih let in ne to, kar se danes uči ! ! ! Temu podobni so pa tudi premnegi mladi »Slovenci« ! Procesija sr. Re>uje?a Telesa. Pr-hodnji četrtek izide prccesija iz cerkve sv. Antona novega, ker popravljajo baziliko sv. Jučta. Procesija se bo pomikala po ulici S. Antonio, ulici Donota, Monache do stolne cerkve. Od tod pojde po ulici S. Giusto, S. M chele, Fontanone, Sanin\, po VeliKem trgu, Corsu in ulici S. Antonio nazaj v cerkev sv. Antona. Prvo evangelje bo na malem trgu S. Giacomo, drugo pred baziliko sv. Justa, tretje na trgu Barbacan in četrto pred L!oy-dovo palačo. V obrambo. Neki dopisa k od 8V. strice, kjer bivajo nj«govi roditelji, a stano-n;i e nekako tako pisal o znanem žalost- val je pri Bvoji teti Ivanki Likot v ulici av. Ce -.učaju — o nag'i §mrti b letnega de- Danijela st. 1. Na željo tete je bilo utop- e:a na bo'ezni »tetanus« — kakor da eo ljenčevo truplo preneseno na njen dom, kjer af-rečai star ši kr vi na tej nesreči. mu je dala napraviti mrtvaški oder. Pogreb V obrambo ptarišev in resnici na ljubo b} danes popoludne. .-as pros mo nekoliko prostora, da povemo Samomor. Sinoči, okolu 7. ure, je pri- lafco se je vse višlo in dovršilo., iej v ki se nahaja v ulici del Molin D.)tičn j - letno deklet.-3 se je bilo dne gran(^e št< 4> neki mlad človek jn ei dal pri- maja neaaj opraskalo na nogi, a tako neati 5etrt litra vjna Fr nesli so mu za- aeznatnc. kakor se to dogaja pri otrccih htevano vjno jn ga potem pustili v m;ru. A vsaki hip in brez najmanjih škodljivih po- 1 pci ure p0zaeje, so zapazili, da se oni -.e iic. Vendar pa je mati takoj dobro neEnanec zvija, kakor da mu je slabo. Pri- ;>rala dotično mesto na nogi. Ker pa je brat Bt0pjij go k njemu in spoznali so takoj, da ekletčsTega o?e:a že dva meseca v tržaški je b^i nesrečnež primešal vinu karbolne ki- a šn ci, ga je bila šla njega zaročnica ' gijne jD potem isto izpil. Poklicali so takoj -s.at in rečeno S-letna dekletce jo je na pomoč zdravnika se zdravn ške postaje, = --remljak>. Sii sta preko polja. Dekletce, ki ki pa je prišel k nesrečnežu prepozno, da bi e ' ilo obuto v nizke čeveljčke, se je mej mu mogel kaj pomagati. o nekoliko opraskalo nad členkom, ne da bilo kaj tož.lo radi tega. Nato j e h o-i : 1 o še teden d d i j v šolo. Mej pa so jo domačini večkrat vpraševali a ii jo kaj boli. Dekle pa je vedno odgovarjajo, da jej nič ne msnjka. V soboto po dogodku je bila deklica še v šoli. V nedeljo je vstala kakor po navadi. Opoludne pa je t žila, da jo boli trebuh, vendar je še obeda-vs.a kakor po navadi. Ob 10. uri zvečer je z pet tožila, da jo boli trebub. Drugi dan je bila slaba in je oče ostal doma radi tegr. Ko je videl. :i otroku postaja huje — ležeča na postelji ?eii:ea n: megla odpreti ust — je prestra- • n cče h;tel po edravnika. Ta je takoj povedal, da bolezen je tet nas in je odredil, (ia otroka prebijejo v boln šoico. To sa je i >dilo opoludne, ob 1. in pol uri pa je ne- • eTa: otrok izdihnil dušo v navzočnosti obu-; an h starišev. Tako je bil s temo tragičn m slučajem. Pr »ati treba torej, da star.šev ne zadevlje L.saka kr.via, ker v resnici naj ničesar ea-ae marili. Dopolnilna volitev v mariborsko ptujski skupini. »Slovensko društvo« v il- buru je postavilo slovenskim kandidatom za državnozborske volitve v maribjrsko-ptuj-ssem mestnem okraju g. J o s i p a Sinko, župana v Središču. Kandidat priredi več voli inih shodov. (jad je vpiHl v soboto popoludne nc-cega 1 » letnega dečka iz Starega trga pri Pol ena h na Dolenjskem. Deček je šel pit vodo k studencu, kjer je naletel na gada. Veliki nalivi so bili v nedeljo na Go-renjsKem in Dolenjskem. V Domžalah »j bili v nedeljo, tako pjr»*a »Sloven«c«, zopet prav živahni — r ia:«i. < >keIo 2H orožnikov je bilo pripravljen h. K( m sar okrajnega glavarstva L.uarini je b.l že ob 5. in pol uri zjutraj v D mžalah ter je v orežaiski družbi hodil okolo cerkve, boječ se, da bi kdo ne motil s » ž e božje, pri kateri so b i: nemški Ti-roIc:. Popolnoma nef>otrelnj je izz vati ljuci s tem, ta orotnke postavlja okolu cerkve! se meniš naučili od Ricmauj. Op. ured.) Dolenjska železnica V soboto je bil na Dunaju občni zber upravnega sveta do-en ise ieczncs. Dohodkov je bilo v mino-em etu 1 3i*0.702 K, stroškov pa 792.42*.♦ K, p temtakem čistega dobička 5'.'8.772. Ker je za pn ori tete tre a 511.553 kron, znt^a pre tants 719 K. Od te svote dobi de-ieia Kranjska ni 4% obrestih 35"^ K in —< > ■ K kakor cdpiač lo ostanka tega garan-e:j-Kega doiga. Mesto umrlega dr. Sehatf jrja je l 1 izvoljen v upravni svet groi Barbc. Preiskavši mu žepe so policijski organi nsšli pri njem razne listi ie, iz katerih se je dalo posnet), da je bil samomor.lec 23 letni mtakar Ljudevit Kleewein, doma z Beljaka. Trmasti osel. ali : ne vmešavajte se v delovanje redarjev. Ljudje, ki bo sli včeraj popoludne malo pred 3. uro preko ulice Torrente so videli čuden in jako sme šen prizor. Po Bred ulice je šel navaden fijakarski voz. Izvošček pe, mesto da bi sedel, kakor navadno, na ko lu, je stopal ob vozu, a ž njim sta bila še druga dva človeka : v voiu je pa stal — osel. O.el ne je bil namreč uprl in ni hotel nikakor naprej ; da ga pa dovedeta do tja, kamor sta ga imela gnati, sta bila ona dva najela izve-ščeka, da jima popelje trmastega os a. Neki redar pa, videči ta smešni prizor, je pristopil in, izjavivši, da osel nima pravice veziti se v kočiji, je zahteval od izvosČeka in od onih dveh, da spravijo cala x voza. Tu se je pa 20 letni F. S. um'šal in smelo trdil, da redar nima pravice umesavati se v take stvari. No, redar mu je pa takoj dokt-zal to svojo provico b tem, da je moral esel res iz voza, a on, F. S., pa z redarjem na policijo. Na policiji je b 1 F. S. zaslišan na zap Bnik in bo moral odgovarjati na sod š5u i adi vmešavanja v delovanje redarja. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Otok Sahalin. LONDON 19 Rusija je svoje čete na otoku Sahalinu ojačila, poslavši tajkaj oddelek topništva. | državni tajniki Makfalvav, p!. Granzenitaia, Sandor in Serenvi. BUDIMPEŠTA 19. Ministerski predsednik baron Fajervarv in drugi miniBtri so (Dalje na četrti strani.) Društvene vesti in zabave. 10 letnica pevskega društva 'Kolo*. Te slavnosti se udeleži pevsko društvo >S ava« pri sv. Mariji Magdtieni sadnji korporativno. Društvo za zavarovanje sroveje živine v Sv. Križu pri Trstu bo imelo dae 1*5. julija t. 1. javno tombolo. Ker je društvo imelo letos več izgube nego li dobička, zato vabi na tsm cbilnejo udeležbo. Darila. Izkaz prispevkov za spomenik pok. viteza Ivana Naber^oj. Do sedaj izkazan h 286 K in 30 stotink. — Nadalje 5.lU>7'7 7 se bo vršila pismena dražba dne julija 1905 ob lt>. uri predp. pri e. kr. vojniško-stavbinskem oddelku voja v Ci rade ti. Pripomočki in natančneji pogoji r-e zamorejo pregledati v pisarni ces. kiv vojaškega stavb, nadzoroval nega urada (Militar-Bauaufsiditt) v Trstu [velika vojašnica] do 27. jimija 1905-, ali pa v pisarni c. kr. voj. stavbinskega oddelka 3. voja v Gradcu, Klisabetstrasse Št. I s od '2. V GRADCA, 18. . jim. 1905. Oskrbništvo c. kr. voj. stavbinskega oddelka 3. voja. Sprejemajo se vsakovrstna dela posebnih načrtih. in po mm- Jiasirovan cenil brezplačno in Mo. -mm Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij ===== TRST ===== ulica Malcanton štev. 1 po melo nizkih cenah. t t I - lOi'OHOiiOiiOiiOii OI'OIIOI OIIO' O---- Tovarna pohištva yneksander levi jtiinzi ulica Tesa štv. 52. R (lastna hiša). ( ZALOGA: PIRZZR ROSrtRIO (šolsko poslopje). % o Cene. da se nI bati nobene konkurence. r Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po -= posebnih načrtih. ° Ilustrovan cenik brezplačno ln franko iOIiOHONO>C n., namesto venca c. in kr. pol-pow-ae jreisKave <,r« ža štva oblasti niti j kovniku Kr. Smolnikarju nabrali p-ijatalji 38 ojj'edale niso ponesraćenea in si odredile : Marija .Jesih v Meivodah nabrala v ■ jreb ;.rez potrebne preiskave. Značilno je, ' BVOjj gostilni K, dr. Frančišek Jan^ovič v Kozjem nabral v krogu prijateljev 18 Iv, Marija \Verli ob odstopu kot tajnica 10 K, j r dn ič već, če k(» eanimalo. (Prcs mol j Antrn Nsglifi v Polesii 7 K 20 stot,, Josi-<);-. ure i Jutri se icvr^i preiskava na li.*u pina Tollarzi v Logatcu iz nabiralnika 10 K, da z.oč ncu pr sel na sled navaden 'ajik. nes. Hrovat. Na kak naSin, vam povem ice~'a m najbrže ekshumacije. ca razprodane uSne knjige 47S K 30 ttot., Truplo atopljeoca Včeraj smo poro^ za narodni kolek 79 K, za družbin koledar ča. i on«m 15 ltta«m mladeniču, ki je uto- 14 K 40 Btoi., ra mladinske spiBe kron ni i v m »rju pri sv. Andreju, kam jt se je 9*) stotink. bil e. pat. So, danes popoludne je šel Blagaj ni^tvo družbe sv. Cirila (.»tapija? Tran; zopet ssat utopljenčevo j ja Metodija v Ljubljani. truplo in je je res ntšel. Utopljen, deček je __ l»l L udav.t Petkovšče*. dema it lirske Bi-' Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem. ^ in z nad 3000 Priporoeeno od na^slovečih zdravnikov v vseh si u čajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. OJi.Ao.iiiJO s 16 kolajnami na raznih raztavah zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO == Srst. = taku m tStrajisjepa -amejae 1 t?lj® ^trstik :n :;re - Lcnch«*-f- bO —. Llcydove itci)* 67> — —690 -8 r e Č k e : Tlaa K 33? 50-342 50, Kr*dh K 482 ,>J do 4Sr_' 50, Bodenkredit 18*0 K ^6.— 313 — -denkredit 16€S E 306.75 313 75 luilke k 142.— 6.—, tržni diskont, 2— menjice •> Donajo .— dohodki banka —.— izplačila ba»k< —.—. Mirna. Trina coroćfla 19. junija. Budimpelta. Plenica za > kt. K 15.55 dr K 15 60; rž za okt. K 12.<58 do K 12 70 ; o?es z^ okt-od K 11.«tvin^ kakor: karo, rii. 1 rap*>lj«kf >, eiailknr , tur*<'n<> in n«lo tnoko. naravno ina.«lo, ■t«^«-. milo. jtnlilno oije prve ▼rst«1 po 36 noro. — Blaco vedno sveže.— Trst slikar-dekorater. Sprejfina f-korarije g j«aj>irjem. kan'e sob in nap:<>oT v .-»»h slozih in na rse načine. Po-nar-ien in marmor. Barvanje pohištva, p'«iov itd. Vse po zmernih cenah, toćno iti hitro. — Delavnica: ulio? 'Jgo Foscolo štev. 19.. =j r^u-vino jestvin, ali železniae. — Xa>. »v -,v>vi Kravos v »Narodnem domu« ( Delavsko ^otlp. društvo« ) Pridan teh ni kar ali inženjer -i prid ■ I I IUOII dol»ro prihodnost. Oglasiti se pri Zivie iu dr.i. trgovinska ulica 'J. mali liiši oddaljeni rojanske cerkve minute coooocoocooooco Svoji k svojim ! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha., ul Cavana < uhod ulica Ca-vazzeni št. 3). ocooooooooooooo Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano naj- ! boljše in najcenejše ♦ voščene sveče • Tovarna kisa Brnsclina & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga -vinskega kisa in specijalnih kisov. Čemi Drezulačno in Iranko. | Konkurenčne cene. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne, -pe Sprejema od S—6 pop. Podpisani priporoča svojo m-NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri Sv. Jakobu IsiTsga ilica 12 ara ve 1 si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naroČila in domači kruh v-pecivo Poatrežba točna. Benedikt Suban Prođajalnico jestvin založeno z vedno svežim nlagom I vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, mok*\ otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETR0N10 2 (vogal ul. S. F. MIRODILNICA Simona SKrimar ulica Farneto it. 33 podružnica nI. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. MIRODILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (VOgal Beppaj Specijaliteta navadnih in uie-dirinalnih drog. barv. pokoeti, iakov. Wetli, čopifev, navadnega in parfum nega mila, petroleja, *pirita lieste) ra goreti. — Barvilo za čiščenje =^== vina. ===== Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno 6uerino JKarcon □ lica Tivarnella št v. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. P oftiljaaje na dom. -1 Telefon štev. 1664. Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ore na jamstvo. Dve novi ■ ■ oa rojansKe cerkve sti na daj. Cena eni gl. 3500, drugi irl. 210O. Naslov se izve v »Gostilni Trost« v Skorklji 471 ina desno rojanske cerkve navzgor). Javni ljudski ples £ stilni Trošt« v Skorklji (na desno rojanske cerkve navzgor). Svirala l>o 15 mož močna godba na pihala. Plesalo se ho na v to nalašč napravljenem podu. Vsak komad 10 st. {."> nč.). Krasna lega, svež zrak, senčnati vrt. vešč knjigovodstva z večletno prakso, zmožen slovenskega, italijanskega, hrvatskega jezika v govoru j pisavi ter deloma tudi nemškega išče s'užhe. j E entuvelno tudi samo pol dneva. Ponudi>e pod »Bodočnost« na upravo »Edinosti«. Mladenič F. Fertot urar TRST - ul. Poste nuove št. g priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. /farodni kolek je vdobiti pri ipravi „Cdinost" TOVARNA POHIŠTVA l&NAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5 1ebl0vahie po najlodebnejslh zahtevah katal06i brezplačno. Razstava Ulica Chiozza (dvorana Tersicore). in prodaja pohištva izdelanega od najboljših delavcev se otvori v kratkem. Obiskati se jo zamore vsaki dan. Ugodne cene. Pekarnain sladčičarna z lastno tovarno biškotov 3fran Campe TRST - ulica Molin Grande St. 32 - TRST 'i krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih-ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe za sladčice. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1S31.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje-zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru zavarovanje po morju in po kopnem odpos!aneg&' blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1002.....kron 208,032 91S 73 Premije za poterjati v naslednjih letih......... Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1902. . . . Plaćana povračila: a i v letu 1ll,5f)S.220*l3* .">,2473.44^-68 742,014.07265. Via. Leon Fano ZA BIRMO ! TRST ulica >*uoi:i 42- - zlatar in draguljar - prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po naj zmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. M. SALARIN1 t ulici Ponte della Fabbra St. 2 (Vogal ul. Torrente.) Pomlad! Poletje! Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke in otroke, velik izbor platnen-obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumenu iti —'■" modra obleka za delavce. —— Nov »lobod blaga za obleke po meri, koje se izvr- ■ točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. POD RUŽNI C A : „AT.T.A CITTA Dl LONDHA" nI. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianca grgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Barneravecchia II. Velik dohod satena, perkala. b a. tista, pikeja in cefirja. — Blago za ienske ol>leke, pletene spodnje srajoe. moderol. drobnarije. — Bele in barvane srajce za moike, ovratniki, zapestnlki: kravate in potrebščina za delavoe. ___- —---- Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. © Caro & Jellinek © Trst ul. Romagnašt. 2 Trst —— TELEFON it. 1627 —— Tržaški grafični zavod n. G. Salom TRST Corso štev. 2 Telefon 742 Pec*ati od kavčuka „ kovine ali elastike. Nunieratori. 1'aginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od čina. brona in pokosti. Fono-grati. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogratičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govor/ slovensko in hrvatsko. Pumpe akoravno nino- gokoristne in malih stroškov so pri nas le malo upeljane. ker gospodarji ne znajo katerih bi porrebovali in kako jih nastaviti. — O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. Ž I VIC I DRI TRST, trg. ulica št. 2 Poflružllice: Dunaj, Budapešt in ______ [_vov : Zastopstva na vseh glavnih trgih zz= tu- in inozemstva. Se pr poroča za preskrbijenje seljenj se zaprtimi bla/injenimi vozovi za pohištvo t>li v mestu koli v tu in inozemstvu. pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in ====== državne uradnike = Pošiljatve vsake vrste po stalni nizki premini. Proračuni brezplačno, ^LAVLJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in *mrt z zmanj-ujočimi se vplačili. V*ak član ima po preteku petih let pravica do dividende. „S I a v i j a it Tzaiemna zavairalna lanta t Pragi. — Rezerni fond 31.865.386'80 K. izplačane odškodnine: 82J37.159 57 K. Po velikosti druga, vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼m pojasnila daj*: 6eneralni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, sfkode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok^ristne namene.