Kupuj tm YSJMOONDEI Nftjstarejii jiiovenski dnevnik ▼ Ohio Oglasi v tem listu _so uspešni EN AKOPRAVN OST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest ■reymwwv Slovene Daily jBU ntjY In Ohio •«!£'! UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ki izključuje vsako misel na j res varal krvnika? Ali je ^ grob in na pogubo. i slutil morilni vpliv svoje z Prenasično in lahkomiselno če ? Dovoljeno je dvomit' ENAKO P R A V N O S T " DOMAČA FRONTA Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) d> Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznažalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (ga celo leto)____________________________________________________________$6.50 p'or Half Year — (Za pol leta)___________________________________________________3.60 Por 3 Mentha — (Za S mesece)........................................................................ 2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (i'o pošti V Clevelandu, Kanadi to Mehiki): fur One Year — (Za celo leto) Kor Half Year — (Za pol leta) . For 3 Month« — (Za S mesece) ..$7.50 _ 4.00 _ 2.25 C'or Europe, South America and Other Foreign Coimtries: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske države); Por One Year — (Za celo leto)_______________________ Por Half Year — (Za pol leta) ................................................ ...$8.00 _ 4.50 totered aa Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 Roosevelt odgovoril republikanski reakciji III. Pred nami je naloga, da zmagovito dokončamo to najstrašnejšo vseh vojen čim hitreje in s čim manjšimi izgubami življenj. Pred nami je naloga, da organiziramo mednarodni ustroj, ki nam bo zasiguial trajnost dobljenega mii;u. In pred nami je naloga, da tukaj doma spremenimo našo vojno ekonomijo v mirovno ekonomijo. Te naloge za zgradbo miru smo imeli pred seboj enkrat poprej, pred piibližno eno generacijo. Republikanska administracija, ki je bila takrat na vladnem krmilu, jih je temeljito zanemarila. To pot ne smemo dopustiti, da bi prišlo do takega fiaska. To pot tega ne bomo dopustili. Na srečo nam ni treba začeti čisto znova. Mnogo je bilo že storjenega. Mnogo več je treba še storiti. Sadovi zmage to pot ne bodo jabolka, ki se bodo prodajala na uličnih vogalih. Pred mnogimi meseci je ta administracija organizirala sistem, ki bo potreben za redno demobilizacijo dežele na mirovno podlago. Kongres je to pot sprejel zakone za nadaljevanje agencij, ki se jih bo potrebovalo za demobilizacijo, z dodatnimi močmi za izvršitev njihovih poslov. Jaz vem, da ameriško ljudstvo — business, delo in poljedelci — ima isto voljo, da stori za mir toliko kot je storilo za vojno. Jaz vem, da je v stanu vzdržati narodne dohodke, ki bpdo zajamčili polno produkcijo in polno zaposlenost pod našim sistemom privatnega podjetništva, z vladno podporo in pomočjo, kjer bo to potrebno. Bistvo tega, kar nameravamo storiti v zadevi spremembe vojne ekonomije v mirovno ekonomijo se da izraziti z eno besedo — delo. Mi bomo dali v najem ali prodali naše vladno la-stovane industrijske obrate in naprave in naše odvišne vojne zaloge in zemljo z vidika, kako se jih more čim bolje obratovati od strani privatnega podjetništva, in preskrbeti delo za čim večje število ljudi. Sledili bomo mezdno politiko, ki bo ohranila'nakupno moč delovnega JJudstva — kajti to pomeni večjo produkcijo in več dela. Sedanji program mezd in cen je bil zamišljen, da služi potrebam velikih ljudskih mas. Na ta način se je ustavila inflacija in cene so se obdržale na stabilni stopnji. Skozi demobilizacijsko dobo se bo izvajal program z istim smotrom pred očmi — služiti potrebam velikih ljudskih mas. To ni čas, ko je mogoče pozabiti na ljudi, kakor se je pozabilo nanje za časa republikanskega poloma, katerega smo podedovali. Viačajoči se vojaki, delavci pri njihovih strojih, farrnerji na polju, rudarji, možje in žene v pisarnah in trgovinah to pot ne bodo pustili, da bi se pozabilo nanje. Ljudje danes vedo, da niso "odvišno blago." Kajti oni vedo, da so Amerika. Določiti si moramo tarče in cilje za bodočnost, ki se bodo zdeli nemogoči za one, ki živijo v mrtvi preteklosti. Mi danes organizujemo strategijo miru, enako kot Maiv^hall, King, Arnold, MacArthur, Eisenhower in Nimitz oi'ganizujejo strategijo vojne. Zmaga ''meriškega ljudstva in njegovih zaveznikov v tej vojni bo mnogo več kot zmaga nad fašizmom in reakcijo, nad mitvo tiranijo in preteklostjo. Zmaga ameriškega ljudstva in oiegovih zaveznikov v tej vojni bo zmaga za demokracijo. Ona prinese tako potrdilo jako-pti, moči in vitalnosti Ijudsi^^ tiade, kakršnemu zgodovina ni bila še nikoli prej priča. S tem potrdilom vitalnosti demokratske vlade za na- Treba je 200.000 mož Washington. — Paul V. Mc-Nutt, ravnatelj War Manpower komisije je objavil statistične podatke o potrebah delovnih sil v različnih okrajih vse dežele, take kot so danes, pri čemer se je pokazalo, da vlada v mnogih državah in okrajih pomanjkanje delavskih sil za izvrševanje produkcijskega programa v nekaterih bistvenih tovarnah, ki morajo obratovati vse dokler ne bo zmaga naša. McNutt je prejel te podatke brzojavno od 12 regionalnih ravnateljev WMC, ki obsegajo vse Zedinjene države Amerike. Te brzojavke dokazujejo, da vlada v več važnih okrajih vojne produkcije pomanjkanje delavstva, ter da bi bilo treba najti 200,-000 delavcev za kritje produkcije različnega vojnega materi-jala in opreme, katere je ravnokar zahteval general Eisenhower. Ta poročila tudi potrjujejo, da moških delavcev ni nikjer v izobilju, dočim je nastalo v New Englandu, ob severnem Atlantiku, na srednjem zahodu in v industrijskih okrajih ob Tihem Oceanu tako pomanjkanje delavskih sil, da mu bo mogoče odpomoči le tako, da odidejo tja delavci iz krajev, kjer je položaj manj slab. V takozvanih o-krajih za "vojno oskrbo", tam kjer se izdeluje bistveno važne vojaške potrebščine,' si prizadeva WMC z vsemi silami zadostiti jtem zahtevam in odpraviti .pomanjkanje delavskih sil s premestitvijo delavcev. Služi domovini s tem, da greš v šolo Washington — Pod vodstvom državnih uradov in privatnih organizacij se kampanja za o-biskovanje šol krepko razvija i v najmanj 32 državah, iz katerih sta prejela' Ameriški urad za. vzgojo in urad za 'otroke prve podatke. V Tennesee je prevzela vod-' stvo te kampanje Tennesee E-' ducation Association, kateri pomaga državni urad za civil-, no obrambo in državni department za vzgojo. V Ohio je kampanja v rokah posebnega odbora za podporo obiska šol, ki obratuje v vsej državi Ohio kot pododbor državnega sveta za obrambo, odbor za mladino v vojni. Chairman tega komiteja je dr. David J. Wiens; članov je 42, predstavnikov državljanskih, verskih, delodajalskih, ^delavskih in podpornih organizacij, ter državnih uradov. "Ako je prekinjena vaša šolska izobrazba prej kot je bilo umestno, je verjetno, da bodo od vas zahtevali stvari, ki bodo .presegale vaše zmožnosti", piše George D. Stoddard, komisar za vzgojo v državi New York, v pismu naslovljenem mladini te države! Niti za vašo domovino, niti za vas samega to ne more biti dobro. Radi tega' vam pravimo vsi — ostanite v, šoli tako dolgo kot le mogoče,; in' vrnite se zopet nazaj v šolo, čim vam je dana prilika za to. Ako boste trdo delali in se učili hitro — v tem šolskem programu, ki je prikrojen šolskim po'^rcbam v vojnem času, boste naj , cč doprinesli k pospešitvi zmage in uvedbi miru. Ako hočete služiti domovini, pojdite v šolo!" Preskrbite močne zavoje za božična darila! Washington. — Poštna služba armade in mornarice opozarja občinstvo, da je treba spraviti darila, ki gredo preko morja moškim in ženskim članom oboroženih sil, v škatle iz kovine, lesa ali močnega fiber-boarda, ali pa zelo trpežnega, na obeh straneh impregnirane-ga kartona. Zavoji naj bodo močno prevezani. Rok za odpo-šiljatev zavojev preko morja je do 15. oktobra. Poštni ur^ pravi tudi, da bi bilo umestno zaviti vse zavoje" iz kartona še enkrat v močan papir, kajti pokazalo se je v praksi, da so zavoji, ki nimajo tega omota, čestokrat raztrgani, tako da pade vsebina ven. Kar zavijete, mora biti tesno stisnjeno, da se ne bo premetavalo pri transportu in poškodovalo ostalo vsebino, ali pa raztrgalo zavoj. Sladkorčki, lešniki, bonboni iz karamele aH čokolade, fruit cake in čokolada v kosih pa morajo biti zaviti vsak posebej v voščen papir in potem spravljeni v škatlje iz kovine, lesa ali kartona. Mehkih bonbonov, bodisi domačih, bodisi kupljenih, pa raje ne pošiljajte.! Predmeti, ki imajo ostre robove ali osti, kot aparati za briti, noži in slično, morajo biti zamotani, da so osti dobro zavarovane, tako da je neniogoče, da bi poškodovali druge pošilja-tve. Vse božične pošiljke naj nbsi-jo napis "Christmas Parcel". — Teža ne sme biti več od 5 funtov a veličina zavoja ne čez 15 inčev po dolžini. CHARLES BAUDFLAIRE: JUNAŠKA SMRT Fancioulle je bil čudovit šal ji-vec in skoro knezov prijatelj. Toda na osebe, ki se po svojem poklicu posvete komiki, resne stvari delujejo z osorno silo. In četudi se nam mogoče zdi čudno, da se ideje domovine in svobode gospodovalno polaste i-gralčevih, možganov, se je Fancioulle nekego dne udeležil zarote nezadovoljnih plemenita-šev. Povsod" najdete dobre ljudi, ki ovadijo vladi take srdite ne-zadovoljneže, ki hočejo odstaviti kneze in predrugačiti človeško družbo, ne da bi jo vprašali za svet. Tako so gospode prekucuhe prijeli Fancioullea seveda tudi, in jih obsodili na smrt. Rad verjamem, da se je knez skoro razjezil, ko je našel med zarotniki priljubljenega igralca. Ta knez ni bil ne boljši in ne slabši kot kdo drugi; toda pretirana občutljivost ga je v mnogih slučajih naredila krvo-ločnejšega in samopašnejšega od vseh njemu enakih. Bil je strasten ljubitelj in izvrsten po-znavatelj lepih umetnosti in resnično nenasiten nasladnež. Bil je sam resničen umetnik in ni poznal nevarnejšega sovražnika ko Dolgočasje. Na različne čudne načine si je prizadeval, da bi ubežal temu svetovnemu tiranu ali ga premagal, in radi tega početja bi mu bili gotovo strogi zgodovinarji nadeli priimek "Strašni," če bi bil v državi dovolil pisati karkoli, kar bi ns služilo samo veselju in začudenju, ki je ena najnežnejših oblik veselja. Velika nesreča tega kneza je bila, da ni za svoj duh i- mi, s to demonstracijo njene prožnosti in sposobnosti za odločitev in za akcijo — s tem poznanjem naše lastne moči in sile — gremo z božjo pomočjo naprej napram največji dobi svobodnega udejstvovanja svobodnih ljudi, ki jo je svet kedaj poznal ali si jo domišljal mogočo. mel nikoli dovolj- prostornega pozorišča. Na svetu žive mladi Neroni, ki se zaduše v preozkih mejah in o katerih imenu in dobri volji bodoča stoletja nikdar ne izvedo ničesar. Neprevidna Previdnost je bila dala temu knezu zmožnosti, ki so bile večje od njegovih dežel. Kar nenadoma se je razširila vest, da hoče knez pomilostiti vse upornike. In vzrok tej govorici je bilo gznanilo velike gle-dahške predstave, pri kateri bi moral igrati Fancioulle eno svojih prvih in najboljših vlog in kateri bi baje prisostvovali celo obsojeni plemenitaši. Jasno znamenje, so pristavili površni ljudje, da ima razžaljeni knez plemenite namere. V tako naravno in zavedno eksentričnem možu je bilo mogoče vse, celo krepost, celo u-smiljenje, zlasti, če je mogel u-pati, da bo v zadevi našel nepričakovanih užitkov. Toda tistim, ki so kot jaz mogli temeljiteje prodreti v globine te zanimive, bolne duše, se je zdelo neskončno verjetneje, da hoče knez presoditi vrednost scenič-nih talentov na smrt obsojenega človeka. Hotel je izrabiti priložnost, napraviti silno zanimiv fiziološki poizkus in dognati, v kakšni meri more izvanredni položaj, v katerem se umetnik nahaja, predrugačiti in preoblikovati njegove navadne zmožno' sti. Ali pa je gojil v duši namero, ki jo je več ali manj vodilo usmiljenje? To je točka, katere nikdar nisem mogel razjasniti. Ko je končno napočil veliki dan, je mali dvor razvil ves svoj sijaj in težko si bo tisti, ki vsega tega ni videl, predstavljal, kakšne krasote zmorejo z omejenimi sredstvi pokazati pleme-nitaški stanovi male države ob priliki važne slovesnosti. Ta slovesnost je bila dvakrat važna, najprej vsled čarobne sijajno-ati, potem pa še v s 1 e d z njo rdružene moralne in skrivnostne zanimivosti. Fancioulle se j f odlikoval predvsem v nemih ali pa malo-besednih vlogah, ki so često najvažnejše v čarobnih dramah, simbolično predstavljajočih živ-Ijenske skrivnosti. Na oder je stopil lahno in popolnoma neprisiljeno, kar je v plemenitem občinstvu le še potrdilo misel na milost in odpuščanje. Ce pravimo o igralcu: "To je dober igralec," se poslužujemo formule, ki razodeva, da si pod osebnostjo lahko mislimo še igralca, lo se pravi umetnost, vzgled in voljo. Ce bi tedaj igralec mogel doseči, da bi bil z o-zirom na osebnost, ki jo mora predstavljati, to, kar so najboljši starodavni, čudežno oživljeni, živeči, premikajoči se, gledajoči kipi z ozirom na splošno in zmedeno idejo lepote, bi bil to brezdvomno poseben in čisto nepričakovan slučaj. Fancioulle je bil tisti večer idealizacija, ki jo je vsak moral imeti za živo, mogočo in resnično. Ta šaljivec je prišel, odšel, se smejal, plakal in se zvijal z nezrušljivim svitom okoli glave, ki šem ga videl samo jaz in v katerem so bili v čudni zlitini zmešani žarki umetnosti in sijaj mučeništva. Z kdosigavedi kakšno posebno milostjo je dahnil božanstvo in nadnaravnost prav najnavadnejše šale. Pero ;e mi trese in solze neprestanega ginjenja mi silijo v oči, ko viim skušam popisati ta nepozabni večer. Fancioulle mi je dokazal na odločen, nepobiten način, da more umetniška omama bolj kot katera druga zakriti »trahoto prepada; da more genij na robu groba igrati komedijo z navdušenjem, ki mu za-I tira pogled na gomilo, ker je pač vos izgubljen v paradižju," občinstvo je kmalu podleglo "mogočnemu umetnikovemu vplivu. Nihče ni več sanjal o smrti, o žalovanju, niti o usmrtitvi. Vsi so se brez vznemirjenja vdajali vzvišenim nasladam, ki j i h nudi pogled na mojstrsko delo žive umetnosti. Izbruhi veselja in občudovanja so stresali večkrat zaporedoma oboke gledališča s silovitostjo bobnečega groma. Celo knez se je ves o-mamljen pridružil ploskanju. Vendar za jasno razločujoče oko njegova omama ni blia čista. Ali se je čutil premaganega v svoji trinoški oblasti? Ponižanega v umetnosti teptati srce in pohabi jati duhove? Vara-nega v pričakovanjih, in zani-čevanega v slutnjah? Take ne imiloval lioulleS' tem. Ali je po in nenadomestncga Fanci ! Slabo in upravičeno je Obsojeni plemenitaši » , slednjikrat uživali gleda ° gro. Še tisto noč so jih " li. Od tistikrat je prišlo pravici čislanih igralcev ^ ^ ličnih dežel igrat na za. Toda vsi skupaj niso ti senca čudežne Fanci" zmožnosti in nihče se m M ru tako prikupil. NIČ VEČ odlašanja (Nadaljevanje s 1. strani) Bratje in sestre! čaka na-^ liko delo. V stari domov« Za Slovenski ameriški o ni svet: . ju Kuhel, Mirko G. rawio Wda ne popolnoma neopravičene mi-| bojiščih '' ali so mi rojile po glavi, ko ' opazoval knezov obraz, na ka-}^^;^ g^rotam terem se je sveža bledica nepre- takoj nudimo svoj" nehoma pridruževala njegovi o-iterialno»pomoč. Še danes ^ bičajm bledici, kakor če sneg pa-1 ha j mo rokave in pojd"" da na sneg. Ustnice so se niu'jgjg, vedno bolj stiskale in oči so žarele v notranjem, zavisti in jezi podobnem ognju celo, kadar je ostentativno ploskal nadarjenosti svojega starega prijatelja, čudnega glumača, ki je tako i-menitno glumil smrt. Hipoma sem opazil,, da se je Njegova visokost nagnil k malemu pa-žu, ki je stal za njim, in mu nekaj pošepetal v uho. Potem pa je živahno stekel iz knezove lože ko da ima izpolniti nujno naročilo. Nekaj minut pozneje je oster in dolg žvižg prerušil Fancioullea v enem njegovih najboljših trenutkov in uradil hipoma v u-šesa in srca vseh. In iz tistega kota dvorane, kjer je zrizgnil nepričakovani žvižg, je deček z zadržanim smehom planil na hodnik. NOVA IZDAJ^ Angleško-slovens besednjak (English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J-Cena $5.00 Dobi se v urad« ENAKOPRAVNO^ 6231 St. Clair Av^ Cleveland WHERE THE FUEL ^ It takes 12,500 gallofS line to train one pil"'"- Fancioulle je prestrašen, zbu-jen iz svojih sanj, najprej zaprl oči, potem pa jih je skoraj! takoj čezmerno široko razkle-i nil, odprl usta, kakor da hočej krčevito zajeti sapo, se zazibal | malo naprej, malo nazaj in S21 zgrudil mrtev na deske. ! Ali je kakor meč hitri žvižg' STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST - ' AND MARCH 3. 1933. go#' Of the "ENAKOPRAVNOST" published dally, except Sundays Cleveland, Ohio, for October 1, 1944, State of Ohio, County of ^ Before me, a Notary Public in and for the State and personally appeared William A. Sitter who, having been duly ing to law deposes and says he is the business manager of "E"® i,uev and that the following is, to the best,of his knowledge and belief p''';:; ment of the ownership, management, circulation etc., of the afore ^ ^ A'' tion for the date shown in the above caption, required by the 24, 1912, as amended by the Act of March 3, 1933, embodied i" »i:. Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this ^giii? f- 1. That the names and addresses of the publisher, editor, ".jiiti!'-' and business managers are; Publisher—The American Jugoslav Publishing Company, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Editor—Mary Ivanusch, 6231 St. Clair Ave. Managing Editor—None. Business Manager—William A. Sitter, 6231 St. Clair Ave. all'' 2. That the owner is: (If owned by a corporation, its must be stated and also immediately, thereunder the names an" oi' stockholders owning or holding one per cent or more of total If not owned by a corporation, the names and addresses of the must be given. If owned by a firm, company, or other unincorpo''^^ __________________________ i'' its name and address, as well as those of each individual f ;1»I" ity J I given.) I American Jugoslav Pig. & Pub. Co., 6231 St. Clair Ave., I Frank Oglar, 6401 Superior Avenue, Cleveland, Ohio I Vatrc J. Grill, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio I William A. Sitter, 271 E. 210th St., Euclid, Ohio I Anthony Strltof, 19501 Lcchcrle Ave., Euclid, Ohio Ladislav Brantl, 3975 E. 116th St., Cleveland, Ohio I Jacob M. Brunskol, 1421 Wilccx Ave., Joliet, 111. I Jo.seph Merhar, 6831 Superior Ave., Cleveland, Ohio John Renko, 1016 East 76th ^t., Cleveland, Ohio Anton Jankovich, 14214 Westropp Ave., Cleveland. Ohio ! 3. That the known bondholders, mortgagees, and other se I owning or holding 1 per cent or more of the total amount of bo" , or other securities are: • I None tP', / I 4. That the two paragraphs next above, giving the names stockholders, and security holders, if any, contain not only jjiC books of the company as trustee or in any oilier fiduciary jyeii'%•' of the person or corporation for whom such trustee is acting, ** 1'''^' the said two paragraphs contain Statements, embracing affiants and belief as to the circumstances and condi},ions under which * jS y-' security holders who do not appear upon the books of the comP^ hold stock and sccuritle.s in a capacity other than that of a and this affiant has no reason to believe that any other ' corpoiation has any interest direct or indirect in the said stock, . securities than as so stated by him. i' 5. That the average number of copie.s of each iis.suc oC holders and security holders as they appear upon the books o but also, ii) cases where the stockholder or security holder '''■j books of the comnanv as triistme or in nnv nllirr firiiiri.irv rcla ; , sold or distributed, through the mails or etlierwise. to paid sU the twelve months preceding the dale shown above is 6386. iiics®Ji. , WILLIAM A. SITTER. Sworn to and ;.ub!icribed before ;ue this 30th day of SeiJtei" John N. Uugclj, Notary Public iMy Commission expires FcD % 2. oktobra, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN GOZDOVNIK Povest iz ameriškega življenja j I Spisal karol may | ♦^♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ (Nadaljevanje) Ne bodo nam delali preveli-v' Pi'eglavic," šepeče Kanad-caii. "Naprej!" Na tleh ležeča pazita se ne-®isno proti rdečnikom. Ko sta ®sti blizu, planeta nanje in ^ bila gotova. ^ vanajst zarez; mir z rdeče-Kozci." y tem trenotku čujeta prvi kn_k Fabijev. "Santa Laureta, kaj je to?" ^fbij," reče Kanadčan; po-]5^ i ležečo puško ter hiti v ve- mskih skokih proti piramidi za njim jo dere Pepo naglo ^3kor pig Nista bila še na pol slišita drugi krik. "rr-, ^ crejse, nagle j še!" priga-Kanadčan. "Sila mu je." V dolgih skokih se ženeta na-ja^ za Fabija mu je de- Pj, ^P°l6g moči velikanove še da tigrovo. Ne zmeneč se, ' more Pepo dohajati, švigal ga Xq . P® planoti ter vihrdvi-na pločal piramide, abij t kliče Rdoles na vrh Priapevši.' odgovora. , Poii ®trok, moj sin!" ■vV^^ v groznem strahu. okolica ostaja tiha. Le sopihanje gori hitečega D or milj ona je bilo slišati. "Kje je?" vpraša ta zasop-Ijen, prišedši na pločo. "Izginil, ne vem, kam?" "Je-li njegova puška tu?" Iščeta jo, ne najdeta jo. "Potem se mu ni nič zgodilo," pomirjuje Pepo. Orožje ima pri sebi, pa bi bil ustrelil, ko bi mu bila pogibelj žugala." "Nikakor. Prostovoljno se ni odstranil. Nenadoma je bil zagrabi j en, pa odvlečen. E1 Mestizo je prišel po svojo puško," odvrača Rdoles, in "Fabij, Fa-bij!" doni njegov gromovjti glas tja skozi noč. Tudi zdaj ni odgovora. "Doli, Pepo! Pregledati morava piramido." j Drčita po strmi strani doli iter stopata hitro okoli grobišča. IDormiljon stopi na nekaj trde-'ga. Pobere. "Rdoles, pojdi sem! Na sledu sva. Med kamenjem sem našel njegovo puško." j Kanadčan priteče, vzame jo v ; roke., "Nabita je še. V borbi je bil premagan. O, ko bi bil vsaj dan! Videla bi sledove!" Nevedoč si sveta, pogleda kvišku. Slabotni lesket opazi v naznanilo in zahvala f I-1 temi. Stopi nekaj, korakov gori ter prime za predmet. " "Vidiš, njegov nož!" "In tu njegov klobuk," prideva Pepo. "Santa Laureta, prav govoriš, Rdoles, zasačen je bil." j Ta gotovost je bila zdaj ne-! pobitna. Dajala je Kanadčanu I besnost obstreljenega mrjasca. I "Fabij !"• kričal je rjoveče, da 'so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. čutila se je grozna razjarjenost v škripaj očem glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil; "Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili; umreti morajo!" Preganjanje Bilo, je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, go-lenice od babra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi katerega se je vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih tudi razjahal, kadar je dvomil, dali je še na pravem sledu. Morala sta biti dva moža, katerima je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Naenkrat iznenaden obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po katerem tiru bi jo krenil. Bil je, kakor si ga videl na prvi pogled, Komanč in prisojati mu je bilo ne vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprej-šni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se j aha je nagne daleč naprej, da bi v vihrajo-čem diru sledu ne izgubil. Sled je vodila od reke dalje in ni še dolgo časa jahal, . kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi, a zdelo se mu je, da tu, sredi Apačevi-ne, nima razloga, uda jati se, skrbem, pa ustavi konja. Ko je, bil preganjalec že tako blizu njega, da j« mogel poznati sli-kovine na njegovem obrazu, šele tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan, pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. "Pes, šakal, žaba," vpije Komanč za njim. "Apač se boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca." Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okoli vratu. Sokoljeoko prime konja za uzdo, okrene ga nazaj in mahoma telebi pregan j anec s konja na tla. Z naglim skokom stoji-Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu. Osnaživši krvavi oglavek, obesi si ga za pas. Na to zopet zajezdi, obrne konja, tja na desno, da poišče dvojni sled. Ko bi ne bil el Mestizo sporočil črnoti-ču, da je krdelo Močnegahrasta pokončano, tedaj bi glavar še obveščen ne bil o njfegovi usodi, ker tudi zadnji te čete je bil padel pod roko Sokoljegaočesa. Ta je našel kmalu sled ter hodil po njem do noči. Nato je moral preganjanje ustaviti ter je jezdil proti reki, kjer naj konj dobi krme in napoja, a on prenočišča. Ognja ni mogel zanetiti, dokler je bil v deželi sovražnikovi. V tem začuje grmenje daljnih strelov. Posluša. Način pokanja ga je prepričal, da se vrši prava pravcata in prav resna bitka. Skoči hitro na noge, ose-dla konja ter odjeizdi proti puškinemu pokanju. Bitka ni trajala dolgo. Približal se je bojišču, ko je boj ponehaval. Vozovna ogradba je stala v ognju, ki je svetil daleč po ravnoti. Sklenil je pa vendar, da bo stvari kolikor mogoče natanko preiskava!. Prepričan je bil, da so Apači odpravo bledoličnikov do cela potolkli. S tem se jim je obudila delaželjnost in morda so se odločili že danes, opojeni zmage, na kako podjetje, katerega znanje bi mu moglo koristiti. Znal je, da sta Rdečeročnik pa Me-šanik k njim pristopila, ker zasledovani tir je vodil naravnost na bojišče in to mu je bil daljni razlog, to snidenje poslušati ali vsaj opazovati. I Med dvema skalovjema, v zatišju, privezal je konja ter stopal proti bojnemu pozorišču. I Dospevši v obseg ognjene ' svetlobe, vedel je s spretnostjo, samo Indijancem lastno, storiti se celo tukaj nevidnega. Ogibal 'se je svetlih žarkov, po ravnoti j plapolaj očih tei; se držal samo .v temnih sencah, katere so delali predmeti taborišča. Videl je Baraho, stoječega j pri drevesu, in Mešanika razgo-varjajočega se z glavarjem. Kje je Rdečeročnik? Videl je na to, da Mešanik odhaja z dvanajstimi Indijanci ter je stopal njimi, dokler se je prepričal, kam so jo ubrali. V tem je opa-|zil tudi Mešanikovega očeta ter I se je priplazil tako blizu Apa-čev, da je mogel ujeti iz njih pogovora nekaj besedi, iz katerih je razbral, da jo udarijo na i Meglenogorje, napasti tri bele j lovce. Kdo« so bili ti trije bledolični- ki? (Dalje prihodnjič) First in Germany Naročite si fini FUR C0.4T ali Sterling suknjo iz čisto volnenega blaga, direktno iz tovarne po veliko nižjih cenah kakor kje drugje, na WILL CALL pri NEMŠKE SUiCMJE srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pri-(M znancem žalostno vest, da je po dolgi in muč-preminula, dne 3. septembra naša ljubljena so- ^'H'a ' mati Frances Medveš ROJENA MENCEJ pokojna je bila rojena na Igu, pri Ljubljani, v Ameriko pred 37. leti. K zadnjemu po-ye bila položena na Calvary pokopališču. ^ hvaležnosti, se želimo tem potom iskreno tinšim sinovom in sinaham; kakor tudi hčerki in 2« vse, kar so storili za nas. py. najlepša hvala vsem sorodnikom, znancem in obiskovali za časa njene mučne bo-tolažili. Iskrena hvala vsem, ki so položili p '1^ le/ice in cvetlice h krsti drage nam pokoj nice. "o ge sosedom in prijateljicam za skupni venec. Po/c . ^ sfčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše za vsem, ki so se prišli poslovit od po-'c. ko je ležala na mrtvaškem odru. So ^Ptejmejo našo prisrčno zahvalo pogrebci, ki jo krsto, ter pokojno častno spremili do groba in k večnemu počitku. Naša zahvala bodi izreče-' tlftim, ki so dali brezplačno svoje avtomobile v P''i pogrebu, kakor vsem, ki so jo spremili na poslednji zemeljski poli, na mirodvor. pogrebnemu zavodu Žele in Sinovi, za ^'^dsivo pogreba in najboljšo vsestransko poslugo. (/' fioragii za opravljene cerkvene ob- n ljubljena soproga in draga skrbna mati, počivaj Moy Ti bo lahka ameriška zemlja! Tvoja živ-je .končana; odšla si tja, odkjer ni veČ vr-sr^i^' ^Po"^iiij(ili se Te bomo vedno z ljubeznijo v naših ^ftlujoči ostali: FRANK MEDVEŠ, soprog; HHjf. ERANK jr. in RUDOLF, sinova; '^'fA,pur. Simončič, hči; M ARY in HELEN A,snahi; U)VIS,SIMONCIČ, zet — in 5 vnukov BENNO B. LEUSTIG ENdicott 3426 1034 ADDISON RD. : ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim ♦ « nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 Lieut. Gen. Courtney H. Hodges, commander of the American First army, which had* the honor to be the first of the Allied forces to make a permanent penetration into Germany. General Hodges' troops were also the firs* Yanks to enter Paris after the French underground and fought off the Nazis. Belgian Radio Free Cl Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bo'do zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo. Za st. clairsko okrožje ter za newburiko in " zapadno okolico je zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 St. Za collinwoodsko in euclidsko okolico: Mr. John Steblaj, 1145 E. 169 St., IVanhoe 4680 Ohio, 2. oktobra, 1944. BELGIAN PATRIOTS who worked secretly and constructed eight broadcasting stations under the nose of the Germans, were hailed recently by Theo Fleischman, director general of the Belgian Broadcasting Services. He commended the underground workers who destroyed all of the country's radio services in 1940 to prevent the Germans from making any use of them. Then, for four long years, working night and day, frequently within a stone's throw of the enemy, the patriots built eight complete broadcasting stations with all vital equipment and managed to keep the Belgian Government in '.'^ndon acquainted with day-to-day progress. When Allied troops entered Belgium, the Belgian Broadcasting Services were ready 1 Fodpzimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! v BLAG SPOMIN prve obletnico smrti preljubijenega sina in brata FHAMK GHLICA ki je zgubil svoje mlado življenje pri delu v rudniku dne 23. septembra 19^3 v Leadville, Colo. Star je bil 33 let ter se je nahajal pri Signal Corps ameriške armade. Leto dni počivaš v grohu, vse prezgodaj si odšel od nas. V raju nebeškem^se zdaj raduješ. Žalost in potrtost je v naših srcih, Ker Tebe, ljubljeni sin in brat, več med nami ni. Bcžja volja bila je, da si bil nam odvzet. Počivaj mirno v zemlji hladni, v spominu pa Te bomo za vedno ohranili! ŽALUJOČI OSTALI: FRANK in JOSEPHINE GRLICA, starši; JOHN, brat; MARY RANNEY in ROSE ŽUŽEK, sestri Perry, Ohio, dne 2. oktobra, 1944. Preparing for Greek D-Day YOUNG MECHANIC of the Greek bomber squadion in Italy carefully polishes the riose of a fast Baltimore medium bomber in preparation for a new rai4 over enemy lines and the still bigger job ahead—bombing the German invaders out of the Greek homeland. Success in recent raids over Crete and Greece proper assure him the day is near! Right and Left End Runs North Sea GREAT Hambara Bremen GERMANY BRITAIN NETH Amsterdam BERLIN Arnheim Calais Amien Reims CZECH Augsburg# MILES Courtesy THE STANDARD OIL, CO. (OHIO)—38 The battle of Germany shapes up as a great pincers whose claws, jutting from the Netherlands and the Swiss border at Belfort Gap, aim to clamp on Germany's great Rhineland industrial area, as shown on map above. The operation also flanks the vaunted Siegfried Line and the Rhine fortifications in much the same way the Germans flanked the Maginot Line in 1940. How mefEective the Siegfried's elaborate "dragon's teeth" tank traps proved is symbolized by the photo below U. S. Army engineers simply "extracted" some of the teeth with explosives. Tanks poured through the gaps, with infantry advancing on the flanks. ---------- Bmss i ENAKOPRAVNOST 2. oktobra, 1944 ZNAMENJE ŠTIRIH LONDONSKA POVEST ANGLEŠKI SPISAL A. CONAN DOYLE S pisateljevim dovoljenjem poslovenil D. B.t-n. ■ (Nadaljevanje ) Zvečer sem se zopet napotil v Camberwen, da poročam o najinem neuspehu. Domov pri-šedši sem našel Holmesa zelo čmernega in potrtega. Govoril ]'e malo; celi večer se je pečal B težkim kemičnim razkrojeva-njem. Razgreval je retorte in destiliral sopare in naposled povzročil tak smrad, da sem šel iz sobe. Še proti jutru sem slišal, kako se je ukvarjal s svojimi pripravami in steklenicami; gotovo je imel opraviti še vedno s tistim posebno prijetno dišečim poskusom. Zjutraj na vse zgodaj sem zagledal v svoje veliko začudenje Holmesa, ki je stal kot mornar oblečen pred mojo posteljo. I-mel je na sebi havadno volneno jopico, krog vratu pa debelo, rdečo ovijavko. "Grem pogledat ob reki, gospod doktor. Prevdaril sem vso stvar in ne najdem nobene druge pomoči. Na vsak način moram poskusiti." "Potem grem pa lahko tudi jaz z vami?" sem pristavil nato. "Nikakor ne, veliko večjo u-slugo mi storite, če ostanete tu namesto mene. Tudi jaz grem le nerad, kajti mogoče je, da pride čez dan kakšno poročilo, čeprav je bil naš Wiggins sinoči zelo poparjen. Prosim vas, odprite vsako pismo in brzojavko ter ravnajte, če pride kaj novega, kakor najbolje veste in znate. Se li lahko zanesem na ves?" "Popolnoma." "Bojim se, da mi ne boste mogli čisto nič sporočiti, ker sam ne vem, kje bom. Če bo šlo vse posreči, mislim da bom kmalu nazaj. Nekaj bom že izvedel, predno se vrnem." Po teh besedah je odšel. — Dopoldne še ničesar o njem nisem izvedel. Opoldne pa je prinesel časopis "Standard" to le novico: "Žaloigra v Norwoodu je mnogo bolj zapletena in skrivnostna, nego se je v začetku mislilo. Nove priče so dokazale, da je Tadej šolto popolnoma nedolžen. On, kakor tudi hišna o-skrbnica gospa Bernstone sta bila danes izpuščena iz zapora. Policija je na sledu pravim zločincem. Državni organi so pri delu; Athelney Jones jih zasleduje S'svojo občeznano energijo in bistroumnostjo. Vsak hip je pričakovati, da zgrabijo zločince." Naš prijatelj Šolto je torej prost," §em si mislil, "to je %lo-bro. Radoveden sem pa, kaj naj pomeni to novo odkritje; zdi se mi, da vselej tako pišejo, kadar ne vedo ne naprej ne nazaj." Že sem hotel časopis odložiti, kar zapazim na zadnji strani sledeči oglas; Kdo ve- — Čolnar Mordekai Smith in njegov sin Žon sta zapustila zadnji torek, nekako ob treh zjutraj Smithovo ladjesta-jo s parnikom "Aurora". Imenovana ladja je črna z dvema rdečima pasovoma, dimnik črn z belim pasom. Kdor prinese kakšno poročilo, kje da se nahaja imenovani Mordekai Smith z ladjo "Aurora", bodisi gospej Smith ali pa v Baker ulico št. 221 dobi nagrado 5 funtov šter-lingov." Gotovo je dal Holmes sam natisniti to objavo, naslov v Baker ulici je pričal to dovolj jasno. Misel je bila gotovo zelo duhovita, kajti begunci bodo sicer objavo braU, toda ne bodo slutili nič druzega, ko da je žena v velikih skrbeh za svojega moža. Dan se mi zdel jako dolg. Kadarkoli je kdo potrkal tam spo- daj na vrata, ali kadarkoli sem čul kak hiter korak na cesti, sem že mislil, da prihaja Holmes sam, ali pa da kdo prinaša pojasnilo k njegovemu oglasu v časopisu. Poizkušal sem kaj či-tati, toda zamislil sem se takoj kam drugam. Morda pa zida Holmes vse svoje sklepe na zmoto? Morda se silovito vara in vse njegovo zasledovanje visi v zraku? Celo največji veleu-ini se časih motijo prav radi te-ker prezirajo priprostejšo razlago kake težkoče ter iščejo dlako v jajcu tam, kjer je ni. Okrog treh popoldne je nekdo prav močno pozvonil. V veži se je zaslišal zapovedujoč glas; kmalu na to stopi v mojo sobo, v moje največje začudenje sam državni policist Athelney Jones. Na obrazu se.jnu je brala neka pobitost, njegovo obnašanje pa je bilo skoro ponižno. "Dober dan, gospod doktor," me je pozdravil. "Gospoda Holmesa ni doma, kaj ne?" "Ne, tudi ne vem, kedaj pride. Mogoče ga počakate? Vsedi-te se, prosim, in prižgite si smodko." Ponudil sem mu zavitek s smodkami. "Prosim, prav rad," je odgovoril ter si obrisal z rdečim robcem pot s čela. "Ali smem ponuditi čašico žganja s sodovico?" "Pol čašice, prosim. Človek potrebuje okrepčila, če se mora v taki vročini mučiti kakor jaz. — Ah se še spominjate moje slutnje glede umora v Norwoodu?" "Seveda se spominjam, saj ste nam vendar natančno razložili svoje mnenje." "žal, da sem moral svoje mi-šli izpremeniti. Že sem imel go- spoda Tadeja šolto dobro v škripcih, pa se mi je izmuznil. Dokazal je namreč s pričami svoj "alibi" t. j. odsotnost — od trenutka namreč, ko je šel od svojega rajnega brata, so ga ves čas videle različne priče. Potemtakem ni bil on tisti, ki je plezal po strehi in prišel skozi podstrešno okno v sobo. Vsekakor je ta stvar nerazumljiva in jaz bom ob vse zaupanje pri višjih, ako ne najdem zločincev. Zato bi prav rad videl, a-ko bi mi kdo mogel kaj pomagati iz te zadrege." "In kdo bi bil ta?" "Vaš prijatelj šerlok Holmes, je res čudovit človek," je nadaljeval s hripavim glasom zaupljivo. "Njega ne užene nihče. Vsako stvar, ki jo začne preiskovati, tudi dožene. Sicer ne sklepa po vseh pravilih in njegova sodba je časih nekohko prehitra, toda on bi bil lahko izvrsten državni policist — to povem vsakemu v brk, kdor hoče slišati. Davi sem prejel brzojavko od njega. Zdi se mi, da je prišel na pravo sled glede Šol-tovih morilcev. Tu imam brzojavko." Bila je oddana okrog poldne v predmestju Poplar in se je glasila : "Pojdite takoj v Baker ulico; če me ne bo tam, me počakajte. Zasledujem morilce gospoda Šolto. Lahko nas nocoj spremljate, če se hočete udeležiti tega lova." "Izvrstno. Gotovo je dobil zopet pravo sled," sem pripomnil jaz. "Ha, kaj jo je bil tudi on izgubil?" je vzkliknil Jones z vidno zadovoljstvo. "Da, da celo najboljšim možem se včasih štrema zmeša. Mogoče da bo tudi zdaj prazno grmenje brez dežja; vendar pa je moja dolžnost, da kot višji državni policist ne zamudim nobene priložnosti. — Toda nekdo prihaja. Morda je on sam." Slišali so se težki koraki po stopnjicah gori ter močno sopihanje in hropenje ko da prihaja kak nadušljiv človek. Postal je enkrat, dvakrat, ko da ga stop- No Gasoline Problem in Paris Anybody who owns a bicycle in Paris these days is lucky. Bikes are the only means of transportation, outside of walking, as there is no gasoline for the few cars left in the French capital. Above is a typical scene in a Paris street with business people bound for their offices and shops on their trusty wheels. i nice preveč dajejo, slednjič je vendar dospel do vrat ter odprl. Bil je že bolj .prileten mož v mornarski obleki. Debelo, volneno jopico je imel zapeto pod vratom; njegov hrbet je bil že nekoliko upognjen, kolena pa so se mu šibila. Na grčavo palico uprt je stal ko pribit sredi sobe in hropel, da so se mu kar rame povzdigovale. Pisana ovi-javka, ki si jo je bil ovil okrog vratu, je skrivala njegov obraz tako, da ni bilo videti drugega ko dvoje ostrih, črnih oči, ki so srpo gledale izpod belih obrvi, in pa dolga brada. Z eno besedo, name je delal vtis poštenega starega mornarja, ki je prišel ob vse. "Kaj bi radi, mož?" sem ga vprašal. Počasi previdno je pogledal krog sebe. "Ali je gospod šerlok Holmes doma?" "Ne, toda jaz ga zastopam in mu bom sporočil vse, kar mi na ročite." "Ne, z njim samim moram govoriti." "Toda, če sem vam že rekel, da ga jaz zastopam! Ali imate morda kakšno novico zastran parnika gospoda Mordekai Smitha?" "Da. Jaz vem dobro, kje stoji. Vem tudi, kje sta ptička, ki ju je naložil. Vem, kje je zaklad. Vem vse." "Potem mi pa povejte in jaz ga obvestim." "Jaz moram njemu osebno izročiti," je ponovil zopet svoje-glavno, kakor stari ljudje sploh. "No, dobro, potem ga pa morate počakali." "Čakati? Ali.naj morda komu na ljubo izgubim tu cel dan? Če gospoda Holmesa ni doma, potem naj pa gospod Holmes sam, v^e izvoha. Vama pa ne zaupam in ne povem nobene besede." Uradnice društva Carniola Hive, št. 493 T. M. Predsednica Jennie Dolenc, 573 East 140 St.; tajnica Frances Zugel, 6308 Carl Ave., He. 3809. Bolniška tajnica in zapis-nikarica Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN. 4758. — Nadzornice ; Frances Tavčar, Mary Gačnik in Anna Hasty. Lieut. Com. Josephine Stwan. Past Com. Mary Bolta; Chaplain Pauline Debevec; Mistress at arms Mary Mahne; Sergeant Pauline Zigman; Picket Mary Schmidt. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu, asesment se pa pobira vsakega 25. v mesecu v sobi št. 1 Slov. nar. doma, 6417 St. Clair Ave. WAR BONDS Za delavce Dobra dela NA RAZPOLAGO Za delavce Za delavce za moške IN ženske Plača od ure med najvišjimi TOVARNA Z BODOČNOSTJO • ZA VAŠO PRIROČNOST Imamo tri urade za uposlitev ZGLASITE SE PRI NAJBLIŽJEMU 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna odprto dnevno 8:30 zj. do 5. pop, ob sobotah do 12. poldne. Zaprto ob nedeljah CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO. Mali oglasi bajte vaš fornez sči-8 tit sedaj! Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "vacuumu" $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 Gene's Tavern 9201 HOUGH AVE. Fini obedi Posebnost: rebra, kokoše in steaki PIVO — VINO — 2GANJE Gene in Al, lastnika Napravimo zmago sigurno! Izvrstna prilika za delo pri 100% izdelovanju kritičnih vojnih predmetov. Potrebuje se moške PACKERJE IN NAKLADALCE Shear operatorje ih pomočnike, punch press operatorje, pomočnike in Crane operatorja METAL STAMPING INŠPEKTORJE MILLWRIGHTS — MAINTENANCE POMOČNIKE — TRACTOR OPERATORJE Geometric Stamping Co. VOJNA TOVARNA nil E. 200 ST. IV. 3800 THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 9®^ od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. Dekle all ženska za splošna hišna opravila in kuho; nobenega težkega perila. Ima svojo sobo in kopalnico ter $30 tedenske plače. Za pojasnila pokličite WAshington 5726. Delajte v naselbini MI POTREBUJEMO Hammer Drivers kovaške delavce težake Dobra plača od ure,*produkcijski" bonus, "attendance" bonus, in overtime. Johnston & Jennings Co. 877 ADDISON (od St. Clair) EN. 0635 Mali oglasi Mali oglasi Žensko želi dobiti lahko delo za-nje, ali pa bi vzela perilo Poizve se na 1023 E. 76 S • čE POTREBUJETE novo K če je treba vašo streho ^ • obrnite do nas. Izvršimo ^ Jf hna dela na trgovskih movih. Brezplačni proračun- Universal Roofing 1106 St. Clair Ave. — me. 4'®' Ob večerih: Dr. Kemovo Anglesko-Sloven^'^^ berilo (English Slovene R®® iirenje ^ je pripravno za gleščine ali slovens^ Dobi se v naši tisk^ ; VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: vhod na 62. cesti Knaoiovo poslopje 6131 St. Clair Ave. "I NEVER THOUGHT CONSERVING iCOAl, Signal Corps Photo Action on Bougainville. This soldier used a field telephone to keep in touch with his comrades who are clearing out the Japanese. Without these phones, bought with the money you lend your government, our forces would soon be a disorganized mass and easy prey for the Japanese. By an extra War Bond today. U. S. Treasury Department GUARANTEED $1.00 VALUE Stnd film negative of your favorit« photo to Thrifty Dan with only ISc (either coins or ttampt) — you will promptly receivc TWO 8x9 Luxurtone cnlarsementB on beautiful, double weight Battman Portrait paper. Satisfaction Of money back guarantee. Thia **e«< Acquainted" oiTer » limited so act now« tend yovr film w nogativ« ow 15< for TWO •nlargvmonftv-. ym i« Ml kg*« # #m ar MM « piciur« or UMpUtol. bul incW# Mtr* fw « R*« M THRIFTY DAN "The Camera Man* ' »Alls *V(. COITAOi OHOVi ST. GRAND RAPIDS 3, MICHIGAN for TWO beautiful photo enlardement Ima+e zdravniške predpise Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam. Mandel Drug Lodi Mandel PH. G.. PH. C. SLOVENSKI LEKARNAH 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Lekarna odprta; Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. B. J. RADIO 1363 E. 45 St. Prvovrstna popravila vrst radio James F. ZLATAR . 670 E. 105 St., Gh. Diamanti, zapestne in žeP 'vsakovrstna fina zl**" Buckeye 6^ pod novim vodstvo^^ EMILE SIJEHAB, I®®- jH EMILE SHEHAO' '-(jrf 776 EAST 152nd Žganje vseh popularnih zarec. Vino in pivo ter P USED FAT USED FflT CONKfRttD IHTO 5' % SOfS INTO SVLffl BRIGS