' ........"HQ
KRVAVI BOJI ZA PREHODE, KI VODIJO DO RIMA
Minturno, Italija. — Velika zavezniška ofenziva, ki je začela zadnji petek na zapadnem delu italijanske fronte, divja že četrti dan z vso ljutostjo. Zavezniške armade so razpostavljene v tej bitki, kakor sledi: Od zaliva pri Minturno pri tirenianskem morju gori do Castelforte se
POMAGALI BODO PRI INVAZIJI
v j in. .m^j^.^m
nahajajo ameriške Čete. Potem zavzemajo fronto francoske čete, nato zopet ameriške čete in zopet francoske čete, nato proti vzhodu in severu pa angleške čete. Angleži imajo nalogo pognati sovražnika iz gorskih pozicij v okolici Cassino in priti v lirsko dolino ali nižavo, kjer se odpre pot do Rima. Američani in Francozi pa silijo preko reke Garigliano ter vreči sovražnika iz gorskih grebenov med lirsko nižavo in obrežjem ter pritisniti proti Rimu po cesti Appia, ki vodi ob obrežju proti večnemu mestu.
Boji so silno težavni, ker Nemci imajo vse hribe silovito utrjene s takozvanimi verižnimi utrdbami, da eno drugo krijejo in iz ene in druge lahko od-
bijajo napade. Kljub temu, pa so zavezniki napredovali od 6 do 7 milj v najbolj težavnem terenu. Dosedaj so zavzeli sedem mest in vasi. Cassino so Angleži, kakor omenjajo zadnja poročila obšli, in so Nemcem prerezali cesto . Casilino, kar je velika pridobitev za zaveznike. Pri San Angelo so Angleži prebili v širini dveh milj nemško .Gustav linijo. Na jugu pa so Američani udrli v Santa Maria Infante in Francozi so zasedli Mounts Faito in Maio in popolnoma zasedli Castelforte.
V bojih igrajo veliko vlogo letalci, tanki in pa metalci tekočega ognja. Borba za hribe in gore v Italiji bo še dolga toda zavezniški poveljniki so sigurni, da bo končna zmaga na njihovi strani.
ZRAČNI UDARI NADALJUJEJO; BOJI V AZIJI IN DRUGOD
London, Anglija. — Zračni napadi na Nemčijo in vse nemške pozicije v Franciji, Belgiji, Holandiji, Rumuniji in drugod stalno nadaljujejo že nad mesec dni, dan za dnem in uro za uro. Angleški in ameriški letalci so razbili pri Brenerjevem prehodu med Tirolsko in Italijo železniški most. S tem je ustavljen ves promet že več dni. Zelo občutno so bila napadena mnoga industrijska mesta v zapadni Nemčiji zadnja dva dni. Posebno j€ zopet razdejan Kolin in druga mesta.
Iz Jugoslavije poročajo, da so partizani v soboto in nedeljo napadli nemške pozicije ob dalmatinskem obrežju v bližini Zare in da so zasedli luko Sta-rigrad. Partizanom pomagajo zavezniški letalci, ki iz zraka bombardirajo nemške pozicije, nakar jih partizanske čete napadejo na tleh.	*
Iz Azije poročajo, da bo Kitajci začeli napadati Japonce


OGROMNA ZRAČNA SILA KROG INVAZIJSKIH ČET
Ijonclon, Anglija. — Ameriška Deveta Zračna Sila, ki je bila zasnovana za varstvo in obrambo zavezniških invazijskih čet, se je v nekaj mesecih svojega obstanka razvila v največjo samostojno zračno enoto na svetu, tako po številu vojnih letal kakor tudi po številu svojega osobja. ---——
Da m malo ugladijo in tam bolj pripravijo za sto jo vlogo pri invazij L lati jo ti novi Mark XII Spitfires aeroplani v vzporednem razvrščanju nad Anglijo. Ali vidita na njih slepilne proga? V koničastih nosovih za nahajajo Rolls-Royce Griffon gonilni stroji. Peruti so pristrižene zaradi lažjega kretanja pri nizkem letanju.
ob Peiping-Hankow progi in da so Japoncem vzeli mesto Sui-ping. Japonci pa so na severu udrli v mesto Loyang, kjer divjajo zdaj hudi poulični boji za omenjeno mesto.
V Južnem Pacifiku Ameri-kanci stalno napadajo Japoncev na mnogih otočjih. V bližini Rabaula so ameriški letalci potopili zadnje dni 40 prevoznih bark Japoncem.
Ruski letalci so bombardirali v nedeljo več estonskih mest in nemških postojank na Poljskem. Zadnja poročila omenjajo, da Rusi pripravljajo veliko novo ofenzivo v Baltiku.
IZJAVA IN POZIV KATOLIČANOM!
( iz urada zveze slovenskih župnij)
Cleveland, Ohio. — Iz SANSovega urada prihaja obvestilo, da se ima v mesecu juliju letos vršiti nekak nov Slovenski Kongres, oziroma široka seja, ki bo izvolila nov odbor in po vsem videzu tudi dala nadaljnjemu delu SANSa drugačne smernice kot jih je dobil od prvega Slovenskega kongresa.
Spodaj podpisani slovenski župniki smo pred prvim Slovenskim Kongresom podali javen poziv na katoliški narod, naj se Kongresa udeleži in pri delu za reševanje starega kraja po najboljših močeh sodeluje. Mislili smo takrat, da je to sodelovanje lahko mogoče in brez nevarnosti, zakaj naši ver ski nasprotniki so kazali na zunaj dobro voljo, v srce jim .pa nismo mogli videti. Dasi so se še takrat oglašali mnogi, ki so svarili pred takim skupnim delom, smo vendar bili voljni poskusiti s skupnim delom, da bi se nam ne očitala nestrpnost in ]
zla volja pri delu za dobrobit naroda. Javno se je obsojal takrat vsak poskus "dvotirnosti", zato smo se vdali in šli na Kongres, seveda za poskušnjo.
Poldrugo leto je minilo od takrat in ta doba je pokazala, da se poskušnja ni obnesla. Ne bomo naštevali na tem mestu podrobnosti, saj je bilo dovolj o tem objavljenega v časopisju. Kdor ima oči za gledanje, lahko vidi.
«
Zato sedaj izjavljamo, da se slovenska duhovščina ne bo u-deleževala SANSovega delovanja in se ne bo udeležila njego-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Zupan lausche nomini-
ran za governerja
Cleveland, Ohio. — Slovenec Frank Lausche, župan mesta " "je zadnji teden sijajno zmagat v primarnih volitvah demokratske stranke v državi Ohio. Demokratski vo-lilci so ga nominirali za strankinega kandidata za državiie-ga governerja. Kandidiralo je proti njemu pet tekmecev, ki so Martin L. Sweeney, James Huffman, Frazier Reams, Frank Dye in Walter Baertschi, katere vse je pa porazil župan Lausche in to s tako večino, da je dobil on sam več glasov, kakor pa vseh njegovih pet tekmecev skupaj. Volitve so zopet pokazale, da je župan Lausche zelo popularen, ne le samo v domačem mestu Clevelandu, kjer si je pridobil splošno zaupanje naroda vsled modrega in pametnega županovanja, marveč tudi po vsej državi Ohio. Zupan Lausche im^ najlepši izgled za izvolitev v jeseni, to navajajo vsi vodilni listi v Ohio.' Našemu uglednemu slovenskemu sinu županu L&uschetu iskreno čestitamo na sijajni zmagi v primarnih volitvah.
-o-
poljski predsednik po-
milostil 44 dezerterjev
«
London, Anglija. — Vladislav Raskijevič, predsednik poljske zamejne vlade je po-milostil zadnji petek 44 poljskih dezerterjev, ukrajinskih Židov, ki so pobegniil iz poljske vojske. 29. aprila 1.1. so bili obsojeni po dve leti zapora vsak, kar je pa zdaj predsednik vsem odpustil. Vojni minister Marjan Kikiel in vojni štab so ozlo-voljeni radi te amnestije. -o-
KRIŽEM SVETA
KONGRESN1K DIES NI VEČ KANDIDAT
Washington, D. C. — Razbo-riti kongresnik Martin Dies iz Texasa, ki je dosegel ustanovitev odbora za preiskavanja protiameriških gibanj in aktivnosti, ki se je imenoval po njem, ni več kandidat za kongresni-ka, pravi poročilo. Za vzrok se
—	Madrid, Španija. — Španske vladne oblafti so objavile v soboto, da je vWttlrejeno za zamenjavo vojnih ujetnikov med zavezniki in Nemci. Okrog 919 zavezniških ujetnikov bo za-menjenih za enako število nemških ujetnikov. Zamenjava se bo izvršila v Barceloni na Španskem.
—	Hamilton, Bermuda. — Na Bermudi, to je skupina otokov v Atlantiku kakih 700 milj južno-vzhodno od New Yorka, ki tvorijo angleško kolonijo, je zakonska zbornica odglasova-la, da se podeli ženskam volilno pravico. Ženske na Bermudi
doslej te pravice niso imele. *
— Washington grešna zbornica je glasovala za obnovitev in enoletno podaljšanje najemninskega in posojilnega zakona z dodatkom, ki ga je dodal senat, da predsednik sam nima pravice in ne sme sklepati dogovorov z tujimi si- ■ lami za povojni čas, pač pa mora za take slučaje dobiti od senata pooblastilo.
—	London, Anglija. — Ameriške vojaške oblasti so prepovedale ameriškim vojakom, naj ne silijo in ne posečajo londonskih restavracij, ker potem zmanjka jedil za stalne domače goste. Restavratorji dobijo le gotovo količino jestvin za stalne goste in če to pojedo drugi, so njihovi domači gostje prikrajšani za toliko.
—	New York, N. Y. — Dva P-51 Mustang vojaška letala sta preletela iz Kalifornije v New York v 6 in pol urah, kar je dosedaj najvišji rekord. Povprečno sta prevozila blizu 379 milj na uro, pravi poročilo.
—	Alžir, Afrika. — Francoski podadmiral E. Derrien, ki je služil 43 let v francoski mornarici, je bil zadnji teden od vojaškega sodišča v Al žiru obsojen v dosmrtno ječo, ker je predal del francoskega brodov-ja Nemcem leta 1942. V zaporu so mu naložene poostrene kazni.
—	Springfield, 111. — Hum-
Kakor Ameriška Osma Zračna Sila, kjer so veliki bombniki in ki ima tudi svoje oporišče v Angliji, nadkriljuje , množino letal, zbranih pod poveljstvom bombnikov Kraljeve Zračne Sile (RAF), tako tudi naša Deveta Zračna Sila prekaša s svojo kopico srednjih bombnikov, borilnih letal in prevoznih letal za čete — drsalna letala (gliders) niso tukaj všteta — zbrano in pripravljeno število Letečih trdnjav, Liberatorjev in Spremljevalnih borilcev, ki so | v tako velikanskih skupinah u-
_drihali po Nemčiji.
~~——————_— Naša Deveta Zračna Sila se
CERKVENA OBLAST KA- je tako daleč razvila od okto-ZNOVALA ŽUPNIKA ORLE- bra 1943. Lahko bi rekli, da MANSKIJA	šteje precej nad 2,500 letal vr-
Springfield, Mm — Ko se 8** Marauders, Havocs, Thun-je v soboto vrnil v to me0 na
derbolts, Lightnings in Mustangs, to pa vse brez RAF Druge Taktične Zračne Sile, ki ima podobna letala in je bila tudi organizirana za varstvo in kritje invazijskih armad.^
Uradno je bilo poročano, da se je naša 8 Z. S. udeležila bombnih poletov nad Nemčijo s 1000 težkimi letali. Rezerve mora po vsej priliki imeti tudi toliko in kdo ve, koliko več. Podobno lahko računamo, koliko letal mora imeti naša 9. Z. S. rta razpolago. Če upoštevamo, koliko zračno moč je pripravila tudi Anglija v zaščito invazijskih čet, izgleda, da bodo Zavezniki dobesedno lahko vse zdrobili v prah na krajih, kjer bodo potem pristale invazijske čete.
svojo župnijo poljski župnik
Rev. Stanislav Orlemanski iz Rusije, kamor je šel, kakor že znano na razgovor k Stalinu, mu je bilo izročeno par ur po povratu uradno škofijsko obvestilo, da so mu odvzete vse duhovniške pravice.
"NISEM
PRAVI NAŠ PRVI JUNAK
Washington, D. c. — Mladi letalec Maj. Richard I. Bong, Kanonične ki Je sestrelil 27 japonskih letal na Pacifiku in je tako postal kazni proti Rev. Orlemanskiju 9aiyečji zavezniški junak v pacifiškem okrožju, je povedal te je odredil njegov škof Rt. Rev. j dm» da bi bil lahko sestrelil 75 letal, ko bi bil le malo bolj izur-
Tomaž O'Leary. Župniku so j jen v tako zvanem odbojnem -j---
vzete vse pravice, niti ne sme streljanju (deflection shoot- kakor" z vajo. več ostati na svoji župniji. Rev. ing).	| Pravi, da je Major George
Orlemanski ima zdaj dve poti, j Major Bortg je prišel zdaj Welch posebno dober strelec, sprejeti odredbo, kakoršno so j domov, da se bolj izuri v stre- ker je bil samo v kakih štirih mu izročili, ali pa se lahko pri- Ijanju, nakar bo šel nazaj na ali petih spopadih, pa je sestre-niso imele. toži na višjQ inštallc0f to je na Pacifik in poučeval o tem dru- lil 16 letal, medtem ko je on, a, D. C. Kon-jsv. stolico v Rimu, preko apo- ge naše letalce. Pravi, da dru- Bong, v 25 spopadih sestrelil ip crla«ovAlfl 7« stolskega delegata nadškofa gače ne zna zadeti sovražnega vsega skupaj samo 27 letal. Ko Cicognanija v Washingtonu, j letala, kakor da pride narav- bi mogel streljati kakor Welch,
bi jih bil lahko sklatil 75.
Tisti ki res nekaj vedo, pra-
kar bo pa v sedanjem času dol- nost zadaj za njim ali pa nago vzelo. Kake korake bo žup- ravnost spredaj pred njim. Do-
napravil ni, ber strelec da bi ga moral po- j vijo, da ne vedo nič, tisti pa ki goditi tudi od strani. Tega se malo vedo, pa mislijo, da znajo
nik Orlemanski znano.
ČASOPISE PODRAŽUJEJO
Washington, D. C. — Časopise, ki izhajajo v Washingto-; nu in so jih dosedaj prodajali ; po 3 cente, so podražili na 5 centov. Za podraženje listov navajajo razloge . podražitve papirja in dela.
pa ni mogoče naučiti drugače vse!
RAZNE PODROBNOSTI
IZ N AZIJSKIH VIROV
Washington, D. c. — Ker Nemci pričakujejo čimdalje več in hujših zavezniških zračnih napadov na tovarne po deželah, nemška ofenziva proti 80 sami zasedli, sedaj z mrzlično naglico pripravljajo vse partizanom	potrebno, da bodo lahko prepeljali na "varnejše" kraje razne
London, Anglija. — Poročilo sirovine, zaloge izdelanih pred-
navaja bolezen. Mnenje prevladuje, da bo z njegovim od- j mer Mfg. Co., ki je last Mont-stopom tudi zaspal njegov pre- gomery Ward & Co., je zaprta iskovalni odbor.	že skoro teden dni. V tvornici
iz glavnega stana maršala Tita omenja, da so Nemci začeli napadati njegove sile v Bosni
metov,-pa tudi najvažnejše tovarniške stroje in razno tovarniško orodje, da se bo njihova
od zapaad in vzhoda, kakor tu- proizvodnja lahko nadaljevala
di v drugih krajih. V nekaterih mestih divjajo zelo krvavi boji.
TUDI V DETROITU SO PODRAŽILI ČASOPISE
.Detroit, Mich. — "The Detroit Free Press" se je z dnem 15. maja podražil. Dnevne izdaje med tednom, ki so stale po 4c bodo stale zdaj 5c. Nedeljska izdaja, ki je stala doslej 12c bo stala zanaprej 15c.
dela 450 ljudi. Zastopnici unije in družba ne morejo doseči sporazuma. Stavkarji so se o-brnili na predsednika Roose-velta, da reši zadevo.
tudi v slučaju, ko bi jim Zavez niki razfeili tovarne po protek-toratih. Z drugo besedo, ko bo postalo prevroče, nameravajo pobasati vse,, kar ima kakšen pomen zanje, v svojo malho in jo pohihati. Ta načrt je razviden iz nekega članka v listu Der Neue Tag, ki izhaja v Pragi.
Naziji priznavajo, da so se glede Rusije zmotili pri svojih računih. Dne 27. aprila je bil v njihovem listu Schwarze Korps priobčen članek, ki pravi, da so se nemške čete morale umakniti iz Rusije zaradi gotovih "strategičnih pogreškov". "Mislili smo," piše list, "da bo ko-
nec Sovjetske Unije po 1941 in 1942. Ta račun ni bil pravi. V svojem ogromnem zaledju se je Sovjetom posrečilo mobilizirati velikansko nadmoč v tankih, artileriji, transportnih sredstvih in orožju za izpodkopače. Zaradi tega smo bili primorani umikati se korak za korakom."
Iz Londona pa je prišlo poročilo, da Titovi partizani vre-jo zdaj v Srbijo, kjer nameravajo ovirati promet na najbolj važnih železniških zvezah, kar jih je v Jugoslaviji. Titovi ljudje so se spoprijeli z nemškimi edinicami jugozahodno in južno od Belgrada, medtem ko so zadnji dve leti in pol delovali večinoma po Hrvatski, Bosni, Hercegovini, Črni gori in Sloveniji. Boji se vršijo okrog mest Valjevo in Gornji -Milanovac.
'Amerikanski Slovenec"
91
LET ZA SVOJ NAHOD AMERIKI.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
f Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLDETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH.
KUPUJTE VOJNE BONDS!
STEV. (NO.) 39
CHICAGO, ILL., TOREK, 16. MAJA— TUESDAY, MAY 16, 1944
Ofenziva v Italiji
LETNIK (VOL.) Lili

Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC

AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 16. maja 1944
Prvi in najstarej&i slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen leta 1891
Zsfaaja mk torek in p«l«k
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.t Chicago
Telefon: CANAL. 5544
Naročnina«
.$4.00
Za celo leto
Za pol leta___:____:_2.00
Za četrt leta_____1.25
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _$4.50
Za pol leta __ 2.25
Za četrt leta
1.50
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891
Issued ovary Tuesday and Friday
Published by EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription!
For one year........................ $4.00
For half a year--------2.00
For three months____1.25
Chicago, Canada and Europe: For one year_$4.50
For half a year For three months
2.25 1.50
Dopisniki so proienL da dopise poiljejo vedno malo preje, kakor sadaje ure predno Je lisi zaključen. Za lorkOvo itevilko morajo bili dopisi v ured niitvu najkasneje do petka sjutraj prej sni leden. Za petkovo itevilko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopisa bras podpisa sa na ozira. — Roko pisov uredniitvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
crvoločni naziji ničesar vec vzeti. Vzeli so vse, kar je bilo."
Vse to kaže, da gospodarska ofenziva zaveznikov učinkovito deluje na nemške razipere. Kolikor bolj bo hud in učinkovit gospodarski pritisk na Nemčijo, toliko lažje bo poraziti Nemce z orožjem na bojnem polju. Manj ko bodo imeli Nemci blaga za vojno proizvodnjo, tem preje bodo prisiljeni k udaji. Cim manj bpdo imeli Nemci za pod zob, tem bolj hitro bo začelo vreti tudi v trdih pruskih bučah in odpor bo naraščal proti onim, ki vodijo Nemce v klavnice in na bojne pohode. General glad je najmočnejši general; kadar začne ta vladati, ne vzdrži pred njim nihče dolgo — tudi ošabni Nemci ne bodo!

NEKOLIKO. ZGODOVINE
P. Bernard Ambrožič
III.
škimi represalijami, da je tudi med njim zavladal popoln obup in zmešnjava. Prišlo je do tega, da brat bratu ni več zaupal. S tem nisem posegel v preiskovanje bolj oddaljenih vzrokov, ki segajo vse bolj nazaj v prejšnje čase . . .
"Kar se tiče Vašega vprašanja, zakaj se narod ne brani, naj Vam povem, da se NAROD ZELO BRANI, pa ne vedno na prav čeden način. Jaz tudi to pripisujem obupu. Rev. Mikuš pripisuje Mihajloviču, vsaj v glavnem, Ana Krasna pa — kvizlingom! Komu boste Vi to pripisali, utegnemo morda šele zvedeti. Sodim pa, da boste sodili razsodno, komurkoli boste že pripisali to žalostno reč."
Tako sem torej pisal Mr. j Zaitzu tisti dan. Svoje zaključke sem seveda naredil po ta-| kratnih informacijah, kakoršne j so pač bile. Sedaj vidim, da moji zaključki niso bili popol-
mo k Mr. in Mrs. RaziČu, je bila miza bogato obložena. Naj se torej prisrčno zahvalim Vam vsem v imenu nas vseh.
Maty Majcen. -o-
DOGODKI
mod Slovenci po
Glede nase "sloge" naj poudarim, da Snoj, Rev. Zakraj-šek, jaz in še kdo drug sioge nismo šele ustvarjali, ko smo prišli v Ameriko (jaz iz Kanade), ampak smo jo že našli. Cele mesece poprej je bila sloga že narejena v okrilju JPO,SS, ki se je bila že takrat začela zanimati tudi za politična vprašanja, ne samo za delo v pomožnem smislu. Čutili smo, da stvar ne pojde gladko. Saj je znano, da je bilo nekaj govorjenja in pisanja že takrat o "dvotirnosti". Toda vse je ka-> zalo, da je že prepozno. Tisti, ki so se bili že oprijeli. sloge, niso bili nikakor voljni, od nje odnehati. Bilo je torej treba iti složno in počakati, če pojde ali ne. Ako bi ne šlo, je bilo treba imeti na rokah dokaze, ne samo sumničenja, zakaj ne gre. Zdaj nam je jasno, da res ni šlo in da so imeli prav tisti, ki niso nikoli verjeli v slogo. 2e sam Adamič je pozneje dosti jasno pok&zal, da je bila sloga nemogoča. Pa o tem je bilo že dosti pisanja.
Jaz sam sem dosti dvomil o možnosti sloge. Toda ko se je začela kršiti in sem videl, da mnogi odločilni katoličani še vedno trdno verjamejo vanjo, sem se namenil, da jim po naj-boljših močeh prihranim veliko
plomatska ofenziva pa je iztrgala iz Hitlerjevega objema ™zočaranje' ako kako m°e°če-
več nevtralcev v Evropi in Južni Ameriki. Hitler je tako1S*,m IlapravA1 ra2n« v i» • i- i" 1- TT • t	.	J , skuse, da preprečim preglasno
bolj m bolj osamljen Veriga okrog njegove evropske proslavljanje partizanov na eni
trdnjave se sleherni dan zozuje m Hitlerja stiska bolj in strani, kakor tudi preglasno
bolj, dokler se ne bo stisnila in zadrgnila do kraja in Hit- razglašanje partizanskih na-
lerja zadavila.	pak na drugi strani.
Pred nekaj meseci so zavezniki spustili vročino svoje- Kar se tiče ravnokar omenje-
ga gospodarskega pritiska na Turčijo. Gospodje v Ankari ne "dru£e strani", bi mogla
so se sicer jezili, da so se jim široke turške hlače napenjale. ur?,dnika „ "Ameriške Domovi-
Pomagalo pa ni. L*ndon in Washington sta povedala Tur-
kom, naj se ravnajo po njunih željah, ali pa ne bodo dobili jih pisem ali privatnih pogovo-od Angležev in Amerikancev nobenega boba več. Turki so rov. Končni prav sta pa obdr-se posvetovali s svojim Alahom, računali in računali, in so žala ona dva, ne jaz.
IZZA KULIS MEDNARODNE POLITIKE
Naš državni department je objavil zadnji teden vest, da je Španija pristala na kompromisno pogodbo z zavezniki ter da je znižala izvoz tungsten rude, ki se rabi za po-žlahtenje jekla, da je bolj trpežno in vzdržljivo. Znižanje sega od 80 ton doli na samo 20 ton mesečno, kar znaša tri četrtine manj kakor dosedaj. Španijo so zavezniki pridobili za ta nastop s tem, da so ji dovolili zopetni uvoz olja in petroleja iz Amerike in Anglije.
Rudo, iz katere dobivajo tungsten, izvaža v Nemčijo tudi Portugalska. To se sicer čudno sliši. Portugalska je lani odstopila v korist Anglije Azorske otoke, da jih slednja uporablja za svoje baze, iz katerih nadzira plovbo na Atlantiku, pa tudi sovražno submarinsko delovanje od strani nemških submarinov. Zavezniki zdaj trkajo tudi na vrata Portugalske in bodo skušali poizvedeti tudi tu, zakaj bi se ne dalo Nemčiji odpovedati uvoza tungsten rude. Portugalci za enkrat navajajo razloge in izgovore, ki pa pri zaveznikih ne bodo zalegli in pritisk bo šel dalje. Na severu je Švedska. Tja sicer zavezniki ne morejo hoditi gledat na politično uro, "zato se V Stockholmu gibljejo nekam samostojno. Toda to bo samo toliko časa, dokler do Baltika ne prirjove ruski medved. Ko se to zgodi, bodo tudi v Švediji pihale druge politične sape.
Tako vodijo zavezniki stalno dve ofenzivi proti Hitlerju. Eno z orožjem na raznih frontah, drugo potom diplomatskih virov. Z orožjem so v teku zadnjih osemnajst mesecev vrgli Hitlerja iz Egipta, Libije, Tripdlitanije, Tunizije, Sicilije, Korzike, Sardinije in iz Južne Italije.
Mr. Zaitz mi je odgovoril med i noma točni. Toda eno je raz-drugim (18. marca 1943): j vidno iz pisma: Skušal sem po-"Da Vam brez ovinkov po- i sredovati in kar moč zabrisati vem, bil sem uverjep, da vsa ti-1 razne grdobije partizanov, da sta poročila prejemate iz Jugo- bi se naša "sloga" ne razbijala slovanskega * Informacijskega brez velike potrebe. To poudar-Centra. Vendar pa iz Vašega Jam zato, ker sem zdaj obdol-pisma uvidim, da imate še dru- žen, da sem bil jaz krivec nege zveze, in verjemite, da bi jih sloge od vsega začetka, tudi jaz rad imel z onimi, s ka- Prihodnjič še nekaj iz pisma terimi smo včasih nekoliko so- Mr. Zaitza meni in mojega delovali drug z drugim, ali so njemu, mi poslali krfj v objavo. Mogo- ! če imajo zveze s komunisti, a ti i nas nimajo radi. Ako bi neka-| teri njihovi poglavarji mogli, bi
ŠMARNICE IN DRUGO Sheboygan, Wis.
bržkone postopali z nami neka- L	PfCej Časa nih"
ko tako kot se dolži partizane.°glaSl1 °d b°m pa JaZ na"
"Vzrok, da se z Vašo pisavo ne strinjam, je radi tega, ker hujska. Kako je vendar mogoče, da bi tako veren narod ne mogel braniti svojih županov, svojih hčera, svojih voditeljev, predvsem duhovnikov, ko so
pisala par vrstic. Krasni maj je že, tu pa je še vedno hladno in nekako žalostno. Kamor greš, povsod otožnost. Ta nesrečna vojna je zmešala ves svet.
Tukaj v naši cerkvi imamo
vendar imeli Slovenijo še pod lepo Prožnost, noveno, vsaki Avstrijo, in posebno še pod dr. P°nedeljek v čast Materi Božji. Korošcem, popolnoma	T 1 * 1 *
Je res lepo in cerkev je precej napolnjena; seveda je skoraj polovica drugega naroda. Res je žalostno^* boka se nekateri ljudje tako malo zanimajo za cerkev, tudi ta strašna, nesrečna vojna jih ne preobrne. Ako bi le vedeli, kako so nam vojaki hvaležni za molitve, tudi oni molijo!
Ko sem pisala
imamo pobožnost vsaki teden za vojake od naše fare, sta mi s hvaležnostjo odpisala: "Mama, le molimo. Vi dobri ljudje doma, mi pa tukaj, da bi bilo
Glede onih, ki so začeli kmalu po Slovenskem Kongresu na vse grlo proslavljati partizane — v tem je bila namreč poglavitna in skoraj edina točka nesoglasja med nami — pa tu nekoliko več.
Poročila o početjih partizanov so prihajala še naprej tudi po Kongresu. Dobival sem jih iz raznih virov, tudi prav na-
nazadnje naračunali, di je pametnejše častiti tiste strice, od katerih se prejema odpustke, kakor pa one, ki le raje več vzamejo, kakor prineso in dajo. Odločili so se za Angleže in Amerikance in pred nekaj dnevi je Turčija okrnila svoj izvoz v Nemčijo.
Vsled teh ne malih diplomatskih in gospodarskih zmag zaveznikov so Nemci občutno prizadeti. Ni samo puška in top, ki zadene po nemških bučah, pač pa udari še veliko bolj občutno gospodarska politika po nemških glavah. Kajti čim bolj je nemško gospodarstvo prizadeto, in prizadeto je hudo s tem, da mu ni mogoče uvažati najpotrebnej- j ravnost iz starega kraja na moj ših predmetov, ki jih Nemčija nujno potrebuje za^ojno naslov- Ko se je kazalo, da bo proizvodnjo. Vsak košček rude, vsako zrno žita in vsak tudl SANS stoDiI *tftnrnppr,f™ fižol, ki ne pride v Nemčijo, je za Nemčijo hud udarec. Nemčija nikakor nima odveč raznega blaga. Že danes ji manjka najnujnejših rud za vojno proizvodnjo, jutri jih bo manjkalo še bolj, in to pomanjkanje bo naraščalo bolj in
bolj. Slo je, dokler so Nemci zasedali dežele po Evropi in sal zraven dolg komentar, kradli ter ropali vse križem in pošiljali domov. Za ndprej G!av?T° mi je bilo? da bi °P°Z°-ne bo več tako. Rusko žitnico Ukranno so imeli nad dvej"^1^ ^rtifa°nP*e st°pr°-leti. Zdaj so jo izgubili. Nevtralne dežele ena za drugo zakaj s tem prisilite nas, da odpovedujejo in znizujejo izvoz v Nemčijo. Po zasedenih mo morali javno postaviti pro^ deželah so vse'izropali in odnesli. Neki poljski podzemski tipartizansko fronto! list, ki je prišel v roke Rusom, je pisal: "Leta 1939 so bila Pomagalo ni. Potem sem po-
p o d
oblastjo?
"Sem take nature, da sovražim pokolja .c . A kadar se ljudje začno klati, organizirano ali pa v zmedi (v anarhičnih razmerah), tedaj se vprašam o vzrokih, kajti brez njih se ničesar ne zgodi. Zato ne obsojam le surovosti in krvoprelitja, nego vedno dostavljam, da to ne zadostuje, pač pa bi pomagalo le, ako se odpravi vzroke.
"Ne vem, kaj bi midva mogla pri vsem tem doseči. Zase vem le, da ne morem za enkrat drugega ko vsaj propagirati odpravo vzrokov za barbarizem. Dosti več tudi Vi v sedanjih razmerah ne bi mogli storiti."
Mr. Zaitzu sem odpisal dne 26. marca in dejal med drugim
tole:
"Zelo se strinjam z Vami, ko pravite proti koncu: Ne vem, kaj bi midva mogla pri vsem tem doseči, -r- Prepričan sem, da ZDAJ prav nič! Ravno radi tega sem se mesece in mesece trudil, da bi v tej reči naša javnost ne zavzemala stališča ne in kupovanjem Vojnih Bondov. za ne proti. Nič drugega ne do- Naj še omenim, kako smo se sežemo ko da razcepimo-še ti- imeli v Jolietu na K. S. K. J. sto, kar je bilo z največjim tru- j kegljaški tekmi. Mi iz Sheboy-dom majčkeno skupaj sprav- gana smo kegljali v soboto zve-ljeno. Zakaj sem ta poročila čer. Kegljišče se nahaja ven iz končno le objavil (v Barago- mesta. Bilo je še precej veselo
IZ DOMA SV. JOŽEFA Lemont,' 111.
Po dolgem Času se zopet oglašam v priljubljenem Am. Slovencu, čeprav nimam pisati zanimivih novic od tukaj, ker živimo vedno enakomerno in samotno življenje v miru in za-dovoljnosti in v duhovnem veselju, katerega svet ne more dati, ker smo £od varstvom sv. Jožefa v oskrbi naših redovnic č. sester. Pa zato še nismo pretrgale vezi z našimi ljubimi domačimi, z otroci in sorodniki in ne z našim ljubim slovenskim narodom. Še se veselimo z nji mi njih sreče in napredka, in se solzimo in žalujemo z njimi v času bridkosti in prevar; čuti mo z njimi in molimo za nje, za svoje rojake in za ves slovenski narod v domovini in tukaj v tej deželi. Veseli nas napredek tudi pri vseh katoliških listih, zlasti pa še pri Amerikanskem Slovencu in Novem Svetu, in tudi napredek pri Slovenski Ženski Zvezi, ki izdaja lep podu-čen mesečnik "Zarja", ki je res zanimiv, in bi ga morala vsaka Slovenka ali Slovenec čitati, in tudi biti članica te prekoristne Zveze, delovati za njen napredek, in tudi vse otroke deklice vpisati v to društvo, ki je najcenejše izmed vseh, in najbolj potrebno za naš narod, da še ne vtone v pozabljivosti naša mila slovenska beseda in pesem. Čestitam glavni predsednici te Zveze, Mrs. Prisland, in vsem odbornicam, zlasti pa še urednici Mrs. Albini Novak, ki tako izvrstno urejuje Zarjo. Bog jo živi in vse odbornice Zveze.
Veselimo se tudi našega julijskega izleta na naše hribe k očetom frančiškanom. Kakor lani, Vas željno pričakujemo vsi, posebno Vaše mladine, Vaših kadetinj, njihovega lepega petja in telovadnih vaj in Vaše lepe slovenščine. Vem, da ne bo nikomur žal, če bo prišel na
•	ta ^an Našega izleta k nam in
m kako da bo ^ žele] priti> kadar b(j
spet prilika. Čestitam Slovenski sinovoma v Ženski Zvezi na tolikem na-
South Pacific in v Italijo, da Ipredku in koristi za ves naš na
rod, ker vsi občudujemo to ustanovo, ko pri tako malem asesmentu za društvo vsaka, članica dobi še Zarjo. Je napredovala bolj, kot vsa druga
že skoraj konec tega strašnega društva in Jednote, ko je toliko pekla. ' Sin iz Italije mi piše,; denarja v tako malem času da molijo rožni venec vsaki spravila skupaj, in lahko daru-dan v zakopih. "Vojaški ka- je tem več v dobrodelne name-plan je mene izbral," pravilne. Pa rečete, da ženske ne "da molim naprej pri naši ba- znajo gospodariti. Čast, komur teriji. Da, molimo! Tukaj je čast! In ta gre naši Slovenski strašno. Smrt kosi na levo in Ženski Zvezi. Zato vse Sloven-desno. Fantje padajo kot muhe."
Vidite, dragi rojaki, v kakšni nevarnosti se nahajajo naši dragi, pomagati jim pa ne moremo z drugim, ko z molitvijo
Lausche
Cleveland, O. — V primarnih volitvah za guvernerja v Ohio je na demokratski listi zmagal naš župan Frank J. Lausche z ogromno večino glasov.
Krst
Chicago, 111. — V nedeljo 7. maja je bil pri Sv. Štefanu krščen Thomas John Dillon, ki je bil rojen 19. apr. in je sinček Mr. in Mrs. Dennis Dillon. Materino dekliško ime je bilo Cecilia Glavach. -
Ubit pri delu
Cleveland, O. — Dne 2. maja je bil pri delu ubit rojak Frank Bergach, star 38 let, stanujoč na 15610 Holmes Ave. ko je v to^sarni General Electric Service Center, 4966 Woodland Ave., popravljal električni motor. Našli so ga mrtvega na tleh. Sodijo, da je šlo skozi njegovo telo 440 voltov električne sile. Pokojni rojak zapušča ženo Mary in 16 mesecev staro hčerko Connie.
Iz vojnega ujetništva
Milwaukee, Wis. — Iz ameriškega vojnega ujetništva se je oglasil svojim sorodnikom, stricu Franku S. Ermencu v West Allisu, in Antonu Volov-leku v Port Washingtonu, Slovenec Jože Ermenc, p. d. Krz-narjev Joško iz Meliš v gornji Savinjski dolini. Zajet je bil kot nemški vojak v Afriki. Piše, da je bilo ž njim vred ujetih še več drugih Slovencev, ki jih je Hitler po sili vtaknil v nemško uniformo.
Rojak žrtev nesreče
Johnstown, Pa. — Pri delu za Bethlehem Steel Corp. je postal žrtev nesreče rojak Joseph Juh, star 63 let in doma iz Primskovega pri Litiji na Dolenjskem. Zadel ga je vlak. Pred 25 leti je živel v Clevelan-du, O., kjer zapušča brata, bratranca in štiri sestnčne.
Čuden slučaj! Pokojni Joe je poslal svojega brata, ki je nevarno zbolel, v bolnišnico v Cleveland. Zdravniki so rekli, da ni pomoči in da so mu dnevi šteti. Pa se je pripetilo, da je nesreča zadela Jožefa in zdaj ga ni več, medtem ko njegov nevarno bolni brat, ki je prišel v bolnišnico umret, še živi.
SANS stopil stoprocentno na partizansko stran, nisem mogel tistih poročil obdržati le zase. Meseca februarja 1943 sem jih nekaj objavil v znanem Baragovem Svetilniku in napi-
v teh resnih časih.
Kakor pravi stara pesem "dokler slovenski rod biva, po zemlji hod'," je res povsod prijaznost in milo slovensko petje.
ke v to prekoristno Zvezo, da nas bodo tujci občudovali kot doslej, še za naprej. Bog živi Slovensko Žensko Zvezo, ker je tudi na katoliški podlagi.
Sprejmite vsi čitatelji in či-tateljiee Amerikanskega Slovenca iskrene pozdrave, kakor tudi Slovenska Ženska Zveza in vse njene članice od Vaše udane
Mary Toleni.
-o-
PVT. FRANK SLANA POGREŠAN North Chicago, 111.
Alderman in Mrs. Math Slana Sr. iz 1045 Wadsworth Ave.,
Lt. Joseph Volk padel
Youngsotwn, O. «— Rojak Peter Volk iz 760 Fairgreen Ave. je dobil od vojnega oddelka obvestilo, da je njegov sin Lt. Joseph Volk padel v bojih na otoku Bougainville dne 26. marca. V pacifiškem okrožju se je nahajal od maja 1942, k vojakom je bil poklican v januarju 1941, poročnik pa je postal 30. jan. 1943 na Fiji otokih, kjer je dovršil oficirsko šolo. Bil je tudi na glasu kot izvrsten pevec. Zapušča očeta sedem sester.
335
Prepevali smo in res pozabili t North Chicago, 111., sta prejela Wire Co.
Waukegan Eagles. Prej je bil zaposlen pri American Steel &
Zdelo
Nevtralne dežele ena za drugo zakai stem nrisiii+P n« ri« h« •----; :?~ -----~ -—
--	-	• 6	„ P°Iotil večinoma vseh OBUP,
saj niso vedeli, kaj zdaj. Mno- la v starem kraju na Brezjah
trn «f> iih a XT aKiIIMI	nl/\ T a	Hf__i ____ ♦ rr	- .
vem Svetilniku), sem povedal v svojem komentarju. Najrajši bi videl, da bi bilo s tem o-pravljeno . . . Partizanstvo v resnici zlasti v svojem začetku
ni bilo zgolj kako "banditstvo",	............... ^ ^^ ^
toda vsa akcija je imela to ne- na resne čase za par ur! Hvala obvesti7o"od voji^
srečo, da se je začela prenaglo, dobrosrčnim gospodom iz Chi- Washingtonu, da je bil njun sin
^ v PriPfV' brezl ka" cage' ki so nas PelJ'ali nazaJ v Frank Slana pogrešan v bojih.	Je uozivei v oojin na
kega strokovnjaskega vodstva mesto, ker taksije je bilo težko Nastanjen je bil blizu Nove Južnem Pacifiku. Potem pa
^Weri da BO vot^t ^f	^ & V ^ Gvineje * S€ je vd*ležil bitk	tednov ni bilo nobene
CAS Zt / ? vensko cerkev k maši. Vsa čast blizu otoka Rambutyo nekje besede od njega, dokler ni pri-CAb K-UJsiiiC. Ko je prišlo iz- tamkajšnjim Slovencem. Cer- na Južnem Pacifiku, ko so ga šlo obvestilo treznjenje glede te zmote, se kev imajo krasno lepo. "
se mi je, kakor da bi se nahaja-
skušal na znotraj, od osebe do osebe. Ko je na primer Mr. Zaitz, urednik Proletarca, tiste
pogrešali.
Pvt. Frank Slana je bil eden
Ni še dolgo, kar je pisal domov in omenil razne podrobnosti, kaj je doživel v bojih na Južnem Pacifiku. Potem pa okrog pet tednov ni bilo nobene a, <
od vojnega oddelka.
Njegov brat Edward je tudi
go se jih je v obupu podalo La-ipri Mariji Pomagaj. Ko pride hom in od teh je bilo mnogo de- mo ven iz cerkve, je pa dež ta-portiranih ali celo ustreljenih, ko padal kakor za stavo. Kaj služiti Nekateri----------" 1 1 '	----
prvih, ki so se prostovoljno vpi- pri vojakih in se nahaja pri sali v vojaško službo iz North obrežni stražni v Mehikan-Chicage. Stricu Samu .je začel skem zalivu v Alabami. Tudi 29. , novembra 1940. on je že okrog dveh let v,vo-
naša dvorišča polna gosi, kokoži, prašičev, in pašniki ao bili polni krav in juncev. Zdaj je vse prazno. Preje so ofr
jutrih petelini kikirikali od enega konca Poliske do druge-. K. ^	0 . ,	------ ------------------ - -- uo-osnovno soio Matere Kozie ka-
ga. Živina je mukala, drobnica meketala. Zdaj se ne ču-1 no'mltom^	r°*° fUgih je pa rajši šl° v H> pa prišle tja' ko dež tako kor tudi Waukegan Township
je drugega kakor le krik murnov in ščurkov, po dnevi pa šku „	sem mu'pi"^blndHi Liudftvo^t'L80^ Z°Pet "eiale dobro" High s<*ool. Spadal je k dru-.tudi brat pogrešanega Frank*
žalostno kavkanje kavk, krokarjev in vran. Zdaj nimajo sal privatno piZo i™	Pa m^^ga rojilka Mr. Erjavca, ki,štvu najsv. Imena, društvu svjsiane.
^Kateri so se — istotako v pa sedaj? Povabljene smo biie Star je 26 let . in je dokončali jaški službi ^fnn	ZaP1??U ' k znancem.za kosil°- Kako bo- osnovno šolo Matere Božje ka-! Math Slai
Slana Jr., iz Jolieta, 111., gl. blagajnik pri KSKJ, je
in razložil, [tem tudi toliko, trpelo pod la-[nas je zapeljal tja. Ko pride-; Jožef a št. 53 KSKJ in društvu
iT iife Poročevalec, jf

Torek, 16. maja 1944
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran
STRUPENE KACE PLEŠEJO
Neki angleški potnik, ki je potoval po Indiji objavlja gvo-je utise, ki jih je dožifel v Indiji in zanimivo piše o Indijcih* ki se igrajo z življenjem. O vsem zanimivo piše tako-le:
"Vsako leto umre v Indiji dvesto tisoč ljudi od kačjega pika." V poročilih angleško-indskega kolonijalnega urada najdemo to strašno vest, ki nam jasneje kakor vsi primeri dokazuje, kako nevarne so ind-ske kače. Najnevarnejša in nam hkratu najbolj znana je kobra ali naočarka, ki ima to ime zaradi očalom slične risbe na glavi. Stari Portugalci, ki so prvi raziskovali bajno Indijo, so jo imenovali "cobra di capel-la'\ po slovensko — "klobu-čarka", ker ji v razdraženosti nabrekne vrat tik pod glavo v obliko klobuka. Od njenega u-griza umre odrasel zdrav človek v dveh minutah, če ni pri roki učinkuj očega protistrupa. Revni indski drvarji, zlasti pa otroci nimajo niti pojma o raznih serumih in injekcijskih brizgalkah, zategadelj vsi ti siromaki od kačjega stika umro.
Grozljiva pesem piščali
Prav zaradi tega, ker je kobra najbolj nevarna, so si jo krotilci kač izbrali za svoje u-metnije. Čarovnik ali kačji ro-tilec ima pred svojima prekri-žanima nogama vrečo ali pleteno košaro, kjer čuva nekaj odraslih naočark. Ko odveže vrečo ali pa odpre košaro, igra na svojo piščal preprosto, strahot« no javkajočo in cvilečo melodijo. Čez nekaj trenutkov zleze kača iz svoje kletke, se splazi tik pisk a j očega Indca, dvigne glavo in se sikajoče zažene proti njemu. Njene kretnje sledijo taktu piščali. Čarovniku se dajo kače brez odpora prijeti, ko jih spravlja nazaj v košaro.
Tisti, ki po navadi VeČ vedo, pravijo, da so čarovniki tem kačam izdrli strupena zoba in ju tako napravili nestrupena. Tako početje bi pa ne imelo zaželenega uspeha, ker tičita tik za strupenima' zoboma še dva druga, ki prevzameta v hipu, ko bi sprednja nasilno izdrli, njuno funkcijo. Razen tega pa izdiranje teh strupenih zob nima smisla, ker ostane v kačjem žrelu še zmerom vrečica s strupom. Če bi hoteli kačo imunizi-rati, bi ji morali torej odstraniti to vrečico, toda s tem bi kačo umorili.
V Hagenbeckovem zoološkem vrtu se je nekoč pojavil indski rotilec kač, ki je prispel z odpravo slonov iz Indije. Pred nami je izvlekel iz kačje kolibe odrasle kobre, ki so plesale na njegovo povelje. Vsi smo vedeli, da so kače zdrave in imajo vse svoje zobe; zaradi tega smo moža še natančneje opazovali. Med predvajanjem smo si večkrat ogledali to ali ono žival, ali ima res vse svoje čekane. Ugotovili smo, da so vrečice s strupom zvrhoma napolnjene.
Čarovnik zaklinja plazečo se smrt
Singhar Madeo ima svojevrsten način za odgajanje kač. Vsako kobro, ki smo mu jo pokazali, je spretno in z naglim gibom zagrabil tik za glavo in jo prav tako ročno potisnil v košaro. Nekaj korakov za košaro se ge vsedel na prekrižani nogi in momljal dobre pol ure nerazumljive besede, ki so nekam pomirjevalno vplivale na strupene plazilce, ker so se ti Že po prvih njegovih besedah umirili in so h koncu ležali negibno v košari. Šele zdaj je pričel Singhar piskati na svojo piščal. Strašno cvileči in gluše-če čjvkajoci so bili ti glisovi. Čim dalj*je piskal, tem živahnejša je postajala kobra v košari, dvigala je glavo in se končno splazila na tla. Oči je srepo upirala v nebrižno piskajočega
Indca, a tudi on jo je točno o-pazoval. Nenadoma je piščal ostro zažvižgala, hkratu je pa še Indec z usti oglušujoče pri-žvižgaval. V tistem hipu se:je kobra vzpela in z vratnimi mišicami napra,Vil& "klobuk".
Mi smo se seveda na mestu umaknili za nekaj korakov, kajti to stanje pri kači je znak, da je razdražena. Videli smo, da bo v naslednjem hipu napadla. Toda Singhar je mirno piskal svojo strašno melodijo. Niti takrat, ko je bila kača s svojo glavo samo še pol metra od njegove, se ni premaknil. Kača je nihala z glavo z desne v levo, Indec je pa s svojo piščalko točno sledil nihljajem njene glave. Opazili smo, da ji pon ja Indec svojo piščal za vgriz. Strupene kače pičijo le v gibajoče se stvari. Nenadoma je kača zagrizla. Bliskovito, po navadi tako hitro, da smo komaj opazili, je šinila glava naprej in se v hipu spet umaknila. Singhar je nebrižno in z največjim mirom piskal dalje, kajti kača je vgriznila v trdo lončeno piščal, kar jo je silno za* bolelo. Drugič ne bo vgrizla v tak trd predmet, to je Singhar dobro vedel.'Pri vsej stvari je umetnost le v ročnosti in spret~ nosti krotilca, ki tako rekoč tišči svojo trdo piščal kači v žrelo. Paziti mora seveda, da mu pri tem ne zagradi roke. Plazil-ka je postala kajpada zaradi tega čedalje bolj razdražena in je nihala z glavo vedno hitreje z leve v desno. Tudi Indec je pospešil takt svoje pesmi in nihjaje svoje piščali. Čez nekaj dni se je kača prepričala, da je šl^oda vsakega truda, če bi se zaganjala in grizla v to trdo piščal. Usločila se je še' vedno, klobuček ji je še vedno nabreknil, toda grizla ni več, pač je pa plesala, kakor ji je mojster požvižgaval.
Strašna zapestniča
Ko se je žival tako privadila Singhar ju, si jo je drznil oviti okrog vratu ali pa okoli gole roke. Če zagrabiš belouško ali kakšno drugo nedolžno kačo za rep in jo zanj hipoma dvigneš, da ji visi glava navzdol, se takoj vzpne in se ti ovije okoli roke. Toda nobena strupena kača tega ne zmore. Kadar jo obesiš z glavo navzdol, je igrača v tvoji roki in ostane negibna v tem položaju. To dejstvo je izrabil Singhar z veliko spretnostjo v svojo korist. Kače je dvigal vedno tako, da so jim glave visele navzdol. 2ival se je počutila skrajno neudobno in ji je menda kar odleglo, ko si jo je ovijal krotilec okoli roke. Nikoli ni pri tem sikala ali skušala gristi.
Nekoč se je pa Indcu vendar tudi ta trik ponesrečil. Pred Singharjem je spet plesalo nekaj kober, ki. so se pa nenadoma med seboj spoprijele. Strup enakim živalim ne škoduje, le od ugrizov jim ostanejo ostudne, težko ozdravljive rane. Singhar jih je spretno ločil. Eno je zagnal v košaro, dočim je držal drugo nebrižno stisnjeno pod komolcem. Nenadoma se je pa stresel, iztrgal kobrino glavo iz lehti in jo v loku zagnal v košaro. Kača ga je dvakrat ugriznila tik ob komolcu. Samo štiri kaplje krvi so bile znak smrtonosnih ugrizov. Poklicali smo takoj zdravnika in stekli po injekcijsko brizgalko s serumom proti kobrinemu strupu. Indec je pa med tem z največjim mirom vstal, pobasal še ostale kače v košaro in jo pokril.
Indsko čarobno zdravilo
S prijaznim nasmeškom nas je z zdravnikom vred odpravil i 'Smujcn.il v svjojo;sobdco,' kjer je iz kovčega privlekel majhno steklenico s temnorjavo tekočino. Privoščil si je tega napitka točno en požirek. Niti za kapljo več, niti za kapljo manj.
Zahvalil se nam je za prijazno pripravljenost in izjavil, da bo drugo jutro že zdrav ko riba. Nato je legel. Zdravnik je sedel ob. njegovi postelji vso noč. O polnoči je Singharja stresla lahna mrzlica' in roka mu je nekoliko otekla, toda proti jutru je Singhar trdno zasmrčal. Obedoval je Že z največjo slastjo svoj riž. Bil je spet popolnoma zdrav in čil. Okoli ugriza se je rana malo ognojila, čez nekaj dni je pa odpadel kos mč-sa ob ugrizu v velikosti ene in-če na okrog. Sličnih brazgotin je imel že več po rokah, kar je dokaz, da jo je že večkrat iz-kupij.
Tajnosti svojega Čarobnega zdravila nam ni hotel za noben denar izdati. Zdravila ni še preiskal noben evropski kemik in nam je njegova sestavina po-sem neznana; diši pa močno po dišavnih zeliščih. Singhar nam je povedal, da si ga krotilci pripravljajo po tajnem receptu za svojo lastno rabo. Vsak Indec, ki potuje z odpravami v Evropo, nosi steklenko takega zdravila s seboj — in vsak vodja indskih umetnikov in čarodejev ve, da nobenega teh junakov ne pripraviš do tega, da bi-se poigraval s kačami, če mu je pošlo to čarobno zdravilo. Zaradi tega vprašajo vsakega krotilca kač, preden pojde na evropsko turnejo, kolika je količina njegovega čarobne-
ga zdravila, da lahko vsaj na oko presodijo, za koliko časa kaže takega tiča angažirati.
Singhar sam je bil zaradi pogostih ugrizov že dokaj nesprejemljiv za kačji strup, kljub temu pa ne bi odnesel zdravih peta, če bi ne nosil s seboj svojega čudodelnega napitka. Tokrat ga je ugrizla kača sredi poletja, ko je strup mnogo jačji in hitreje deluje nego pozimi ali jeseni. Ista kobra,.ki je prejšnji dan ugrizla Singharja, je ubila drugi dan dve veliki podgani in odraslo kuro, ki so že v 70 sekundah izdihnile. To je jasen dokaz, da je bila žival izredno močna, in zdrava.
Mi se pa nismo mogli- dovolj načuditi novi skrivnosti čarobne Indije, ki nam ostane s svojimi nerazrešenimi tajnostmi zmerom dežela mistike in Čaro-dejstva.	ujmeM*.
-o-
PAJKI POMAGAJO BOMBARDIRATI BERLIN
Ljudje imajo vsake vrste o-pravkov, toda če je kako delo nenavadno, potem je gotovo nenavadno opravilo, ki se ž njim peča neka Mrs. G. G. Gillette v San Antonio, Texas. Do sedaj je nabrala okrog 400 velikanskih črnih pajkov (black widow) in jih poslala na farmo ali gojilnico za pajke v Kaliforniji. Kaj pa tam delajo ž njimi? Na to vprašanje je mogoče le delno odgovoriti,
Vblag spomin

OSME OBLETNICE SMRTI »ga ljubljenega In nepoubljenega tin* in brata
LOUIS C. VERBIC
Minulo že osem let,
odkar Te črna xemlja krije. ' '
V	najlepši dobi osemnajst let si moral laputtili »vet.
V	tihem grobu tam počivaš in večno spanje spiš.
Me mile prošnje ne solse Te is tega sna več ne sbude.
Predragi Lojse. le mirno spi, t rojstni hladni semljicL
V	življenju bil si nam vset, po smrti sdružimo se spet.
Žalujoči ostali: JOSEPH in APOLOlflA VERBIC, starši; brat in JolisL I1L. 16. maja 1944.
ker so pri tem neke vojaške
skrivnosti. Končne pa pride do
tega, da omenjeni pajki pomagajo ameriškim letalcem pri bombardiranju Berlina.
Kako je to mogoče? Pajče-
vina, ki jo splete j o taki pajki je nenavadno močna. .Niti v njej so močnejše obenem pa veliko tanjše in finejše kakor svila, ki jo napravijo svilo-prejke. Letalci uporabljajo posebne vrste daljnogled — "bombsight." Za križne črte v žarišču takega daljnogleda se uporablja fina pajčevina.
Jurčič pripoveduje, kako so imeli na Višnji gori polža priklenjenega. To kajpada ni bilo nikoli res, resnica pa je, da imajo na pa j Čji farmi v Kaliforniji pajke priklenjene, oziroma vsaj nekako osedlane in privezane, da ne morejo pobegniti. Imajo jih tudi izvež-bane, da predejo gotov čas. Kakor hitro začne pajek proizvajati svojo nit, jo je treba u-jeti in sproti lepo navijati na klopčič.

Delo m dobi pri nEvedcnih tvrdkah Read help wanted Ads!

HELP WANTED — MEN
MEH ZA SMEH
FILIP MjAKEDONSKI
Kralj Filip je pisal Lakede-moncem: "Ako pridem v La-kedemon, bom požigal in rušil."
Lakedemonci so mu v odgovor poslali pismo, v katerem je bila samo ena beseda: "A-
FORD IN OSEL
Na cesti stoji Fordov avto. Mimo pride osel, ki ni še nikoli videl Forda, in ga vpraša:
"Kaj si pa ti prav za prav V9
"Jaz ? Avto"
'Tako? Potem sem pa jaz najmanj konj!"
V GLEDALIŠČU
"Zakaj pa take navdušeno ploskate? Saj ste vso predstavo prespali!"
"Ravno zato! Že tri dni in tri noči nisem zatisnil očesa. Rečem vam, ta drama je imenitna. Boljša od najboljšega uspavalnega sredstva."
KRATKE VESTI
'W M MS JB I
ZAKAJ
je telefone tako težko dobiti
Telefonska obrat je globoko v vojni in gre vedno globlje vanjo.
Koliko dalje prodrejo Ameriške sile, toliko več stikov, električne žice in telefonov p o tvebuje jo. Ljudje dome jih pa tudi hočejo.
Od začetka programa Narodne Obrambe ▼ 1940
vojne
vajalce in največ drugih. V splošnem je po zaslugi Bell Sy»tema že 4% i*Ui.
ILLINOIS SELL TELEPHONE COMPANY
jona dodatnih telefonov v rabi.
Opremo, da je bilo mogoče vse to doseči, smo vzeli iz zalog, ki so sedaj do malega izčrpane. Za civilno uporabo ne moremo ničesar več izdelovati. Zato ne moremo ugoditi naročilom tako hitro, kakor bi radi.
Če ste Vi eden tistih, Id čakajo, vedite, da se bomo zavzeli za Vaše potre-
T
—	Washington, D. C.—Zveza ameriških Poljakov je vložila pri državnem departmen-tu tajniku Hullu oster protest proti temu, da sta obiskala Budijo znani poljski duhovnik Rev. Stanislav Orlemanski in profesor Lange; Orlemanski j a proglašajo ■ za komunistinčega pristaša.
—	New York, N. Y. — Nad 100 poljskih duhovnikov se je sestalo v tem mestu, da pomagajo od vojne prizadeti Poljski, posebno pa še obnov katoliške cerkve na Poljskem. Za vodilo pri povojni uredbi Poljske naglašajo pet mirovnih točk, ki jih je objavil sv. Oče pred kratkim.
—	Stockholm, Švedska. — Brzojavke iz Helsinki pravijo, da ruski bombniki že drugi celi dan napadajo iz zraka mesto Kostka na južni obali Finske in da je topničarski. ogenj na Karelijski ožini postal nekoliko bolj živahen.
1
HELP WANTED — MEN
FOR
Classified snd . t Display KL Department Phone CENtral 4065
HELP WANTED — MEN
HELP WANTED — MEN
LABORERS WANTED
Chicago Alloy Products 1907 SO. WASHTENAW
(2700 West)
MACHINISTS Tool and Die Makers
Upholslsr*. Fi WITH OR WITHOUT EXPERIENCE GOOD WAGES-ESSENTIAL WORK PLENTY O F OVERTIME
S. Karpen & Bros. 636 W. CERMAK RD
BUSMEN EXPERIENCED
Apply
EMPLOYMENT _ OFFICE
THE FAIR
WANIU)
TWO SHIRT PRESS OPERATORS
(we use air-presses) and
TWO SHIRT . FINISHERS
66 cents per hour to start.
10 minute rest period
every day Clean, Airy Place to
Work. Congenial Working Companions APPLY 1158 WEST 18th STREET
MECHANICS WANTED
WANTED—Txamt and axis nan who can operate Baer equipment. Also good sill around mechanic. See Mr. SCHOLL SCHOLL MOTOR SALES, Inc. 7023 So. Halstod
MEN AND WOMEN WASH MAN — EXTRACTOR MAN
GENERAL LAUNDRY HELP Flat Work Folders — Shirt Press Operators — Top Pap HOURS: 7:80 A. M. to 4 P. M.
4 P. M. to 11 P. M. Mattmiller Laundry Co. 1637 W. CERMAK
MEN FOR AUTOMATIC SPRING OPERATORS
40 Hour Week — Plenty Overtime These are not wartime fobs PERMANENT WORK
INDUSTRIAL SPRING CO. 1632 No. WeUs St.
OPERATORS WANTED ON INEXPENSIVE DRESSES You can make S90—$40 or sx
Paid vacation — Steady work
PRINCESS DRESSHOUSE, Inc. 229 So. Market St., T FL
ft CARS WANT3D,
MUST. HAVE 200 CARS, of age or condition. WILL PAY HIGHEST PRICES. Will come out. CALL WENTWORTH 2711. Alter 6:00 P. M. and on STEW. 6M6
C. & N. W. R. R,
FREIGHT HANDLERS PIECE WORK COMPENSATION
FREIGHT STATION
. KINZIE ST.
See H.L. BROWN
rs
And General Factory Workers
Good Pay
& KARPEN & BROS. 1
636 W. CERMAK RD.
PLATERS HELPERS —
EXPERIENCED	|
Also light factory work —
work -Plenty of orertimt POST WAR SECURITY
Arrow Plating Co. • 1 1615 W. LAKE ST.
WANTED 8HAKERS, FEEDERS, FOLDERS and PRESS OPERATORS
CHICAGO WET WASH LAUNDRY 2901 MONTROSE AVE. JUNiper 0000
WANTED

A MECHANIC
AND
LUBRICATION MAN
5 and One-Half Days a Week GOOD PAY
APPLY
LOGAN SQUARE
SALES and SERVICE 2505 Milwaukee Ave. CHRYSLER-PLYMOUTH FACTORY DEALERS
HELP WANTED — WOMEN
GIRLS OR WOMEN LIGHT FACTORY WORK NO EXPERIENCE NECESSARY FULL OR PART TIME ? PAID REST PERIODS GOOD SALARY
Apex Plating Co. 1553-55 W. FULTON
H
HELP WANTED — WOMEN KITCHEN HELP
Maid. Dishwasher and Potter
Apply	j
CHILDRENS* V Memorial Hospital 2412 ORCHARD STREET
Entrance	*
(Basement Level)
University of Chicago
NEEDS	I
Hospital Helpers — Nurses aids — Tray Girls — Vegetable Girls — Moppers — Csfcttns Girls — Day and N&t Wall Wesbers — Perma, neat Work — Good Salary. TWO WEEKS PAID VACATION Apply 956 E. 58th St. Room 201!
WAITRESSES
Attractive Hours '£
GOOD SALARY f]
Uniforms Furnished j; Steady Positions Available
NO PREVIOUS EXPERIENCE . NECESSARY
APPLY EMPLOYMENT
OFFICE	^
THE FAIR

HIŠE NAPRODAJ
NAPRODAJ IMAM
2-stanovanjsko zidano hišq po 5-6 sob; centralna kurjava, za 2 kare zidan "garage". Nahaja se na 6604 So. Drexel Ave. Cena je $8,000;
2-stanovanjsko leseno hišo, bejzment, novi furnace; rent dona&a na mesec $88.00. Cena je $6,600. Treba je le $1,500. prvega plačila.
Imam tudi več "Bungalowfe" v Berwynu. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite številko telefona "Berwyn 4979-R — Louis Gradishar."	,«
Nadalje imam tudi več hiš naprodaj v Lawndale okraju in drugod.	! #
se obrnite na:;
So. Central Park Ave., 111. Tal. Lawndale 1545. Po 6. uri zvečer je Res. telefon Rockwell 7196.
if
F Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 16. maja 1944
Preizkušena ljubezen
Roman. — Iz francoščine prevedla K. N.
0 o oc 00 c ooockk
"Moja ljuba mala," je mrmral nežno, "zakaj ste me prestrašili? Jutri bom odšel, toda nikar ne pokvarite sreče, ki nama jo je usoda naklonila danes, za nekaj ur..
Margarita je kajpak stala za njim in napeto vlekla na ušesa gospodove besede. Žal pa ni mogla ničesar slišati, kakor samo izredno nežnost njegovega glasu. Tako ni svojega gospodarja še nikoli poslušala govoriti.
Morda je Moreno mislil, da sliši Orana te nežne besede ljubkovanja, morda so mu pa le nehote zdrknile z jezika? Margariti je bilo tako vedenje njenega, sicer tako zapetega gospoda zelo povšeči. S solzami v očeh je gledala, kako se Moreno trudi, da bi neznano gospodično obudil v življenje.
Ob dotiku mrzle vode se je Orana zdrznila. Nato so se pričele njene blede ustnice gibati, toda niti glasu ni spravila čeznje. Naposled je odprla oči. Začudeno je pogledala okrog sebe. Kje vendar je? In kdo je ta ženska, ki se ji tako prijazno smehlja?
Med omedlevico in med resničnim življenjem preživi človek trenutke, ki bi jih še najlaže primerjali s polsnom. Tudi Orana se ni mogla takoj zavedeti, kje je. Vse se ji je zdelo tako čudovito lepo, da je ni prav nič spominjalo na resničnost. Ubogo dekle se je kar balo zbuditi se, boječ se, da bi te lepe sanje skopnele, in da bi se spet zavedla v kruti resničnosti, med ujetnicami in surovimi miličniki.
Moreno ni hotel z nobeno besedo motiti tišine. Samo oči je ljubeče upiral v to mlado, prestrašeno bitje, ki je zdaj pričelo drhteti po vsem telesu, kakor srna, kadar jo lovec od blizu zasači v gozdu.
Margarita je stopila bliže in. ji ponudila kozarec s krepilnimi kapljicami:
"Kako je, nina (dušica) ? Najbrže bolje, kajti zdaj so vaša lička že nekoliko rdeča."
Orana je počasi pila zdravila. Margarita se je obrnila k Morenu, pomežiknila in strokovnjaško dejala:
"Zelo lepa je, dušica uboga!" "Si, si (da, da)! je potrdil mladi mož, ves vesel, da se Orani obrača na bolje.
"Mislila sem, da se boste poročili 3 Kar-mencito?" je nadaljevala Margarita. "In zdaj ste pripeljali domov čisto drugo."
" 'Ljubav doma je pri ciganih, sila nobena je ne zatre!' poje Karmen v Bizetovi o-peri," se je odrezal mladi mož. In sanjavo je pristavil:
• "To dekle je moja poslednja muha . . . res prav neverjetna muha!"
Ob pogledu na ležečo lepotico s priprtimi očmi je še enkrat v duhu preletel vse dogodke, ki so bili vzrok, da je postala njegova .., Hkrati se je spomnil na svoj jutrišnji odhod na Mallorco. Ponovil je tiho:
Margarita je bila vajena-gospodarjevih muh in nenavadnih domislekov. Vajena je bila, da se je pozno ponoči vračal domov z ljubezenskih sestankov, ali da se do poznega dopoldneva sploh ni vrnil. Bila je celo zadovoljna, da je bila v tej vojni vihri na varnem pri tako premožnem gospodu. Samo ene.- stvari še nikoli ni videla pri mladem gospodu: da bi tako-občudovaje strmel v nekoga, kakor je strmel nocoj v to lepo dekle, bolje v to lepo ženo.
Ni mogla premagati radovednosti, da ne bi vprašala: "Menda ni Španka, kaj ne? Takšna je kakor so Francozinje. Zdaj razumem, zakaj je nisem nikoli prej videla z vami. Spoznali ste jo tam doli, mar ne?"
"Da, tam doli," je odgovoril resno mladi letalec. "Vojna naju je ločila, moja zaročenka je prišla za menoj. Margarita, ljubezen je nepotrpežljiva!"
"Razumem, gospod," je dejala vrla ženska, prepričana, da govori Moreno čisto resnico. "Toda mlada dama se je morala precej prestrašiti naših čudnih razmer...
Naj se nas Bog usmili! Res ne vemo, kam plovemo ..."
In ne da bi bil mogel mladi mož prekiniti veletok njenih besedi, se je obrnila k Orani in nadaljevala:
"Oh, dušica moja, zahvalite se vsem svetnikom, da ste dobili takšnega moža. Junaka, slavnega po vsej Španiji! In še tako dobrega povrhu! Kako velikodušen je! Ne bom rekla, da je velikodušen kakor kakšen princ, teh je že premalo na svetu.. Toda ne smete mu stopati na prste. Naš gospod se hitro ujezi. Toda eden tistih je, ki imajo vseeno zlato srce. Pri njem zmerom veš, kaj misli... In tudi to je nekaj vredno, kaj ne?"
Ne da bi bila pustila, da bi ji kdo segel v besedo, je klepetala dalje:
"Toda s takšno golobičico, kakor ste vi, senora, bo nas gospod kakor jagnje. Zdaj, mala moja, zberite vso svojo energijo. Vojakova žena mora biti energična in pogumna !"
"Boljše manj kakor preveč," se je tedaj vendar že oglasil Moreno. "Margarita, vedeti morate, da sem se zaljubil v Orano zaradi njene nežne šibkosti in ne zaradi energicnosti."
"Oh, senor! Pa menda ne boste trdili, da ljubite bleda lica in otožne obraze?"
"Tega nisem rekel. Vendar je mnogo odtenkov. Priznam pa, da ljubim ženske, ki znajo biti res ženske. Ne maram 'ama-conk'! Rajši vidim svojo Orano ob najinem slovesu s solzami v očeh in žalostno, kakor da bi se prisiljeno smejala in dejala: 'Le pojdi v smrt, dragi, moje misli te bodo spremljale tudi onstran groba!'"
Margarita se je od srca nasmejala, kajti njen gospodar je spremljal svoje predavanje o ženskah s kaj smešnimi in nenavadnimi gibi.
"Vi se znate vselej' dobro odrezati, go- -spod," je vzkliknila s še vlažnimi očmi od smeha. "Mala gospa je pa že čisto dobra. Samo trenutek počakajta! Pripravila vama bom imenitno poročno večerjo! Upam, da je senora vajena španske kuhinje?"
"Kajpak, Margarita, ona ima rada vse, kar imam jaz rad. Zadnjič sva si privoščila špansko zakusko. Oblizovala se je še bolj kakor jaz. Kaj ne, nina mia?"
"Da, da," je zašepetala Orana. Toliko govorjenja jo je nekoliko zmedlo.
"Margarita, prinesite večerjo sem, v najino sobo. Ne želim, da bi naju motili! Samo hitro se zasukajte, kajti lačen sem kakor volk!"
Oranin pogled se je tisti trenutek z grozo ustavil na njegovih očeh. Kako je dejal pravkar njen rešitelj: "Prinesite večerjo v najino sobo ... Ne želim, da naju bi motili ..."
Mlada žena se je pričela vpraševati, kako se še utegne ta komedija razplesti. Na srečo se je tedaj letalčeva gospodinja že obrnila in odšumela v kuhinjo. Bila bi pač presenečena, če bi prestregla njen pogled, tako malo podoben zaljubljenim pogledom mladih novoporočencev.
IX.' I
Ko je Margarita odšla, je stopil Moreno k enemu izmed dveh oken in ga odprl na stežaj. V sobo je zaplal mehak večerni zrak, poln opojnih južnih vonjav. Utegnilo je biti okrog šestih. "Hm, kaj menite o mojem stanovanju, senora? Ali ni mirno, kakor sem vam pravil? Mislim, da naju bodo zdaj vendar že pustili pri miru ..." "Upajva," je odgovorila raztreseno.. "Uredite si kar najudobneje, draga moja," je dejal Moreno. "Ležite in odpočijte se, dokler ne bo prinesla večerje." Toda mlada žena je ostala negibna. Njene velike sinje oči so se prestrašeno upirale v mladega moža. Videl je, da mu kljub vsemu ne zaupajo.
(Dalje prih.)
\ IZJAVA IN POZIV KATOLIČANOM!
(Nadaljevanje s 1. strani) vega zborovanja v juliju letos. Obenem poživljamo vse katoliške organizacije in društva, da se drže proč od SANSovega delovanja. Ako hočejo posamezni katoličani ohraniti svoje stike s SANSom, bodo storili to na lastno odgovornost in bodo prevzeli tudi vse posledice takega početja. ,,Po našem mnenju je dovolj jasno, da za katoličane
v sedanjem SANSu ni mesta. Kdor se z nami ne strinja, naj poskusi drugače in de še; bol j opeče kot so se mnogi katoličani opekli še dosedaj.
Trdno smo prepričani, da pišemo to izjavo v. soglasju z mišljenjem vseh slovenskih duhovnikov v Ameriki.
Cleveland, 11. maji 1944.
Za Zvezo Slovenskih Župnij: Rt. Rev. Vitus Hribar, Rt. Iter. B. J. Ponikvar, Rt. Rev. J. J. Oman.
OBKROŽITE JIH!
A. vrt
Zamenjal te odložene priprave za Vojne Znamke
Ujemite ▼ zanj ko zavržene in potrto električne priprave ▼ hiši — pa jo uberile proti svojemu elek-tričarju. On Vam bo prav rad DAL V ZAMENO Vojne Znamke.
Kaj če so polomljene? Najbrž jih bo vseeno vseL dragi sodrug, ker jih navadno lahko popravi.
TAKA ZAMENA a Vašimi xavrženimi električnimi pripravami, ki prihranijo čas. priče, da sto dober sosed. Na ta način drugi lahko kupijo priprave, ki jih potrebujejo. Pa tudi svojo knjižico x znamkami boste prej napolnili.
. i
► i-
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
Opomba: Commonwealth Edison Družba ne kupuje električnih pri-, prav, da bi jih spet prodajala, .pač pa rada pomaga chicaškim trgovcem pri tem patriotičnem izme-njalnem načrtu.
IV,
Bolezen starega Jaczewske-ga se je čimdalje bolj slabša-a in 1. 1833. se je vsa družina }zseltta v inozemstvo. Vanda se je v Badnu seznamila z bogatim poljskim emigrantom in ie z njim poročila. Stari je še tisto leto umrl v Albihinih rokah. Žena mu ves čas ni smela j postajal sedaj v pregnanstvu ;treči. Po njegovi smrti sta se čedalje lepši in mikavnejši. V Dani Jaczewska in Vanda vr- .enem svojih pisem ga je Albi-
L. N. TOLSTOJ:
ZAKAJ?
brez vseh sredstev in se je preživljal le s prodajo dragocenosti, ki so mu bile še ostale.
Edino veselje njegovega življenja, potem ko so ga izgnali, je bilo izmenjavanje pisem z Albino, ki mu je ostala odtlej, ko je napravil obisk v Ro-czanki, v nekem poetično ljubem spominu. Ta spomin je
/-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^
POPRAVLJAMO IN OSKRBUJEMO
(REFRIGERATION SERVICE)
Mi popravljamo vse vrste električne ledenice
Vam očistimo motor, ga namažemo, nategnemo jermen, ure- #0 Cfl dim o thermostat, vse pregledamo in uredimo za samo .... ifUtvU
KEDZIE REFRIGERATOR SERVICE
2232 So. Kedzie Avenue,	-s-	Chicago, Illinois
Pokličite telefon: Lawndale 6899 — Ponoči ali po dnevu.
I.ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo-'
MARIN KLARICH & SON,
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
Ml prevzemamo vse	1
dela. gradimo nove stavba kafcfiriri+flf koli obsega. Sprejemamo velika dela kot grajenje večjih poslopij. ioL tovarn, aH kakrinekolL Obenem »prejemamo tudi manjia dela. kot popravljanje hii in drugih poelopij. Za nas je vsako delo in naročilo dobrodoilo.
Nasvete, proračune fak na črte dajemo aa ieljo bres-plačno.
Čemu plačujete visok« i Jemnine. Dajte si postavili lasten dom. lastno hišo. k napravimo vam mi se snu
Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu .
3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois
nili na posestvo v Poljsko. Vse AJbinino življenje se je sedaj osredotočilo v Migurskem. V "ljenih očeh je bil največji junak in mučenik, kateremu je .klenila posvetiti svoje živi j e-ije. Se pred odhodom v inozemstvo je bila začela z njim lopisovati, najprej po naroči-u svojega očeta, potem pa na
na vprašala, kako naj si tolmači njegove besede: "o čemer sem vedno sanjal in česar sem si vedno želel." Odgovoril ji je, da ji sedaj lahko prizna, da je sanjal o tem, da bi jo nekoč mogel imenovati svojo ženo. Nato mu je ona odgovorila, da ga ljubi. Odpisal jKje, da bi tega sedaj ne bila smela za-
•vojo roko. Ko se je po očeto- pisati, ker mu je strašna misel /i smrti vrnila v Rusijo, je na- na to, da je bilo to nekdaj mo-laljevala dopisovanje, in ko je goče, sedaj pa je za vselej ne-lopolnila osemnajst let, je od- mogoče. Odgovorila mu je, da trila mačehi svoj sklep, da od- to ni le mogoče, nego da se >otuje v Uralsk in se poroči z nitfno mora izpolniti. Kmalu Migurskim. Mačeha se je raz- nato je dobil pismo z nakaz-
burila in dejala, da je Migur-••ki malo prida, ker zavaja nladega bogatega dekleta, da
nico, glasečo se na dvatisoč goldinarjev. Po pečatu na kuverti in po pisavi je spoznal,
bi delila z njim njegov težki da je pismo od Albine. Tedaj )oložaj in mu ga s svojim de- se je spomnil, da ji je spočet-
larjem olajšala. To je Albino
tgorčilo in je mačeho ostro' da more sedaj zaslužiti s pou
;avrnila: Migurski je ne za-
ka pisal v šali, kako ga veseli,
čevanjem toliko, da si kupi
/aja, marveč nasprotno vsako 'vsfe, kar rabi: čaj, tobak in ijeno pomoč najodločneje od- celo knjige. Dejal je denar v
:lanja. Toda sedaj je neprek-icno odločena, da potuje k ljemu in postane njegova že-ia, če ji bo le voljan nakloniti
srečo. Albina je bila polno-^tna, imela je denar — 300,-)00 goldinarjev, ki jih je pode-lovala po nekem stricu. Nič je edaj ji i moglo zadrževati.
Novembra 1833 se je Albi-la poslovila od svojih domačih, ki so pri tem pretakali volze, kakor bi šla v smrt. V -.premstvu stare, zveste pestu-lje Ludovike je sedla na oče-ov voz in se odpravila na daljni pot.
V.
Migurski ni stanoval v vojašnici, marveč v zasebnem stanovanju. Nikolaj I. je zahte-/al, da morajo degradirani Poljaki ne le nositi vso težo vojaškega življenja, marveč tudi /sa ponižanja, katerim so bili takrat izpostavljeni navadni vojaki; toda večina priprostih ljudi, ki je imela nalogo, da Izvrši to njegovo odredbo, je umela težki položaj teh degra-dirancev in njegove volje ni tzpolnovala, vsaj ne v celoti, dasi je to za vsakogar pomenilo nevarnost. Tako je imel tudi napol analfabet, ki je izšel iz vojaškega stanu, poveljnik bataljona, v katerega so uvrstili Migurskega, umevanje za položaj nekoč bogatega in izobraženega mladega moža, ki je sedaj vse izgutiil; obžaloval ga je in spoštoval ter mu naklonil razne olajšave. In Migurski ni mogel drugače nego da je dobrodušnost sivolasega podpolkovnika cenil; oddolžil se mu je na ta način, da je dva njegova sinova, ki sta se pripravljala za kadetni zbor, poučeval v francoščini in matematiki.
Življenje Migurskega v Ural-sku, ki je trajajo sedaj že sedem mesecev, ni bilo samo e-nolično, neveselo in dolgočasno, marveč tudi težko. Znancev razen svojega bataljonskega poveljnika, s katerim pa je skušal priti čim manj v dotiko, in nekega pregnanega Poljaka, malo izobraženega, neprijetnega človeka, ki se je pečal tu z ribjo kupčijo, ni imel. Najtežje pa je bilo za Migurskega, da se ni mogel navaditi na revščino. Odkar so mu bili zaplenili premoženje, je bil
kuverto in ga odposlal nazaj. V priloženem pismu jo je prosil, naj njunih svetih odnoša-jev nikakor ne razdere z denarjem. Saj ima vsega dovolj in je zelo srečen, da ima takšno prijateljico kot je ona.
V mesecu novembru je se-
. HH.VI
del Migurski pri podpolkovniku in poučeval otroke. Tedaj so se naenkrat pripeljale poštne sanke. Otroka sta skočila pogledat, kaj je novega. Migurski je ostal v sobi. Nato je prišla k njemu polkovnica.
"Pan, dve dami sta došli in vprašujeta po vas. Gotovo sta vaši rojakinji iz Poljske."
(Dalje prih.)
DR. JOHN J. SMETANA
Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkušnje
- OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue
TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer.
i^'mi^rm''" nt-" •
DR.J.E.URSICH
ZDRAVNIK
in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4918 Residenčni teL: La Grange 3966
1- -3 in 7—8 P.M. razen ob sredah
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vpraiate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!