Leto 1872.	81
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 28. marca 1872.
S7
Postava od 17. marca 1872,
o plačah, stanarinah in stopinji profesorjem po tehničnih visokih učilnicah, katere vzdržuje država, na trgovinski in plovski akademiji Tržaški in po ostalih plovskih učilnicah, vtdržavanih ob državnih troskih.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
1. Oddelek.
Plače profesorjem po tehničnih visokih učilnicah, katere vidriuje država.
§ 1.
Rednim profesorjem po tehničnih visokih učilnicah, katere vzdržuje država, ustanavlja se, kar se tiče Dunaja, po 2.500 gld., a ostalim tehničnim visokim učilnicam po 1.800 gld. plače po trdni uredbi (sistemi.)
§• 2.
Ta trdna plača se bode vsacemu v §. 1 omenjenih profesorjev vzvišavala do petindvajsetega leta te službe vštčtno za 200 gld. konci vsakih pet let (peteroletni priklad ali priboljšek), v katerih za rednega profesorja prebode na kaki tehnični visoki učilnici, ki jo vzdržuje država, ali na kacem avstrijskem vseučilišči, ali na c. kr. Dunajski akademiji obraznih umeteljnostij, bodi si to pred začetkom tega zakona moči ali pozneje.
Do omenjenih peteroletnih prikladov daje isto pravico tudi služni čas, kar bi ga kdo za rednega profesorja prebil na tacem tehničnem zavodu, katerega država ne vzdržuje, kolikor namreč ta zavod ima tako uredbo, da ga je šteti mej visoke učilnice, ter je vsled njegovih vzdržateljev izrecila, katero store vladi, v polni vzajemnosti z rednimi profesorji visokih, ob državnih troških zalaganih učilnic. Na služni čas, kateri bi ne ustrezal tem uvetom, gleda se edino tedaj, ako bi s posebnim izrecilom bilo priznano, da ga je všteti zaradi povikšfla v plači.
§. 3.
Opravilskega priklada izvoljenemu rektorju na Dunajskem politehničnem zavodu je po
1.000	gld., a na ostalih tehničnih visokih učilnicah po 800 gld.
(Slovetieeh.)	fg
§• 4.
Preizredni profesorji se postavljajo ali brez place ali s plačami, kakoršne se jim določajo ob vsacem slučaji posede.
§. 5.
Profesorji politehničnega zavoda Dunajskega dobivajo stanarino, katere je rednim profesorjem po 400 gld., a s plačo postavljenim preizrednim profesorjem po 300 gld.
§• 6.
Rednim, na Dunajskem politehničnem zavodu že postavljenim profesorjem se daje na izvoljo, da tedaj, kadar ta zakon stopi v moč, izreko, ali bodo tudi potlej -hoteli uživati dano jim pravico do povikšila na višje stopinje v plači, ali da se jim bode godilo po tem zakonu.
§. 7.
Redni profesorji tehničnih visokih učilnic so v VI., a preizredni v VII. dijetnem razredu.
n. Oddelek,
Plače profesorjem na Tržaški trgovinski in plovski akademiji in na ostalih plovskih
učilnicah, katere vzdržuje država.
§. 8.
Profesorjem na Tržaški trgovinski in plovski akademiji se ustanavlja po 1.200 gld., a na ostalih plovskih učilnicah, katere vzdržuje država, po 800 gld. trdne plače.
§• 9.
Plača pravega profesorja na Tržažki trgovinski in plovski akademiji, ali na kaki drugi, ob državnih troskih zalagani plovski učilnici vzvišavana bode do petindvajsetega leta take službe vštetno za 200 gld. konci vsakih pet let, v katerih v tej službi na kaki izmej teh učilnic ali na kaki srednji, ob državnih troskih zalagani učilnici prebode tako, da je z njim zadovoljnost, bodi si to pred začetkom tega zakona moči ali pozneje,
§• io.
Ravnatelj (direktor) dobiva trdno profesorsko plačo dotične posebne učilnice, združeno s pravico do peteroletnih prikladov, in tudi še priklad, vštevan s peteroletnimi vred v počit-karino, katerega priklada je po 400 gld. na Tržaški trgovinski in plovski akademiji, a po 200 gld. na samostojnih plovskih učilnicah, ne z realkami združenih. Profesorji, katerim se časno izroči vodstvo bas imenovanih posebnih učilnic, dobivajo po toliko nagrade, po kolikor je omenjenega priklada. Enako dobivajo tudi po 100 gld. nagrade srednjih učilnic ravnatelji, katerim je izročeno vodstvo plovskega oddelka, združenega z realko.
§• 11-
Nepremenjene ostajejo pravice ravnateljeve na Tržaški trgovinski in plovski akademiji» da more od Tržaškega mesta zahtevati stanovanje samo ali polno zameno zanje; profesorjem tega zavoda pr/stoji po 300 gld. letne stanarine.
§.12.
Ako bi ob zvrševanji zgornjih določeb kateremu profesorju prišel manjši dohodek od onega, ki gaje imel poprejšnje leto, naj se mu s prikladom k plači dopolni, kolikor nedostaje (manjka), a ta priklad se mu zopet vzame, kakor se dotični profesor na višjo plačo pomakne.
§. 13.
Ta zakon se ne razteza na veroznanske učitelje, kateri niso ob enem tudi preskušeni za pouk druge učne stvari dotične posebne učilnice, ter jih ne veže dolžnost, poučevati po toliko ur, po kolikor jih je pravim profesorjem največ prepisanih, dalje ne na plovskih učilnic take učitelje, kateri si niso učiteljske sposobnosti osvojili po ukazu ministerstva za uk od 26. julija 1868 (Državni zakonik št. 112), niti ne poslednjič na pomočnike in součitelje.
§• 14.
Ravnatelj Tržaške trgovinske in plovske akademije je v VII., pravi profesorji tega učnega zavoda z ravnatelji plovskih učilnic so v VIII., a naposled pravi učitelji plovskih učilnic v IX. dijetnem razredu.
III. Oddelek.
V k h p n a določila.
§. 15.
Kjer in kadar bi razmere zahtevale, moči je posameznim profesorjem, enako tudi ravnatelju Tržaške trgovinske in plovske akademije, pritegniti večje prejemke, nego so po trdni uredbi, ter poleg njih še druga polajšila.
§. 16.
,
Ta zakon stopi v moč prvi dan tistega meseca, kateri bode po razglas bi, in ministru uka se naroča, da ga zvrši.
V Budimu, dne 17. marca 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Stremayr	s.	r.
S8.
Postava od 19. marca 1872,
da se v red deno prejemki učiteljskega osebja po tistih, ob državnih troskih zalaganih učilnicah vadnicah, katere so združene z državnimi učiteljskimi izobraževalnicami.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• I-
Pravim učiteljem po tistih, ob državnih troskih zalaganih vadnicah, katere so združene * državnimi učiteljskimi izobraževalnicami, ustanavlja se, kar se Dunaja tiče, po 1.000 gld.,
4 ostalim vadnicam po 800 gld. trdne plače.
K. -
§. 2.
Ta plača bode do tridesetega dopolnjenega leta v tej službi vstétno zvišavana za 100 gld. konci vsakih pet let, v katerih tak učitelj, bodi si pred začetkom tega zakona moči ali pozneje, na kaki vadnici v katerej izmej kronovin in dežel, zastopanih v državnem zboru, za učitelja dokončno postavljen prebode tako, da je z njim zadovoljnost.
§. 3.
Ustanavlja se po 600 gld. plače nižjemu učitelju, postavljenemu na vadnici.
§■ 4.
Učitelji in nižji učitelji po vadnicah na Dunaji in v Trstu dobivajo stanarino, katere je učiteljem po 150 gld. na leto, a po 100 gld. na leto nižjim učiteljem.
§■ 5.
V kacem razsežžji je učiteljem javnih ljudskih učilnic, prestopivšim v državne vadnice vštevati čas, kar so ga služili na ljudskih učilnicah, da bi se jim potlej zvišavala plača, kakor govori §. 2, to naj ob vsacem slučaji posebe ob narekovanji določa minister uka.
§. 6.
Učitelji državnih vadnic so v X., a nižji učitelji v XI. dijetnem razredu.
§• 7.
Kjer troske v plače vadnicam po §. 67, Alinea 2, v zakonu od 14. maja 1869 (Drž. zak. št. 62) država samo nekoliko zaklada, tam naj se dotična določila deželnih zakonov o pravnih razmerah ljudskih učiteljev raztezajo na prejemke tudi takih učiteljskih oseb, katere plačuje država.
§• 8.
Po začetku tega zakona moči ne smejo učiteljske osebe državnih vadnic več poučevati v posebnih urah po dovršenem prepisanem uku.
§9.
Vsa določila, kar jih je v zgornjih paragrafih, raztezajo se po polnem tudi na tiste, z državnimi izobraževalnicami za učiteljice združene vadnice, katerim troske zaklada država.
§. 10.
Ta zakon v moč stopi tist dan, katerega se razglasi. Zvršiti se ga naroča ministru uka, kateri naj tudi ustanovi' določilo, v §. 5 omenjeno o tistih učiteljih, ki so že zdaj postavljeni.
V Budimu, dne 19. marca 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Stremayr	s.	r.
TS
Postava od 19. marca 1872,
s katero se predrugačajo določila §.fa 36 v zakonu od 14. maja 1869, Dri. rak. št 62, o prejemkih učiteljskega osebja po državnih učiteljskih izobraievalnicah.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Glavnim učiteljem na državnih učiteljskih izobraževalnicah se ustanavlja, kar se tiče Dunaja, po tisoč, a na ostalih učiteljskih izobraževalnicah po osem sto goldinarjev trdne plače. Poleg tega glavni učitelji v takih krajih, koder so državne srednje učilnice prvega razreda, dobivajo po sto in petdeset goldinarjev krajevnega priklada, kateri se všteje tudi v počitkarmo.
§• 2.
Plača glavnega učitelja bode vzvišavana do petindvajsetega leta take službe vstétno za dvesto goldinarjev konci vsakih pet let, v katerih on za glavnega učitelja na kaki državni učiteljski izobraževalnim prebode tako, da je z njim zadovoljnost — bodi si to pred začetkom tega zakona moči' ali pozneje.
§- 3.
Ravnatelj učiteljske izobraževalnice dobiva trdno plačo glavnega učitelja dotične učiteljske izobraževalnice, združeno s pravico do peteroletnih prikladov, in vrhu tega še poseben priklad, vštevali s peteroletnimi vred v počitkarmo, katerega priklada je po štiri sto goldinarjev na Dunajskih učiteljskih izobraževalnicah, a po tri sto goldinarjev na ostalih učiteljskih izobraževalnicah.
Glavni učitelji, katerim se časno izroči vodstvo kake učiteljske izobraževalnice, dobivajo po toliko nagrade, po kolikor je omenjenega priklada.
§. 4.
Ravnatelj učiteljske izobraževalnice ima pravico do stanovanja samega v uradnem poslopji ali do stanarine, katero je tako odmeriti, kakor zahteva dotični kraj.
Glavni učitelji na državnih učiteljskih izobraževalnicah na Dunaji in v Trstu imajo po tri sto goldinarjev letne stanarine.
§•5.
Kjer in kadar bi razmere zahtevale, moči je posameznim ravnateljem in glavnim učiteljem pritegniti tudi večje prejemke, nego so po trdni uredbi, ter poleg njih še druga polajšila; posebno se minister uka pooblašča, mej take ravnatelje in glavne učitelje učiteljskih izobraževalnic, kateri so se z odličnimi deli pokazali v znanstvu ali v didaktično-peda-gogični stroki, razdeljavati priklade za zasluge, in to do po pet sto goldinarjev na leto, dokler so v dejanjski službi, ter v to namero se mu vsako leto na razpolaganje da vsota, katero naj zahteva s proračunom.
§. 6.
Ce ima kak ravnatelj ali glavni učitelj že pred začeto močjo tega zakona pravico, zahtevati, da bi v katerem oziru užival kaj več polajšfla, nego je ustanovljeno v zgornjih paragrafih (§. 1—4), tedaj se teh paragrafov določila nanj raztezajo edino toliko, kolikor sam zahteva, da bi se mu po njih godilo.
S takim zahtevanjem se more vselej oglasiti, dokler je še v dejanjski službi.
§• 7.
Kar se tiče zvišavanja v plači, omenjenega v §. 2, bode se tako delalo z ravnatelji ali učitelji, poprej postavljenimi na državnih srednjih učilnicah, kakor da so služili na učiteljskih izobraževalnicah. Isto velja o ravnateljih in glavnih učiteljih ter tudi o profesorjih na takih učiteljskih izobraževalnicah in srednjih učilnicah po občinah in deželah, katere imajo pravico javnosti, kadar prestopijo v državno učiteljsko izobraževalnico, ako se vzajemnosti drži zavod, iz katerega prestopajo, ter so njegovi vzdržatelji že naprej to gladko izrekli.
§- 8.
V kacem razsežaji je ravnateljem in učiteljem javnih ljudskih učilnic, prestopivšim na učiteljske izobraževalnice, vštevati čas, kar so ga služili na ljudskih učilnicah, da bi se jim potlej zviša vala plača, kakor govori §. 2, to naj ob vsacem slučaji posebe ob narekovanji določa minister uka.
f 9.
Za tako nadomeščavanje izpraznjenih učiteljskih mest po učiteljskih izobraževalnicah, ali za tako pripomoč v poučevanji na teh zavodih, v kakoršno dolžnost veže pravega učitelja samega, ustanavlja se nadomestniku po šest sto goldinarjev namestnme, ako ne prejemlje nobene druge plače.
A sicer veljajo določila v pravilniku o nadomestnih učiteljih od 3. junija 1839, in to posebno tedaj, ako ravnatelji na učiteljskih izobraževalnicah nad deset, a glavni učitelji nad dvajset ur v tednu poučavajo in to zdržema dalje nego dva meseca.
Ob slučajih ozira vrednih sme se v počitkarino všteti tudi čas, kar so ga ravnàtelji in glavni učitelji služili za nadomestne učitelje.
§- 10.
Ravnatelji državnih izobraževalnih učilnic so v VIII., a glavni učitelji v IX. dijetnem razredu.
Glavni učitelji imajo pravico do naslova „c. kr. profesorjev. “
§. 11.
Vdovam ravnateljev in glavnih učiteljev na učiteljskih izobraževalnicah pristoji penzija po značaji, katere je ravnateljskim vdovam po štiri sto goldinarjev na leto, a vdovam glavnih učiteljev po tri sto goldinarjev na leto.
§• 12.
Določila v zgornjih paragrafih se primerno raztezajo tudi na učiteljsko osebje po državnih izobraževalnicah za učiteljice.
§. 13.
Ta zakon stopi v moč tist dan, katerega se razglasi.
Z vrš iti se ga naroča ministru uka, kateri naj tudi ustanovi določilo, v §. 8 omenjeno o že zdaj postavljenih ravnateljih in učiteljih javnih ljudskih učilnic in poprejšnjih učiteljskih izobraževalnic.
V Budimu, dne 19. marca 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Stremayr s. r.
30«
Postava od 19. marca 1872,
o plačah profesorjem na bogoslovskih fakultetah.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Rednim profesorjem na bogoslovskih fakultetah se ustanavlja, kar se tiče Dunaja, po
2.000	goldinarjev, kar se tiče Prage, po 1.800 goldinarjev, kar Gradca in Levova, po 1.600 goldinarjev, kar Inšpruka, Krakova, Olomuca in Salcburga, po 1.400 goldinarjev naj nižje trdne plače.
§ 2.
Ta trdna plača bode vsacemu v §. 1 omenjenih profesorjev do petindvajsetega leta te službe vštčtno zvišavana za 200 goldinarjev konci vsakih pet let (peteroletni prikladi), kolikor jih za rednega profesorja prebode na kaki avstrijski fakulteti.
Na služni čas, kateri bi ne ustrezal tem uvetom, gleda se edino tedaj, ako je s posebnim izrecilom bilo priznano, da ga je všteti zaradi povikšila v plači.
Profesorji, katerim do zdaj nij pristojala pravica do povikšila na višje stopinje v plači, niti do peteroletnih prikladov nemajo pravice.
§• 3.
Profesorji, omenjeni v §. 1, začno to plačo uživati od 1. oktobra 1871, a od 1. oktobra 1876 prve peteroletne priklade, zaznamenane v §. 2.
Tisti, kateri so že 1. oktobra 1871 dovršili desetoletni služni čas, kakoršen je zazname-nan v §. 2, ali ga dovršč znotraj tekočega petoletja, začno, če je prvo, od onega dne, a če je drugo, po dovršenem desetem služnem letu uživati prvi peteroletni priklad. Tisti, kateri tak dvajsetoletni služni čas dovršč pred 1. dnem oktobra 1876, začno uživati drugi peteroletni priklad po dovršenem dvajsetem služnem letu.
§• 4.
Ukazoma se deno v red nagrade za prepodavanje tistih učnih strok, katerim nij trdno ustanovljenih stolic.
§. S.
Sicer naj se tudi na profesorje bogoslovskih fakultet po svojem zmislu raztezajo	določila §§.f,T 3, 5, 6, 7 in 9 v zakonu od 9. aprila 1870, Drž. zak.	št. 45.
§• 6.
Kar se tiče profesorjev na bogoslovskih fakultetah v Inšpruku in Krakovu, stopijo tega zakona določila stöprv tedaj v moč, kadar bosta te učilišči novic v red devčni po tistih pravilih, katera veljajo ostalim bogoslovskim fakultetam.
§ 7.
Ta zakon stopi v moč prvi dan tistega meseca,	kateri bode	po	raz-
glas bi, ter ministru bogočastja in uka se naroča, da ga zvrši.
V Budi mu, dne 19. marca 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Stremayr	s.	r.