UREDNIŠTVO in UPRAVA v Goric^v ulici Riva Ptazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO Poitfli **t. račun 4t. 9-177*8 — Poštnina plačana r gotovini — Spedii in abbonamento postale II Gruppo Leto IV. Štev 47. GORICA DNE 24. NOVEMBRA 1948. Cena L. 15 ■ ■ ■ ■ ■ — — - ■ -■ ■■ — - ------------------------------------------------------------------------ OKNO V SVET Jalovi poizkusi Hitro se bliža čas sv. misijona. Samo še nekaj dni nas loči od njega. Svojo pozornost moramo zato že sedaj čim pogosteje in intenzivneje posvečati temu važnemu dogodku. — Velike naloge zahtevajo velike in resne priprave. In sv. misijon je v resnici velika naloga. To ni zgolj' navaden cerkveni braznik, ki se v cerkveni liturgiji letno po-vrača in obhaja: sv. misijon je izreden čas, ki ga posamezne župnije doživljajo komaj vsako deset« letje enkrat. Sv. misijon ni’ zgolj kratka nedeljska pobožnost, marveč cel skupek, cela simtoniia cerkvenih slovesnosti in prireditev: večdnevnih misijonskih govorov in molitev, sv. maš in blagoslovov, spravne pobožnosti, združene, če mogoče, s procesijo itd. Sv. misijon je potemtakem v resnici izreden čas milosti, čas notranje poglobitve. Z božjo pomočjo hoče ozdraviti in zaceliti, kar je ranjenega v fari; ogreti, kar je mrzlega; spraviti na pravo pot, kar je zašlega; dvigniti, kar je u-pognjenega, v vseh pa poživiti versko zavest in krščansko življenje. Misijon hoče nanovo poudariti sv. besedo iz Betanije: »Marta, Marta, skrbna si in veliko si prizadevaš, a le eno je potrebno.« (I*k 10, 41). Središče in osnovo vsakega misijona tvorijo jedrnati misijonski govori. Tu na misijonski fronti ne pihljajo samo volne sapice preproste nedeljske besede božje, ki srca vernikov le tolažijo.in božajo. Na misijonu donijo v uho tudi krepki, resni glasovi, ki dušo pretresejo kakor mogočno bučanje skrivnostne trombe po molčeči sinajski puščavi. Verniku, ki pazljivo sledi misijonskim govorom, se odkriva pred očmi popolnoma nov svet, svet nadnarave in milosti. Varnost in resnost življenja mu stopa pred oči z vso svojo strahovito težo, da Postane tudi on resen in življenjsko rnoder. Za neštete je sv. misijon zato — spočetje novega človeka. Če kdaj, so misijoni potrebni v naši zmaterializirani. na duhovnih vrednotah tako siromašni dobi. Nestalnost, dezorientiranost in duhovno razdejanje, ki ga je povzročila strašna vojna v dušah, naravnost kričč po tem izrednem pripomočku sv. vere. — Sredi sveta, ki teka le za nasiče-vanjem telesnih in materialnih potreb, je katoličan bolj kot kdajkoli prej v nevarnosti, da začne tudi on drveti po široki cesti, da izgubi samega sebe. Zato je potrebno, da pohiti tu in tam Iz vsakdanjega prahu v čisti gorski zrak, kamor ne seže ropotanje strojev. Potrebno mu je, da dušo očisti posvetnega prahu ter jo dvigne v kraljestvo milosti, da v dneh misijona doživi ure božje bližine, da postane iz sužnja zemlje in greha zopet gospodar zemlje in sebe. Zato se obračamo s svojim misijonskim vabilom na vse vernike slovenske narodnosti v Gorici — na vse, brez izjeme. Na dobre kakor boguodtujene, na revne in premožne, na Cerkvi prijazne in manj prijazne, na gospodarje in gospodinje, na uradnike, železničarje, delavce in posle, na mlade in stare, na izobražene in preproste. Na dobre, da vztrajajo na pravi poti do konca. Na bogopozabliene, da se vrnejo na pot resnice. . Gotovo, misijon revežem revšči- ne in pomanjkanja ne more vzeti; skušal pa bo zopet ogreti med nami pravo bratsko ljubezen in dobro voljo, da bo sosed s sosedom zopet dober in mu bo po svojih močeh pomagal. Res ie tudi, da misijon ne more odpraviti draginje, brezposelnosti in drugih križev sedanjih dni. Dal pa bo z božjo pomočjo tisto notranjo moč, da bomo nosili križe z vdanostjo, mesto da bi stiskali pesti in kleli Boga ter si s tem nakopavali še novih in hujših križev. Misijon ne more puščobe sedanjih dni spremeniti v paradiž in na zemlji ne more ustvariti nebes; bo pa za vse, ki so dobre volje, v sredo gorja sedanjih dni postavil križ Go- Nadškof - mornar Msgr. Roberts, nadškof v Bombavu v Indiji, se je z dovoljenjem sv. očeta vkrcal kot mornar na neko petrolejsko ladjo, samo da bi mogel tako laže obi* skati razna pristanišča po vseh delili sveta ter ustanoviti ali utrditi po teh pristaniščih tako zvano »Apostolstvo morja«. Ta ustanova ima namen, nu* diti mornarjem in pristaniškim delav* cem v tujih in daljnih deželah domačo oskrbo. — Pred kratkim se je omenjeni nadškof udeležil v Liverpoolu zborova* nja katoliških žena ter jc pri tej pri* liki poudaril, kako važen pomen in vpLiv imajo katoliške ženske pri spre* obračanju drugovercev h katoliški veri. Dejal je namreč: »Prepričan sem, da se ključ spreobrnitve Angleške nahaja v rokah katoliških deklet.« Socialna šola za katoliške duhovnike V Malagi na španskem so začetkom tega leta otvorili posebno socialno šolo za duhovnike, .kot jo že imajo v Valen* ciji, Vittoriji in Oviedu. Na tej šoli se bodo katoliški duhovniki izpopolnili v socialnem nauku in delovanju, da bodo mogli tem uspešneje delovati med Špan* skim ljudstvom. Poleg sociologije, go* spodarstva in preučevanja postav, ki se tičejo delavskih pravic, je predpisan tudi natančen in temeljit študij komu* nizma, njegovih metod, ustanov in nje* gov.ih socialnih uresničitev, kj bo orno* gočil uspešnejšo uporabo sredstev v boju zoper to gospodarsko, politično in versko krivo vero sedanjih dni. Španska katoliška akcila razvija med španskim ljudstvom uspeš« no agitacijo za sprejem 20 tisoč avstrij* škili otrok, ki naj bi prebili to zimo na Španskem in ki jih mislijo razdeliti med družine, ki dajejo jamstvo, da bodo zanje dobro skrbele. Tudi mohamedancl zaupalo katoliškim sestram Senegalski Splošni svet, ki šteje med 50 svetovalci 35 pristašev Mohamedove vere, je s'klenil odpreti posebno pobolj* ševalno šolo za mohamedanska dekleta, in sicer pod pogojem, ,da se izroči ta šola katoliškim sestram v oskrbo. —• Nekaj podobnega je napravil tudi Ve* liki Svet za Zapadno francosko Afriko, ko je enoglasno sklenil, izročiti šolo za domače bolničarke frančiškanskim mi* sijonarkam D. Marije. Verska žlvilenje v Franclji Marsikdo se morda čudi, da ima ko* munistična stranka še toliko pristašev med francoskim ljudstvom, a gotovo bi sc ne čudil, ko bi vsaj nekoliko poznal versko stanje francoskega ljudstva. To stanje ni prav nič razveseljivo. Medtem ko so nekateri okraji ohranili svojo vernost, so jo drugi izgubili. Severni spodov in ob tem križu se bo obup umaknil krščanskemu zaupanju, zagrenjenost pa notranji, srčni zadovoljnosti. Misijonski govori bodo tako razporejeni, da bodo tvorili vsak zase celoto in vsi združeni zopet celoto. Misijonarji imajo samo e-no željo: prinesti vsem srcem mir, dušam jasnost ter dati odgovor na pereča vprašanja življenja. Nobenemu vprašanju se ne bodo izognili — zato vas vabimo, da pridete vsi. Bog sam vas kliče, morda katerega — zadnjič. Služba božja z misijonskimi govori se bo vršila v takih urah, da se je bo kljub dnevni zaposlenosti vsem mogoče udeležiti. Ne izogibajte se misijona! Ne bežite pred pogledom v svojo dušo! Ne skrivajte se pred Bogom! Odi vseh nemožnih stvari je najbolj nemožen poizkus, da bi Bogu ušli... del, .kot n. pr. Brotonija, zapadni in ju* gozapadni del Francije je ostal zvest veri svojih očetov, medtem ko so ostali deli Francije zapadli neveri in verski mlačnosti. Zanimivo je to, da so meščanski sloji najbolj veTsko zavedni, medtem ko so delavci in kmetje najbolj versko brezbrižni, torej čisto nasprotno kot v prejšnjem stoletju, ko so bili ravno meščanski krogi veri naj* bolj nasprotni. Kako* povsod drugod tako delimo lahko tudi v Franciji kuto* ličane na štiri vrste. K prvi vrsti, k vr* sti tako zvanih »sezijskih konformi* stov«, to jc katoličanov, ki le tu in tam pokažejo, da niso pretrgali še vseh vezi s Cerkvijo, spadajo ljudje, ki se cerkveno poročijo, ki dajo krstiti svoje otroke ter jih pošljejo tudi k prvemu sv. obhajilu in ki svojce tudi cerkveno pokopljejo, pa sc drugače za vero in Cerkev ne zmenijo. In teh je po mestih in industrijskih krajih zelo veliko. — Drugo vrsto katoličanov tvorijo tako zvani »izpolnjevalci«, .ki hodijo redno k sv. maši in izpolnjujejo svojo veliko* nočno dolžnost. — K tretji vrsti, k vrsti tako zvanih »pobožnih« spadajo verniki, ki gredo tudi med tednom več* krat k sv. maši in ki pristopijo večkrat k sv. zakramentom. — Zadnjo vrsto pa tvorijo »ločenci«, to je verniki, ki so pretrgali vsako vez s Cerkvijo. Tn tudi teh ni malo. — Kakor drugod, tako so tudi v Franciji ženske na splošno bolj verne kot moški. Podati natančno poročilo o pripadni* kih te ali one vrste je težko; na splošno pa velja, da spadajo delavci med »se* zijske« katoličane, medtem ko je sred* nji in izobraženejši stan zavednejši. Pa* riška okolica drvi v brezverstvo in isto velja o kakih 60 okrajih na podeželju, toda v teh okrajih se dobijo odločni katoličani, ki so pravi apostoli za svojo okolico. Vzroki teh neugodnih verskih razmer v Franciji so različni in mnogi. Med te* mj vzroki je nedvomno veliko pomanj* kanje duhovnikov, propadanje pode* želja, oziroma kmetskega stanu, slabe socialne razmere, predvsem pa intenziv* na protiverska komunistična propa* ganda. Častna diploma kat. visokim šolam Kitajsko ministrstvo za narodno vz» gojo je sklenilo izročiti katoliškim vi* sokim šolam na Kitajskem častno di» plomo kot priznanje za vzgojno delo, ki ga vršijo te šole med kitajskim ljud* stvom. Andronov samostan v Moskvi, v ka» terem počivajo telesni ostanki velikega slikarja ikon Andreja Rubleva, je sov* jetska oblast proglasila za zgodovinski spomenik. Začeli so z obnavljanjem fresk, ki so v tamkajšnji samostanski cerkvi. , i V Parizu sta tajnik Združenih naro* dov Trvgue Lie in avstralski zastopnik Evatt pozvala velesile, naj končno že enkrat rešijo berlinski spor. Po britan* skem in ameriškem mnenju ta poskus ni posrečen, ker skratka pozablja vse težave, ki so jih Sovjeti doslaj delali. Sovjeti bi se bili lahko že davno spa* metovali, če bi hoteli, toda njihovi na* meni so drugačni in zato bodo verjetno vsi spravni poskusi bob v steno. Ameriika zunanja politika Po Trumanovi zmagi so bili nekateri mnenja, da bo ameriška zunanja poli* tika do Sovjetske zveze pričela popu* ščati. To pa se ni zgodilo in se najbrž tudi ne bo zgodilo. Predsednik Truman ima zdaj veliko večji ugled. On bo si* cer delal za mir, toda ne za mir za vsako ceno, kot na primer za ceno pod* ložnosti celega sveta Sovjetski zvezi, ker bj to pomenilo konec svobode »n zahodne krščanske civilizacije. Truma* nova politika ho obrambna, nc pa na« padalna. Evropa bo dobivala gospodar* sko in vojaško pomoč. Na žalost so razmere danes take, da je nekaj vredna edino vojaška sila. Ameriški list »Was* hington News« piše, da Stalina ne bo ustavila nikaka papirna pogodba med zahodnimi državami, ampak samo topovi in letala, ki jih bo zahodna Evropa do* bila od Amerike. Nesoglasje glede Porurja Porurje je danes s svojim bogastvom najvažnejša pokrajina za gospodarsko obnovo v Evropi. Doslej so to bogastvo ■precej nezadostno upravljali Anglo * amerikanci, ki so pa prišli do spozna* nja, da bo Porurje najbolj ustrezalo svoji nalogi, oe prevzamejo upravno vodstvo Nemci sami. Ta predlog je povročil hudo kri v Franciji, kajti Fran* oozi sc bojijo, da bi Nemčija s tem postala spet močna in nevarna za Fran* cijo. Francozi zahtevajo, da mora priti Porurje v mednarodno last in pod med* narodno nadzorstvo, Angloamerikanci pa so mnenja, da mora vprašanje, ali naj se Porurje podržavi, oziroma, ali naj ostane v zasebni lasti, rešiti nem* ško ljudstvo samo. Ko to poročamo, še ni prišlo do konca sklepa o tej važni zadevi. Spor v Kominformu se nadaljuje Ko je poslal Tito posebno trgovinsko delegacijo v Moskvo in jc imenoval tudi novega jugoslovanskega poslanika v Moskvi, so nekateri opazovalci me* nili, da se je morda Tito rešil iz zagate in se spravil z Moskvo. Temu pa ni tako. Vsak komunist, ki se enkrat Mo* skvi upre, je dokončno zavržen, je do* igral. Četudi se pozneje spokori, ga ča* ka kazen: Moskva terja njegovo glavo. V Parizu, kjer zboruje 58 članic Zdru* Ženih narodov, so ljudje s posebno ra* dovednostjo opazovali, kako se bodo spogledali delegati kominformovskih Udaril bom pastirje Romunska vlada je prejšnji mesec aretirala katoliškega škofa v Cluju msgr. Hossa. Ista usoda je zadela po* možnega Škofa v Albi Juliji msgr. Aftenija. Tako so zdaj v zaporih vsi romunski katoliški škofje, razen dveh, ki sta zaenkrat še na svobodi. Romun* ska ustava sicer slovesno zagotavlja svobodo vere, toda v komunističnih dr* žavah je razdalja med besedami in ide* jan ji tako velika kot med severnim in južnim tečajem. Trumanov odgovor sv. oSetu Papež Pij XII. jq čestital predsedniku Trumanu k ponovni izvolitvi. Predsed* nik Truman se je za te čestitke pri* srčno zahvalil, da »ponižno prosi, naj bi ga božja roka vodila pri delu za mir na svetu.« držav in Titovk delegati. Ti tova deJega* cija v Parizu na vsej črti podpira Sov* jetsko zvezo, ki pa ji zato ni prav nič hvaležna. Kardelj in drugi člani Titove delegaoije so iskali stike s sovjetsko delegacijo in z drugimi delegacijami vzhodnega bloka, pa so jim bila pov* sod vrata zaprta. Za ta spor je tudi zelo značilno, da je pred kratkim prvič sovjetski uradni predstavnik napadel Jugoslovansko komunistično partijo. To se je zgodilo v Moskvi na proslavi 31. obletnice oktobrske revolucije. Slav* nostni govornik Molotov je prav na tej slovesnosti, ki so jo proslavljali tudi povsod po Jugoslaviji, ostro napadel jugoslovanske komuniste. Titov tisk je obširno objavil Molotovljcv govor, spu* stil pa je tisti del, ki vsebuje napad na Tita in njegove sodelavce. Spor v Kominformu se torej nadaljuje. Francija Pri francoskih volitvah v senat je zmagal general De Gaulle, komunisti pa so občutno nazadovali. Volitve ka* žejo, da je francosko ljudstvo sito okle* vajoče politike sedanjih sredinskih vladnih strank in želi, da bi nekdo na* redil red v državi. Če hi stranke sre* dine pokazale več odločnosti, bj si mor* da še pridobile ljudsko naslonjcnost in tako preprečile desni totalitarizem, ki bo neizbežno zavladal, če bo sedanja vladna skupina še nadalje brez moči proti komunistom. Morda bi bilo za Francijo res najbolje, če bi vlada raz* pisala splošne volitve, ki bi prinesle na oblast tistega, ki mu pač ljudstvo najbolj zaupa. Italijanski komunisti napovedujejo nemire Po vzoru francoskih komunistov, ki so po moskovskih navodilih s politič* nima stavkami škodovali le svoja domo* vini in sebi, svojega končnega eilja pa niso dosegli, so se pričeli gibati tudi 'italijanski komunisti. Postavili so celo vrsto zahtev, ki jih mora vlada izpol* niti to zimo. Ker je večina teh zahtev seveda neizpolnljiva, pač vse to po* Molite za dober uspeh sv. misijona! meni, da se v Italiji obeta nov val po* liričnih stavk. Komunisti bodo nagajali vladi, da ne bi dosegla gospodarskega izboljšanja, ker bi pač to škodovalo ko* munistični stranki. Komunistični stran* ki pa gre za politično moč, ne za bla* ginjo ljudstva. Če sc gospodarstvo iz* boljša, ljudstvo nc bo šlo za njimi. Zato pač morajo preprečiti gospodar* sko izboljšanje z nemiri in stavkami, kar gotovo ni težko. Graditi je težko, podirati pa je zelo lahko. Palestina V Palestini še vedno ni miru. Var* nostni svet zahteva, naj Židje izpraz* nijo puščavo Negevš, ki so jo zasedli med ukazanim premirjem. Židje tega nočejo storiti, pa tudi Arabci niso pri* pravljenj na takojšnje razgovore za sklenitev miru. Tako vidimo, da je Varnostni svet prav za prav brez moči, če se mu prizadete države nočejo pro* stovoljno podrediti. Našla je svoj mir Iz Združenih držav poročajo, da je bivša komunistična vohunka v Združe* nih državah, ki se piše Elizabeth Bent* ley, stopila v katoliško Cerkev. Njen krstni boter je bil bivši glavni urednik komunistčnega lista »Dailv Worker«, ki je pred dvema letoma prav tako po* stal katoličan. Tako vidimo, da ljudje, ki so iskali resnico in so spoznali, da je v komunizmu ne morejo najti, končno le dosežejo svoj cilj, če so res dobre volje in iščejo res samo resnico in ne kaj drugega. Le v zavetju katoliške Cerkev najdejo končno svoj*) osebno srečo in svoj duševni mir. Novice iz katoliškega sveta Stran 2 SLOVENSKI PRIMOREC Stcv. 47 DOMAČE NOVICE Pismo staršem j>Le hiti vence viti, o mladina, zdaj je čas!« (S. Gregorčič) Spoštovani starši! Na prasnile Brezmadežne, 8. decembra t. 1., bodo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku sprejeti v Marijin vrtec vsi tisti dečki iz ljudske šole, ki niso bili šc sprejeti in ki res želijo biti dobri Marijini otroci, veliki po duhu in po« stenju. Kot članj Marijinega vrtca bodo imeli sledeče dolžnosti: 1. Udeleževali se bodo vsaj enkrat na mesec skupnega shoda in sv. obhajila. 2. Vsak dan hodo molili tri zdrave« marije ter molitvico: »O Gospa moja. 0 Mati moja ...« 3. Prizadevali si hodo, da bodo res lepo živeli ter z neomadeževanim živ« 1 j en jem Bogu in Mariji dopadli. 4. Skušali bodo z besedo in zgledom še druge za lepo življenje in češčenje Matere božje pridobiti. — Tako bodo imeli posebno prednost pri Mariji: če je Ona dobra in usmi« Ijena Mati vseh Evinih otrok, bo goto« vo prav posebno ljubezniva Mati ti« stim, ki se ji slovesno posvetijo, ter jim bo iz-prosila izredno milost in po« moč v nevarnosti življenja. — Mnogi slabi in pokvarjeni ljudje so bili nekdaj kakor vaši otroci in morda še boljši; ker pa niso bili dovolj zavaro« vani pred zapeljevanjem popačenega sveta, ker so bili prepuščeni cesti in slabi družbi, so drveli po poti navzdol do najglobljih prepadov. Danes je bolna, razbita njih mladost. Ali ni nevarnost, da ho (še/ po tej poti pogube tudi vaš otrok? ! Seveda je ne\>arnost, zjasti danes, ko je toliko slabega in pokvarjenega krog nas. Zato Vas vabim, spoštovani starši, da se kaj precej javite pri meni ter vpi« šetc svoje otroke v Marijin vrtec. — Eno pa moram poudariti; Kdor bo v Marijinem jvrtcu, bo moral vestno in natančno izpolnjevati svoje dolžnosti. Polovičarjev v naš Frlec ne maramo. Bolje malo in dobro kakor dosti in sla« bo. Kdor ne misli biti cel, popoln Ma« rij in otrok, je bolje, da se ne vpiše. Su* he veje samo kvarijo drevo in so nad* lega v vrtcu. Krščanske matere, pojdite in premi* slite. Tiste, ki se odločite, da svoje najdražje izročite Marijinemu varstvu, prosim, da se boste potem za naš Vrtec zanimale ter svoje otroke redno poši* ljale k skupnim shodom in sv. obha* jilom. Samo tam, kjer je tesno sodelovanje staršev s šolo in Cerkvijo, jc pričako* vati lepih in bogatih uspehov; drugače nikakor nel Ge poreče kdo: Moj otrok bo lahko dober in pošten brez vašega Vrtca, mu odgovorim: Mogoče, samo da teže, mno* go teže! Tudi peš prideš lahko v Rim, a bolje in preje z vlakom. Vas in vaše otroke prav lepo pozdrav* ljam ter Vam želim obilo milosti in sreče. Ne pozabite, da je vsak svoje sreče kovač. Zato delajte za svojo sre* čo in za srečo svojih otrok. Na svidenje! Voditelj Marijinega vrtca fantkov j na Travniku. Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica Naš starosta - devetdesetletnik Devetdeset let življenja jc dne 23. novembra 1.1. dopolnil preč. g. bisero* mašnik, duhovni svetnik in upokojeni župnik štandreški, Jožef Kosovel. Pre* biva med svojim ljudstvom v Štandre* žu, kjer je bil preko 50 let dušni pa* stir; pri vsej starosti šc vedno vsak dan mašuje točno ob določen' uri, kakor je bil celo svoje življenje zgled točnosti in natančnosti v dnevnem redu, ki si ga je predpisal in se ga dosledno držal. Še sedaj spada v ta dnevni red 'tudi vsakdanji popoldanski sprehod, ki pa postaja kraj.šj zaradi oslabelih nog: nekdaj je bila na njegovem dnevnem redu poleti ih pozimi tudi kratka ko* pel v bistri Soči. Ta je zadnja leta od* padla, a sodimo, da je ravno to knejpa* nje poleg velike zmernosti v jedi in še bolj v pijači podaljšalo našemu starosti življenje do tako častitljivega 90. leta. Srčna želja, ki jo imajo Štandrežci gle* ile svojega »starega gospoda« je, da bi ga dobri Bog ohranil do diamantske sv. maše in črez, dokler je. Njegova sveta volja. To mu vošči tudi naše uredni* štvo prav iz srca. Sv. Ivan - Trst (Nova trobojnica na novem plesišču) Razni časopisi so že prinesli vest o otvoritvi demokrščanskega sedeža pri Sv. Ivanu. Naše »krščanske žene« so napadle gospoda župnika v komuni* stičnih listih radi italijanske zastave, ki je visela s poslopja. Bralci »Slov. Primorca« imajo pravico vedeti, kako je s stvarjo. Na vse svete so Italijani odprli sedež svoje demokršč. stranke v našem predmestju. Lokala ni blagoslovil g. škof, kot se je širil glas, temveč g. župnik. Na poslopje so razobesili tri zastave t. j. italijansko, tržaško in demokršeansko. Naslednji dan je izgi* nila zastava stranke, tretji dan tržaška in ostala je le šc italijanska. Dasj smo italijansko trobojnico videli že davno prej na poslopju komunističnega pro* svetnega društva »Slavko Škamperle«, je bilo nekaj nevoljc, ker so bile za* stave brez rdeče zvez.de, in sicer po vojni prvič pri Sv. Ivanu, pa tudi zato, ker ni bilo poleg italijanske tudi slo* venske zastave. Toda prav to bi pričalo o poštenih namenih ustanoviteljev. Po* vedali so jasno, da novi sedež nj na* menjen Slovencem in da ne nameravajo s fratelančno politiko nadaljevati ko* munističnega poitalijančevanja sloven* skega življa pri Sv. Ivanu. Resnične kr* ščanske žene (in tudi možje) pa so se spotikali, da so pričeli z delovanjem isti večer, ko so zvonovi vabili vernike na pokopališče, in povrhu še s plesom, ki so se ga radi tort in likerjev ude* ležile tudi take deklice, ki jim bolj u* gajata srp in kladivo kot križ na ščitu. Qd takrat se seveda plesi ponavljajo ob nedeljskih večerih, kar močno sliči fašističnemu rekrutiranju somišljenikov. Ker gre za stranko, za katero sc bodo morali oh času volitev zavzeti tudi italijanski cerkveni krogi, se ne. kaže preveč izgovarjati, da gre tu za čisto politično zadevo, ki katoličanov nič ne zanima, zlasti ker hodijo na plesišče tu* di osebe, ki so člani tudi Kat. akcije in »ACL1«. Saj pravi sv. Frančišek Sa* loški, da so najboljši plesi zanič, sveti Avguštin pa menda celo to, da je bolje oh nedeljah orati kot plesati. — Prav bi bilo, če bi se pri Sv. Ivanu tudi za Slovence poskrbel kak lokal za katoli* ško prosvetno delo. ............... Poziv dobrim srcem Na urade vseh dobrodelnih in pod* pomili ustanov hodi vsak dan večje število ljudi, potrebnih podpore in pomoči. Zima je pač pred vrati, za* vlužka malo ali nič, potreb pa veliko ne samo za vsakdanji kruh, temveč tu* di za obleko in obuvalo in večkrat še za zdravila. Tudi na vrata pisarne Do* brodel. društva hodi vedno več potrebnih. Mi jim pomagamo, kolikor moremo, a našj viri. so zelo skromni. Bili bi pa lahko veliko večji, če bi se vsi katoli* ško zavedni Slovenci zavedali dolžno* sti, da pomagajo svojim bratom. Zrno do zrna pogača. Sam ne moreš veliko pomagati, toda če se tvoj mali prispe* vek velikokrat pomnoži, znese lepo svo* to, ki jo Dobrodelno društvo lahko raz* deli med številne potrebne. Mnogi iz* med teh se ne upajo prositi od vrat do vrat. Zato vabimo vse, da pristopijo kot člani k Dobrodelnemu društvu in pomagajo s svojim majhnim mesečnim prispevkom lajšati bedo svojim bratom. Priporočamo se tudi za prostovoljne prispevke v blagu in denarju, da bi mogli obdariti revne otroke za božič. Pisarna Dobrodelnega društva v Gorici. Riva Piazzutta, 181]. Kulturni obzornik Dijaški list „Cvetje“ Ustavimo se danes za trenutek pri naših dijakih. Pogledali bomo v njiho* vo delavnico, v njihovo izvenšolsko delo. Že lansko leto smo namreč videli na šolski razstavi v Trstu dijaški lite* rami list, pa tudi njihove rizbe, ki so jih izdelali na posebnem umetniško* risarskem tečaju, ki ga je vodil njihov profesor, akademski kipar France Gor* še. To delo dijakov sega brez dvoma na kulturno področje in je tako važno in pomembno, da se moramo ustaviti ob njem. Ni še dolgo, kar je začelo novo šolsko leto, in zato še ni dijaško življenje v polnem razmahu. Eden iz* med prvih znakov kulturnega življenja med dijaštvom v Trstu pa je literarni list Cvetje, katerega prva številka je že izšla. List izdajajo dijaki višje gimnazije. Je nadaljevanje lanskega Dijaškega H* sta, ki je izhajal vse leto. Urejeval ga je dijak Danev Aldo, ki je uredil tudi letošnjo prvo številko Cvetja. Seveda se ne moremo ustavljati ob podrobni vsebini lisrta. Zunanja in notranja opre* ma je vsekakor zelo okusna. Ilustracije so zelo številne in tudi zelo dobre. Tu* di te je izdelal urednik Aldo Danev in pričajo o njegovem velikem risar* skem daru. Za list pa so poslali svoje prispevke: Antončič, Danev in Ukmar. Krog pisateljev je torej v prvi številki še majhen; morda ostali prispevki še niso bili zreli za objavo. Zato bi bilo mijrda prav vpeljati daljšo urednikovo rubriko, v kateri hj vodi] mlade literate in jim dajal navodila. Dijaški list Cvetje je resno začel delo in priča o dobrem okusu in tudi o pisateljskem daru sotrudnikov. Pre* pričami smo, da bodo naši dijaki na* daljevali z začetim dolom in da se bo iz tega dijaškega lista, ki je zaenkrat pisan z roko, razvila lepa dijaška lite* rarna revija, ki bo tiskana in bo tako dostopna širšemu krogu čitateljev. Na* ši dijaki imajo edinstveno priložnost, da na tem koščku slovenskega sveta svobodno pišejo, medtem ko večini slovenskih umetnikov reže cenzura svobodno misel. Brez dvoma se naši dijaki te velike odgovornosti zavedajo. Zato pozdravljamo njihovo prizadeva* nje in upamo, da sc bo razraslo v lepo drevo. Komunistična enakost v Jugoslaviji Komunistični sistem, ki oznanja s to* lik im hruščem srečo brezrazredne druž* be ter popolno enakosti, dejanski izvaja strogo delitev sebi podrejenih množic v kasto v vsem obilju plavajočih funk* cionarjev ter v rajo nemaničev in suž* njev. Razlika mod razvpitim rimsko* poganskim socialnim redom ter med toliko opevanim komunističnim dru* žabnim ustrojem je samo v tem, da so bili rimski patriciji rojeni pleme* nitaši, ki so imeli kolikor toliko srčne plemenitosti, ki jih je zadrževala od umazane podlosti, medtem ko so komu* nistični funkcionarji v preveliki večini najbolj brezsrčni okrutneži in delo« mrzni postopači, zmožni najbolj nečlo* veških dejanj, ker so brez srca in vesti. Medtem ko si v Jugoslaviji navadni delavci ne morejo kupiti niti kolesa za nujno potrebo, imajo direktorji tvornic in državnih veleposestev avtomobile in motorna kolesa. Skoraj vsi direktorji imajo za tako zvane »službene namene« lepo opremljene ali celo luksuzne avto* mobile. OZNA se vozi v najlepših vo* zilili ter ima za svoje nameščence naj* boljša stanovanja. Navadni meščani dobivajo ,na mesne nakaznice drobovino, žene oficirjev pa najboljše meso in ves najboljši živež sploh. Še večja razlika pa je pri tek* stilnih predmetih: oficirji imajo za svo* jo potrebo lastne prodajalnice, kjer imajo na razpolago blago odlične ka* kovosti, katero jc obenem tudi poceni. Količine odevnih predmetov, ki jih do* bijo družine oficirjev, so mnogo večje od onih, katere dobijo navadni meščani. Obupne so v tem pogledu razmero kme* tov, ki le redkoma dobijo izkaznice za tekstilne izdelke, a še tedaj le redko dvignejo blago, ker blaga enostavno ni. Slična enakost vlada v vsem družab* nem življenju. V gledališčih imajo naj* boljša mesta oficirji. Vstopnice so že vnaprej prodane in si jih često meščani ne morejo več nabaviti. Pri vožnji na avtobusnih progah so civilisti zadnji na vrsti. Vojaki imajo obilne obroke in precej mesa, za druge ljudi pa mesa ni, razen še za one, ki vršijo javna dela, n. pr. ki gradijo proge in ceste, prj če* mer hočejo doseči dvojni cilj: dvigniti moralo pri omladincih na udarniškem delu ter dati obenem inozemcem, ki obiskujejo proge ali kj sami na njih delajo, dokaz, da jc v Jugoslaviji vsega v izobilju. DROBNE VESTI Nikolaj Berdjajev, znani ruski filozof in verski pisatelj, je umrl v Parizu dne 22. marca t. L, star 73 let. Berdjajev je pribežal iz Rusije, ko so komunisti za* vzeli v Rusiji oblast ter začeli prega* njati pravoslavno cerkev. Zatekel se je na Zapad in bival po večini v Franciji. V Parizu jc ustanovil poseben krožek pravoslavnih Rusov, ki je izdajal ver* sko*filozofski list »Putj«. N. Berdjajev jc bil eden največjih sodobnih misle* cev, ves prežet od veličine pravoslavja, katero jc iskreno ljubil. Do katol. Cer* kve je kazal vedno veliko razumevanje, in strpnost. Odločno pa je, ves čas od* klanjal komunizem zaradi njegovega brezboštva in materializma. Zborovanje pravoslavnih cerkva v Moskvi se je vršilo od 8. do 18. julija t. 1. v spomin: na 500*letnioo samostoj* nos ti ruske pravoslavne cerkve. Prej je bila ruska cerkev odvisna od earigraj* skega patriarha, leta 1448. pa je mo* skovski nadškof proglasil svojo neod* visnost. Letos je moskovski patriarh Aleksej sklical v Moskvo zastopnike vseh samostojnih pravoslavnih cerkva, da je z njimi razpravljal o raznih cer* kvenih vprašanjih. Kakšna so utegnila biti ta »cerkvena vprašanja«, je vsako* mur jasno, kdor pozna sovjetski režim in svobodo, ki jo cerkev v takem re» žimu uživa. Slo je pač za to, kako bi pravoslavne cerkve bolj tesno sodelo* vale za utrditev komunistične oblasti po raznih pravoslavnih državah. T udi Ekvador se zanima za naše be* gun.ee. Neki slov. duhovnik, jci je v službi v Quitu, glavnem mestu ekva* dorske republike, je dosegel od tam* kajšnje vlade, da sprejme večje število slov. družin v svojo državo. Delovni pogoji so zelo ugodni in podnebje tudi. Zvedeli smo, da jc isti duhovnik dobil že mesto za naselitev večjega števila slov. begunskih družin ter jim preskr* bel tudi prvo pomoč, ko bodo prišle tja. Tam bi se mogli Slovenci skuono naseliti in si tako ustvariti nekako majhno kolonijo. Večje število prigla* šencev je dobilo že vizume in »libero shareo«. Težava pa je s prevozom, ker ni ladij. Vendar je upanje, da sc bodo tudi te težavo premostile in da ho kma* lu šlo večje število slov. beguncev v Ekvador, kjer se zdi, da so pogoji za naselitev naših ljudi najbolj ugodni. Argentina ne sprejema več izseljencev Kot poroča list Osservatore Romano, je argentinska vlada sklenila, da ustavi priseljevanje v svojo državo. Izjemo bodo delali le za specialiste, ki so nujno potrebni za argentinsko gospodarstvo. Zato je Argentina odrekla tudi organi* zaciji IRO naselitev beguncev, katere so prej nameravali naseliti v Argenti* ni. IRO bo sedaj morala iskati drugih gostoljubnih držav za te nesrečne ljudi. V Argentino se je do sedaj izselilo ka* kih 4 tisoč slov. beguncev, mnogi pa so’ še čakali v taboriščih, zlasti v Bagnoli. da bi odpluli proti Argentini, a za se* daj ne bo nič; poiskati jim bodo morali kje drugje kraj naselitve. I 'eseli dogodek na britanskem dvoru Britanska prestolonaslednica princesa Elizabeta je 14. novembra rodila dečka, ki bo za njo zasedel britanski prestol-Ta dogodek so z radostjo pozdravile vse države, ki so članice britanske sve* tovne zveze, ker jo britanska kraljeva družina med vsem njihovim ljudstvom zelo priljubljena in je simbol njihove medsebojne povezanosti. Muvhinjski igralci vas vulnjo v nedeljo 28. XI. 1948 ob 15. uri v scsljansko dvorano na ljudsko igro v 5. dejanjih (10. slikah) MLINAR IN NJEGOVA HČI Spisal: E. Ravpach Režija: V. Čekuta VSTOP PROST Oder prenovljen — V dvorani sedeži DAROVI: ZA »SLOVENSKO SIROTISČE«; Šta.ndrežu posebna zahvala in žago* gotovilo molitve naših sirot za nabrane poljske pridelke in prispevke v denar* ju L 2.910____; enaka zahvala vozniku za brezplačno vožnjo; Brešan Bernard v Podgori 1.35 kg testenin! VI. v Go* rici L 500.—; mesto cvetja na grob raj* ne Antonije Šuligoj daruje Bavdaž L 500— Vsem dobrotnikom zagotovilo hva« ležnosti in molitve! CLAES — OGRIN: POKOJNI ŽUPNIK KAMPENS XVII. ŽUPNIKOVA SMRT Nadaljevanje iz tržaškega TEDNAm Rozalo je obšel velik strah, kajti spoznala je, da jc prišla župnikova zadnja ura in vedela je, sedaj je vedela za go* tovo, da je v sobi še nekdo; na drugi strani postelje njenega dobrega gospo* darja stoji in prej sc ne bo odstranil, dokler ne položi svoje mrzle roke na srce gospoda župnika. Mraz jo je spre* letal in tako brez moči se je čutila, kot otrok pred nečim velikim, ki se dviga nad človekom; pred nečim, kar jc iz večnosti, iz Boga samega. Hotela je po» klicati Fidccla, ki je spodaj tako mirno spal, pa ni mogla. »Rozala.i.!« »Da, gospod župnik!« »Vse vino moraš razdati siromakom... denarja pa nič ni, Rozala.« »Vem dobro, gospod župnik.« »Vse drugo je tvoje, punca.« »Hvala, gospod župnik.« »Les čas si bila zelo dobra zame, to bom povedal ljubemu Gospodu.« »'Pako rada sem vse storila, gospod župnik, tako rada...« Svoje uho je morala pritisniti gospo,* du Kampensu skoro na usta, tako tiho jc šepetal. Nato je za trenutek ležal mirno, desnica mu je podrsavala po rju. hi gor in dol in nenadoma je rekel z globokim vzdihom: »Sami ptički... sami ptički...« Župnik Kampens je bil mrtev. Zvonovi sc oglašajo čez vas in čez polje in naznanjajo velikim in malim in sploh vsem, da je gospod župnik umrl. Ljudje postajajo po potih na po* Ija, obračajo glave proti glasu zvonov, se odkrivajo, križajo in molijo. V svoji delavnici stoji ob strugalni mizi Žef Leirs. Izbral je najlepše in naj* močnejše deske, kar jih jc imel, in sedaj dela krsto za pokojnega gospoda Kam* pensa. Od časa do časa obstane in gleda za* mišljeno in holestno čez trg pred cer* kvijo. Sonce veličastno sije na košate vrhove lip, ptički žvrgole in pojejo, o* troci se igrajo v senci... Ah, in Žef Leirs misli samo na rajnega župnika Kam-peiesa! Nikdar več ga ne bo videl sprehajati se pred cerkvijo in moliti brevir, nič več ne bo videl kimati njegovo lopo, belo glavo, in tudi satn ne bo nikdar več pel zanj... Ah, ne! Strugal je in v deske krste je vstrugal vso tugo ljudi iz vasi in vso bolečino in praznoto svojega srca. Strugal jc in vstrugal lep majski dan in petje ptičic in glasove otrok in vonj lipovega cvet* ja, pa tudi žalostni glas zvonov. Strugal je in vstrugal vse modre in prijateljske besede župnika Kampensa, kar si jih jc zapomnil in vse spomine na ženitnino, v Kani, na svinjake in telečje jasli in predvsem veliko in toplo naklonjenost, ki jo je v svojem srcu imel do župnika Kampensa in ki jc tičala tako trdno v njem kot železni drogovi v obokih nje* govc hiše. Ej... da... glej tisto mokro pegico na belem lesu — solza, ki je kanila Žef Leirsu iz oči, in še ena in še in... svojih lastnih rok ni več videl skozi mokrino svojih oči. Stružil je in je vstružil še svoje solze v les, iz katerega jc delal krsto zn raj* nega župniku Kampensa. Taki so lepi spomini, ki sem jih še ohranil na pokojnega gospoda Kam* pensa, pa bi še lahko na dolgo in široko pripovedoval o njem. Z ljudmi iz naše vasi se šc večkrat razgovarjam o prejš* njih časih in vsak ve povedati kaj novega. Žef Leirs — živi še sedaj — ne more slišati imena župnika Kampensa, ne da bi takoj pripomnil: »Tako dobrih ljudi ni danes več na svetu...« Morda je res... jaz ne vem. Nekaj pa vem, gospod župnik, nekaj pa čisto za gotovo vem: če bi bil jaz, recimo, župnik in bi stal na naši prižni* ei, pa bi, na primer, molil litanije vseh svetnikov — tedaj mislim, da bi čisto brez skrbi dostavil tam nekje za sv. Bernardom ali sv. Rokom: »Sveti gospod Kampens... in vem, prav dobro vem, da bi vsi lju* d je iz naše fare odgovorili: »Prosi za nas.« (Konec)