Tttk fMM mM. aa*u
*** k premikov.
UlfJ 4*ily uMpt Satardaj* Sod<U7> Holklajs.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDN01M
Uradniški te npr*™liki praatarii M87 South Uamdala An.
OtflŠ» of Publlcatlonj 1697 South Laamdal« Ara. Talaphona, Ročk w.11 4004
J^VEAR XXXL

M ^ nun«a.	l^Toii^Jii^tlSr CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 7. APRILA ( APRIL 7), 1938.
Accaptanca for mailing at apacial rata of poataga providad for te aaction 1101, Aot af Oct t, 1917, authorisad os Jona 14, 191S.
Bubacription »6.00 Yaarly
STE V.—NUMBER 6»
Premier Negrin reorganiziral I špansko ljudsko vlado
Socialisti tvorijo večino v novem kabinetu, v katerem »ta reprezentirani tudi dve glavni delavski organizaciji. Angleški rudarji zapretili s itavko v znak protesta proti nevmesevalni politiki Chamberlainove vlade. Mussolini bo potegnil italijanske čete iz Španije, ko bo civilna vojna—končana
H«ndaye, Francija, 6. apr. —
Jrupa miličnikov se še vedno Mi v Tortosi, v zapuščenem nestu, iz katerega so civilni pre livaki že pobegnili. Sinoči ao aznanili, da se bodo borili, do-[jer ne pade zadnji mož, da preučijo fašistični armadi pohod
0	Sredozemskega morja, čeprav e ta ie odrezala Katalonijo od italega o z e m lj a lojalistične panije.
V	Barceloni, kjer je sedež ptičke ljudske vlade, je pre-lier Juan Negrin formiral nov ibinet. Pozicijo vojnega mini-tra. ki jo je imel Indalecio Prie-jod meseca maja preteklega le-
i,	je prevzel premier. Večino v ovem kabinetu tvorijo sociali-ti. Komunisti imajo samo ene-
1	ministra in dve glavni Španci delavski organizaciji sta pr-
ii,	odkar je bila vlada premier-i Francisca Larga Caballera trmoglavljena, spet reprezenti-ini v vladi. Julio Alvarez del rajo, ki ni bil v vladi več mese-tv, je dobil pozicijo zunanjega linistra.
Glavni del Barcelone, kjer so ladne palače in uradi, je bil ne-ij ur sinoči v temi. Na cesti so »tali tudi vozovi električne že-znice, toda ob desetih zvečer je mto spet dobilo elektriko in romet je bil obnovljen. Pojas-Bo je prišlo, ko so fašistični tftniki v Irunu naznanili, da so iihove dete zasedle električne intrale v Trempu, 90 milj se-smozapadno od Barcelone, ki kffajo Barcelono in več dru-h mest v Kataloniji z elektri->• V tem sektorju so uporniki »raj okupirali dve nadaljnji e»ti v svojem prodiranju proti orju. Odločilna bitka se bo vrla, kakor vse kaže, na ozemlju, tel 60 milj zapadno od Barone. kjer so lojalisti zasedli utrjene pozicije po umiku Leride.
Iz Madrida je prišla vest, da
1 voditelji delavskih unij po-*l> vse člane v starosti 31 do
>	'«t. naj vstopijo v armado.
►	akcijo so podvzeli v zvezi z uokom španske vlade glede °oilizacije 100,000 mož, da odi-Vo na fronto v vzhodni Španiji ustavijo prodiranje faši-*«'»> kolon proti Sredozemlju morju.
■j"*«, 6. »apr. _ Španska 2..J« Ponovno poslala noto ■WJ» in Franciji, v kateri pro-J«ri proti nevmeševalni poH-LZ drtav, kl je v prilog n,m upornikom. Nota na-**> Italija in Nemčija še « o pošiljata vojaštvo, orožje, ^'n bojni material fašistom, ««>nska vlada ne more ku-orožja v Angliji in Fran-
v, tudi zahte-
J0: da vlada dovoli španski kupovanje orožja in muni-
tm^iS: Rudarj|
2 1	splošne stav-
£ prisilijo vlado na revizijo r"> metalne politike. Oli-tajnik rudarske u-
* ZtTZ*] ludl nt v*llt«-
V	J0 ^^vo rudarjev.
ivojne v "iarmi"tt i ^
» »m,n	** to še
V * v°Jr» kmalu fašiati
fco ^^m-kega nnrja, la.	* j« že pripra-
Hague spet grozi organizatorjem
On hoče ostati diktator v Jersey Cityju
Jeraey City, N. J. — (FP) — Potem, ko so bili podvzeti koraki glede izposlovanja injunkcije pri federalnem sodišču, da ne bo mogla mestna policija preprečiti razpečavanja unijskih tiskovin, je župan Frank Hague, ki se baha, da je njegova beseda zakon v Jersey Cityju, priznal, da federalno vrhovno sodišče tudi nekaj ve, ker je odločilo, da je zakon, ki ga je sprejela država Georgia, neustaven. Ta zakon je prepovedoval razpečevanje tiskovin.
Mestni odvetnik James A. Hamill je po tem odloku izjavil, da je razpečavanje tiskovin, ki je bilo prepovedano v Jersey Cityju, legalno, toda njegovo izjavo je spremljala županova, v kateri je zapretil, da njegova policija ne bo prizanašala or-ganiastorjem Odbora za industrijsko organizacijo, če bodo zopet invadirali njegov teritorij. Hague se je vrnil s počitnic v Floridi, kamor se je umaknil, ko so pričeli šepetati o preiskavi volilnih sleparij njegove politične mašine.
Zupan je revidiral svojo taktiko, ko je Delavska obrambna liga naznanila, da bo vprašala federalno sodišče za injunkcijo proti policiji, ki je konfiscirala6 unijske letake potem, ko je vrhovno sodišče podalo svoj odlok. Vito Marcantonio, predsednik lige, je dejal, da bo šla njegova organizacija na delo, da odpravi vse zakone in odredbe, ki so bile sprejete v ameriških mestih in državah proti razpe-čavanju unijskih tiskovin.
Green apet napadel
voditelje CIO
Chicago, 6. apr. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je včeraj v svojem govoru pred člani unije Flint Glass Workers ponovno napadel voditelje Odbora za industrijsko organizacijo in jih ob-
Domače vesti
Obiski
Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete je 5. t. m. obiskal Edvard Zakrajšek iz Buffala, N. Y., dijak v Ann Ar-borj-u, Mich.
Vesti iz Minnesote Gilbert, Minn. — Tu je umrla Ana StariČ, rojena v Gradcu na Štajerskem. Njeno dekliško ime je bilo Kokel in v Ameriko je prišla leta 1907, in sicer v to okrožje, kjer je živela do svoje smrti. Bila je članica društva 182 SNPJ in tu zapušča moža in šest odraslih otrok.
Nov grob v New Yorku East Worcester, N. Y. — Dne 2. aprila je umrla Franca Mos-tar, stara 68 let in rojena na Doli pri Litiji. Svoječasno je bivala v Westmorelandu, Pa., in v Stauntonu, 111., zadnjih 19 let je pa živela v tukajšnji slovenski farmarski naselbini. Tu zapušča moža, pet sinov in tri hčere, v stari domovini pa sestro.
Vesti iz Pennsylvanije Pittsburgh, Pa. — Zadnje dni je tu umrl Anton Pečjak, star 73 let in rojen v Plešivcu pri Žužemberku na Dolenjskem. Bil je vdovec. V Ameriko je prišel leta 1&86 In bil je v Coloradu in Clevelandu, v Pittsburghu je pa živel 36 let. Tu zapušča tri hčere, v Clevelandu sestro Terezijo Kmet in v Crested Buttu, Colo., brata Jtfihaela. Pred dnevi je sodišče obsodilo skupino ponarejevalcev denarja, med katerimi so tudi sledeči Hrvati: Anton Sikič (pet let zapora), Ni-kola Zrnič (15 let), Mike Mrkalj (15 let) in Peter Kličkovič (pet let).
Ljudska kontrola premogovnikov
Angleški parlament odobril zadevni načrt
London, 6. apr. — Zakonski načrt, ki določa ljudsko kontrolo premogovne industrije, je bil včeraj sprejet v parlamentu, nakar je bil poslan v zbornico lordov. Načrt je prvi korak v po-iržavljenje premogovnikov v Angliji, ki jih obratujejo privatne kompanije, toda vlada bo odško-dovala lastnike.
V angleških premogovnikih je uposlenih 739,000 rudarjev, ki producirajo okrog 804,000,000 ton premoga na leto. Pravkar sprejeti načrt vsebuje tudi provizije glede zaščite rudarjev
dolžil, da so oni odgovorni za konflikt v vrstah organizirane- pred izkoriščanjem ga delavstva. Green je dejal, da se bo njegova organizacija borila do skrajnosti, da ohrani svoja načela.
Rim, 6. apr. — Predlagani prijateljski pakt med Italijo in Anglijo bo vseboval med drugim provizijo, da Mussolini odookli-
Zima ee vrni-
l a v Chicago
Chicago, 6. apr. — Zima se je v spremstvu snežnega viharja danea vrnila v Chicago in odpravila vae sledi pomladi. V nekaj urah je padlo aedem palcev snega in še ga obetajo danes in ju-
če svoje čete iz Španije, kjer se tri gneg je de!no parafiral avt-borijo v armadi generala Fran- nj promet in veliko število avtov ca, potem, ko bo civilna vojna j€ ^tičalo v zametih. Utalakl končana. Tako ae glasijo infor- promet je bil tudi ustavljen, macije, ki so prišle iz poučenih Snežn| vihar, ki je pridrvel z za-krogov. TI tudi pravijo, da bo padj| je minoia do mesta Italija potegnila avoje vojaštvo sterlinga. južni del VViaconsina s BaleariAkih otokov v Sredo- jf| M pomika proti vzhodu čez zemskem morju. To naznanilo Je drtavj Michigan in Indiana. bilo objavljeno po aeatanku med
angleškim poalanikom v Rimu in italijanskim sunanjim ministrom. Pogajanja glede sklenitve sporazuma med Italijo in Anglijo ae nadaljujejo. Kolikor je ae-daj znano, je angleška diplomacija obljubila, da bo priznala its-lijanaki režim v Abesiniji pod
Ogenj v hotelu zahteval eedem Irtev
Chicago, S. apr. — Sedem o-aeb se je zadušilo in zgorelo danes zjutraj v ognju, ki Je nastal v hotelu On ter na 1426 W. Ma __	diaon at. Trije drugi atanovalci
pogojem, da Muaaollni potegne ao dobili težke opekline in ao jih italijanake č«te is Španije. morali odpeljati v bolnišnico.
Kardinal pojasni kupčijo z naciji
Vatikan obs6ja kapitulacijo pred naciji
Rim, 6. apr.—Sardinal Theo-dore Innitzer, dunajski nadškof, se je odzval pozivu Papeža Pija in je prišel v Rim, da papežu pojasni kupčijo, ki jo je sklenil z novimi gospodarji Avstrije. Včeraj ga je sprejel kardinal Eugenio Pacelli, tajnik vatikanske državic* danes pa ae bo sestal s papešem. Nadaljnji razvoj vojne, ki divja med Vatikanom in Hitlerjevo Nemčijo, v veliki meri zaviši od izida razgovorov med dunajskim kardinalom in papežem.
Jaano je, ds aa Vatikan jezi na kardinala, ki je vzel oblast v svoje roke in kapituliral pred Hitlerjem. Celo ▼ pismu, ki ga je naslovil dfktatorju in ga informiral, da se mu bodo avstrijski škofje pokorili, je zapisal: "Hell Hitler!" n* da bi prej vprašal v Vatikanu za navodila. Deklaracijo, ki Izraža lojalnost Hitlerju in Veliki Nemčiji, je poleg kardinala podpisalo pet avstrijskih škofov in bila je pre-čitana pred verniki v vseh katoliških cerkvah.
Delavsko politično gibanje v Penili
Vse Unije oblji ibile podporo Keimedyju
Harrisburg, — (FP) — Prva konvencija državnega sveta industrijskih unij, katera aa
je udeležilo Čez tisoč delegatov, ki so reprezantirali pol milijona organiziranih delavcev, je bila zaključena po aprejetju resolucije. pozivajoča vse unije ln železniške bratovščine, naj konso-lidarijo svoje sile in podpirajo Thomaaa Kennedyja, tajnika-blagajnika rudarske unije UM-WA in podgoverner ja Pennsyl-vanije, ki kandidira za governerja te države. Poleg delavskih organizacij so bile na tej konvenciji zastopane tudi pro-greaivne in liberalne grupe.
Nominacijske volitve ae bodo vršile 17. maja. Kennedyjev protikandidat, ki ga je izbrala ekae-kutiva demokratske stranke v Pennsylvaniji, je Charles A. Jones iz Pittsburgha, ki je znan kot nasprotnik Rooseveltovega "new deala."
- Kennedy je v svojem govoru orisal borbo za delavsko zakonodajo v Pennsylvaniji v zadnjih letih. Dejal je, da zakonodaja sama ne zadostuje in organizirano delavstvo mora voditi kampanjo naprej, dokler ne bo Pennaylvanija in vaa Amerika v unijskem taboru. "Moje izkušnje so me uverile, da ja več državnikov v delavskih vrstah kakor v VVashingtonu," je rekel Kennedy.
Konvencija je odobrila zakonodajni program, ki uključuje gradnjo delavskih stanovanj, razširjenje brezposelnoatnega zavarovanja, da bo krilo vae delavce, in izboljšanje delavskih j odškodninskih zakonov. Sprejetih je bilo več resolucij v prilog Mooneyju in Billingsu, za sprejetje zakonskega načrta minimalne mezde in makaimalnega 1 delovnika v kongresu in proti-linčarskega osnutka, da delavci podpirajo zadružno gibanje in Odbor za industrijsko organizacijo kakor tudi vse poskuse, da ae konflikt med CIO in AmeH-ško delavako federacijo čimprej konča.
Reaoluclja, ki obaoja fašistič-1 ne diktature v Evropi in ameriške fašiste, je bila soglasno sprejeta. Delegatje so dalje podprli resolucijo kongresnika O'-Connella, da Amerika aodeluje z drugimi flržavami, kl obsojajo fašistično agreslvnoat
ODGOVOR SOVJETSKE VLADE RAZ-KAČIL JAPONCE
Oster napad na sovjet skega zunanjega komisarja
KITAJCI OBSTRELJUJEJO PRISTANIŠČE
Tokio, 6. apr. — Tokijska vlada je silno razkačena, ker je Maksim Litvinov, komisar aa zunanje zadeve, odločno odbil japonski protest proti pošiljanju ruskih vojakov in orožja na Kitajsko. V petek se bo vršila Izredna seja japonskega kabineta, na kateri bo razprava o bodoči japonaki politiki napram aovjet-aki Ruaiji. Japonci se silno jezijo ne samo zaradi tega, ker Rusija pošilja vojaštvo, orožja, letala in bojni material Kitajcem, temveč tudi zaradi persekucij in aretacij japonskih podanikov na otoku Sahalinu.
Opazovalci pravijo, da konfliktu lahko sledi prelom odnošajem med Rusijo in Japonsko. Japonci silno napadajo Litvinova in mu očitajo, da je pokazal avojo nesramnoat, ko je zavrgel protest tokijske vlade.
Iz Hsinkinga, glavnega mesta Mandžukuja, poročajo o novem sporu, ki ga je izzvalo vprašanje kontrole nad otoki na reki A-mur. Ta reka tvori mejo med Mandiokujam ln Sibirijo. Ob o-toku Kančatau ss nahaja ved ruskih ladij in poveljnik tega bro-dovja je zahteval od mandžukuj skih avtoritet, naj takoj odstra nijo avetilnike in vsa druge znake ob reki Amur.
Peking, 6. apr. — Sem dospela poročila ae glaaijo, da Kitajci bombardirajo Cefu, pristaniško mesto, ki so ga Japonci zasedli pred več meseci, in da so srdite bitke v teku v bližini tega mesta. To mesto je daleč zadaj za Japonsko bojno črto. Japonci so včeraj izkrcali nova čete v tem pristanišču, da uničijo posadko kitajskega vojaštva, ki še vedno kontrolira sekcijo mesta.
Sanghaj, 6. apr. — Kitajske guerilske čete so pričele napadati Japonce v bližini Sanghaja. Več ko tisoč Kitajcev ja včeraj naskočilo japonsko vojaško posadko pri Sunkiangu, ki je samo petnajst milj oddaljen od Sanghaja. V drugi sekciji v bližini Sunkianga so Kitajci iz zasede napadli tovorni avto, na katerem so se vozili japonski vojaki, ter ubili deset vojakov in častnikov.
Na severni strani zaliva Hang-čov so Kitajci ponovno zasadil dve mesti — Hajen In Hainlng — in zdaj naskakujejo CapuJ, mesto, ki leži 50 milj Južno od Sanghaja. Kltajake vojne operacije ao v teku tudi na ozemlju, J ki so ga Japonci zaaedli v novembru (n decembru preteklega leta.
Francoski senat MEHIKA SE NE kljubuje Blumu BO UKLONILA
PRED FAŠISTI
Stavkovni val zajel pa« riski industrijski distrikt
Pari«, 6. apr. — Vsa znamenja kažejo, da je vlada ljudske fronte, ki ji načehije premier Leon Blum, vodja socialistične stranke, obaojena v smrt. To se je pokazalo včeraj, ko so Člani senatne sbornice na svoji seji odločili, da ne bodo pristali na zahtevo premierja, ki hoče imeti večjo oblast, da potegne Francijo is finančne in ekonomske
Nadaljevala bo s socialnimi reformami, pravi poslanik
ZVEZA MED ARMADO IN LJUDSTVOM
Waahlngton. — (FP) — Mehiška vlada je po svojem wa-shingtonakem poslaniku dr.
krize Poleg opozicije, kl se je Franclscu Najeru informirala
pojavila med senatorji, dela Blumu preglavice atavkovni val, ki se še vedno razširja v pariškem industrijskem distriktu. Okrog 36,000 delavcev je zavojevanih v stavki.
BI umov finančni načrt bo morda sprejef v nižji zbornici z malo večino. To je bilo razvidno iz razprave, ki se je včeraj vršila v zbornici. Debata je bila pretrgana, ko je opozicija pričela kričati, da je Blum "ropar". Poslanec Jean Montlgny je vpil, da bo dobil Blum diktatorsko oblast in vrgel Francijo v ekonomsko in socialno revolucijo, če bo zbornica sprejela njegov finančni načrt. "Nemška republika Je bila uničena na sličen način," Je kričal Montlgny. To Je raakačilo le-vlčapik&v posance, ki podpirajo BUfma. tatali ao a svojih sedežev in se zagnali proti desničarjem, nakar io Blum ln nekateri člani kabineta posegli vmes In preprečili pretep. Ko ae je krava! polegel, je Blum odgovoril na Mont1gnyjev napad, t
"Odslej naprej mora državna blagajna dobiti $30,000,000 na teden poleg drugih rednih dohodkov," je rekel Blum. "Financiranje oboroževanja, kl je potrebno, ker stalno preti vojna, Je izčrpalo sklade v državni blagajni. Ne Francija In ne katera druga država ne more iti v sedanji smeri naprej. Možje, katerih bridka čast Je, da vladajo In vodijo Francijo, vedo, da ni drugega izhoda. Ne govorim kot strankar, temveč kot Francoc, ko nagla-šam, da mora Imeti Francija stabilno vlado in disciplinirano ljudstvo."
Ameriko in ostali svet, da je no bo nobena fašistična nevarnost In nobena grožnja tujih kapita-liatov odvrnila od prizadevanja, da izboljša položaj mehiških de-lavakih in kmetskih mas.
Njen ameriški poslanik dr. Najera Je o tem govoril na letni konvenciji Ameriške zveze šol-skih ravnateljev. Njegov govor smatrajo vvashlngtonski krogi za važno deklaracijo mehiške vlade glede njenega notranjega položaja.
Cardenasova vlada izvaja da-lekosežne socialne reforme, vsled česar se je domača reakcija s tujimi Interesi vred pričela oklepati fašizma. Zadnje čaae je med fašiati in lojaliati prišlo že v več krajih do odprtega spopada. Zunanji kapitaliatlčn! in-tureei, predvsem ameriški, pa so pričeli obračati na svoje vlade za intervencijo, ker jih mehiška vlada bolj In bolj pritiska ob /.Id.
V tem govoru je mehiški po: sianik rekel, da bo mehiška vlada nadaljevala a socialnimi re-
formani In se ne bo pustila motiti od kogarkoli. "Ako bi ae reakcionarna manjšina jutri postavila po robu in i brutalno silo skušala uataviti našo aocialno politiko, tedaj amo mi, kl smo ae bojevali roka v roki, gotovi, da bo današnja armada zdrobila tradicionalne sovražnike ljudstva prav tako, kakor jih Je naša milica v preteklosti.
"Danes ao idealistične vezi med armado in ljudstvom Mehike tako tesne, da je politična atruktura v procesu konsolidacij« s formiranjem nove splošna politične stranke, kl bo združila vojake, kmete in delavce v pravi skupni fronti,
I)r. Najera Je rekel, da Je pred nastopom Cardenasove vlade
Načelnih ruških ie-
leznic odstavljen
Moskva, 6, apr. — AlekalJ Ba-______________
kulln, komisar ruskih železnic,! miijhna l^ščlca ljudi, ena stoje bil sinoči odstavljen. Pred tlnka »nega odstotka prebivalstva, (H)sedovala 33% mehiške zemlje. Do 1. septembra IMfl se Je ta slika toliko apromenila, da je do zemlje prišlo 407> kmet-
sedmimi meseci je dobil nalogo, da izboljša obratovanje železnic, a ni uapel in zdaj ga je zadela kazen. Na njegovo mesto Je bil
Imenovan Lazarus Kaganovič, *kega prebivalstva. "Ideali me-komiaar za težke induatrlje. On hiške revolucije pa ne bodo do-
bo obdržal obe poziciji. Da ae bo "čistka" v Rusiji nadaljevala, potrjuje naznanilo, da Je bil Feo-
aeženi, dokler tudi ostalih 60% kmetskega prebivalstva ne dobi zemlje," Je rekel mehiški poala-
dor Razkolnlkov, sovjetski po-ln|kt "Ekonomska emancipacija sianik v Bolgariji, pozvan do-1 mi,hlškega kmeta Je definitlvno mov. On Je bil poalanlk v Sofiji! nM pohodu " od I. 1934, ko sta Rualja In Bol 1
garija obnovili diplomatske od nošaje.
Mesto Neu) York
dobi loterijo
New York, 8. apr. — V bojev-nem razpoloženju, ker je župan I* Guardia predložil nov davčni program, je, mestni svet sprejel resolucijo, ki ima ugladltl pot operfranju mestne loterije. Ta naj bi bila aredstvo, da mesto pride do denarja, ki ga potrebuje za financiranje oskrbe reve-žev. Resolucija Je bila aprejeta po ostri debati ln zahteva sklicanje ustavne konvencije v Alba-nyju, kl naj bi amendfrala državno konatltucijo tako, da bo sankcionirala loterijo. Vea denar, ki bi ga mesto Črpalo iz loterije, bi šel za relif in kritje stroškov mestnih bolnišnic.
Železniška nesre• ca Kitajskem f 80 oseb ubitih
Kankov, Kitajska, 6. apr. V koliziji vlakov, kl ae je pripe-
Ford vloiil priziv proti odloku delavskega razsodišča
Covington, Ky„ «. apr.-Ford £	f°
Motor cVje vložila pri federal-	*	dv*,t? [»
___. '___ /in..	je bilo ranjenih. Na enem vlaku
i>em apelatnem sodišču priziv	*	. ...
11 ji L, i^i...!^« j....,	ao ae vozili begunci, k ao ae u-proti odloku federalnega delav- _ " . „., , , "
.kW ".».KIIKV ki K. i.	*
<U» t J.nu.rj. t«. UU. ko j. v <*nlr,l„l KlUJ.kl.
spoznalo družbo za krivo kršenja
Wagnerjev#ga zakona. Odlok ae Qauffi na čikaško
J#	ir^k*! ii1	Hše bodo zniiani
nov no upoaliti 29 delavcev, ki Jih
je odpustila zaradi unijakih ak-	Chirago, fl. apr. — Davki na tlvnosti. V prizivu je rečeno, ds	čikaške hiše in |s»sestva bodo o-Je delavako razsodišče prekora-	krog osem odstotkov nižji za le-čilo mejo avoje oblasti, ko Je za-	to 1937 kot so bili I. 1936, Je navrglo evidenco, ki ao Jo odvetni-	znanil Michael J. Flynn, tajnik ki kompanije predložili, ko ee je	čikaškega okraja. Koliko bodo vršilo zaallšanje glede kršenja	davki znižani v predmeatjfh, bo Wagnerjevega zakona. 1 naznanjeno pozneje.
PROSVETA
THE fcNI.K.HTENMBTrr Of LAmMlMA aix>vsN«l PODROBNE JEUNOTS
>> M
HM M M*. M M M Ml M-M	1*1 ••
• Omm r IM m mu tate. »'» «e Utei m «w IMfc	*
iMfciiilUln« rMai for Um U.ltM Štete« ( M« OMM« M M M r-r. CfclMM M* Omm |T.M M» MiUla M M Mr M
mm«. Mmm, pmmi tU.) m vtmM m*UJM*je 1« v •temja.
m If »htmi »stilu	__
A4vm1Mm mu« m nm«"t.HU»iiim>i
p| Biri"-""* artUter »UJ Ml k* Mtarate M. M* M
PKOHVKTA UH -M Sa. L*vaS«l« Av*,
or m riDBuno
G(as<y^4z naselbin
IT©
beležke
Dobra delavska politika v Minnesoti
Farmarsko-delavska stranka v Minnesoti, katera te šest let vodi državno upravo in kontrolira nižjo državno zbornico, je pred nekaj dnevi zborovala v Duluthu in sprejela novo platformo ter progam za letošnje volitve.
Reakcija je tej stranki očitala vsa zadnja štiri leta, da je "komunistična", to pa zaradi njene platforme in programa iz leta 1934. Nič takega nI bilo v prejšnjem programu, da bi bila fkrmarsko-delavska stranka v Minnesoti zaslutila omenjeni očitek, kljub tem« 'so njeni voditelji pred letošnjim zborovanjem vso stvar dobro premislili in pretehtali in rezultat je bil nova platforma, katera je toliko drugačna od zadnje, da burbonsks opozicija v Minnesoti ne bo vač mogla najti niti najmanjšega povoda za avoja absurdno obrekovanje.
Farmarsko-delavska stranka v Minnesoti se je s svojo novo platformo postavila strogo na demokratično stališče In za svoja bojevna sredstva je sprejela edinole demokratične metode.
Nova platforma pravilno poudarja, da tradicija ameriške politične demokracij« živi že poldrugo stoletje, da so v preteklosti bili glavni eksponentje te tradicije Jsfferson, Jackson in Lincoln ter da v današnji dobi, ko razni elementi drzno naskakujejo demokratično formo vlade, hoteč jo zamenjati s kakršnokoli diktaturo — farmarsko-delavska stranka v Minnesoti odločno odklanja vsako uvajanje nestrpnosti in nedemokratičnih ter diktatoričnih metod v ameriški socialni sistem in v zgradbo vlade v Združenih državah.
Na drugi strani pa Farmer-Labor party v Minnesoti jasno uvideva, da je današnji gospodarski sistem Amerike nevzdriljlv in da je treba resno računati s temeljnimi v izpremem-bami v našem socialnem sistemu.
V svoj program delavskega, farmarskega in drugega zakonodajstva je stranka postavila dolgo vrsto točk, ki vae označuje miren in zaporeden razvoj — nobenih skokov; vse te točke so praktične, pomenijo materialni napredek za delavca in farmarja in, kar je glavno, se lahko izvedejo že danes.
Na primer stranka zahteva amendiranje državne ustave z namenom, da zbornica lahko sprejme državni zakon minimalne mezde In maksimalnega delovnika in dolgo vrsto drugih zakonov za ekonomsko izboljšanje razmer v interesu delavcev in farmarjev. Za vse sloje večine prebivalstva v državi so določene olajšave, tudi za male podjetnike In trgovce. Nagla-šana je potreba, da državna uprava in zakonodajna zbornica krepko podpirata kooperativno gibanje med delavci In farmarji; sploh je ideja zadružništVH na odličnem mestu v platformi in programu kot zelo važen faktor za razvoj ekonomske demokracije v Združenih državah.
Federalna vlada je opozorjena, da mora povečati svoje odgovornosti za t>odpiranje brezposelnih delavcev in za čim večje nameščanje brctposelnih pri javnih delih, kjerkoli so privatne industrije odpovedale svojo sposobnost.
Glsvni principi farmartko-delavske stranke v Minnesoti so: demokracija, aoclalna pravlč-noat. ekonomako varstvo in mir.
Noben pošten delavec ln resen mislec ne more zsniksti, da ao to najsvetlejša načela naprednega, razumnega delavstva — edina načela, ki resnično zastopajo nepretrgan napredek kovaške družbe.
Slehernega delavca in malega farmarja zu> aaj Minnesote, kateremu je pravi napredek pri situ, mora boleti dejstvo, da mlnnesotaki delavci in farmarji nimajo posnemalcev v drugih državah, vsaj na aevernem, srednjem in na daljnjem zapadu, koder ao mali farmarji in delavci v ogromni večini med prebivalstvom.
Voditelji delavakih unij in farmakih orga aizacij Imajo v mlnneaotski stranki lep vzor in priliko, da raztegnejo to gibanje na ostale države Unije in ustvarijo močno samoetojno poli lično akcijo med delavci Amerike, ampak voditelji obeh unijakih taborov ae še drle sta re in škodljive taktike, da ameriški delavec fcfcč* v politiki izhoda v Starih — kapitalističnih strankah. Ta neemlaelna taktika grdo tepe ameriškega delavca že desetletja in ga za-' postavlja, da ne prida nikamor.
Unijeki voditelji sicer rabijo minnesotsko Farmer-Labor Aaaociatlon sa svoje politične cilje v Minnesoti — in če Je tam dobrs. zakaj ni povsod?
"M »k lov a Zala" v (^f***butgu lOanonaburg, Pa. — V nedeljo,
dne 8. maja, na materinaki dan. ob 2. popoldne uprizori tukajšnji dramski klub Soča akupno z gospodinjskim odsekom društva "Postojnska Jama" št. 1*8 SNPJ lepo petdejansko dramo "Mi-klova Zala". Po Sketovi presti je igro zdrsmatfciral M. Ba-juk. Vzeta je iz Ijuddcegia življenja kot je bilo v štirinajstem stoletju v prijazni Rožni do/lini na Koroškem. Slovenci se lahko ponašamo iz lepimi dramami in | šaloigrami, katerih snov je zajeta izpred yeč sto leti. Ta Ifud-| aka drama nas popelje v koroško vaa Svetne, v kateri so živeli borni kmetovalci v lepi slogi* kajti njih borba je bila, da si pridelajo v potu svojega obraza kar največ kruha. Največje zlo so jim bili turški vpadi, ki so tiste Čaee pogosto se ponavljali.
V borbi proti turškim vpadom so se posebno odlikovali Slovenci in Hrvati, ki so morali skozi cela stoletja braniti svoje domove, avoje Žene, sinove in hčere. Slovenska, srbska in hrvaška polja so bila napojena s krvjo, mnogi junaki so padli v teh neprestanih borbah, ki so najstrašnejše besnele po losvenaki in hrvaški zemlji, kajti tukaj je bi-
mmsburgu. igralci ae vnsto mr
dijo, da vam bodo dramo pokazali kar najbdfj dovršeno. Naj-uljudneje vabimo občinstvo iz te in vseh bližnjih naselbin, da si ta dan rezervirajo za Canons-burg. Prireditev zahteva velika truda hi požrtvovalnosti. Tudi finančno bo veliko jtala, ker je treba mnogo kostumov. Vstopnina je samo 35 centov za osebo. Po igri .ho ples in prosta satov* v spodnjih prostorih. Na veselo svidenje 8. majal.
John Koklich.
1 .aaalMtse vesti Im Salle, W. — Tukaj je zad-' nje dni precej mrzlo vreme, kakor pozimi, delavske razmere pa so tudi še vedno slabe, kakor menda vsepovsod. Druga cementarna je pričela z obratom po šti-rimesečnem počitku. Pri družbi VVestern Clodc pa še vedno od-
koliko milejši obliki. Kaj prine-ropitajsčtnpt, bomo vifjeli nji pnh.Minjosti.
Kako pa je pri g*s, zlasti med člani SNPJ? Nekateri člani se pripravljajo, kako bi ugonobili nekatere glavne uradnike. Na piko so vzeli Barbiča in Molka, češ, ako ta dva ne spravimo v kozji rog, se lahko pripeti, da bo šla jednota in njeno glasilo k vragu. Le kje so ostali dotični člani, ki tako mislijo, s svojo pametjo, ker mislijo, da je jednota tukaj samo zaradi Barbiča in Molka, da onadva vzdržujeta jednoto in njeno glasilo! Saj nas je vendar okrog 50 tisoč članov v obeh oddelkih, ki imamo vsi enake pravice in vemo, kaj hočemo in ikaj imamo. Tisti člani, ki tako JtriČijo proti omenjenima, bi najbolj pošteno storili, ako bi povedali, da se ne strinjajo z vsem članstvom SNPJ. Ali so se glavni uradniki sami polastili svojih služb, ali jih je na konvenciji izvolila delegacija, katero je poslalo tja Članstvo, da naredi zaključke za bodoča štiri leta in izvoli svoje odbornike in
slavljajo delavce za nedoločen j unwjnjke, ki bodo delali za inte-čas, ostalim, ki še delajo, pa rege cian8tva in jednote? Kje krajšajo delovne ure.	I Je žagano, da mora urednik
Bližajo se primarne volitve. V8e Bprtjeli in verjeti, kar
Dobrih obljub od itevilnih kandidatov imamo na koše. Za šerifa kandidira tudi slovenski kandidat Frank Gregorich.
Prireditve se tudi dokaj dobro vrstijo ena za drugo. Dne 10. aprila ob 2JB0 popoldne v
la meja turškemu gospostvu. Ves 9ND se prične proslava 12 let-jug je že le£al podjarmi j en, sa- niče angleško poslu jočega druš-mo Hrvati in Slovenci so še biH tva "Mohawks" št. 673 SNPJ z strašne boje, ki so pa slednjič zanimivim programom in sploft-bili odločilni za oba naroda, saj no plesno veselico po sporedu, je znano v zgodovini, da Turfc Na programu bodo radijski hi mogel osvojiti Hrvaške ne igralci, pevci in glumači, ki pri-SlovenUe, četudi jih je večkrat dejo iz Chicaga, kjer pojejo po napadel ter neusmiljeno pustošil, radiu WJJD pod imenom "Sup-Leta 1478, na dan sv. Petra in pertime Frolics". -Pričakuje se Pavla, so se zopet potfavili Tur- velika udeležba. Omenjeni igralki pred Terbižem; prišli so ob So- ci bodo za našo naselbino nekaj fti navzgor. To bomo videli v pr- izrednega, vsled tega tudi obilo vem dejanju te drame, kako je |zanimanja za nedeljsko proslavo.
vaški in okoliški voditelj častitljivi starček, oče Serajnik sklical sestanek bližnjih vasi na posvetovanje za obrambo proti bližajočim se Turkom. Na tem po-
Vstopnina samo 35c.
Dva tedna pozneje, to js:V nedeljo, dne 24. aprila, pa ge bo vršil v tukajšnjem SND velik pev*ski koncert ali festival še-
svetovanju so sklenili, da bodo stero pevskih zborov iz okolice utrdili in popravili gradišče ter okrog sto milj. Na ta dan se tu
Vsa važna skrivališča. Vse to bodo zasedli možje, žene, otroke in dekleta pa bodo skrili v nepri-stopno in skrito votlino v gor akem zavetju Roiici.
Pred leti je v vas Svetne prišel neki žid is Benetk in rekli so mu Tresoglav. P-ičel je krošnjarlti
di pričakuje velikanska udeležba. Anton UdovU?, 573.
Diktatorji na pohodu Gilbert, Minn.—Ker imamo v teh čaaih vsepovsod dosti časa na razpolago za premišljanja, kaj vse se dogaja po svetu; sem pri cerkvi, pozneje je začel po- Le odločil, da povem svoje mne-sojavati denar ondotnim kme- nje. Dc^U časa za premišljeva tom na visoke Obresti. Imel j* nje sem imel zlasti v moji seda krasno hčerko Ahniro. Marrtka- njj bolezni, ki sem jo menda do-tero oko tamkajšnjih fantov se cela preBta|, au pa Vsaj najhujše, je vanjo ozrlo. Zagledal se je va-| Večkrat premišljujem o vpraša-
njo tudi sin vaAkega voditelja očeta Serajnika. V tej vasi je ži vela tudi spoštovana ln premož na vdova Miklova. Moža je izgubila pred ve£ leti v bilki s Tur ki. Imela je krasno hčerico Zal-ko. Ker so bili s Serajnikom sosedje in dobri prijatelji, sta Zal-ka in Mirko, Serajnikov sin, za
nju, kam jadra sodobna Evropa, o mogočnih evropskih diktatorjih, slasti pa o Mussoliniju in Hitlerju, ki tako arogantno nastopata in strašita vsem evropskim ljudstvom.
Iz poročil se vidi, da Mussolini in Hitler držita Evropo v svojih kleščah na vseh straneh.
kateri želijo, da mora vse znati, da je dobro, četudi
ne-pri-ni?
SNPJ bo priredilo svojo veselico oziroma piknik dne 12. junija in obenem proslavo razvitja svoje nove zastave. Naša okrožna fe deracija SNPJ pa bo priredila svoj letni piknik dne 31. julija. Oba ta dva piknika se vršita > naši naselbini Gilbert. Federa cijski piknik imata v oskrbi dru štvi 182 in 61 SNPJ. Z združenimi močmi bomo uspeli, tako da bosta oba piknika uspešna.
Anton 2ganjar, 182.
"Venček narodnih pesmic." El-sie in Josephine Klun sta nato v jiuetu zapeli ameriško "Sweet Hawaiian Moonlight." Njiju glasovi so lepoharmonirali jn sta h koncu programa še zapeli "Prišla bo pomlad." Ti dve pevki s svojimi močnimi glasovi bosta vedno v veliko pomoč temu ?boru. Še mlade, toda kot dobri pianistki sta se izkazali Do-rothy Jergel in Helen Hali, ko sta igrale piano-duet "Faust." Tema je sledil naatop odraslega zbora "Prešeren," ki šteje primeroma lepo število fantov in deklet in je napravil na navzoče vtis dobrega Zbora, s pesmami Strunam, Slovo in s češko Pobil cigan ciganko. V pesmi "Slovo" se je v solo^pevu odlikoval mladi tenorist John Fabec, ki je priznan kot izvrsten pevec. Zatem je zapelo "Ne bom se mo-žila" devet šestletnih deklic in dečkov. Peli so "vsak po svoje," toda kot malčki so častno dovršili svojo vlogo, deležni so bili toplega aplavza in so še boj korajino zapeli ob ponovnem nastopu. Sedemletna Theresa Klun je ganila navzoče s pesmico "Kje je moja mamica." Dopad-la se je navzočim točka gitara solo, katero je proizvajala Anna May Ljubič, tako tudi valček instrumentalnega kvarteta, sesto-
Po razpravi dr. H. Wolterecka-kj
"m
Popolnoma prepričan sem, da ni ječ iz bratrancev in sestričen človeka v svobodni in demokratični državi, ki se ga bi primo-ralo, da bi rekel, da je belo, ako je črno. In zakaj toliko prerekanja zaradi Barbiča? Ako bi bil on kakšen hinavec, bi ga seveda v metropoli hvalili. Z Bar-bičem sem se šele lani sestal in videl sem, da je poštenjak in da ne skače s plota na plot. Člani SNPJ so dovolj razsodni, da vedo kaj je in kaj ni prav. Zato pa naj protestirajo proti tej gonji, ki je naperjena proti glavnim odbornikom. A<ko pa ima kdo kakšno pritožbo proti kate remu odborniku, naj se posluži jednotinih inštanc, po katerih se take zadeve rešujejo na pošten način.
Med nas je prišla zgodnja pomlad in ljudje so oživeli, kakor sploh vsa narava. In tako bomo spet kmalu imeli priliko, da se sestanemo na raznih društvenih
Anthony, Gilbert, Josephine in Mary Hrvatin. W. Skerlong in L. Strnisha sta podali duet na piano-harmoniko, ki je tudi uga jal. Pevski program so zaključili mladi "Prešernov|i" s pes-mama "Lipa zelenela je" in "Le pa naša domovina." Z jedrnatim govorom se je zahvalil P. Klun, ki je končal program.
Ime dirigenta tamburaškega zbora mi ni znano, a odrasli in mladinski zbor "Prešeren" sta pod vodstvom mrs. Josephine Bukalič May. Obstoj in napredek zbora je odvisen od staršev samih, kajti mladina je pokazala, da želi slovenskega petja. Navdušenja in volje polna je njih učiteljica mrs. May. Toda ves trud in navdušenje učiteljice bo zaman, ako je ne bodo v vseh ozirih močno podpirali starši. Zagotovljena je pa uspešna bodočnost, ako se zavzamejo starši
veselicah. Naše društvo št. 182" tako, kot so se mladi pevci in
sanjala o lepi ljubezni. 2elJo, da Mui#oUni gi je podj^u mirno
se čim prej poročita, sta gojila tudi njena roditelja. Mirko pa je |Nahajal večkrat k žldu Tresogla vu, ker je ziiaia tidova hčerka z zapeljivimi pogledi Mirka pridobiti zase. To zapazi njegov oče Serajnik ter ga opozori, da nje g<jva želja je. da bo Atmiro pu stil. Slučajno prideta na obisk k Sersjniku vdova Miklova in njena hčevfea Zalka in se na željo obeh roditeljev Mirko in Zal-
etiopsko ljudstvo, da ga "civilizira," ker se mu je zdelo "tako divjaško." Napredno š|>ansko ljudstvo si je postavilo svojo delavsko vlado, toda Musso, ne bodi len in ne prepočasen, ker je slutil, da preti od španske ljudske vlade polom njegovemu fašizmu. je dobil generala Franka, da je v njegovem imenu napadel mirno špansko ljudstvo, (is ga
ka zaročita. To izve Almlra, ki l*>konč* in podjarmi za fašizem, ljubosumnosti priaeže kruto ma-	™ J? ■vetoval. naj pošlje
ščevanje. Ona pridobi svojega <Jfv°i« razbojnike nad š|M»nsko de čsta Treaoglava, da gre že bHža- Moštvo, v slučaju potrebe pa bo Joči turški vojski naproti ter Musso na njegovi strani i vso jim i sds vse utrdbe in skrivne »V°J° moderno opremo vojskova-hodnike. Turški poveljnik mu za-1 "J*- Tako ®e i« «Sodi»°- SP*n
to obljubi bogato plattlo, Mirka bo dobila njfgova hčerka. Zalka ps bo odpeljana v suinost.
Videli borno, kako se turški poveljnik veseli krasne Zalke. ker pričakuje isnjo od svojega I gospodarja v Carigradu bogato plačilo. Po 7 }»Uh bomo našli Zalko v iurškl ječi vso obu|«no, ko prosi, da jo rsšijo aužnosti, da ae zopet adn^ a Mirkom. Kako je bila rešena, bomo videli v &. dejanju, kaSp je srečno dospela domov v Hotno dolino v tre-notku. ko je svita Almirs hotela peljati k poroki Zalkinaga moša Milita Tu se bodo rsgvijali tra gični prizori in v srce pretresu-joči dogodki. ,
Vse to boste v)ddi dne 8. maja v dvorani društva "Postojnska Jama" St. 1S8 SNPJ v Ca-
sko ljudstvo je jasno pokasalo, da bi že zda v na obračunalo Frankovlml uporniki, ako ne bi Franku pošiljala Musso in Hit ler svojih letal, motoriziranih enot In modernih topov ter čet. da stareta odpor delavske vlade, španski delavci so pokazali žila vo hrabrost in popolno zav est, da se borijo za demokracijo prot fašizmu. Dobili pa so kaj malo pomoči od takozvanih demokra tlčnih držav, da bi štrli !>arbar ski fašizem.
Stara avstrijska monarhija In država je odšla g zemljevida— llitler Jo je pogoltnil kar čes noč in tako je dobil svojo rojstno domovino pod ne m tki plaši' naciz ma. Sedaj mora plesati kakor on gode. dasi so v Avstriji tud
O
pevke z učiteljico in ustanoviteljem Klunom in Hrvatinom, katerim gre vsa čast in priznanje. Bržkone bi bilo priporočljivo, da zbor postane odsek Slov. Doma ali pa tamkajšnjega društva StNPJ, kot je mnenje nekaterih.
Z veseljem so sprejeli tamkajšnji rojaki čestitke in priznanje elevelandskih pevcev in pevk
Trinajsto polje živosrebrnega r^J Idrjji leži 380 m pod površjem. Pri J? burgu v Južni Afriki, ki je bil se pred , majhna naselbina in ima danes lco^ J in 150,000 črnih prebivalcev, leži naj^ rudnik. 1218 m globoka, zlata jaml^ Shaft". Krasne palače in vile se blešče cu, krog In krog pa leže revni deli am<»d hišic, iz katerih zahajajo dan za dnem rudarjev v pravi pekel sveta.
V	železnem, dvonadstropnem dvigalu noti nejo hkrati 70 zlatokopov v jamo. s hit? 300 m na minuto brzi dvigalo v globino h večja postaja je 650 m pod zemljo. Elektri svetilke motno odsevajo od belih apneiA skal. Zrak je hladen in vlažen. Rovi se i™ Ijajo v vse smeri, v prostrani strojni dvoj kamor bi lahko,postavili cerkev, črpata dvi jaška motorja sveži zrak v jamo.
V	kotu 45 stopinj pelje voziček dalje. N» polju je treba znova prestopiti in že se uit dovoznina na 32. etaži. Vsi rovi tod se pod vi podminirajo. Ponoči razstreijujejo skal je, da ga zjutraj rudarji nalože na voze im vrtajo dalje.
Z 82. polja vodi poševno v globino drug V tem delu jame je zrak zelo težak, prem* na vlaga in neznosna vročina pritiskat* pljuča. S sten curlja strupena tekočim čisti cian. Gorje rudarju, v katerega rano ide ta strup! Povsem nagi, le z majhnimi n pašniki okrog ledij, ae ubijajo v teh rovih j tokopi za kruhom. Pot jim curkoma lije g lesa, za košček grenkega kruha jim jama h ra zdravje, tuberkuloza razjeda pljuča .
Na 37. polju je velika betonirana dvori Trije motorji ženo elektriko in poganjajo i ži kisik v globino. Telefonska postaja je« povezana z vso jamo. Se nižje, na 38. polju] med velikanskim ropotom trudi stroj, ipd zadušijiv smrad na površje. Tu v največji, bini jame, se v pravem peklu muči izmen dvajset Kafro v, da spravijo na dan nenai bogastvo rumene kovine.
Tristo belcev in tri tisoč zamorcev je u slenih v najglobokejšem rudniku sveta. Vi tem peklu Južne Afrike, kjer se kuje usodi Ščeče kovine na denarnem trgu svetovnegij spodarstva.

Življenje in visoki zračni pritii
— ...
Biologija proučuje ta čas vprašanje, da bilo mogoče z visokim zračnim pritiskom strupiti nevarne bacile in jih potem predeli cepilne namene. * Skupina francoskih bioloj med njimi profesorji Basset, Machboeuf, 1 mann, je opazovala, da hitrost tlaka sicer n vpliva na bacile, pač pa njegova trajnost jih more pod nekimi pogoji tudi uničiti, no je, da so bacili, ki tvorijo trose, odpor« nego bacili brez trosov (n. pr. bacili legi pnevmokoki, atafitokoki). Zadnji vzdržijo minut pritisk 5000 atmosfer, potem pa pof jo. Bacili prve vrste pa vzdržijo tudi prit do 20,000 atmosfer. Diastaze, fermenti, imajo važno vlogo v celi vrsti organskih d<
in njih pevovodje. In ko bo na- ^anj, prenesejo pritisk do 9000 at., njih
prvem koncertu mladinskega
zbora "Prešeren" Cleveland, O^V nedeljo, dne 27. marca, je sijalo svetlo soln-ce, a v Slovenskem domu na 57. cesti v Pittdburghu je vzlic lepemu vremenu čakala obilna udeležba, da se prične prvi koncert novoustanovljenega mladinskega zbora "Prešeren." Program se je po slovenskem običaju pričel eno uro pozno. Pozdravni govor je imel Paul Klun, soustanovitelj mladinskega zbora in predsednik Slovenskega doma, nakar je prepustil vodstvo programa mrs. Mary Skerlong. Nato sta mlada Dorothy fcugel in Gilbert Hrvatin v lepi slovenščini v imenu vseh mladih pevcev in pevk, katerih zbor šteje približno 60, pozdravila navzoče.
Prva pevska točka je bila Vile j Slovani," ki jo je podal mladinski pevski zbor "Prešeren." Ljudstvo je strmelo na ta krasen nastop mladeži in ga-notja so rosila oči. Bilo je to nekaj novega za Pittsburgh, stopinja višje k lepemu napredku. Starši so vsi srečni pazljivo sledili vsaki pesmi, ponosno osi-rajoč se na svoje malčke, ki so po večini prvič nastopali na slovenskem odru in tako ljubko harmonlzlrali, da je donela slovenska pesem. Kot drugo točko so zapeli priljubljeno pesmico "Kje so moje rožice." in že v teh dveh pesmicah so pokazali mladi pevci, da ljubijo slovensko peaem in da se jo želijo učiti.
Naslednjo' točko je podal gostujoči mladinaki tamburaški zbo "Zvjezda." Ta zbor sestoji iz lepega števila mladih dečkov
prej imeli diktaturo, toda v ne- in deklic, ki so dobro igrali in peli
Usnjen ta dopis, bodo pa "De troitski Slavčki" že tudi odpeli svoj prvi koncert. Iskreno upam, da jim je koncert uspel sijajno in dal poguma za nadalj-, nje delovanje.
Depresija, ki sega široko po svetu, je seveda vzrok, da mladinski zbori ne morejo posečati medsebojno koncertov, četudi je samo par sto milj razdalje, saj še celo med elevelandskimi zbori je to nemogoče. Srečni bi bili naši mladi pevci, ako bi jim bilo mogoče skupno in posamezno nastopati po raznih državah. Toda začasno o takem načrtu niti govora ne more biti. Upati pa je, da bosta detroitsrka in pittsbur-ška zbora še dolgo let prepevala in da pride Čas, ko jima bo mogoče korporativno se udeležiti koncerta združenih mladinskih zborov v Clevelandu in obratno.
Iskreno se zahvaljujem rojakom in rojakinjam v Pittsburghu za vso prijaznost in še posebej Kogovškovim za okusno večerjo in drugo postrežbo, kakor tudi mlademu Eddieju Kogovšku, ki nama je bil zvest spremljevalec. Mladim pevcem in pevkam in učiteljici mrs. May pa želim mnogo napredka in obilo uspeha.
Brikone nekoč se bodo sedanji časi zabeležili med najbolj pomembne zgodovinske dobe sveta. Da današnja mladina trpi skupno s starejšimi, ni vprašanja. Duševnega trpljenja današnjega sveta se ne more opisati. Mladina (doraščena in ne-odraščena mladina) je bila že od nekdaj poznana kot silno občutljiva in tako je seveda tudi sedaj. In če je kdaj mladež imela priliko spoznati življenje v vseh oblikah, je to v tekoči dobi. Da je še mogoč obstoj kulturnih ustanov v teh momentih preis-(Dalje as l itraai)
kovitost pri pritisku 13,000 at. večinomi neha. Bakterije zavoljo visokega tlaki čajno ne postanejo antitoksinske, temveč a be za svojo specifično učinkovitost.
Zelo zanimiv je učinek previsokega tisto "ultra-viruse", to je na žive, strupene ds te, ki gredo skozi najfinejša sita in ki stoji meji med hormoni ter "intra-mikrobi. Wolmannu so ti virusi prav za prav i>roi*j protoplazme v večjih stenicah in ne vet t mikroorganizmi.
Občutljivost ultra-virusov za preko« visoki tlak ne zavisi od njih velikosti. ▼ s premerom 8 do 12 mikronov in virum i merom 175 mikronov kažejo iste wakeije. občutljivost je nekako v sredi med občuUJ" jo vegetativnih bakterij in občutljivostjo staz. Podobno reakcijo kakor ultra-vtrw žejo "bakteriografi", katerih narava <i«n» ne poznamo popolnoma. Razmeroma 1800 at. je ustavil učinkovitost raksiu^
iiii. roreunu m	—
kov je važna, ker pomeni nov dokaz » nje, da rak ne povzročajo bakterije.
Kaj je grdo?
V Britski družbi za psihologijo i« ***
i
S. Badvvell zanimivo predavanje o bist
Predavatelj misli, da je občutek ^ čutek nekega preloma v razmerju^ lice, prav tako, kakor je lepota oUui« sti, jasnosti in ravnovesja med jazom
Grdo je vse, kar prinaša neko di medsebojno učinkovanje jaza in kar povzroča občutek negotovosti, m ^ hu in groze. Umetnost dosega « ' ^ izraz, avojo najvišjo lepoto v tem. » lja vse. kar je po naravi grdega, ns ^ da mu dajejo obliko, ritem, somerno«^ čenost. Tako je umetnost izrsi da M as osvobodili grdega	^
V umetnosti vodi ta pot osvobojeni« 3 ga preko tragedije, v kateri se to. grozo in strah, torej tudi ^"J 0 občudovanjem boja proti temu. » di preko oemešenja grdosti v in karikaturi.


Vesti iz Jugoslavije
Zgornjem Dupte-S" mIh domala zahteval k«- . jiviienj. Med pre-
'T* nenadno širila *f,lc; 1 Jie domačija poaest Kni Novaka i*.D»ple-21 vrha M. 37 v ognju. So-ST ,o takoj hiteli na meato 1 in prišli z g^enj «n to-
l \ kalere »e je valil gost Kmetje 80 vditli v hiio m S podpri te«« " " je zrušil strop. Pet ljudi v plamenih, ki ao se
&	. 70. i\ri iral i H A 1«
K|i vanje, jih oigdi, da je iirela vaa obleka na živem te-L Po dolgem, napornem de-w jih gasilci in mariborski rievaki, ki so prispeli na poji, izvlekli izpod ruševin kakor goreče bakle. Mariborski re-mki »o jih nevarno opečene in v»e ožgane ter s strahotnimi opeklinami po glavi, rokah in no-ph odpremili v mariborsko ipjošno bolnišnico, kjer so jim pdravniki nudili prvo pomoč.
Ponesrečenci so: 38 letni po-testnik Anton Novak, čigar do-nažija je postala žrtev ognja*. udalje 38 letni posestnik Ru-lolf Vogrin, 32 letni najemnik »eter Fižovnfk, 23 letni posest-liiki sin Alojzij Cuček ter 31-etni posestnik Franc (Nerat, vsi i Dupleškovega vrha. Novalko-niena je v nedeljo okrog 6. ure večer zamesiia kruh v namenu, i ga se isti večer speče. V peči e pripravila ogenj, ob katerem e je dimnik tako ogrel, da se je nelo leseno podstrešno ogrodje d se je ogenj zatem razširil na
10	hišo ter odtod tudi na hleve n na gospodarsko poslopje. Ga-enje usodnega požara je onemo-očalo pomanjkanje vode. CrpaM d vodo iz bližnjega studenca, okler ni goreči objekt zasul še tudenca. Reševalna dela so se item morala omejiti samo na okaliziranje ognja. Vse stavbe inventarjem vred je uničil o-*nj do tal, tako da so ostali imo še goli, ožgani zidovi.
Po izjavi zdravnikov je vseh *t ponesrečencev že izven ne-irnosti.
■rtna nesreča pri požaru v Kozjem
Celje, 21. marca. — Dne 8. t. i. »e je težko ponesrečil 26-tni Franc Omerzu v Kozjem. Urfek je bil že štiri leta sam ri hiši ter si je sam kuhal in w oskrboval. Ko si je 8. t. m. ripravljal kosilo, so skočile is-tt iz peči na deske poleg peči. **ke so se vnele in ogenj ae e »čel hitro širiti. Ko je že go-!l "trop, »e je starček spomnil, a ima na podstrešju shranjen «nar. Prislonil je lestvo in "»JI*! po njej. Nenadno pa
*	'estva prelomila. Starček »<M na tla, v tem hipu pa « f«ru*ilo goreče tramov je nanj. ,n,mu je dobil težke opekline J vsem telesu. Ljudje, ki so »Keli na pomoč, so starčka fl{[ ,n g« prepeljali k bano-
, emiJ travniku dr. Krasser »i Je nudil ponesrečencu *** in nato odredili fevoz, v krško bolnico. Moljem trpljenju pred ui težkim poškodbam, ^nadna smrt na kolodvora Ljubljana, 21. marca. — »Popoldne je bila mestna re *Postaja obveščena, daje ? ^vnega kolodvora ^ Ijotnika napadla božjast, nujne zdravni* Reševalci so pohiteli
nK2t,radu- J ***
1 deUvcr^T »/ezposelne-
uotnfj- r,adel' *> »ku-
mT ,n, WflB»««J» sami ( 'li k zavesti.
0 mrtii« Vo-
*	uprafr^r14 V* 1)01kij*
r- C n i ^ zdravnik
^ ,n "i<^bujoči uradnik »»U T lMttIa na kolodvor frtvaft^ mr,i6a v čmkalnici.
hal v g !iJ Zadnje čase je
w j* z L "' |,ri -
11	<Wla v i -TI1 franki ' r ' Odtod n 'M Vpeljat
' J* revno kupi,
se se je se
bano-isser-prvo njegov Omerzu dne-
Kma-reše-na
ne-
P«
ke z ik so
ni listek, se je zgrudil in kmalu nato izdihnil.
Žalostna smrt vojnega invalida
Celje, 21. marca. — V Vrbju pri Žalcu si je 48 letni 100 odstotni vojni invalid Franc Pote-ko v obupu z nožem razparal trebuh. Nesrečneža so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je še istega dne podlegel težkim poškodbam. Poteko je živel s svojo ženo in tremi otroki v veliki revftčini, ki se je zadnje čase ie povečala, ko Poteko ni več dobival invalidske pokojnine. To je Poteka tako potrlo, da se je odločil za samomor.
V Ljubljani je umrl dne 20. marca Ivan Možina, banovinski računski uradnik. Podlegel je po .kratki mučni bolezni. Ranjki je bil rojen I. 1888 v Novem mestu in bi v kratkem dopolnil 50. leto. Pot ga je vodila tudi v A-meriko, Iger je bil med vojao med jugoslovanskimi uradniki. Sodeloval je v Jugoslovanskem odboru kot novinar ter zagovarjal narodne pravice Jugoslovanov. Po vojni je pomagal materi pri izvrševanju njene hotelske obrti v Mostah pri Žirovnici. Pred leti je stopil v službo pri bansfci upravi. Ob priliki zasedanja banskega sveta so mu bili poverjeni važni pisarniški posli.
Rudarska produkcija v februarju
Ljubljana, 22. marca. — Po podatkih ministrstva za šume In rudnike je znašala letos v februarju skupna produkcija premoga naši državi 449,200 ton nasproti 479,800 tonam v januarju. V primeri z lanskim februarjem se je produkcija povečala za 60,000 ton, v primeri s predlanskim feburarjem pa za 70,-000 ton.
Produkcija železne rude se je februarja dvignila na 56,900 tOn (lani 50,900, predi. 22,100), produkcija bakrene rude na 59,300 ton (lani 50,000, predi. 89,709) in produkcija svinčeno cinkove rude pa na 70,300 ton (lani 5 800, predi. 57,100). produkcija bavksita je v primeri z lanskim letom za malenkost nazadovala in je znašala 12,200 ton (lani 12,900, predi. 10,700). Povečala pa se je produkcija pirita na 12>100 ton (lani 9,600, predlani 6,000).
Produkcija surovega železa, ki se je v januarju povzpela na 4813 ton, je v februarju občutno nazadovala in je znašala le 3020 ton (lani 2790, predlani 4195).
Vinogradniške zadruge smejo prodajati alkoholne pijače brez obrtnega lista. "Na vprašanje, a-li morajo zadruge vinogradnikov ko predložijo prošnje za izdajo pravice za prodajo zadružnih alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah, priložiti pooblastilo pristojne upravne oblasti po zakonu o obrtih, je davčni oddelek ministrstva financ Izdal pojasnilo, v katerem med drugim pravi: Prodaja alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah za konzum Izven lokala je posel, ki se izvršuje na osnovi pooblastila, kakršna izdajajo upravne oblasti po določbah zakona o obrtih. Ker pa gospodarske zadruge, osnovane po zakonu o gospodarskih zadrugah, ne spadajo pod določbe zakona o obrtih, razen v primerih, kjer se to izrecno zahteva, niso zadruge vinogradnikov dolžne s prošnjo z izdajo pravice sa prodajo alkoholnih pijač v originalno zaprtih staklenicah, predložiti pooblastilo upravnih oblasti po določbah zakona o obrtih, ker jim to za izvrševanje poslov te vrste nI potrebno. Vinogradniške zadruge morajo samo predložiti dokaz, da so osnovane po določbah o gospodarskih zadrugah. Zadruge vinogradnikov smejo torej prodajati vino v zaprtih steklenicah zs konsum izven lo-kala brez obrtnega Usta. Radovedni smo. kakšno stališče bodo zavzeli nasproti temu gostilničarji in trgovci, ker je znano, kako se v praksi tolmsči konsum izven lokale.
PH pre Pri-is-d se ti v voz-
ne, da poštno osobje niti ne more izrabljati svojih zakonitih dopustov. Zgodil ee je primer, da je neka poštna uradnica, ki ni mogla dobiti dopusta, morala opravljati službo tako *olgo, da je dobila med službo porodne krče! Nevzdržne so tudi higijonske razmere v poštnih prostorih. V Rogaški Slatini so poštni prostori v bivših hlevih! Nujno potrebna je instalacija avtomatske telefonske centrale v CeljS Telefonski aparati so iztrošeni, novih pa ni mogoče dobiti. Promet ria podtah naraišča, osobja pa je vedno manj. Po eistemisaciji primanjkuje samo v Sloveniji nad 300 poštnih uslužbencev, toliko, kolikor jih je v novem finančnem zakonu na novo predvidenih za veo državo. Ker se dela ua specialnem zakonu za poštno stroko, je bila vnešena v resolucijo zahteva, da se vojna leta vštejejo v efektivno službo vsem, ne glede na to, ali ao bili takrat v poštni službi ali ne. Za pokojnino pa ee naj štejejo dvojna leta vojne dobe.
Poštnim uradnikom naj se po ,§ 45/1. nudijo iste ugodnoati kakor zvaničnikom, ki jim je po 10 letih z izpitom omogočen prestop v uradniško Skupjno (jčakor se je to uvedlo tudi v Ivstriji). Nujno potrebna je prevedba zvanič-nikov in zvaničnic ter služiteljev in služltefljlc, ki že 10 let oprav-
ljajo službo ia so kvalificirani
nn	X ~ _ 1 ___I__L__ v t •
8Uk* razmer v poštni službi
Celje. 21. marca. — V nedeljo 20. t. m. je bila v Celjskem domu akupščina celjskega pododbora Udruženja poštnih, telefonskih in telegrafskih uradnikov. Resolucija pravi, ds so razmere v poštni službi tako težav-
pa vendar Še niso izenačeni glede prejemkov. Glede ustanovitve železniškega odseka so zborovale! zavzeli odklonilno stališče, ker je potrebno, da poštno uredništvo nastopa složno. Pod novo upravo se bo delo v prid vsemu poštnemu uradništvu smotreno nadaljevalo.
Vlomi v toplidkem okolišu
Novo mesto, 21. marca._V
topliški dolini je bil že precej časa mir pred tatovi. Le tu in tam se je izvrtila kaka manjša tatvina, v zadnjem času pa so tudi večje tatvine na dnevnem redu.
V	večernih urah se je vračal proti domu sin posestnika Ivan Pezdirc iz Dolnjih §ušic, ki ae je mudil v Toplicah pH skušnji v prosvetni dvorani. Pri gospodarskih poslopjih že izven Toplic ie opazil eumljivega človeks, ki se je skrival tam okrog. Ker je bila ravno t prejšnji noči izvršena večja tatvina na Gornjih Sušicah, je Pezdirc hite! po o-roinike, ki so preiskali ves gozdič v bližini, a begunca niso mo-tfi dobiti nikjer. Pač pa so našli odvrženo vrečo, v kateri je bilo okoli 60 kg ukradenih jabolk.
Takoj i*to noč so se pojavili tatovi pri posestniku v Suhoru, kjer eo vlomili v sobo ter odnesli iz težke kmečke skrinje lepo zalogo prekajenega svinjskega mesa. Daei je bil ta plen U dokaj bogat, vendar ae nieo še s tem zadovoljili, temveč so poskušali svojo srečo tudi drugod. Udrli so še v kalščo posestnika in kovača Smalca v Podturnu, kjer so se okoristili tudi s precejšnjo množino dobrega prekajenega svinjskega mesa.
Nato so vlomili v izložbo trgovke Marije Mediceve ter pobrali iz nje prav vse, nakar so hoteli vdreti še v trgovino samo. 2e so vlamljali šipe, ko je ropot začul sosed Fink, upokojen orožnik. Odprt je okno, pričel kričati ter tudi oddal par strelov. Tudi vlomilci so odgovarjali s stre-
li in ker je streljanje prebudilo vaščane in so pričeli prižigat luči, so vlomilci zbežali. Tatvina je bila javljena orožnikom, ki eo odšli za nevarnimi vlomilci.
17 dni leži brez hrane ia pijače
Sfovenjgradec, 21. marca. — Pred 17 dnevi je bil odpuščen iz umobolnice pri Novem Celju 30-letm gospodar Ivan Pogorevč-nik. Vrnil ee je na svoj dom v Mielin/u. Od tega dneva ps do dsnes ni PogorevČnik pokusil niti trohice hrane, niti vode, marveč samo nepremično leži na svo-ji postelji. Odklanja vesko hrano in vodo in le tu In tam ga popade besnilo — tedaj ga komaj štirje možje umirijo.
V	sobi, kjer leži, eo morali vaa akne zabiti z deskami, ker je ponovno že z glavo razUl okna, domači in sosedi gs strsžijo dan in noč. toda kljub temu Je že enkrat ušel in ee poizkusil obesiti, kar ps je njegova lana v zadnjem hipu prepračils. Zadnje dneve leži popolnoma miren v svoji sobi ter je mrsel kskor lad. kljub temu ps še zdaj ps sdaj pokaže
i tako moč, da razbije kaj r eobi.
Glasovi iz naselbin
Richard Whltney (desno), bivši predsednik neivyorške borze, na obravnavi pred sodiščem, ko je priznal, da je paneveril $106,000 iz sklada, ki ga je upravljal.
Brutalnost ni upog nila etavkarjev
Piketir&nje nt
U
ov&rne uje
•e
Detrolt, Mich. — (FP) — linija združenih avtnih delavcev je naslovila oster protest mestni vladi proti brutalnosti policije, ki je napadla pikete, ko so oblegali tovarno Federal Screw Co., v kateri je izbruhnila stavka. V navalit je bilo čez trideset oseb ranjenih, med bemi več policajev. Policija je plasti pokazala svojo brutalnost v slučaju Percyja Keyja, ki je dvignil roke in prosil milosti, a ga je kljub temu napadla in pretepla do nezavesti. V bolnišnici, kamor so pripeljali ranjenega stavkarja, so povedali, da je dobil težke notranje poškodbe in da dvomijo, da mu bodo rešili življenje. Walter Reu-ther, predsednik avtne unije na zapadni strani, je dejal, da bo policija imela umior na svoji vesti, ako bo Key podlegel poškodbam.
Druga žrtev policijske brutal nosti je bil Wilfred Groulx. Policija ga je napadla, ko je priskočil na pomoč neki trinajst let stari deklici, ki je v begu pred policijo padla. Qn jo je hotel dvigniti in takrat so pričeli padati udarci po njegovi glavi. Dobil je več poškodb in morali so ga odpeljati v bolnišnico.
Bahanje župana Readtnga, da je gibanje Odbora za industrijsko organizacijo v razsulu, je o-vrgla avtna unija. Militantno pi-ketiranje in odpor sta dokaz, da je to gibanje prav tako močno kot je bilo pred meseci.
Policaji eo sami povedali poročevalcem, da dobivajo hrano in pijačo v tovarni. O tem Je Reu-ther informiral mestne odbornike po predložitvi peticije, naj u-s ta vi jo policijsko vmešavanje v stavko pri Federal Screw Co„ ki je morala zapreti tovarno.
Na seji mestnega sveta je na-, stopil tudi Homer Martin, predsednik unije združenih avtnih delavcev. Dejsl je, da njegova organizacija ne išče naklonjenosti pri policiji, temveč le nepristransko postopanje napram delavcem, ki so zastavkali proti redukcijam mezde, Kompanija se bi bila že podala, ako ne bi imela zaslombe pri policiji.
Mor nareka zmaga pred senatnim odsekom
VVashlngton. — Unije mornarjev in prlstaniščnlh delavcev so Izvojevale večjo zmago, ko je senator Thomas iz Utaha, načelnik eenatnega odseka za dek) in vzgojo naznanil, da bo odsek temeljito revidiral zakonski osnutek glede nove mornarske postave. Reioel je, de bo provizije zs prisilno izrsvnsvsnje sporov vr-žena skozi okno. Ts zmaga mor-
Zdaj pričakujsjo njegovo smrt. Občudovsnjs vzbuja n J e g o v s mlada žena. ki ee že vseh 17 dni Sploh ne umskne od bolnikove i postelje, čeprav ji. skrbni sosedje v njsnih najtežjih dneh stojijo požrtvovalno ob strani. NeJ-večje zsčudenje ps vzbujs dej-I stvo, ds bolnik do dsne* še nI zsNpsI niti zs minuto. Res nenavaden primer eilne kmetake odpornosti.
narjev znači poraz senatorja Coipelauda iz Nevv Yorka, glavnega zastopnika panoplovnlh interesov v senatu, ki pri vaški priliki bruha proti mornarekim in prlstaniŠčnim delavcev. On jih je hote"! potisniti v želeanl jopič in osedlati s prisilno arbi-kacijo »porov kakor JMi fl pre-
povedjo stavk.
Mezdni načrt počiva v nižji zbornici
Liberalni kongresnik oplazil industrijske magnate
VVashlngton, D. C. — (FP) — Medtem ko senatorji ln kon-gresniki komaj čakajo, da kongres zaključi svoje zaaedanje, zakonski načrt minimalne mezde ln maksimalnega dslovnlka še vedno leži na polici, kamor je bil položen po zakl j učenju izrednega kongresa preteklo leto. Znamenja celo kažejo, da sploh ne bo prišel na dnevni red v tam /.usedanju.
Kongresnik Ramepeck, načel nlk delavskegs pododseka, kateremu je bila poverjena sestava novega načrta, je naznanil zastoj. Člani eo debatirali o provizijah, a se niso mogli zedinitl, VVilliam Green, predsednik A-meriške delavske federacije, in voditelji Odbora za industrijsko organizacijo so bili povabljeni, naj izrazijo svoje želje in nasvete, toda vsaka grupa zavzema drugačno etallšče, kar pomeni, da še ne bo kmalu prišlo do sporazuma.
Progreeivni in liberalni kon-grešniki pritiskajo na obe grupi, naj se zedinita, ker delavstvu sovražni elementi ne počivajo, temveč vodijo silno gonjo, da preprečijo sprejetje delavske zakonodaje. Kent Keller, liberalni kongresnik iz llllnoisa, Je v svojem govoru bičal Industrijske magnate, ki kričijo o potrebi vrnitve zaupanja. "Ne vidim nobenega razloga, zakaj bi se vrnilo tako zaupanje kakor je bilo takrat,^ko so industrijski in finančni magnatje ropali mala podjetja in s tem grmadili profile," je dejal Keller. "Mi ne smemo iti nazaj, kajti tam so panika, beda in brezposelnost. Amerika mora korakati naprej in vprašanje je le, kolikokrat bo še kk*cnila na tej poti."
Keller je s Številkami dokazal, da so velike korporaclje imele
(Nsdsljtvsnj« s I. strani.) kušenj, je Čudno. Tako seveda se moramo čutiti srečni, ko ae piše leto 1938, da obstoja v Clevelandu vrhu Številnih kulturnih in r podpornih organizacij tudi deset mladinskih zborov, ki so takorekoč slovenske bodočnost Clevelanda. Splošno Slovenstvo bi moralo biti ponosno, da kljub bednim razmeram, šolskim nalogam in številnim ameriškim zabavališčem se njih tu rojena mladina še vedno zanima in visoko čisla slovensko pesem, e tem pa seveds svoj materinski jezik.
Z zanimanjem sem pred tednom aledila dopisu Franka Po-žarja is Euclida, ki je bil priob-čsn v obeh lokalnih listih. Čestitam mu k jedrnatemu in globoko zamišljenemu dopisu. Naj ob tej priliki vsaj toliko omenim, da toplo odobravam njegovo prepričanje. Resno dejstvo je, da bi bile lahko naše ustenove, organizacije in inteligenti v večjo oporo mladini kot pa eo danes. Mladina si zapomni: nieo in ne bodo posabljeni posamezniki in organizacije, ki eo se kolikor toliko izkazale naklonjene mladin-ekim »borom. Upati je, da se razmere v tem oziru spremenijo, prodno bo prepozno. Mladi ameriški Slovenci pa naj še dolgo let prepevajo prekrasno slovansko pesem širom Amerike, starši pevcev ln prijatelji mladineklh zborov pa ee morajo vodno bolj zavedati važnega pomena; podpirati naše Skupine, da ee ob veeh prilikah ponoeno oko ozira na mladež, iz katere grl doni v tujini eloveneka pesem.
Ančka Traven.
Sedemdeset letnica Ho. Chicago, III. — V naši naselbini smo epet doživeli nekaj prijetnih ur, ko je dne 27, mer-ca naš etareSina Mendar praino-val svoj 70. rojstni dan. 'Naš ju-bllsnt ee je rodil dne 28. merca 1868 v Pirmanlh pri Opatiji na Primorekem. Njegova sinaha je pripravila pravo pojedino, ječ monovca pa eo pridno donaieli od br. J. Vučlča,'MendarJev eln Louie in vsa njegova družina Je pri SNPJ. Naš elavljenec je ša čvrst in Čil moiak, prava pri morska korenina, de na. mnoga letal ,
Poročevalec.
Reakcija prsti delavstvu Wsst Allia, W4s. — Zavedno
delavetvo ee že pripravlja na proslavo Prvega maja. Obenem se pa reakcija v javnih uradih trudi, kako bi preprečila prvomajske demonstracije. Najbolj Jih vznemirja rdeča zaetava, katero eo se začeli saletavatl, kakor španski bik. *
Nedavno so meetni očetje i VVest Allisu soglasno sprejeli re solucijo, katera prepoveduje rdečo zatavo pri pouličnih povor keh. Za začetric eo el izbrali le komunietlčno. Nekoliko pozneje je bila sprejeta sllčna resolucija tudi v Milwaukeeju, kljub protestu od etreni eocialietičnfh al-dermanov, ki so v viharni deba ti zagovarjali in razlagali pomen rdeče zastave, zsksr so želi vell-ksnsko odobravanje od strani poslušalcev.
Zopet ponovni dokaz, kako ee jevni uradniki reakcije približajo delavetvu le takrat, ksdsr Jih potrebujejo — namrsč ns volilni dan. Ampak tukaj slutijo, da so njihova "dobra dele" že razgaljena, zato hitijo, da naredijo delavetvu čimveč škode, kejtl razločno že vidijo "piasnje na
ogromne profits. Profiti svtne steni." industrije so znsšsll 26 do .'18 Ako rsakcijs e fešietlčniml odstotkov. PisČs dveh glavnih i tolpami na čelu na svojem zver-direktorjev General Motor*,skem pohodu v Apsniji uniči vse Corp. Je znašala čsz milijon do- me«ts in deželo tsr pobi je polo-larjev preteklo leto in mala gru-1 vio špsnskegs risrods, ne bo u
niči Is idsskrv, zs kstere ss Je zs-vzelo sooialietično uamerjeno delavetvo. Kejtl ni Je sile. ki bi uničile ideal, katerega ne men Je, ds se dvigne zstirsni človsk-de-Isvec v vrete enakopravnih, de bo tudi človek-dHavec solastnik virov, katere nam daje zsmelj-eks obls. Ideal, ki n« pripozns-vs nsrodnostnih in političnih mej, ki odstrani povod zs med« sebojno klsnje ter upostsvl teko človeško družbo, ki bo dele človeku priložnost, de se otrese everskege nagona. Ideal, ki nu-Kvery Hund*y Trs* I Iv 2 P. M. Idi človeku evobodno misel—edl-Msitas n*AK-i!§eyi»r,rie» uq uepešno orožje proti Igno-
ps direktorjev drugih velikih korporscij Je prejels vsč nego znsšs plača, ki Jo prejemajo predsednik Združenih držav in vsi člani kongresa tki vlade. Tri kompanije, ki kontrolirajo 86> tobačne industrije, eo Imele čistega proflta čez mllijerdo dolarjev v treh letih.
pohi.uAajte PAIiNOECH'S TRAVEL BUREAU
Folklore Radio Program
ranči, ki nas ustavljat na poti h končnemu cilju. Ideal, za katerega »e je vredno boriti in ga širiti. In kos tega dela je odmerjen tudi nam, pri katerem smo poklicani na sodelovanje. Delo, ki uas ne sme utrujati, kajti o-mahljivost v naših vrstah pospešuje moč reakcije, ki nas ustavi začasno. Za uspešnejše delo pa moramo predvsem opustiti tekmo cepljenja dlake, kajti pri takih tekmah zaostanemo, v teh kritičnih Časih pa ne smemo zaostajati!
Naj še dodam, da se za mil-wauško okolico vrši prvomajsko slavje v dvorani 88T. Ob 9. do-»oldne ee prične konference klu->ov in društev Prosvetne matice, Popoldne ee prične program s Cankarjevo dramo "Jakob Ruda," ki jo uprizorijo čikaški igralci dramekege odseka kluba Št. 1 JSZ. O podrobnosti programa bo Še poročeno.
Frank Matkovlch.
Naše razmere In prireditve Detrolt, Mlch. — Zima se po-slavlja in topla pomlad prihaja. Letni časi se še spreminjajo, ker jih še nimajo pod kontrolo kapitalisti, kot imajo nas delavce. Narava gospodari po svojem nihče ji-ne more goipodarliLta-
ko ne tudi kapitalletom. Ampak kapitaliete bi se lehko kontroliralo, ako bi bili vel delevcl složni in dobro orgenisirani, pa naj spadejo h kateri uniji hočejo, veaka je boljše ko nič. Ampek treba je nestopltl skupno politično in drugače.
Baš sedaj se lahko delavci m Detroitu o tem prepričajo, ker nleo pri zadnjih županeklh volitvah držali skupno in nleo vel volili delevekege župane. Zato je bil lcvoljen protidelavekl župan. Sedaj, ko to pMem, ee vrši etavka pri Federal 8erew Works. Detroiteka policija, pod kontrolo protldelavskega župana, razbija stavko in opravlja pravo stavkolomSko delo. Preprlčen sem, ako bi bil Izvoljen delavski župan O'Brlen, da bi ee kaj takega gotovo danes ne godilo v Detroitu.
Gotovo je že veem rojakom v Detroitu in okolici znano, da se vrši dne 17. erplla, to ja na velikonočno nedeljo, kraena opere, ki jo uprizori samostojna "Zarja" iz Clevelanda, opera "Niko-le flublč ZrlnSki", v dvorani Orehestra. Ta dvorana je daleč inana. Po operi ee vrši proeta zabava v Slov. del, domu na 437 S. Llvernoie. Vetopnlna Je 26c za tlete, ki ee ne udeležijo opere. Tietlm, ki Imajo vetopnlco za opero, ni treba drugih.
Slov. del, dom priredi domačo zabavo dne 1«. aprila v eoboto zvečer. Vetopnlna proeta. Ve-blm rojake širom Detroita In okolice, da ee udeležijo teh dveh zabav. Dom potrebuje finančno pomoč. Dom tudi vabi eleve-lendeke rojake, igralce opere in njih prijatelje, ki pridejo z njimi na oblek v Detrolt. Zabave bo dovolj za etare in mlade. Na svidenje 16. in 17. aprila v Slov. del. domu!
Anton Kržlfctlk, tajnik HDD.
ZadružnlAkl shod
Del not t, Mlch. — Apeliramo n* slovensko jsvnost v Det mitu, ds se gotovo udslsSi zadru*» niškegs shod i v nsdeljo, dns 10, aprila, oh dveh popoldne v SND nn 171 KI John K. st. Govornik bo Joe A. Siskovich, namesto Matta Ogrina, ker slednjemu nI mogoče priti. Z ekonomskega etelišče je potrebno, de ee vsi Slovenci in Jugoslovenl udeležijo.—Joe Koršič.
Hm rt matere IVorreeter, N. V. — Pomlad nss je že obisksls, zime ps sploh nismo imeli dosti. Dne 2. aprila je umrla Frančiška Moster v starosti 03 let. Doma Je bile Iz Dol pri Litiji in njeno dekliško ime je bilo Pozes. V Ameriko Je prišla pred .'16 leti. Vsč let Je živele v PennaylvsniJI, kjer zapušča mnogo prijeteljev In znancev. Leta 1916 se Je preeelile v Ataunton, III., odkoder je prišla sem v VVoirester lete 1920 In ee nesellle ne farmeh. Pokojnica Je vzgojile osem otrok, k I eo fe val odreall. Bolehala Je dve leti In zadnje (ri mesece Je bila v postelji. Zapušča žalujočega moža Johna Mosterje, pet elnov In tri hčere. - Anten HaMac.
F. M. DOSTOJIVSEJ:
Bratje Karamazovi
eMtvft
Ivan Fjodorovič se je bil takrat vrnil iz Moskve šele peti dan po očetovi smrti, Uko da ni več našel niti njegove krste na mrtvaAkem odru, zakaj pogreb je bil kakor nalašč dan pred njegovim prihodom. Vzrok zakasnitve Ivana Fjodoroviča je bil v tem, da se je Aljoša, ki ni natanko vedel njegovega moskovskega naslova v svoji zadregi zastran brzojavke obrnil do Kateri ne Ivanovne, ta pa, ki tudi ni vedela pravega naslova, je brzojavila svoji sestri in tetki, zanašaje se, da se Ivan Fjodorovič Ukoj po svojem prihodu v Moskvo oglasi pri njiju. Toda on je prišel k njima šele četrti dan po prihodu, in ko je prečiUl brzojavko, je seveda na
vrat na nos pridrevil nazaj.
Pri nas je prvega srečal Aljošo, a ko je ix-pregovoril z njim nekaj besed, se je zelo začudil, da noče U zastran Mitje niti sumiti, am-• pak naravnost kaže na Smerdjakova, češ da je on morilec, kar je nasprotovalo mnenju vseh drugih ljudi v našem mestu.
Ko je nato posetil policijskega načelnika in državnega pravdnlka ter zvedel podrobnoati o obtožbi in aretaciji, se je Aljoši še bolj začudil ter postavil njegovo mnenje samo na rovaš njegove do skrajnosti prebujene bratske ljubezni in sočutja do Mitje, ki gs je imel Aljoša, kakor je bilo tudi Ivanu znano, silno rad. Pri tej priliki naj izpregovorim enkrat za vselej samo dve Immdici o Ivanovih cuv*tvjh do braU Dmi-trija Fjodoroviča: on ga odločno ni maral ln veliko je že pomenilo, da je časih čutil pomilovanja do njega, a še to pomešano z velikim zaničevanjem, da ne rečemo studom. Ves Mitja z vso svojo vnanjostjo vred mu Je bil skrajno nesimpatičen. Na Katerinino ljubezen do njega je gledal Ivan z nejevoljo. Vendar pa je govoril z obtoženim Mitjo takisto že prvi dan po svojem prihodu in to svidenje ne samo da nI oslabilo v njem prepričanja o njegovi krivdi, ampak ga je celo okrepilo. Brata je našel takrat vznemirjenega in bolestno razburjenega. Mitja je bil gostobeseden, toda raztresen in ne-sUlen, govoril je zelo rezko, obtoževal Smerdjakova in se venomer zamoUval. Največ je govoril še vedno o tistih treh tisočih, ki mu jih je bil pokojnik "ukral." Denar je moj, moj je bil," je trdil Mitja; "tudi če bi ga bil ukral, bi bila to moja pravica." Dokazom, ki ao vata-jali zoper njega, skoro da ni oporekal, in če je tolmačil dejstva sebi v korist, je delal to vendarle zelo zmedeno in nerodno, vobče tako, kakor da se nič kaj ne želi opravičiti pred Ivanom ali komerkoli drugim; narobe, jezil ae je, ošabno izražal svoje preži ran je nasproti obdol-žitvam ter zmerjal in pri vsaki priliki vzrojil.
Grigorijevi izpovedi zastran odprtih vrat se je samo zaničljivo smejal in zatrjeval, da jih je moral po tem takem "sam vrag odpreti." /miselnih pojasnil pa ni mogel dati za to dejstvo prav nikakih. Posrečilo se mu je celo, da je že pri tistem prvem avidenju razžalil Ivana Fjodoroviča: rezko mu je zabrusil, da se tistim, ki sami zatrjujejo, da je "vse dovoljeno," ne spodobi, da bi ga sumničili in zasliševali. Vobče je bil to pot z Ivanom Fjodorovičem zelo ne-priljuden. Takoj po tem avidenju z Mitjo se je bil Ivan Fjodorovič odpravil k Smerdjakovu.
Se v vlaku, ko se je vozil lz Moskve, je nepresUno mislil na Smerdjakova in na svoj zadnji razgovor z njim, tisti večer, preden je odpotoval. Marsikaj ga je vznemirjalo in marsikaj se mu je videlo sumljivo. Ko pa je izpovedoval pred preiskovalnim sodnikom, je Ivan Fjodorovič do nadaljnega zamolčal ta razgovor. Vse je odložil dotlej, da se sesUne s Smerdjakovim. Ta je bil Ukrat v mestni bolnici. Doktor Herzenstube in zdravnik Varvin-skij, ki ga je Ivan Fjodorovič srečal v bolnici, sta na nujna vprašanja Ivana Fjodoroviča odločno odgovorila, da je Smerdjakovljeva bož-jast nedvomna, in sta se celo začudila vprašanju, ali se ni morda samo hlinil na dan katastrofe? Dala sta mu razumeti, da je bil tisti napad celo nenavadno hud, da je trajal in se
ponavljal nekaj dni. Uko da je bi|o bolnikovo življenje v resni nevarnosti, in da se more šele zdaj, po vsem, kar so ukrenili, zanesljivo reči, da bo bolnik osUl živ, čeprav je zelo mogoče (je dodal doktor Herzenstube), da osUne njegova pamet deloma zmešana, "ako ne za vse življenje, pa vsaj za dokaj dolgo dobo."
Ns nestrpno vprašsnje Fjodoroviča, "ali je zdaj po tem Ukem blazen," sU mu odgovorila, da to "v polnem pomenu besede še ni nastopilo, a da je opaziti razne nenormalnosti." Ivan Fjodorovič je skjenil, da se sam prepriča, kakšne so U nenormalnosti. V bolnici so mu U-koj dovolili, da poseti bolnika. Smerdjakov je bil na posebnem oddelku in je ležal v postelji. Tik zraven njega je sUla druga postelja, na kateri je ležal zelo oslabel meščan, ves zabuhel od vodenice, ki mu je bilo očividno jutri ali pojutrišnjem umreti; on ni mogel motiti razgovora. Smerdjakov se je nezaupljivo namuznil, ko je zagledal Ivana Fjodoroviča, in se ga v prvem trenutku kar nekam ustrašil. Ivanu Fjodoroviču je vsaj tako šinilo po glavi. A to je bil samo trenutek, ves osUli čas pa ga je Smerdjakov, narobe, akoro presenečal a svojo mirnostjo. Že ob prvem pogledu nanj se je Ivan Fjodorovič nedvomno uveril o tem, da je resno in nenavadno hudo bolan; zelo alab je bil, govoril je počasi in nekam s težavo obračal jezik in silno je bil shujšal in porumenel. Svi-denjelelrajaro dvajset minut ln ves U Čaaae
je pritoževal o glavobolu in trganju po vseh udih. Njegov skopljenskl, mršavi obraz je bil posUl Uko nekam majhen, laaje na sencih so se bili sprijeli, namestu Čelnega kodra mu je štrlel kvišku samo tenek pramenček las. Toda priprto levo očesce, ki se je zdelo, da nekaj mežika in namigava, je še izdajalo nekdanjega Smerdjakova. "S pametnim Človekom je tudi zanimivo govoriti," se je Ukoj spomnil Ivan Fjodorovič. Sedel je na stolček ob njegovem znožju. Smerdjakov je mukoma premaknil svoje telo na postelji, toda prvi ni izpregovoril, molčal je in tudi njegov pogled ni bil videti nič ' kaj radoveden.
"Ali moreš govoriti z menoj?" je vprašal Ivan Fjodorovič. "Ne bom te preveč utrudil."
"Seveda lahko," je s slabotnim glaaom za-momljal Smerdjakov. "Ali je že dolgo, kar ste izvolili priti T' je ljudomilo dodal, kakor bi hrabril gosU v njegovi zadregi.
"Ne, šele danes ... Prišel sem, da pojem kašo, ki ste Jo tu skuhali."
Smerdjakov je vzdihnil.
"Kaj vzdihuješ, saj si vendar vedel?" je blek-nil Ivan Fjodorovič kar naravnost.
Smerdjakov je solidno pomolčal.
"Kako ne bi bil vedel? 2e naprej je bilo jasno, kaj bo. A kako naj bi bil tudi vedel, da bodo Uko vodili preiskavo?"
"Kaj vodili? Nikar ne zvitorepl! Mar niai naprej povedal, da te bo vrgla padavica še tisti mah, ko stopiš v klet? Prav na klet si pokazal."
"Ali ste to povedali pri zaslišanju?" se je mirno pozanimal Smerdjakov.
Ivan Fjodorovič ae je zdajci ujezil.
"Ne, nisem še povedal, a povedal bom vse-kako. Marsikaj mi moraš pojasniti, prijatelj, in to takoj; vedi, dragec, da se z menoj ne boš igral!"
''Cemu naj bi ml neki bila Uka igra, ko ste prav vi vse moje upanje; na vas edinega se nadejam kakor na Gospoda Boga!" je rekel Smerdjakov enako mirno kakor preje, samo oči je za trcnuUk priprl.
"Prvič," je pričel Ivan Fjodorovič: "znano mi je, da padavice ni moči naprej napovedati. Vprašal sem, le nikar me ne poizkušaj ukaniti. Dneva in ure ni moči napovedati. Kako ai mi mogel takrat napovedati dan in uro in še to, da bo baš v kleti? Kako si mogel naprej vedeti, da boš pri tiaUm napadu telebnil prav v to klet, če nisi nalašč hlinil božjasti?"
(Dalj* prihodnji«.)
PROSVETA
'no ubiti človeka, ga je ošinila liki električna iskra — in s skoraj nadčloveško močjo je zatajil v sebi srd, ki mu ga je znova vžgal oblastni ravnateljev glas — premagal Je gnev, ki se je upiral njegovi volji ter je izginil kot volk, ki so ga prepodili iz sUje.
—	Kakšen si! Ves si moker in treaeš se! Takšen dan. Štirideset mučencev, najmanj do velike noči ne bomo imeli sonca!
Tako ga je sprejela žena, ki še slutila ni nesreče.
—	Ne, ne bomo ga imeli! Se dlje ga ne bomo imeli! je z mračnim obrazom odgovoril poslovodja.
Dolgo je bedel in še v posteljo so ga spremile temne sence. Brez službe, brez dela — in zdaj še to neozdravljeno maščevanje!
Proti jutru mu je oslabila duša. •
Velika nedelja.
Zamolkli odmevi pražnjega pritrkavanja so se prestrašeno odbijali od zidov jetnišnice za meatnim parkom. V celici št. 33 je aedel na razmajanem 'atolu bivši poalovodja Štefan Dolšak. Čutil je v sebi in okoli sebe strašno samoto, ki mu je razjedala srce. Na tleh pred njim je ležala odprta knjiga. Padla mu je iz rok, ko je samogibno listal po njej, v hipu, ko so se v pomladni dan oglasili velikonočni zvonovi, fcrehka bol mu Je o-trpnila ude. Zaželel si je smrti, ki je boljša od življenja izobčencev. Ko ao zvonovi utihnili, se je oglasila v globini njegovega srca razkrajajoča misel, katere silo je občutil prvič že tisti večer in katero mu je zmerom znova obujal preiakovalni sodnik: Ubiti si hotel človeka!
Toda zakaj ? Ker Je podivjani pes v primeri z Wilhelmom Krib-benom pravo jagnje. Na domačih tleh imajo vendar pravico do dela domači ljudje — ne pa tujci, ki prihajajo, da izzivajo nesrečo zaradi koščka kruha. Tu ae neha vaaka pisana pravica* ki obdolžuje človeka hudih "dejanj, ker je hotel pomagati sebi in tovarišem v nejevolji.
Štefan Dolšak je težko dihal.
Kdo me more aoditi, ko sem se z obžalovanjem dejanja, ki ga nisem storil, obsodil sam? Pravica naj išče krivcev tam, kjer so. In krivci so vsi oni, ki s tujim denarjem zapravljajo našo delavno moč in množijo vrste očetoy, mož, žena, fantov in deklet brez kruha in upanja na prihodnost. Ali bo Wilhelm Kribben skrbel za žene in otroke, ki ao osUli v bedi samo zato, da so mogli priti na mesU njiR mož in očetov Friedli Knippin-gi, Davidi Morgenacheini in Ga-brieli Depieri?
Temna, toda v svojem bistvu sveU besnoat ga je zgrabila in stresla. VsUl je, stopil pod zamreženo okence ter zadihal topli pomladni zrak.
Štefan Dolšak je čutil, da je pravica z njim, čeprav so posU-ve zoper njega. V tej zavesti je čakal rešitve zase in za vse one, ki nočejo ubijati, ker se bo ubilo samo, ko pride dan vstajenja za našega delavca, ki si hoče z glavo in z rokami zagotoviti svoje mesto pod soncem.
—FadaraUd Pictur«.
Leon Blum, predsednik fran-coake vlade.
bolj praktično za pobiranje sadu, katerega je vse črno, v velikosti našega želoda. Delo se je pričelo. Kmet nam da nekaj košar. Spravimo se na kolena in pričnemo pobirat dragoceni sad, ki je za Spanjolca najvažnejša življenjska potrebščina. Pri nas rabi gospodinja olje in mast, a gospodinja v tej zemlji opravi vse z olivnim oljem.
Ko je prieijalo solnce, smo izgubili vso nevoljo ter posUli prav dobre volje. Opoldne nam je gospodinja postregla z obedom, katerega je pripravila dosti okusno in nato postavila pred nas še muškatelca.
Po obedu smo imeli eno uro počitka. Zleknili smo se na soncu, ki je bilo toplo kakor spomladi. NekaUri eo pospali, drugi
Štefan Dolšak
Ivan Podrla j
Bil je dan. ki ga zlepa ne ho (Mizabil poslovodja Štefan Dol-kak. Deževalo je, treskalo in grmelo vsevdilj v zgodnji pomladanski večer, ko je stopil »kozi žična vrata, ki vodijo na tovarniška tla. Na vratarjev pozdrav je zadirljivo zamrmral predse ter »e z dolgimi koraki |M»gnal proti skladišču, kjt*r se je priklonil k zidu. fuvstvo o-lajšanja ga je obšlo, ko se je stisnil k vlažni leseni steni, ki loči skladiščno (Msilopje od po-daljAka prostorov, namenjenih odpravi naročenih izdelkov.
Ko je Uko stal, se Je iznenads zasedel, da ho moral nemsra stati celo dolgo uro v mrazu in •na vetrovnem mestu, preden bo mogel Moriti, kar je sklenil in kar mora storiti, če hoče obračunati z njim, ki j« Uko im»-uitmiljeno zarezal V njegovo bit ia se kakor blaznik sareiai
srečo njegove družine. Ni gs oHupniln toliko odpoved, kolikor hudodelstvo človeka, pred katerim je živinski tet poštenejš! od zvestega uslužbenca. S takimi mislimi je prišel sem in čeprav se je spustil v boj z usodo, ga je »laj nepričakovano prevsela skrb za svoje zdrsvje.
Oprezal je izza stene, zdaj pa zdaj |M>tegnll na uho ter se slednjič odločil, da stopi vzlic nalivu v /avetje na drugo stran. Na ne«rečo se je zaletel v deblo, ki ga je dobro poznal, toda zaradi teme in vznemirjenosti je bil pozabil nanj. Skoraj je padel, se s|K*t zadel v deblo, ko je zdajci počilo. Takoj ae je zavedel, kaj se Je zgodilo. Samokres, ki ga je bil vzel a seboj, se je po naključju sprožil v njegovem žepu. Z bliskovito naglico je pregledal vito resničnost položaja, vendar Je ostal hladen.
Prihitela M« nočni čuvaj in vratar, ki sU z močnima svetilkama razredčila temo. čuvaj Je držal pred »etmj na mokre«, vre v Ur Je pa previdno šepetal: Le
počasi, saj ni mogoče. Kaj ni mogoče? je v nizkem tonu govoril čuvaj in posvetil v temo. Oba ava slišala. Tam je!
V tem trenutku sta zagledala ob deblu, ki se je premočeno svetilo v odsevu njunih svetilk, poslovodjo Štefana Dolšaka.
— Ali ste ga? mu je zaklical vraUr.
Poslovodja, ki je stal doslej nepremično z zbeganim obra-som. se je pri teh besedah ne-koli okrenil in molče pokazal s roko smer za skladiščem, čutil se je nenadno rešenega, vendar so mu ramena še zmerom drge-Ula.
Vratar je pohitel za čuvajem. Ko sts bila oba za poslopjem je poslovodja skočil k izhodu, preplezal žična vrata ter se hotel jedrno umakniti v temo in vihar. Zaslišal je nekje za seboj glas ravnatelja Wilhelma Krib-bena. ki ga |ia nI mogel razumeti. Bilo mu je, da bi se vrnil in mu izplačal svoj dolg. toda mi-sel. ki mu je bila še pred nekaj trenutki tuja, misel da Je straš-
Za aragonsko fronto
Aragon, 20. jan. 1938. Gosta megla je ležala nad prijazno aragonako vasico, ko smo krenili iz nje ob reki Ebri proti oljkovim nasadom. Vsi molčimo, edino en tovariš se razgo-varja s kmetom, ki je bil videti že precej prileten, vendar kakor posnemamo iz govora, Je bil tudi on na fronti. Kot prostovoljec je kopal rove, želel je, da se bojuje ali ga zaradi družine in starosti niso pustili.
Počasi stopamo naprej, kmet prhanja mulo, ki leno premiče noge. toda jo ne more pripraviti, da bi stopala hitrejše. Nekateri zagledamo v kalno reko, ki |>očasi leze naprej kakor bi hotela počakati na razvoj do-godkov, ki se bodo v kratkem odigrali na aragonski fronti.
Po polrirufoumi hoji na naš prostor si prižgemo cigarete in se spravimo k delu.
l*p je (»ogled na nasade. Vsa drevesa so v ravni vrsti kot v kakem parku. Zemlja pod nji ! mi je gola, brez trave, kar je.
so si pripovedovali frontne doživljaje ali razglabljali svetovni politični položaj. Tudi pri drugih gospodarjih okoli nas je po-sUlo živo. Od vsepovsod se ču-je pesem. Tam daleč, iz drugih sadovnjakov se začuje tiha slovenska melodija, kakor da poj o kosci izpod triglavskih senožeti:
Pojo pravnuki hlapca Jerneja, ki so prišli v drugo zemljo tirjat svoje pravice.
Zopet se je pričelo delo, vreče se polnijo, skoro se ne sliši be sede, vsi poslušamo grmenje topov in detonacije avijonskih bomb. Samo 30 km od nas, blizu Saragosse, se bije boj med armado demokracije in armado uzurpatorjev.
Prišel je čas odhoda, težke vreče dragocenega sadeža smo znosili na voz. Gospodar se je smejal, videč Uko velik tovor in dejal, da dokler bomo imeli tega dosti, naša armada ne bo lačna, dočim mora Franco skoro vse pridelke oddati za kanone.
Zopet se vračamo ob obali reke, ki je spremenila v aolnčnem siju svoje lice. Morda je žalostna, odkar je pod Santanderjem bila priča grozodejstev, ki so jih izvršili fašisti nad hrabrimi Baski in Asturci.
Mračilo se je že, k9 smo prispeli v vas. Od vseh strani so se vsipali nabirači, prepevaje vmes pa se čuje škripanje koles težko obloženih voz, kakor da bi peli z borci veličastno pesem svobodi.
Dočim je Slovenija meseca januarja v najlepši zimski lepoti, pokrita z debelo snežno plastjo, se je pričela tukaj trgatev oranž in oliv. Najvažnejša je oliva, katerih nasadov je toliko, kakor pri nas smrekovih. To drevo rodi dvakrat na leto, v zimi in letu, ko je zrelo, popada sad sam z drevja.
V vsaki vasi imajo mline, ki iztiskajo olje, katero se potem v tovarnah predela.
Vojaštvo, katero je v rezervi, pomaga vaščanom spravljati pridelek pod streho, ker čim o-bilnejša je žetev, tem lažja bo obramba.	—F. M.
Delavski razred in ogrožena Evropa
Ns skupni seji Socialistične delavske internacionale in Mednarodne delavske strokovne sveže v Parizu, dne 14. in 15. marca je bila sklenjena ta-le resolucija:
Dogodki zadnjih dni so razpršili zadnje iluzije. Pokazali so v najbolj žarki luči namere fašističnih vlad in s kakšno bliskovito naglico nameravajo uresničevati svoje načrte.
Avstrija, zasedena in anekti-rana, je prišla izpod diktature Schuschnigga pod še hujšo dik-Uturo. V Španiji, ki je žrtev dvojnega napada, kateri se sedaj vodi popolnoma neprikrito, so junaški branilci prisiljeni k umiku, vsled premoči vojnih sredstev, s'katerimi razpolagajo sovražniki v izobilici, med tem, ko svetovne sile preprečujejo, da bi se mogla tudi republikanska armada Uko oborožiti. Fašistične armade so se zasidrale na Donavi, na Pirenejih, v Afriki in na Balearskih otokih ter ogrožajo neposredno ČehoislovaŠko, v resnici pa ni nobena svobodna država varna pred njimi, posebno ne Francija.
Vsa Evropa je v nevarnosti, da pride pod fašistično peto in zapade v uboštvo in suženstvo — tak je položaj,- katerega u-stvarile: bojazen in napake.
V tej tragični uri hočeta in-ternacionali še enkrat ponoviti svoja načela, ki so vodila njuno politiko in čijih pravilnost dogodki jasno potrjujejo. Priključene organizacije pa kličeU v akcijo:
1.	Pozivata jih, da uporabijo vsa sredstva — tudi najučinkovitejša — da preneha politika "nevmešavanja", ki se uporablja v mednarodnemu pravu nasprotnemu duhu in čije tragične posledice se le preveč očitno kažejo. Vse priključene organizacije naj se zavzamejo za to, da bo republikanski Španiji, ki se herojsko upira fašističnemu navalu, prišla takojšnja pomoč. V to svrho morajo biti pripravljene podpreti vae moralne, politične, linancijelne, gospodarske in vojaške mere francoske in angleške vlade, ki bi bile potrebne, da se zaustavi napad IUlije in Nemčije, pri čemer naj sodelujejo vse države, velike in male, vsaka po svoji moči.
2.	PozivaU priključene organizacije, da ojačijo solidarnostno akcijo za republikansko Španijo, kakor to zahtevajo okoliščine ter da se zavzemajo za prepoved uvoza in izvoza v
CTOTEK.J^apd^
Francovo Španijo in pr0u b. vanju blaga iz Franco*? nije.
3. hrternacionali j„ A priključene organizacije L takoj podvzele vse. kar du se zagotovi gospodarji politična nezavisnost (ehofc ške, predvsem z jasnimi i, ! zitivnimi obveznostmi s gJ Anglije in Francije.
Zavzemali se bosta zato 4 bodo narodi Evrope, ki ao od čeni braniti svojo svobodo T močjo kolektivne (skupne) J nosti, Ukoj povezali z medaeb nim dogovorom, kakršen j«, goč med enakimi na p^ pakta Društva narodov, b, razlike, ali gre za velesile male države, s katerimi »e , vežejo, v slučaju napada, d, drugemu pomagati z vsemi t položljivimi sredstvi, tudi «, jaškimi.	1
Samo z odločnim ih hitrim u stopom za mir in zaščito n« visnosti narodov morejo deg kratične države Evrope vzbo ti zanimanje Amerike za pom ki je v tem trenutku kar najb zaželjena.
Internacionali ata prepriča da je tudi še sedaj, dasi je zelo pozno, mogoče preprti svetovno vojno, ako se za to koj zavzamejo vse proletan in demokratične sile. — Dej stvo, zavedaj se strašne resn položaja! Ne strast'še riHTi večjih naporov za mir!
Po Del. Pol
SLOVENSKA NA KO DIN A KJUP
NA JEDNOTA izdaja svoje publikacije in ic _ no list Prosveta za koristi, Ur trebao agitacijo svojih dmit« članstva ia sa propagando iti)! dej. Nikakor pa ae ss proptp drugih podpornih organissdj. ka organizacija ima običajao glasilo. Torej agitatoritai naznanila drngih podpornik orgn cij ia ajih društev naj m ne poN Hrta Prosveta.
VAŽNO ZA VSAKO«
KADAR MillJa*« *»nar v itart knll KADAR alt nananjeni v itarl kraji KADAR Mita kava la ataraga krifcl
KARTE za vse izlJ
Potniki s našim posredovanje« p jejo najceneje in zadovoljit Denarne pošiljke iivriujeme h in sanesljivo po dnevnem I V JUGOSLAVIJO	v ITALI*
Zs f S.SI... IM Din Za I (.11... IS
liM... M
II.M	.. M IT.H...
III.	M...UN 117.M. MS
MS... M« -
- im... m "
" Il.M... »M " M Il.M... 1,Mi " " M.M...MM " NavaSaa« eaaa aa padvrian* «prwM,l |a kars. Pailljamo tudi 4anar kraMl
iiTriuJamo laplatlla » dalarjft. V Vatam laat nsm tntaraau ja, da piMl sa Mita ia pojaanlla
SLOVENIC PUBLISHING (
(Glas Naroda—Trsvel Burm) 216 Wsst 18 st. New Yori It
V Jugoslaviji
SAMO 7 DNI
če potujete ns ekspresnih psrsikA:
BREMEN • EUROlfl
Brsi vlak ob Bremen in Enropa v BremerhiT« zajamči udobno potovanje do Ljubljsne
Ali potujta • priljubi janimi akpraa. parniklt
COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAMD HAMBURG • NEWY0RI
t Izborne železniške svese od Cherbourgs, Bremen« «■ '	Hamburga.
Strokovnjaikl naaveU glede visejev ss pri*«^ in obiskovalce. Za pojaanlla rpraftajt« lokalnasa	*»
130 W. Randolph St.	rhka*' g
BAMBUBG-AMEBICAN LIH NOBTB GIBMAH »•!!
Člani policijske brigade, kl ao Jo japonake avtoritete mobilizirale v kitajski provieci