Leto V. Szombathely, julius 14. 1918. Štev. 28. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več . . . . . . . . 6 K. Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta Kalendar Srca Jezušovoga.“ Cena ednoga drobca je doma 10 filerov. VREDNIK: KLEKL JOŽEF pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye. K tomi se more pošilati naročnina I vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce. Lastnik l izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye. Nedela po risalih VIII. Daj račun od španije tvoje. Luk, XVI. Daj račun od španije tvoje, de se pravilo vsakomi pri njegovov smrti, na sodbi. Ar vsi pridemo pred sod, da bi dali račun od naših del, kak smo delali, je li dobro ali lagoje. Zato se pa naj vsaki spravla na račun, naj si premisli, da de žmetno davati račun, bodo tam svedoki, ki do nas tožili i na slednje oster sod bode. Žmetno de djati račun od vseh misel, rečih i djanja. Dosta lagojega si mislimo, dosta lagojega gučimo i činimo, to po letah na velko vküp pride. Trije svedoki bodejo hüde tožili na sodbi. Prvi svedok bode sam Bog. Pri proroki Malachijaši se čte: Pridem k vam vu sodbi i bodem svedok proti lotrom, proti onim, ki najem zastavijo, ki ponižajo dovice i sirote . . . ki se mene ne bojijo, pravi Bog šeregov. Drügi svedok bode düšna vest. Tretji svedok bodo stvorjenje. Neba odkrije njegovo hüdobijo i Zemlja proti njemi stopi. Račun mo davali pred nebov i zemlov i ti se smeješ? Na slednje si moremo premisliti, da sod oster bode. Hüdim se vse dobro vzeme. Bog je vu svojoj dobroti vsem vse obilno dao, to vse vkraj vzeme hüdim. Bogastvo, štero je hüdi požro, nazaj da, iz njega spravi Bog, čte se vu knigi Joba. Hüdi pridejo vu t ogenj. Prorok Izajaš pravi: Njihov ogenj nikdar ne vgasne. Hüdi se nikdar ne rešijo. Kristuš je pravo, da je od sebe stira. Odidite od mene. Od vekivečnoga ognja nas reši gospodne. Amen. Bojna. 1. jul. Da bi Col del Rosso I Monte del Val Bella samo z velkov zgübov znali obdržati, smo nazaj potegnoli čete. Nemci glasijo, da od začetka njihovo ga napada, od 21. marca so 191,454 vojakov zgrabili. Med njimi 94,939 anglušov, 89,099 francuzov, ovi drügi so bili portugali, belgijci i američki. Zadobili so 2476 štükov i 15,024 strojnih pušk. — Na Ruskom se razvija protirevolucija. Neutralno časopisje pravi, da je Kerenski mož bodočnosti. Delavci odstavlajo bolševike, pavri so prisegli, da bolševikom več pšenice ne dajo. 2. jul. Na taljanskom bojišči topovski boji. Tak se vidi, da taljan na- pada. Na Ruskom so s pomočjov nemških, austrijanskih i vogrskih vlovlenih mesto Irkutsk oslobodili od čehoslovaške brigade. Stirali so je proti Krasnojarski. Kerenski prosi od ententa čete, štere bi poslali na Rusko i okoli šterih bi se spravila nova ruska armada. — Neutralno časopisje piše, da na zahodnom bojišči angluši den i noč delajo, broj jarkov je trikrat več, s cementa cele trdnjave delajo i z drodom je vse zamreženo. Z Pariza so stanovniki, ki ne majo potrebnoga dela, so preseljeni. Pariz do proti nemcom do slednjega branili. 3. jul. Pri Piave od Sgano doli so taljani topovski boj začnoli, šteri se je na jug od San Dona na bobneči ogenj razvijao. Celi den je trpelo močno bitje, pri Chiesa Nuova je taljan malo prostora dobo. — Francuško časopisje piše, da nemški zračen napad na Pariz 27. jun. je dosta kvara včino. Nemci bombe rabijo, štere od zemle na 300 metrov začnejo goreti i presvetijo celo okrajino. — Francozi se bojijo za peneze, štere so Rusom dali na posodo. Kerenskija ščejo nazaj spraviti na Rusko. Ščejo pozajeti ruske železnice, štere so 19 milijardov vredne. Angluši pravijo, da se te čas ne bodo spravlali z nami i z nemcami, dokeč ne razvržemo z rusom sklenjeni mir. 4. jul. Pri Piavi bitje. Švicarski časniki pišejo, da smo na taljanskom bojišči iz 60 divizj samo 30 vu bitje vrgli. Ešče dosta rezerv mamo. Cara so odpeljali vu Altai i vu ednoj fabriki so ga internirali. — Zračna pošta med Budimpeštom i Wien. Letalo se je v Budimpešti zdignolo pred poldne ob 10 v 35 minut. Neslo je 520 pisem i 1300 brzojavk. Pot je včinolo vu 2 vörah 13 minutah. Mro je törski sultan Mehemed V. vu starosti 74. let. Kda je svetovna bojna vö vdarila, je neutralen bio, aprila leta 1915. se je zdrüžo z nami i z nemcami. 5. jul. Pri Chiesa Nouva smo vö zbili taljane iz naših jarkov. Besno bitje je bilo na Monte Solarole, taljane smo z vekšega dolivsekli, drüge pa v poleg spravili. Taljanske napade s protinapadami nazaj vržemo. V Archangelsk je 30 angluških vojnih ladj prišlo. — Na svetek američke sloboščine je govorio Pichon, pravo je da Amerika pripomore zaveznikom zmago. Vu bitkah, štere ešče pridejo, mo ešče živeli dneve žalosti i tuge, nego nikdar ne dvojimo vu končnoj zmagi. Wilson je na grobi Washingtona govorio i je pravo, da je Amerika zavitje vsem onim, ki vu sloboščini ščejo živeti. Vse pitanje med narodami se more rešiti iz slobodne vole narodov. Prusi so takše prave naprej prinesli, da či zrastejo, se več vküp poklačiti ne dajo i takši cil majo, šteri drüge narode vu nevarščino sünjavajo. Vu Berlini je 80 jezer dece obetežalo vu spanskom betegi, broj odrašenih betežnikov je tüdi ne menši. Dom i svet. — Glási. Od kralice so se med lüdstvom čüdni glasi širili. Tak pravijo, da to delo shaja od skrovnih agentov naših sovražnikov. Poslanec Karol Huszar je in- 2 NOVINE 1918. julius 14. terpeliro ministerskoga predsednika, ka nameni včiniti, da te glasi vgasnejo. Tivadar Jožef je v Beltince poslani za kaplana. Dopüst starih čarnovojakov. Obram- bni minister je odredo, da 49—50 let stari kmetovje, majstri i tržci včasi dopüst dobijo. — Med kmetami samo oni slobodno prosijo dopüst, šteri 10 katasterskih plügov grünta majo. Šteri menje majo, oni se pošlejo vu domačo ves ali vu njena okrajino, kak „delavna straža“. Pazili bodo na vlovlene i poleg toga ža plačilo bodo opravilali zapovedano delo. Majstri, tržci se tüdi domo püstijo, šteri sami vodijo svojo delavnico ali bauto. Toplak Janoš z Bukovnice je odlikovan s svetinjov srebrnov I i II. razreda. Dobo je i Karlov križec. Novi pov. Kmet i njegova držina — od 15 let više — dobi na mesec 15 kg silja, pod 15 letami 12 kg. Kelko dobimo z prosa i hajdine, odredi podžupan (alispán). Za semen se niha na katasterski plüg pšenice 100, žita 110, ječmena 100, ovsa 90, grahorke 90, prosa 20, hajdine 70 kg očiščeno. Na konja se niha na celo leto 7 meterskih centov ovsa. Žerbeti pod 2 letami se 3 meterskih centov niha. Živini se ne niha ječmen, zvün teških bikov, šteri dobijo 7, teoci do ednoga leta 1 meterski cent. Na svinje se ne niha ječmen i oves, samo kanžori se niha 2 metra i prasici, štera koti, s prascami vred, 3 metrov ječmena ali ovsa. Za krmlene svinje po falati se od 6 metrov več ne niha. Kmet, ki kukurco tüdi ma, z ječmena na kanžora samo 2 metra, na prasico 1.5, na krmlene po falati 2 metra slobodno niha. Domači tej. Pravi tej dobiti je žmetno. Ka se dobi, je pri nas zraso. Sami si ga lehko natrgate. Trgajte listje jagod, krplüšnic, listje brezovo, brestovo, vrbovo, malinovo. Da se aroma, žmaj, popravi, zmešamo lipovo cvetje. Dober tej za vrastvo se redi z bezovoga cvetja, z kopra, z treslične trave. Sühšimo pri sunčevnoj toploči, nego vu senci, na podi, v hiši. Krmlene svinje. Edno svinjo si štoj šteč slobodno krmi, nego veškomi glavarstvi more zglasiti. Što šče dve svinji za sebe krmiti, že more meti dovoljenje veškoga poglavarstva, na tri že okrajni glavar da dovoljenje. Z dovoljenjom jo slobodno več svinj krmiti, nego ž njimi že minister prehrane lada. Geder Treza, hči Geder Matjaša iz Krašč je 3. junija v Graci v Lizabetiner špitali mrla, pokopana na central cintori. Sestra i oča sta pri njenoj smrt- noj posteli 4 dni v Graci bila. Vu Novinah jemle oča vu imeni pokojne slobod od matere, od bratja, rodbine, botrine, od sosidov i prijatlov, od sester nün, štere so njoj lepo dvorile. Pokojna se preporača vu molitve poznancov. (Notri poslano.) Dopüsti. Vogrski obrambni minister Szurmay je pravo, da rojeni l. 1868. do 15. septembra, rojeni l. 1869 do 15. decembra se domo püstijo. Od 42 let više stare ne morejo te čas domo püstiti, dokeč zadosta vlovlenih domo ne pride. Iz špitalov oni, šterim zdravje dopüsti, na tri mesece dobijo dopüst. Kmetovje na polsko delo dobijo dopüst. Šteri vlovleni so že vu marškolone vtalni, dobijo 3 tjedne, pri honvedah 4 tjedne dopüsta. Oni, ki so že na fronti, dobijo, kda na nje red pride od 4 do 8 tjednov podugšani dopüst. Pošta. Marija Bence. Plipic. Moža rdeči križ išče. Za 6 tjednov več. Jožef G. Ka pišete, vse je pravica, nego pomoči ne ga. Moremo s potrplenjom boljše čase čakati. Kda bode konec bojni? 24. jun. je govorio nemški državni tajnik pl. Kühlmann. „Je li se bojna prek jeseni i zime zavleče prišestno leto?„ Minister opomina na reči Moltkejove, ki je pravo: Ni edna velka država vu ednom ali vu dveh bitjah ne more premagana biti. Lehko ka de bojna sedem let, lehko treseti let i jaj onomi, ki Europo vužge, Gnojšnica. Dr. Ostermayer pravi: Či štoj peneze vu zemljo zakopa ali vu vodo lüči, či štoj papirnate peneze vužge, — od takšega pravijo, da je odnoro. Od kelko pavrov bi lehko pravili, da je odnoro, da gnojšnico njemi pod vu štali, zemlja na dvori spije. Mogo bi vsaki gospodar grabo meti, štera bi bila vözozidana i s cementom spucana. Tam bi mogo gnojšnico vküp spravlati. Svinja skoti za 3 mesece, 3 tjedne i 3 dni. Z taljanskoga bojišča nam je pošta pismo prinesla. Celo ne morem v Novine djati, ne mam mesta. „Zdaj da ranč pa moremo proti stanosti taljani ino našo lübleno slovensko zemlo braniti, sam dobo pali Novine. Smo si pripovidavali, kakšo radost nam Novine prinesejo od naše materne zemlje. Na enkrat mi pravijo pajdaške, naj pišem pozdrav v Novine slovenskomi lüdstvi. Jas sam pravo: Či branimo našo domovino, tak tüdi moremo naš materni jezik braniti, naše Novine pomagati. Darüvali so: Trplan Imre z Markovec 10 K, Fartek Sándor z Šalovec 20 k, Šandl Ludovik z Krplivnika 10 k, Gašpar Števan z Čöpanec 5 k, Gutman Leopold z Gernec 5 k, Krčmar Jožef z Rankovec 6 k, Pozvek Jožef z Tešanovec 10 k, Lippai Lásló z Sela 10 k, Cigler Leopold z Korošec 5 k, Kočar Ferenc z Korošec 2 k. Temlin Šandor z Moštjanec 2 k, Krčmar Števan z Šalamenec 5 k. Vküp 90 k. Peneze zročimo polovico na Novine, polovico pa na meše, edno či de mogoče v Markovci služiti . . . „Pisatelj se na dale obrne k domačim: Pomagajte naše Novine, ar so velka radost vojakom v vsakoj nevoli. Da je vsako minuti smrt čaka . . . 25. VI. 1918. Trplan Imre. Podpora na Novine. Mihalič Marija 2 k. Zokolc Sarika 2 k. Vdobljeni so penezi vojakov; Imrij Kavaš 6 k, Tkalec Števan 10 k. Kukurčna mela stane v Sremi 2 k, na Dunaji 6—8 k, v Trsti 10—12 k, v Gorici 12—15 k. Svinjska mast na Hrvatskom okoli Belovara 30 k, v Zagrebi 40 k, v Ljubljani 50—60 k, v Trsti 70—90 k. Sleparija. Profesor Comparos Hermann je ednomi čarnomi i ednomi belomi golobi glave vkraj strgao i je nazaj djao čarnomi belo, belomi pa čarno glavo, potem je z novič premeno glave, da je vsaki golob svojo glavo meo. Mislite, da je on to za istino tak delo? Ne, ne. On je že meo gotovo pripravlene golobe, stere je nišče ne vpamet vzeo. To je ravno njegov kunst bio. Zgodilo se je pa, da je Hermann ednok pred törskim Sultanom svojo komedijo igro. Sultan je želo, da svojo igro naj skuša na njegovih hlapcah: na ednom belom i carnom službeniki. Komediaš je vu velkoj nevoli bio, ár je za resnico šlo i vso svojo modrost je mogo naprej vzeti, da Sultan je vkraj stopo od svoje žele. Anton Kratky-Baschik se je bojüvao s prikaznami i smrtjov. Anton Kralky-Baschik je bio pred lüdmi, na strani so pa bili komediaške, štere so lüdje ne vidili, nego njihov kep, kak je na nje svetlost spadnola, po priličnih gledalah se je skazo pred lüdmi. Kak je svetlost doli zaškrnjena bila, njihov kep je mino. Druga komedija je, kda komediaš iz ednoga krščaka jezero metrov pantlikov, korine i vse drügo, celo žive stvari spravi. Komediaš zaistino iz krščaka spravla pantlike, šteri na pod kaplejo i tam zakrijejo edno lüknjo, iz štere slüzbenik komediaši vse reči dava, štere komediaš tak naprej dava, liki bi je iz krščaka vlačo. Dele. Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.