/ im tol, mr. m SLOVENSKI Lada J a Id tlaka CasophiHJ podjetje Siov-rasU porode ralea. —. Direktor i Radi JaahtLba. Glavni in odgovorni a redniki Sergej Toč n jak. — Uredništvo) Ljubljana. Tomšičeva ulica St 1 In 3, telefon 33-522 do 23~526l — Ljubljana, Tomšičeva ulica It. l/G. telefon 23-522 do 23*526. — Uprava i ielek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, ca ; 20-163. u zunanje 21-832. — Poštni predel St_ 29. — Žiro raČH pri Komu aalni banici Ljubljana St MV-KB-S-Z-367 — Mesečna naročnine 230 dir do 23.526. - Oglasni Habijaaak* naročnike Žiro raČH pri Komu« LJUBLJANI, TOREK, 10. JUVBK 1 cEBiuni Izpopolnitev francoske vlade OD NAŠEGA stalnega dopisnika Pariz, 9. junija. (Po telefonu.) S skupščino na dopustu je vsa francoska politična dejavnost osredotočena na vlado in De Gaullova široka pooblastila. Dnevni red današnje seje ministrskega sveta je zelo obsežen in se nanaša pravzaprav skoraj na vsa trenutno važna vprašanja: izpopolnitev vlade, občinske volitve v Alžiriji, referendum, splošne volitve, ekonomski in finančni položaj, normalizacija stanja na Korziki, odnosi z Marokom in Tunizijo poleg vrste ukrepov drugorazrednega pomena. Imenovanja ministrov in državnih sekretarjev, ki naj bi izpopolnili De Gaullov kabi" "'t, še niso uradno objavljena, vendar razgovori, ki jih je i -1 predsednik vlade v zadnjih dve' dneh s posameznimi osebnostmi, nam morda dovoljujejo, da v teh sprejetih posameznikih vidimo bodoče De Gaullove sodelavce. Tako ni izključeno, da bi se socialist Thomas vrnil na svoj položaj ministra PTT, n -odvisni Koudet postal minister za poljedelstvo, Michelet (so-cialnorepublikanski senator) bi dobil ministrstvo za bivše borce. neki ljudski republikanec ministrstvo zdravstva (Bidault?), dosedanji visoki komisar za rekonstrukcijo pariške pokrajine Sudreau gradbeno ministrstvo. Dosedanjemu generalnemu direktorju za ekonomske zadevo v Alžiriji Mohamedancu Bouago-uiru naj bi prav tako bil zagotovljen nek položaj v vladi, dočim drugi še vedno vztrajajo pri imenu Sid Care. Ime Brouillet, svetnika francoske ambasade pri Vatikanu, čigar funkcije niso bile doslej nikdar vezane z alžirskimi posli, ki pa je bil De Gaullov sodelavec v njegovi prvi vladi, najpogosteje ponavljajo kot ime pomočnika za alžirske zadeve, bodisi De Gaulla samega, bodisi generala Salana. Karakteristično za ta imena je dejstv da je med njimi le malo parlam mtarcev, ki so doslej prihajali pretežno v poštev za ministrske stolčke in da se De Gaulle raje zateka k visokim funkcionarjem. Toda, kakor rečeno, so še važnejša vprašanja Korzike, Alžirije, financ. Bivša Pflimlinova vlada je ocenila dogodke na tem otoku kot bistveno različne od alžirskih in jih imenovala upor. Kakšen bo odnos De Gaullo\re vlade? V teku 15 dni je v 360 občinah bilo ustanovljenih 250 komitejev narodne rešitve. Polkovniku Thomazo se je v sobot zvečer posrečilo končno sestaviti departementalni komite, to se pravi šest dni po De Gaullovi investituri. Sestav tega komiteja je — naiblaže rečeno — zanimiv, kajti predseduje mu De Gaullov sorodnik Maillot in vključeni so tudi mnogi častniki, ki jih je Thomazo poklical iz Alžirije. Thomazoju je njegovo vlogo civilnega in vojaškega guvernerja poveril Salan — ali bo sedaj De Gaulle preklical Sala-novo postavitev? Thomazo trdi, da je De Gaulle odobril ta ukaz, dočim v Parizu trdijo, da bi še danes utegnil ministrski svet imenovati novega prefekta, ki naj bi stanje normaliziral. Toda ne glede na to, ali se bo Thomazo vrnil ali ne v Alžir. ti komiteji bodo nedvomno ostali na Korziki in »pripravljali« prihod- nje splošne volitve. Na drugi strani pa ni povoda za njihov obstoj, glede na to, da t-i ne morejo imeti iste naloge kakor alžirski, to se pravi te tako imenovane »integracije duš«. e Odlo' .j o občinskih volitvah v tako kratkem roku je precej presenetila Alžirijo. Motiv, ki sili vlado na tako naglico, naj bi bila misel: železo je treba kovati, dokler je vroče, kar pomeni psihološki učinek De Gaullovega obiska je treba izkoristiti čimprej, dokler se navdušenje (kolikor ga je bilo) ne poleže in dokler FLN še bolj ne poostri svoje akcije. (Zadnje dni so se namreč že pričele množiti vesti o novih atentatih, sabotažah, spopadih.) Seveda pa je vprašanje teh volitev nekolikanj teže glede na to, da je zarota pometla s skoraj vsemi župani in pref kti, tako, da skoraj ne obstoja oblast, ki bi te volitve lahko izvedla glede na to, da je De Gaulle poudarjal, da si komiteji ne smejo prisvajati funl: državne oblasti. Salan bo zato moral ravnati zelo hitro in uporabiti pravico, ki mu jo je dodelil predsednik vlade, da odstavi in imenuje na upravne položaje, kogar hoče. Dolžnost ni ravno prijetna, ker kljub izjavam poslušnosti taka usoda vendarle ne zadovoljuje mnogih članov komitejev. Massu je v soboto sicer poudaril; s forumom je končano, odslej je treba preiti v dobo konstruktivnega dela (če naj vsaj malo ironiziramo, bi lahko dejali, da ta stavek priznava, da je bilo dosedanje delo destruktivno), toda kdo ne bi smel trditi, da tako mislijo tudi ostali. Vendar kaže, da Salan kljub zahvalnemu pismu, ki ga je poslal komiteju, ne misli uspavati svoje pozornosti, kajti komunike zadnjega sestanka centralnega komiteja so lahko objavili šele. ko je že on odobril njegovo vsebino. Eden predstavnikov teh krogov, ki obžalujejo, da so pretekli dnevi končani, Delbecque, je sinoči prispel v Pariz. Kakor smo že javili, po privatnih poslih, vendar spada v te »privatne posle« tudi obisk nekaterih svojih pariških prijateljev. Za nikogar pa ne more predstavljati skrivnosti, kakšna je politična pobarvanost teh njegovih prijateljev. Baje se bo v Parizu zadržal le kratek čas, ker mu njegove »obveznosti« v Alžiriji ne dopuščajo daljše odsotnosti. Soustellov prihod v Pariz, ki je bil določen za danes, je odložen za dan, dva, toda še preden odide, je menil, da mora poudariti, da se je vojska enkrat za vselej odločila, da ne zapusti Alžirije in ne popusti pred nobenim pritiskom. Sicer pa ni nič drugačen niti ton Salana, ki GS¥0B0DUJ?Q GIBANJE V ALŽIRIJI Tri velike a ličite Uporniška dejavnost se je razširila z bojišč v notranjosti državo proti franaoskim posadkam po velikih mestih Pariz, 9. jun. (Tanjug). V zadnjih 24 urah so uporniške enote izvedle v mestu Aižiru tri velike akcije. Uradni krogi niso objavili posledic teh napadov, toda v tisku je rečeno, da so bile to prve akcije upornikov v glavnem mestu Aižiru po nedavnem vojaškem prevratu. Vokman o vid v Bonnu Bonn, 9. jun. Davi je z letalom iz Berlina prispel v Bonn na privatni obišk predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič. Tov. Vukmanovič se vrača z enomesečnega zdravljenja s Švedske. Jutri bo nadaljeval pot v Bruxelles. Dj. Z. VTREME Napoved za torek: Sončno vreme s p*oV’S‘&3,no oblačnostjo v opdl-dianskem času. Zlasti v aiipskem svetu rtagTtjcnje h krajevrt ..n ptio- harn. Nočne temperature med 8 in 12 stopinj, v Primorju okoli 18. najvišje dnevne do 28 stopinj Cel-itia. Do podobnih akcij uporniških oddelkov je prišlo tudi v drugih krajih države. V Tiare Toumier je bilo več kot 40 Francozov ubitih in ranjenih med uporniškim napadom. Do diverzantskih akcij je prišlo tudi v Sidi-Bel-Abesu. Vodstvo alžirskega osvobodilnega gibanja je pred tremi dnevi sporočilo, da se je uporniška dejavnost razširila z bojišč v notranjosti države proti francoskim oporiščem in posadkam po velikih mestih. Glavni spopadi med rednimi vojaškimi silami in uporniki so bili na področju Auresa. Štab generala Salana je sporočil, da je padlo 93 Alžircev. Objavili niso nobenih drugih podrobnosti niti števila francoskih izgub. Toda dopisniki pariških časopisov pripominjajo, da je bila »udeležba francoskih bombnikov in lovcev na tem sektorju zelo značilna". Do manjših spopadov je prišlo na kakih desetih mestih, posebno v zahodnem Aižiru. prav tako govori o realizaci j francoske Alžirije. Poleg teh problemov pa predstavlja najtežji oreh gospodarski in socialni položaj. De Gaulle se je že sestal s predstavniki socialistične sindikalne centrale FO in jim zatrdil, da preden vlada podvzame karkoli na tem področju, želi spozna mišljenje organizacij, ki nosijo v veliki meri odgovornost za ekonomsko in socialno življenje države. Da bi jih pomiril, jim je izjavil, da sindikalne svoboščine niso ogrožene. Sprejeti sindikalisti so ga obvestili o resoluciji konfederacije, ki zlasti vztraja na nujnosti ekonomske eksp .-zije, polni zaposlenosti, borbi proti dviganju cen in špekulacijam, izvedbi neobhodnih strukturalnih sprememb. V teku prihodnjih dni bo sprejel De Gaulle tudi ostale sindikalne centrale in jim prav gotovo govoril o istih načelih. Medtem Pinay pripravlja svoje poti rešitve. Čeprav uradno vesti še niso potrjene, vendar vsi govore o razpisu treh vrst posojil: dveh notranjih, enega v frankih, drugega v zlatu ali devizah, in tretjega, ki naj bi ga podelile tuje banke. Dejansko naj bi to notranje posojilo v zlatu okrepilo državo in p. !-stavljalo neko jamstvo za tuje finančne in bančne kroge. Alžirija bo zahtevala zopet nove vojaške kredite, ki pa jih misli Pinay odslej podrediti strožji vladni kontroli. Na področju politike nasproti Maroku in Tuniziji najavljajo posamezni krogi skorajšnjo vrnitev veleposlanika Gorsea v Tunizijo. Trenutno je v Parizu tudi veleposlanik v Maroku Fa-rodi. Ni izključeno, da bodo poskušali najti rešitev vprašanja evakuacije francoskih čet. Tunizija namreč vztraja na tem, da če pred 18. junijem nc bo izvršeno pregrupiranje čet v Bizerti, potem se bo razprava v Varnostnem svetu nadaljevala. Obe državi poudarjata, da sta popolnoma soglasni v pogledu stališč nasproti Alžiriji in evakuaciji čet. V. Hreščak POLOŽAJ ¥ LIBANONU IZPREMEMBE V POSLOVNIKIH ZVONE LJUDSKE SKUPŠČINE Razširitev pravic sknpššinskib odborov Izjava predsednika zakonodajnega odbora zvezne ljudske skupščine dr. Maksa Šnuderla Komisija zakonodajnega odbora zveznega zbora zvezne ljudske skupščine je izdelala načrt iprememb in dopolnitev poslovnika skupščine, kakor tudi poslovnikov obeh zborov. O tem načrtu bosta razpravljala zakonodajna odbora obeh zborov in nato predložila svoj predlog o izpremembah in dopolnitvah skupščinskih poslovnikov. Glede na te izpremembe je predsednik zakonodajnega odbora zvezne ljudske skupščine dr. Maks Šnuderl izjavil dopisniku Tanjuga naslednje; PRISTOJNOST ODBORA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE Poleg manjših izprememb določa načrt nekatere pomembnejše novosti. Pokazalo se je, da ni praktične potrebe, da bi' bil v vsakem zboru poseben odbor za prošnje in pritožbe in se zaradi tega predvideva en sam odbor, in sicer kot odbor skupščine. Razen tega bo točneje določeno, kaj lahko ta odbor napravi glede prošenj, ki mu jih pošiljajo. Ako Spopadi la eksplozije Kairski tisk je zaskrbljen zaradi položaja v Libanonu _— Po pisanju nekaterih časopisov so imške čete pripravljene, da bi vkorakale v Libanon Bejrut, 9. jun. (Reuter) — Na glavni ulici Bejruta je danes eksplodirala bomba v parkiranem avtomobilu. Ranjenih je bilo sedem oseb. Ponoči so se v Bejrutu slišale močne eksplozije, a tudi streljanje iz pušk. Libanonska vojska je objavila sporočilo, v katerem je rečeno, da sio letalske sile včeraj dn danes nadaljevale napade proti upornikom na vsem ozemlju Libanona, posebno na področju B-eka. Na tem področju so včeraj izvedli hud napad na upornike. Do spopadov med upor- Diplomatska kronika Brioni — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes ob 11. uri novo imenovanega izrednega in opolno-močenega veleposlanika republike Indije v Jugoslaviji Ali Yawar Junga, ki mu je izročil poverilnice. Pri izročitvi poverilnic so bili navzoči državni podsekretar za zunanje zadeve Srdja Priča, generalni sekretar predsednika republike Joža Vilfan in šef protokola predsednika republike Sloven Smo-dlaka. Indijskega veleposlanika je spremljal ataše za tisk indijskega veleposlaništva. Ankara — Turški zunanji minister Zorlu je priredil poslovilno kosilo jugoslovanskemu veleposlaniku v Ankari Dragomirju Vučiniču, ki se bo kmalu vrnil domov na novo ' dolžnost. Ladja »Jugoslavija« v Port šfcridu Fort Said, 9. jun. (Tanjug). Ladja »Jugoslavija", s katero je prispel drugi del tretje izmene odreda Jugoslovanske ljudske armade v sklopu mednarodnih sil Združenih narodov (UNEF), je priplula včeraj ob dvanajstih v pristanišče Port Said. Vojake, podoficirje In oficirje, ki so stopili na egiptovska tla, je pozdravil poveljnik odreda podpolkovnik Jože Ožbolt. Istega dne so se na ladjo vkrcali pripadniki odreda, ki se vračajo domov. Trgovinske? pogajanja med FLRJ in Finsko Beograd, 9. jun. (Tanjug). V Beogradu so' se danes začela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Finsko, ki se nanašajo na podaljšanje letne blagovne zamenjave. Celotna jugoslovansko-finska blagovna zamenjava lani je znašala kake pol milijarde dinarjev. Eiskens dobil mandat Bruselj, 9. jun. (AP). Belgijski kralj Baudouin je zaupal danes katoliškemu voditelju Gastonu Eiskensu mandat za sestavo nove vlade. Gaston Eiskens je že bil na čelu belgijske vlade, preden je prišla' na oblast dosedanja koalicija med liberalci in socialisti. V nedeljo, 1. junija, je liberalno-socialistična koalicija izgubila na parlamentemih volitvah, c nikl in vladnim) siilami je prišlo na več mdsbh. V raznih krajih države je -eksplodiralo več bomb. Kairski tisk pripisuje velik pomen libanonskim dogodkom in dolži predsednika Chamouma ter vlado premiera Solha »pripravljene zarote proti ZAR«. Časopisi so zaskrbljeni zaradi položaja v Libanonu. V Kairu sodijo, da se položaj ni zboljšal, ampak nasprotno poslabšal zaradi morebitnega novega, tujega vmešavanja v libanonske notranje zadeve. Po pisanju nekaterih časopisov so iraške čete pripravljene vkorakati v Libanon, da bi pomagale predsedniku Chamounu im premierni Sol-hu v boju proti upornikom. Ti časopisi tudi opozarjajo na premike ameriške VI. flote v vzhodnem Sredozemlju, za katere menijo, da so tud) vzrok za zaskrbljenost. Kairski krogi menijo, da gre za manever pred se&tanfkom Varnostnega sveta, ki bo obravnaval libanonsko pritožbo proti dozdevnemu vmešavanju ZAR v libanonske notranje zadeve. Kakor so sporočili, je vlada ZAR poslala v New York podsekretarja za zunanje zadeve Fahmija, ki nosi nova navodila za bližnjo razpravo v Varnostnem svetu. Macmiilan v Wastaingtonu Washington, 9. jun. (Reuter). Predsednik britanske vlade Macmiilan je prispel danes iz Indianopolisa v Wa-shington. Tukaj bo imel dva dni razgovore s predsednikom Eisenhowerjem in zunanjim ministrom Dullesom. Prvi_ razgovor je določen za nocoj. Predsednik Eisenhower in zunanji minister Dulles sta se danes pogovarjala o nekaterih mednarodnih vprašanjih, o katerih bo govora na sestanku z britanskim premierom Mac-millanom. je prošnja upravičena in so vsa pravna sredstva uporabljena, bo odbor predložil predlog skupščini v odločitev. V zvezni ljudski skupščini preteklega sklicanja je bilo ustanovljenih od primera do primera več skupnih komisij skupščine im zveznega izvršnega sveta za izdelavo nekaterih zakonskih predlogov. Možnost ustanavljanja takih komisij, njihova sestava, ' vodstvo in delovni način bo odslej določal poslovnik skupščine. Na predlog zveznega izvršnega sveta lahko skupščina ustanovi skupne komisije, v katerih' bi bili člani zborov in zveznega izvršnega sveta, po potrebi pa tudi) zastopniki državljanov za proučevanje nekaterih zadev ter pripravljanje načrtov zakonov in drugih sklepov skupščine. Ker so uspehi dosedanjih komisij opravičili to prakso, bodo te komisije, bi bodo urejene s poslovnikom, vsekakor pripomogle k uspešnemu delu skupščine, kar se tiče zakonske iniciative. Nerazdružljivost funkcije predsednika skupščine in članov zveznega izvršnega sveta s članstvom v skupščinskih odborih se razširja tudi na tiste ljudske poslance, ki opravljajo dolžnost državnega sekretarja, državnega podsekretarja in sekretarja v zveznem izvršnem svetu. To ima svoje opravičilo v tem, da so vsi ti funkcionarji izvršilni organi skupščine oziroma najvišji organi uprave federacije ter so neposredno odgovorni skupščini oziroma zveznemu izvršnemu svetu. Načrt poslovnika tudi točno določa pristojnosti sekretarja skupščine in pravnega svetnika z razdelitvijo njihovih pravic in dolžnosti. NOVE NALOGE PRORAČUNSKIH ODBOROV Tudi poslovniki zborov bodo doživeli nekatere pomembnejše izpremembe in dopolnitve. Pristojnost odborov za proračun je znatno razširjena. Dobila bosta nove naloge. V bodoče bosta razpravljala v okviru pravic federacije vprašanja, ki so v zvezi z delovanjem finančnih upravnih organov ter proučevala vsa vprašanja, ki bo v zvezi z uporabljanjem javnih finančnih sredstev in v zvezi z izvrševanjem proračuna, na podlagi določenih poročil in podatkov, neposrednih (Nadaljevanje na 2. strani) IZ ODBORA ZA PROSVETO ZVEZNEGA ZBORA V načelu soglasni Beograd, 9. jun. (Tanjug) Odbor za prosveto zveznega zbora zvezne ljudske skupščine je pod predsedstvom Milke Minic in ob prisotnosti podpredsednika zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Colakoviča začel danes obravnavati predlog splošnega zakona o šolstvu, o katerem bo zvezna ljudska skupščina razpravljala bržkone še ta mesec. Ko je seznanil odbor z razpravo v zveznem izvršnem svetu o predlogu sistema izobraževanja in vzgoje v FLRJ, je Rodoljub Čolakovič opisal dosedanji postopek za reformo šolstva. Poudaril je, da je bilo nameravano predložiti predlog zakona o šolstvu in predlog o sistemu vzgajanja in izobraževanja,, ki ga je izdelala komisija za reformo šolstva, zvezni ljudski ŠSSWSSSSSK MSisls ' '' sn ' ''' lf: mm. Mii«, ob Triglavskih jezerih skupščini, medtem pa Zvezni izvršni svet nu odobril predloga siistema o vzgajanju in izobraževanju. Delo komisije za reformo šolstva je ocenil kot izredno koristno, vendar pa je ugotovil, da je pristojen glede na ta sistem ugotoviti določene odnosa j e, pravice, dolžnosti in obveznosti, postaviti neposredne naloge, odrediti konkretne delovne oblike, ki so jih potrdile naše izkušnje. Zvezni izvršni sve-t je sprejel vse, kar je im predloga prešlo v predlog zakona. Zvezni izvršni svet se strinja s tem, da se predlog o sistemu izobraževanja in vzgoje v FLR-J tiska kot skupščinsko gradivo k splošnemu zakonu o šolstvu. To gradivo bo lahko zelo koristno služilo prosvetnim delavcem in šolskim odborom, prosvetnim organom in vsem drugim, ki delajo na prosvetnem področju. Ker se v načelni razpravi o predlogu zakona n'i nihče javil za besedo, je predsedujoča Milka Minic odredila glasovanje o zakonskem predlogu, ki je bil v načelu soglasno sprejet. Nato je odbor prešel na podrobno razpravljanje o predlogu splošnega zakona o šolstvu. Dopoldne so v razpravi govorili razen Rodoljuba Colakovica ljudski poslanci Josip Vidmar, Boris Ziherl, Miloš Zanko, Stanka Veselinov, Tasa Mladenovič, Nijaz Bizdorevič in drugi. Odbor za prosveto zveznega zbora je popoldne nadaljeval svoje delo. Novi prefekt na Korziki Pariz, 9. jun. (Tanjug). Predsednik francoske vlade de Gaulle je sprejel nocoj ameriškega veleposlanika Amoryja Houghtona, ki bo jutri odpotoval v Washington na posvetovanje s predsednikom Eisen-hovverjem in zunanjim ministrom Dullesom. Uradno so zanikali novico, da bo bivši alžirski guverner Jacques Soustelle kmalu odpotoval v Pariz. Danes je francoska vlada sklenila, da bo poslala na Korziko novega prefekta namesto dosedanjega vladnega delegata, ki so ga izgnali prevratniki. Za novega prefekta je bil imenovan Robert Lamasoure, dosedanji vladni zastopnik v departmaju Indre. 2 str. / SLOVENSKI POROCEVILEC / «■ - io. tonua uss S SEJE SKUPŠČINSKEGA ODBORA ZA PROSVETO IN KULTURO Preokret v razvoju Univerze No^i študijski programi naj ne bodo obremenjeni s iiistorizmom — Večjo skrb usposabljanju pedagoško-znanstvenega naraščaja na fakultetah — Za dograditev študentskega naselja je potrebna pomoč okrajev« občin in gospodarskih organizacij e Plenum sekcije gradbene operative in industrije gradbenega materiala za Slovenijo Zvezne gradbene zbornice Ljubljana, 9. junija. Odbor za prosveto in kulturo Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je na današnji seji pod predsedstvom Franceta Perov-ška obravnaval statut univerze v Ljubljani. Seji sta prisostvovala tudi član Izvršnega sveta Milko Goršič in rektor ljubljanske Univerze akademik prof. dr. Božidar Lavrič. Uvodoma je v imenu univerzitetnega sveta Marjan Jenko obrazložil glavne značilnosti statuta, nato pa je govoril rektor dr. B. Lavrič, ki je dejal, da je novi statut pomemben preokret v nadaljnjem organizacijskem in vsebinskem razvoju univerze. Dejal je tudi, da je bila univerza preveč zakoreninjena v tradiciji in da je premalo upoštevala potrebe naše stvarnosti in družbenega razvoja. Sele z organi družbenega upravljanja se uveljavljajo novi odnosi in nov način obravnavanja aktualnih problemov na univerzi. V nadaljevanju je govoril o nujni potrebi po modernizaciji sistema predavanj ter o skrajšanju študijske dobe, ki jo narekujejo potrebe skupnosti. Na koncu je poudaril, da je že skrajni čas izvesti temeljito reformo študija na univerzi. Poleg člana Izvršnega sveta Milka Goršiča so v nadaljevanju razprave govorili ljudski poslanci France Perovšek, France Kimovec, Lojze Piškur, Brno Zupančič, Tone Kropušek in Ivan Potrč. V razpravi je bilo predvsem poudarjeno, da je sedanji študij na univerzi še močno 'obremenjen s historlzmom in prenatrpan s študijsko snovjo. Novi študijski programi naj Zahvala družine Salaj Beograd, 9. jun. Ker ni mogoče, da bi se posamezno zahvalili .vsem, ki so nam izrazili sožalje ob smrti našega dragega moža in očeta D.jura Salaja, izrekamo po tej poti toplo zahvalo za tolažilne besede in podporo v bolesti. — Fanika in Marta Salaj. omogočijo, da bodo študentje dejansko lahko končali študij V roku, ki ga predpisuje zakon. Fakultete bodo morale pritegniti k sestavljanju študijskih programov tudi strokovnjake iz prakse. Odbor je nato sklenil priporočiti fakultetnim svetom, naj posvetijo vso skrb novim študijskim programom. Poleg tega so udeleženci razprave opozorili tudi, da so bila prešibka in preveč enostranska prizadevanja pri vzgoji in usposabljanju pedagoško-znanstvenega naraščaja na fakultetah. Prav tako- šo menili, da je treba v pravilih Narodne in univerzitetne knjižnice poudariti vlogo in širši značaj naše osrednje študijske knjižnice, ki jo ima ta ustanova za vso republiko. Knjižnica ima namreč 630.000 zvezkov, letno pa jo obišče do 68.000 obiskovalcev, ki si izposodijo okoli 70.000 knjig. NUK bi lahko v večjem obsegu izkoriščali tudi izven univerze. Podrobneje so obravnavali še zdravstveno varstvo študentov. Na študentskem naselju bi bilo treba dati prednost gradnji objekta, ki bi slvž.ti zdravstvenim potrebam študentov, zlasti pre- Mladinci iz Egipta na avtomobilski cesti Kairo, 9. junija. (Tanjug.) Vodstvo mladinske sekcije Nacionalne unije Egipta je sklenila, da bo k gradnji avtomobilske ceste od Ljubljane do Zagreba poslalo skupino 50 mladincev, v kateri bodo študenti univerz in višjih šol. Odhod egiptovskih mladincev na gradnjo avtomobilske ceste pomeni začetek širšega sodelovanja mladinskih organizacij obeh držav S Obisk delegacije sanitete JLA v ventivl. Zagotoviti bo treba tudi nadaljnjo razširitev študentskega naselja za novih tisoč postelj. V sklad za gradnjo pa naj bi prispevali sredstva tudi okrO občine in gospodarske organizn- cije, ker samo s sredstvi iz republiškega proračuna tega ne « mogoče uresničiti. Ob koncu dopoldanskega dela seje je odbor sklenil predložiti Republiškemu zboru Ljudske skupščine, da z manjšimi spremembami potrdi univerzitetni statut v besedilu, kot je bil predložen. Strinjal se je tudi s predlogom univerzitetnega sveta o spremembi 59. člena Zakona o univerzi, da se študentom podaljša status za šest mesecev po končanem zadnjem semestru na tistih fakultetah, ki bodo to v svojih statutih predpisale zarad' značaja njihovega študija. Popoldne je odbor sejo nadaljeval z obravnavanjem statuta pravne fakultete ter bo v prihodnjih dneh razpravljal še o ostalih fakultetnih statutih, ’:i jih mora potrditi Ljudska skupščina. B. L. LJUBLJANA, 9. Junija. Danes je bil v stranski dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani plenum sekcije gradbene operative in proizvodnje gradbenega materiala za Slovenijo Zvezne gradbene zbornice, ki ga je začel predsednik sekcije inž. Hugo Keržan. Na dnevnem redu je bilo dvoje poročil o delu strokovnega združenja podjetij gradbene stroke in industrije gradbenega materiala ter o proizvodnji gradbenega materiala v lanskem letu. Konec lanskega leta je bilo v strokovnem združenju včlanjenih 65 gradbenih podjetij, 34 podjetij opekarske stroke, 5 podjetij proizvodnje apna, 7 podjetij proizvodnje naravnega kamna, 3 podjetja ostalih Razširitev pravic v skupščinskih odboro Beograd, 9. junija. (Tanjug.) Delegacija sanitete JLA je z generalmajorjem dr. Milanom Kraljem na čelu odpotovala danes na obisk k saniteti grške armade. Prmičevanfe kongresnega gradiva ¥ organizaGifah Zveze študentov Beograd, 9. junija. V vseh organizacijah Zveze študentov na naših univerzah je bilo že mnogo sestankov, na katerih so proučevali gradivo s VII. kongresa ZKJ. Na nekaterih fakultetah so sestavili posebne- skupine, ki so SKLICANJE SEJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Predsednik odbora za organizacijo oblasti in upravo republiškega zbora LjučLsRe skupščine LRS sklicuje 3. sejo odbora za sredo, 11 junija ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: 1. ol>- ravnava in sklepanje o potrditvi statuta Univerze v Ljubljani; 2. obravnava in sklepanje o potrdit- vi statuta Pravne faikultete; 3- ob- ravnava in sklepanje o potrditvi statutov; a) Ekonomske fakultete b) Fakultete za splošno medicino in stomatologijo, c; Filozofske fakultete. d) Fakultete za. agronomijo. ooz-darstvo in veterinarstvo, e) Naravoslovne fakultete, f) Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, g) Fakultete za elektrotehniko in strojništvo. h) Fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. Iz tajništva Ljudske skupš&ine LRS začele proučevati posamezna vprašanja iz programa ZKJ, referatov tovarišev Tita, Kardelja in Rankoviča ter drugega gradiva. Iz teh skupin bo izšel aktiv predavateljev, ki bodo govorili na sestankih Zveze Študentov o sklepih VII. kongresa ZKJ." Za aktiviste Zveze študentov bodo organizirali med letom in v začetku prihodnjega šolskega leta seminarje, na katerih bodo proučevali kongresno gradivo. Taki seminarji bodo prirejeni tudi v študentskih mladinskih delovnih brigadah, ki bodo letos sodelovale pri gradnji avtomobilske ceste »Bratstvo — enotnost«. Proučujejo tudi možnost, da bi v prihodnjem šolskem letu vnesli v predmete s področja družbenih znanosti elemente iz programa ZKJ in drugega gradiva s VII. kongresa. Študenti družbenih znanosti naj bi v seminarskih delih obravnavali nekatera vprašanja iz programa ZKJ. Večje število študentov, ki. so na podiplomskem študiju, Jet izrazilo željo, da bi obravnavali nekatere teze s VII. kongresa v svojih doktorskih disertacijah. (Nadaljevanje * L sbramii.) zaslišanj, anket itd. Tako ta dva odbora ne bosta več razpravljala samo o predlogu proračuna, temveč bošta postala tudi nekakšna kontrolna organa zborov glede uporabljanja finančnih sredstev. Tudi drugi odbori bodo razširili svoje delovno področje, odbor za zunanje zadeve, odbor za organizacijo in upravo, odboir za gospodarstvo, odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo, odbor za prosveto, odbor za gospodarske organizacije, odbor za vprašanja dela iT1 socialnega za- čedalje več turistov v Sloveniji Po podatkih Turistične zveze Slovenije je bil obisk domačih in tujih turistov v prvih mesecih letos večji, kakor v istem času prejšnjega leta. Nekateri hot. i v Portorožu, znanem turistične..1 središču Slovenskega Primorja, so polni turistov. Tudi na Gorenjskem, vštevši Bled in -hinj, je obisk večji. Na Pohorju se je zaradi vzpenjače, ki je začela obratovati preteklo jesen, zelo povečal izletniški turi_em. Tudi kopališča in zdravilišča na Štajerskem in na Dolenjskem so mnogo bolje obiskana. Ker so bile v prometu « motornimi vozili uvedene določene olajšave pri prehodu meje, se opaža tudi večji dotok tujih turistov, ki potujejo z,, motornimi vozili. Tako že sedaj pride čez Korensko sedlo na avstrijsko-jugoslo-vanski meji vsak dan 60 do 70 vozil, medtem ko je ob nedeljah in praznikih promet še bolj živahen. Glavna turistična sezona se bo začela 1. julija. varovanja bodo vsak v svojem področju poleg- obravnavanja zakonskih predlogov in drugih sklepov, ki jih sprejema skupščina, razpravljali tudi o zadevah, ki so v zvezi z izvrševanjem zveznih zakonov, zveznega družbenega plana in drugih sklepov skupščine, im sicer na istih osnovah, kakor tudi odbor za proračun. Razpravljali bodo tudi o poglavjih poročil zveznega izvršnega sveta, kil se tičejo zadev iz njiibovega področja, kakor tudi o poročilih zveznih organov, ustanov in organizacij.. O vseh teh zadevah bodo lahko sprejemali resolucije in priporočila ter dajali svoje mnenje. Prav tako bodo pripravljali in obravnavali predloge za sprejemanje deklaracij, resolucij; priporočili in sklepov ter o tem poročali zboru. Tako se bo delovno področje pristojnih o-dbrov znatno razširilo in okrepila njihova funkcija. To je vsekaiko-r pravilno, ker se je v praksi pokazalo, da so odbori glavni nosilci skupščinskega dela. Razmerje med . skupščinskimi Seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK Postojna, 9. jun. Danes se je začel tu petdnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK in za komuniste, ki delajo v vodstvih občinskih, družbenih in političnih organizacij. Na seminarju bo-do proučevali gradivo VII. kongresa in se pomenili o konkretnem izvajanju nalog na terenu v duhu kongresnih dokumentov. -bec SEJA PRAVNEGA SVETA Beograd, 9. jun. Pravni svet zveznega izvršnega sveta je razpravljal danes o predlogu sekretariata za delo, naj se v zakon o delovnih odnošajiih vnesejo iz-prememtoe glede dolžine nadurnega dela. Ko je razpravljal o načrtu zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o delovnih odno-šaijih, se je pravni svet načelno strinjal, da bi moglo biti nadurno delo v nekaterih gospodarskih panogah — kmetijstvu, gradbeništvu, ladjedelništvu, pomorstvu za več kot osem ur na teden daljše, kaltoor je predpisano z zakonom o delovnih odnošajiih. Pogoje za nadurno delo v določenih mejah bi določali delavski sveti. Načrt zakona vsebuje tudi podrobnejše določbe, ki omogočaj o točnejšo ureditev te zadeve. Potreba po uvedbj daljšega nadurnega dela se utemeljuj« s pomanjkanjem strokovnega kadra v posameznih gospodarskih panogah, kakor tudi s tem, da zahtevajo tehnološki procesi v proizvodnji nekaterih panog daljše delo. Gospodarske zbornice, združenja in organizacije so mnenja, da v takih primerih ni mogoče uvajati novih izmen in si preskrbeti novih delavcev. Pravni svet bo ta zakonski načrt poslal v obravnavanje zveznemu izvršnemu svetu, ki ga bo dostavil zvezni ljudski skupščini, ako ga bo odobril. Svet bo v četrtek razpravljal o glavnih načelih, na katerih bo temeljil zakon o izvršilnem postopku. odbori in Zveznim izvršnim svetom oziroma zveznimi organij uprave bo točneje določeno. Odbori lahko zahtevajo od zveznega Izvršnega. sveta odgovor na določena vprašanja. Točno je določeno predstavništvo zveznega izvršnega sveta pri delu odborov. Zvezni izvršni svet lahko zahteva od odborov, da se izjavijo o njegovih konkretnih predlogih in da obravnavajo teze o zakonskih predlogih, ki jih namerava zvezni izvršni svet predložiti skupščini,,. Glede amandmajev je nameravana vrsta novih dodatkov v poslovnikih. Najvažnejši izmed teh je praviica zveznega izvršnega sveta, da lahko zahteva od zborov odgoditev razprave, ako se z amandmajem ne strinja, kakor tudi pravica, da zahteva Od zborov obravnavanje amandmajev in glasovanje o njih kot predhodno vprašanje. Nova je uvedba interpelacije, ki jo je doslej nadomeščalo vprašanje poslanca. Interpelacija bo zahteva najmanj 10 poslan, cev, naj jim zvezni izvršni sveit odgovori na vprašanja, ki zadevajo splošne politike zveznega izvršnega sveta ali delavnosti zvezne uprave. Zvezni izvršni svet mora odgovoriti na interpelacijo v roku meseca dni, odgovor pa bo postavljen na dnevni red zbora kot njegova posebna točka. Interpelacija se lahko Obravnava In se ob tej priložnosti sprejme resolucija, priporočilo ali pa prehod na dnevni red. Poleg interpelacij in vprašanj poslancev imajo poslanci tudi pravico zahtevati od državnega sekretarja, sekretarja v zveznem izvršnem svetu, kakor tudi od starešin drugih zveznih organov uprave pojasnilo o določenih zadevah iz njihove pristojnosti. Na te zahteve morajo odgovoriti v določenem roku. Z vprašanji in zahtevami po pojasnilih se ustvarja odslej med skupščino in zveznimi organi uprave razmerje v smislu neposredne odgovornosti teh organov do skupščine. Iz teh podatkov o najbolj bistvenih izpremembah, ki so nameravane v poslovnikih zvezne ljudske skupščine, je razvidno, da gre za ukrepe, kij naj bi pomagali k učinkovitejšemu delu naše skupščine in njenih članov. Pdmenjajo tudi okrepitev naše skupščinske oblasti, nadaljnjo izgradnjo demokratičnosti naše politične ureditve in na tem področju še krepkejšo realizacijo naše socialistične demokracije. vrst gradbene industrije ter '2 zavoda. Včlanjena podjetja šo zajela vso gradbeno opera-tivo, ki se izvaja po gradbenih podjetjih v Sloveniji. Prav tako pa tudi industrijo gradbenega materiala, v kateri pa niso včlanjeni industrija cementa. gramoznice in znatni del cementninarskih obratov, ki so v zasebnih rokah. Težko finančno Stanje gradbenih podjetij po zaključnih računih za leto 1956, do katerega je nrišlo zaradi spremembe v investicijski politiki, je povzročilo težkoče in motnje na gradbenem tržišču, povečalo pa tudi že tako močno fluktuacijo delavcev. Upravni odbor združenja in republiški odbor sindikata gradbincev na sta lani ukrenila vse. da bi še čimbolj preprečili nerealni popusti na licitacijah. To je bilo mogoče, ker je bil izdan pravilnik o oddajanju gradbooih del in objektov, ki dopušča intervencijo združenja. Lani ie bilo v Sloveniji raznisanih 382 licitacij v skupni predračunski vrednosti preko 19 milijard din ali 63,2 ’%>. Vzroki, da licitacije niso v celoti uspele, so bili predvsem v nrenizkih predračunskih cenah, prekratkih dovršitvenih rokih, težkih lokacijah, pomanjkanju gradbenega materiala (posebno oneke in betonskega železa), v nezadostni opremljenosti gradbenih podjetij z najnujnejšo mehanizacijo, v pomanjkanju delovne sile. zlasti nekvalificirane in podobno. Splošni pogoji za gradbeno dejavnost so bili lani relativno ugodnejši ter je gradbena dejavnost potekala enakomerneje in brez večjih prekinitev del. Zato je bila lani dosežena tudi znatno večja realizacija gradbenih podjetij kakor predlanskim. Ta povečan obseg je bil dosežen zaradi povečanja efektivnih ur in delno Zaradi višjih cen gradbenih storitev, nekaj pa tudi zaradi viši e delovne storilnosti. Tudi delitev dohodka je bila lani ugodnejša kakor predlanskim ter je pustila gradbenim podjetjem več sredstev, s katerimi so se lahko gospodarsko utrdila ter nabavila nova osnovna sredstva. Poročilo je nadalje zajelo delo posameznih komisij, ki so ustanovljene pri strokovnem združenju, tako komisije za plače, komisije za pospeševanje gradbeništva, za tehnično nično sodelovanje, za mehanizacijo, za izdajo strokovnih mnenj, komisije za kadre in drugih. Pomembno je poglavje o delu komisije za kadre, ki govori o tem. da predstavlja enega največ j ih uspehov večletnega truda začetek gradnje nove vajenske šole ob Titov' cesti, v kateri se bo začel pouk že letošnjo jesen. To bo prva tovrstna šola v državi in predstavlja prvo etapo bodočega šolskega gradbenega centra. Po drugi strani pa je v nevarnosti opekarski oddelek vaienske šole. ki je bil lani z velikim trudom odo-i pg je kljub trikratnemu razpisu zanj še vedno premalo prijav, da bi se lahko začel pouk. Na kolektivih opekarn je naloga storiti vse. da bo ta šola.lahko nadaljevala «ouk in tako zagotovila opekarnam sposobnejši strokovni kader. V poročilu O proizvodnji gradbenega materiala pa je rečeno, da se je ta proizvodnja lani precej ««večala, kar je pripisati predvsem boljšemu načinu razdeljevanja dohodkov in stimuliranju kadrov v proizvodnji. Mimo tega je vplivalo na večjo proizvodnjo tudi povečani« ognja v 24 urah od 8 na 12 m v proizvodnji opeke, v industriji^ okrasnega kamna se je povečalo število izdelanih blokov z uvedbo žičnih tiag, v proizvodnji betonskih prefabrikatov uvedba novih asortimentov, ki jih terja tržišče. Bitumenska proizvodnja se je povečala zaradi boljšega kreditiranja obratnih sredstev in neoviranega dotoka. surovin, V industriji apna pa je viralo povečanje proizvodnje pomanjkanje električne energije in neredno dostavljanje železniških vagonov. Poročilo je nadalje osvetlilo in dokumentiralo potrebo po rekonstrukciji industrije gradbenega materiala vseh vrst, kar pa je J še Večji meri utemeljila tudi razntava v zv-'i z obema poročiloma. Tako je bilo V razpravi rečeno, di. je vprašanje rekonstrukcij v gradbeništvu premalo za j. to v petletnem perspektivnem planu, nadalje da so potrebni prezahtevni elaborati in množica dokumentov preden -o odobreni krediti. Vprašanje kreditov je v gradbeništvu na sploh silno pereče in še do danes ni rešeno, kljub temu da je bilo o tem že nekaj let mnogo govora. Eden izmed govornikov je poudaril, da bi bilo gl^de odplačevanja kreditov v' industriji gradbenega materiala treba določiti izjemno stanje, saj da je bila prav ta industrija ves čas najbolj zanostavljena in brez sredstev. Največ pozornosti pa je bilo v razpravi usmerjene na vprašanje kadrov v gra'1’eništvu. O tem sta izčrpno poroča’a predsednik iznitne komisije za kvalificirane in visokokvalificirane kadre v gradbeništvu inž. Maks Megušar in predsednica šolskega odbora gradbene vajenske šole Marija Mesaričeva. Medtem ko je prvi opozoril na težka vprašanja v zvezi s pomanjkanjem predavateljskega kadra, ki zaradi boljših gmotnih razmer uhaja v operativo. zaradi Česar grozi ukinitev nekaterih važnih oddelkov in poudaril potrebo po pravilnem zaposlovanju mladih strokovnjakov, ko se vključujejo v proizvodnjo, je druga še posebej obširno govorila o pomanjkljivi etični vzgoji vajencev, ki so v mnogih primerih celo eno ali obojestransko sirote, prav zaradi tega pa bi se morala podjetja, ki jih vzdržujejo, še posebej zavzeti zanje. O vprašanju šolanja kadrov so obširno razpravljali tudi mnogi drugi govorniki, zlasti nekateri, ki so si kot štipendisti UNESCO imeli možnost ogledati strokovno šolanje mladih in starejših gradbenih kadrov v nanrednih evropskih državah. NASA ANKETA Izkušnje samoupravljanja v rudniku Kanižarica Po odpravi prisilne uprave leta 1955 so se razmere v rudniku rjavega premoga v Kanižarici pri Črnomlju hitro izboljšale. Delavski svet je ob podpori partijske in sindikalne organizacije ter tehničnega vodstva podjetja stvari krepko prijel. V nekaj letih je delavsko samoupravljanje pognalo močm korenine navzdol in v širino. Malokje bi lahko našli tako široko sodelovanje vseh, to je množičnih organizacij, organov delavskega samoupravljanja in tehničnega vodstva rudnika pri reševanju številnih problemov podjetja kot pri kanižarskih rudarjih. Lanski delavski svet je ob zaključku mandatne dobe pripravil izčrpno poročilo o svojem enoletnem delu. V njem je samokritično prikazal tudi slabosti. Natančni pretres lanskeg 1 dela.z dobrimi in slabimi platmi je bil kažipot za delo nove.T delavskega sveta. Sindikalna podružnica je sklicala množičn: cestanek.. na katerem je predsednik delavskega sveta poroč o delu DS. Pripombe članov kolektiva so bile prav tako delovno napotilo za novi delavski svet. Mimo sestanka pa je ’'!1 vsak član kolektiva seznanjen s stanjem, kakršno je prikazal DS, še v rudniškem glasilu »Belokranjski rudar«, ki ga prejem' vsak član kolektiva. Problematiko podjetja najp :j obravnavajo na sindikalnih sestankih in sestankih osnovne organizacije ZK. Sindikalnim sestankom redno prisostvujeta predsednik delavskega sveta in direktor. Prav tako so na sejah upravnega odbora sindikalne po-družnice navzoči člani delavskega sveta in upravnega odbora. Sejam DS in upravnega' odbora prisostvujeta tudi predsednik sindikalne podružnice in sekretar osnovne organizacije ZK. Letos so prav na podlagi ugotovljenih lanskih pomanjkljiv« sti v delu delavskega samoupravljanja izboljšali delo ter uvedli- še eno koristno novost: vsak član DS ima svojo mapo. V mapi ima spisek najvažnejših pravic in dolžnosti delavskega sveta, zapisnik o zadnjem zasedanju delavskega sveta, sklepe in njihovo uresničitev ali jie-uresničitev in vzroke za to, zapisnik seje upravnega odbora in njegove sklepe ter druge dokumente. Najmanj 4 dni pred sejo dobi vsak član svojo mapo v roke. V njej je razen vabila na sejo z dnevnim redom še vse gradivo za sejo za vsako točko dnevnega reda posebej. Mape s tako vsebino imata tudi upra\ d odbor sindikalne podružnice in osnovna organizacija ZK. Tako ima vsak član delavskega sveta v rokah vse gradivo za sejo, ki ga lahko prouči. Sam lahko ugotavlja, kaj je bilo sklenjeno in kaj tudi uresničeno. Zato pride lahko na sejo pripravljen. Isto velja tudi z’ predstavnike političnih orgarl-zacij. Za lažje izvajanje nalog je delavski svet izvolil štiri komisije: komisijo za proizvodnjo in investicijsko gradnjo, komisijo za gospodarsko-računski *• -k-tor, komisijo za higiensko-teh-nično zaščito dela in komisijo za tarifna Vprašanja. Komisije imajo redne seje vsaj vsakih 14 dni, po- potrebi pa še večkrat. Predlogi in sklepi kon;’-!j pridejo na sejo delavskega sveta. V komisijah je skupno 28 članov kolektiva, predsedujejo pa jim člani upravnega odbora. Nekaj podatkov Za sejo delavskega sveta 30. maja: »Količinsko se je proizvodnja v tem mesecu znatno povečala, s kakovostjo premoga pa ne moremo biti zadovoljni. Bilo je nekaj reklamacij. Odločno je treba ukreniti vse potrebno, da se kakovost izboljša. Upravni odbor je sklenil, da se pošljejo trije mladi jamski nadzorniki na strokovno, izpopolnitev v druge rudnike. Na predlog sindikalne, organizacije je UO sklenil organizirati strokov:.o tečaje za kopače, pomočnike kopačev in strojnike. Šefa mehanične delavnice pošlje podjetje na strokovno izpopolnitev na račun podjetja. Za člane delavskega sveta bo organiziran dvodnevni seminar.« Na tej seji so obravnavali tudi poročilo račun-sko-gospodarske komisija. Vse sklepe upravnega odbo. in delavskega sveta v vsakem primeru izobesijo na oglasni deski, obrazložitev pa še posebej objavijo v rudniškem glasilu. Mimo tega imajo posebno knjigo sklepov, iz katere je razvidno, kaj je bilo sklenjeno, kdaj in kako je bil sklep izvršen ter kateri sklep je še neuresničen. Vsak mesec so redni sestanki vsega kolektiva za vsako izmeno. Na sestankih obravnavaj« vso problematiko podjetja in sprejemajo predloge članov kolektiva. Rudnik je dobil na zveznem natečaju posojilo 251 milijonov dinarjev za modernizacijo 'obratovanja in povečanje proizvodnje. Delavski svet je sklenil, da bodo izvajali investicije v lastni režiji, da bi tako čimbolj smotrno trošili sredstva in z njimi zgradili čimveč. Reprezentativne stroške je DS omejil na skromnih 5 tisočakov mesečn« Uporaba osebnega avtomobila je mogoča le s posebno odobritvijo in izključno za služebne potrebe, kjer ni mogoče opraviti poslov drugače kot z avtom. Sindikalna podružnica sl odločno prizadeva za plačevanje po učinku. Skoraj vsa dela imajo v akordu. Akordni način se -jim zdi najprimernejši. T,,sak delavec ve. da bo zaslužil toliko, kolikor bo delal in za to dela z voljo, podjetje pa dobi več premoga ob skoraj enakih proizvodnih stroških. Da je plačevanje po akordu najbolj pravično, kaže primer v aprilu, ko je znašal najboljši zaslužek enega dne 1171 din, najslabši pa le 81 din. Zaslužek vsakogar je odvisen od njegovega lastnega dela. Če kdo z zaslužkom ni zadovoljen, se lahko pritoži pri upravnem odboru sindikata ali delavskemu svetu. Do sedaj še niso dobili nobene pritožbe. Spričo skrajno zastarelih in izrabljenih naprav ima podjetje veliko stroškov za higiensko- tehnično zaščito dela, kot to zahtevajo predpisi. Zdravniški pregled delavcev je lani pokazal veliko želodčnih obolenj. Eden izmed vzrokov za to je slaba pitna voda. Na pobudo sindikalne organizacije je delavski svet sklenil, da se za vse delavce v jami in zunaj kuha črna kava, ki jo dobe za pitje namesto vode. 2e po enem mesecu, odkar dobivajo rudarji-in zunanji delavci za pitje mlačno črno kavo, se je zdravstveno stanje delavcev občutno izboljšalo. Delavski svet sedaj razpravlja še o predlogu sindikalne organizacije, da bi dajali delavcem pred odhodom na delo dobro mrzlo malico po polovični ceni. Razliko bi plačalo podjetje. Zaradi značaja dela ne morejo uvesti tople malice. Podjetje prav tako prispeva znatna sredstva za ceneno hrano delavcev v rudniški menzi, saj dobe izdatno hrano za 150 din na dan. Ker se delavci pritožujejo nad rudniško trgovino, bodo na predlog sindikalne podružnice Izvolili pof-oš-niški svet pri tej trgovini. Tako kot j* vzorno sodelova- nje v okviru podjetja, je dobr; sodelovanje z občino in narobe. Ni seje upravnega odbora ali delavskega sveta, kateri ne bi prisostvovali tudi člani občinskega ljudskega odbora. Na .n-dikalnih sestankih obravnava; ; razen problemov v podjetju tudi probleme komune. Zal jim občina ne more veliko pomagati, ker nima sredstev. Predvsem ’ i potreboval sedaj še sredstva za gradnjo stanovanj. Z odobrenimi investicijami, ki jih bodo porabili za modernizacijo rudnika do konca leta 1960, bodo povečali proizvodnjo za trikrV Za povečano proizvodnjo bo treba tudi več ljudi, zato bo stanovanjsko vprašanje za naprej še bolj pereče, če ne bodo našli možnosti za gradnjo stanovanj hkrati z investicijsko gradnjo. Občinski stanovanjski sklad je tako majhen, da ne zadostuje niti za potrebe občine, kaj šele za potrebe razvijajočih se 1 1« jetij. Sčasoma bo potreben v Kanižarici tudi zdravstveni dom, ali vsaj zdravstvena postaja. Sedaj so glede zdravstvene službe vezani še na Črnomelj. To je samo izrez iz oblik dela delavskega sveta in sodelovanja vseh pri upravljanju podjetja. Tako samoupravljanje in sodelovanje pri urejanju skupnih problemov zahteva od upravnih organov obilico napornega dela, vendar se pri tem najbolj uveljavijo demokratične pravice kolektiva. Cez pravico pa M kanižarski rudarji res ne mor**« jo pritoževati. St. 139 — 10. JUNIJA 1958 » SLOVENSKI POROČEVALEC / »te- 3 it §© vedno Ciper Hude protigrške demonstracije na Cipru, protigrško zborovanje z geslom »Parti-cija ali smrt« v Istambulu, grški protest pri svetu NATO, policijska ura v vseh ciprskih mestih so med dogodki, ki so po relativnem zatišju spet spravili v ospredje svetovnih dogodkov problem Cipra. Zgodovina tega otoka je že znana. Osnovna dejstva prav tako. Grki, ki so v večini, hočejo priključitev h Grčiji. Turki, ki so v manjšini, hočejo, da bi ostalo tako, kot je bdo doslej, ali pa' v skrajnem primeru razdelitev otoka med Grčijo in Turčijo. Bri- tanci so bolj kot kdaj koli prej prepričani, da potrebujejo otok za svojo strategijo na Srednjem vzhodu (hiba-non, Irak, Jordan), obenem pa bi radi zakrpali, luknje, ki nastajajo v KATO prav zaradi Cipra in popravili svoje otročaje z Grki in Turki. Odkar je prišel na otok novi guverner Hugh Foot, je bilo ra otoku razmeroma mirno. ' ■/ pa so delovale diplomatske poti in vztrajni molk britanske vlade so nekateri tolmačili s tem, da pripravlja vlada nov načrt za rešitev ciprskega vprašanja in da bo v kratkem, objavila deklaracijo, ki naj bi pomirila duho- NERED1 NA CIPRU Qrči|a hoče razpravo Izjava kralja Pavla v začetku dela skupščine — Makarios je izjavil da so Ciprčani prisiljeni organizirati samo obrambo Atene, 9. junija. (Tanjug.) Danes je v Atenah začela z delom nova skupščina petega sklica. Grški kralj Pavle je v govoru v začetku dela skui 'in e izjavil, da zahteva Grčija rešitev ciprskega vprašanja na temelju samoodločbe. Ugotovil je, da Grčija v svojih dosedanjih naporih, da bi grško prebivalstvo na Cipru dobilo pravico do samoodločbe, ni našla razumevanja. Zato je — po njegovih besedah — nastal težaven položaj ne samo za Grčijo in njen narod, marveč za vse vzhodno-sredozemsko področje. ve; najmanj, kar so pr i ča- kov c :. je bilo, da bo london- sIzcl 'nda priznala Ciprča non i v na cin pravico do samo- o:llox ' "•«. Toda britanska vla- da s molčala predolgo in E O K \ je obnovila svojo de- j a v. čeprav ne tako ni šiv: : kot prdd letom dni. Sc: loj" pa so naenkrat iz- bruh -.tile hude demonstracije proti. Grkom in policija je kom: j vzpostavila red T •e’.v ji j? priznati, da se ;e pr. tem zelo potrudila . . . če] se h( kdo našel, ki bo u pr a inče v o vprašal, kako to, da so tako dobro organizirane de- mo ti r ■ arije popolnoma pre senc' 'e policijo in kako, da nih;' • ni niti »slutil«, da Turki ne',:-: - ■'o 1000 din, v hotelu Metropol v Novem mestu stane 800 do 300 diin. v hotelu Kandija 700 do 800 din, v kopališču na Loki 600 do 700 din. V planinskih domovih Vinka Taderšiča na Gor-i ancih in na Polomu stane celodnevna oskrba le 350 do 450 ddn. V zasebnših . gostiščih v Trebnjem. Šentjerneju. Šentrupertu. Semiču, Žužemberku, v Mokronogu in drugih krajih nudijo certodnevno oskrbo za največ 500 diin. V zdravilišču Šmarješke Toplice stane pension 750 do 820 diin. V več gostiščih stane penskm !e 400 do 450 din din dnevno. Turistična podzve-za v Novem mestu pravkar pripravlja Izdajo Vodnika po Dolenjski. To bo prvj turistični priročnik, ki bo zajel razen območja novomeškega okraja še Kočevsko in dea dosedanjega trboveljskega okraja do Bizeljskega. Vodnik bo izšel še letos. Prav tako pripravlja Okrajna gostinska zbornica ponatis prospekta »Lepote Dolenjske«, k; bo dopolnjen še z nekaterimi novimi fotografijami alasti Iz Obsavja. Prav gotovo pa je najboljša propaganda za obisk krajev dobra in cenena postrežba v gostiščih. Tudj glede tega so v zadnjem času napravit; velik korak naprej. Čedalje več je gostišč po Do4enjsiki, ki so znana po dobri In solidni postrežbi ob vsakem času. Oprema gostinskih lokalov s sodobnimi tehničnimi pridobitvami, za katero sj zlasti priizadeva dokaj uspešno Okrajna gostinska zbornica ob pomoči ljudskih odborov in turističnih društev, je prav tako važen objektivni pogoj za dobro in solidno postrežbo. (T) v Obiranje češenj v Goriškin bium. \icoto: Seihaus) iz okraja Murska Sobota nam sporočajo, da se je ponudba goveje živine povečala; malenkostno tudi ponudba telet in prašičev. Na trgu so se pojavili tudi piščanci, ki jili odkupujejo po 390 din. V okraju Gorica se bo odkup zgodnjega krompirja predvidoma pričel v drugi polovici junija, ker je dozoritev zakasnila za cca 14 dna. Zaradi suše bo pridelek manjši in kvalitetno slabši. Ponudba zelenjave je bila nekoliko manjša, Kmetijske zadruge so prodajale Češnje po 30 din in drugovrstne po 2o din. Ponudba češenj je dobra ter so jih dosedaj zadruge odkupile cca 900 ton. V okraju Koper je bila založenost trga z zelenjavo zadovoljiva. Graha je bilo dovolj, maloprodajna cena mladega krompirja je bila povprečno 55 din, nove čebu-‘e 60 din. Primanjkuje jagod. Obstoja težnja porasta odkupnih cen živine, medtem ko je cena mršavim prašičem padla za 5 din pri kg žive teže. V Ljubljani je trg z zelenjavo še vedno odvisen od dobav iz Dalmacije in Slovenskega Primorja. — Močno se je povečal promet s češnjami, jagodami, mlado čebulo, solato, premajhne pa so bile količine mladega krompirja in graha. Večja ponudba goveje živine kot posledica suše še ni vplivala na znižanje odkupnih cen. Kmetijski pridelki — cene o-d 2-do 8. junija 1S58. Cena: pri KZ na deb. na drob. Ostanki žnžemberHMga grada Mati narava je letos obilo obdarila Goriško, Vipavsko, Brda in Kras s sladkimi češnjami. Ko smo se te dni povzpeli iz Soške dol in e čez prelaz Vrhovlje, so se pred nami razgrnila čudovito lepa Goriška Brda. Delovr.i kmetje, stari in mladi, so viseli na češnjevih vejah in obira1: češnje v lično izdelane, košarice iz vrbja. Mlad fant ali dekle vam ‘s spretnimi prsti nabere dnevno tudi do 100 kg češenj Vse briške kmečke družine pa v tem času nimajo dovolj delovnih rok, da bi zmogle vse delo, ki se je kar nagrmadilo. Čaka jih namreč še delo na polju in v vinogradu, pa še košnja je vmes. Češnje v sadovnjakih pa pod žgočim briškim soncem kaj hitro dozorevajo. Letos, pravijo, ni bilo prestanka med dozorevanjem zgodnjih, srednje ranih in poznih češenj.. Zato so mnogi šli po mlado delovno silo celo na Komberško in Banjšice, ki naj bi jim pomagala obrati lep pridelek češenj. Od 3200 ton presežkov na Goriškem naj bi jih samo Brda dala skoraj polovico. Češnjeva drevesa, se namreč ponekod kar šibijo od številnih plodov. Kmet iz Snežatnega, katerega smo našli pri obiranju češenj pod vasjo, nam je povedal, da bi bilo še veliko več in lepše razvitih plodov, ko bi bilo dovolj dežja in vlage. Sicer pa je pripomnil, da tudi obilica vlage ln dežja dozorevajočim češnjam bolj škoduje kot sončni žarki. Češnje namreč razpokajo in niso tako slastne pa tudi prodajo se le stežka, izvoziti pa takih češenj sploh ni mogoče. Sladke pa so letos naše češnje, se je nasmehnilo mlado dekle vrh drevesa in pokazalo vrsto zdravih belih zob. med polnimi, kot češnja rdečimi lici. Ko so košare in jerbasl zvrhano polni, jih proti večeru odneso v zbiralnice kmečkih zadrug, kjer jih odkupujejo pozno v noč. Vse češnje, ki jih naberejo na vasi čez dan — in teh je v vsaki vasi tudi po več ton —- je treba stehtati, deloma še prebrati in nato odpremiti čimprej v po-trošna središča ali za izvoz. Od dreves do zadružnih s. -ralnic gre delo še kar do"bro od rok, čeprav ne moremo trditi, da vsi pridelovalci vestno prebirajo češnje, saj se tu pa tam med lepim blagom le najde tudi »drobiž«. Na Humu, kjer so poleg zadružnega doma te dni odprli novo skladišče, smo videli mnogo zabojev češenj prejšnjega dne, ker kupci niso prišli pravočasno ponje. Razen tega jim je zmanjkalo tudi embalaže, katere trgovinska odkupna podjetja tudi niso priskrbela zadrugam pravočasno, kar vsekakor zavira odkup. Na sedežu kmečke zadruge Kojsko smo bili priča kaj živahni razpravi o zdajšnjih motnjah pri odkupu. Upravnik zadruge je nagovarjal uslužbence, ki p > vaseh prevzemajo češnje od kmetov, k potrpežljivosti, češ da je telefoniral in urgiral na Trgo- . vinsko zbornico, na Flores, obrat goriške poslovne zveze, in ne vem še kam, 'naj nujno pošljejo embalažo in naj pridejo po češnje, da to hitro pokvarljivo blago pride čimprej v potrošna središča. Res je sicer, da se bliža te dni odkup češenj največjemu razmahu in da je naval s češnjami močan. Res pa je tudi in vsi znaki kažejo, da se odkupna podjetja niso dovolj temeljito pripravila za odkup. Morda pa so nekatera čakala, da se zniža cena češnjam, da bi iz tega kovala dobičke? Nerazumljivo nam je namreč, kako je moglo priti do pojava, o katerem so nam povedali tovariši iz Ljubljane. Tedaj, ko se je bližal odkup češenj na Goriškem vrhuncu so bile v Ljubljani češnje tudi po 60 din kg, medtem ko jih je podjetje Flores iz Šempetra poslalo franko Ljubljana po ceni 32 do 35 din za k ‘To podjetje ima tudi hladilne naprave in pripravlja češnje tudi za izvoz. V glavnem pa jih izvaža in prevzema od Florer i podjetje »Slovenija sadje«. V veliki delovni hali' v Šempetru pri Gorici prebira poleg str' 'h delavcev še 230 sezonskih delavk, katere so morali najeti za svoji dve prebiralni in pakirni bazi v Šempetru in Plavah, celo z Goriškega Krasa in Trnovsko-Banjiške planote. Priskrbeli so I S zanje tudi vsakodnevni prevoz na delovno mesto in domov. Ob vsem tem jim v tem kritičnem času primanjkuje še okoli 200 mladih delavk, katerih kljub prizadevanjem ne morejo dobiti za sezonsko delo. Zaradi tega morajo ostale, ki sicer delajo v dveh izmenah, opravljati še nadurno delo, da nekako morejo prebrati na dolgih mizah »gore« češenj, katerih se dnevno nakopiči nad 80 ton. Doslej so odkupili že okoli 1000 ton češe:.j, od katerih je šlo nad 300 ton za izvoz. Izvaža namreč tudi podjetje Voče Zagreb s svojo zbiralno bazo v Novi Gorici. Te dni se je odprl trg tudi z Vzhodno Nemčijo, ki bo kupila 900 ton goriških češenj. Sicer izvažajo češnje v Avstrijo, Zahodno Nemčijo in deloma v Italijo. Če bo dovolj kakovostnih češenj, bodo lahko izvozili do 2000 ton. Zaradi večjih možnosti izvoza se je odkupna cena prvorazrednim češnjam zvišala za 5 din. -Jp Novi plantažni sadovnjaki v Prespi V znanem sa-dj apskem sredi- šeu Prespi ob Prespamskem jezeru razvijajo letos moderno sadjarstvo še naprej. Samo kmetijska zadruga v Resnu je letos na 310 ha uredila nove plantažne sadovnjake. Te bodo lahko namakali z vodo iz Pre-spanskega jezera s prekopi, k; jih gradijo. Okraj KROMPIEI (stari); Ljubljana 10 Celje 11 Koper 10 Gorica 11 KROMPIR (mladi) Ljubljana Murska Sobota FIŽOL: Ljubljana Celje 65 Ko-per SO Gorica SVEŽE ZELJE: Ljubljana Celjs Gorica 45 ČEBULA (mlada): Lj ubljana Celje Gorica 40 PRAŠIČI: / Ljubljana JZ15' Novo mesto 195 Celje 200 Koper 215 Gorica 1S5 Mur. Sobota ISO JAJCA: Ljubljana 13 Novo mesto 12 5 Celje 13 Koper 16 Gorica 13 Murska Sobota 12 MLEKO: Ljubljana Celje Koper Gorica GRAH: Ljubljana Celje Koper Gorica Murska Sobota ČEŠNJE: Ljubljana Celje Koper Gorica (III. kv.) Murska Sobota GOVEDO (sr« Ljubljana Novo mesto Celje Koper Gorica Mur. Sobota TELETA; Ljubljana Novo mesto Celje Koper Gorica Mur. Sobota 11 14 12 72 80 95 67 60 4S 54 15 16 18 15 70 100 110 so 110 85 76 70 50 66 60 50 430 i GO 380 450 350 100 15 15 15 17 16 13 27 24,5 31 25 32 34 32 55 66 70 M 30 40 45 60 70 50 60 55 68 40 55 i 20 30 "0 edn je kval itete): 155 320 125 320 143 300 152 295 125 320 120 2G0 220 170 220 140 210 310 225 >50 215 ISO 175 305 NEKAJ NASVETOV PEŠCEM, KOLESARJEM IM Zaradi močno naraščajočega cestnega prometa je v zadnjem času zelo poraslo število prometnih nesreč. Večina teh nesreč je posledica neupoštevanja cestnoprometnih predpisov. Nehateri delajo to zavestno, drugi zopet teh predpisov — vsaj temeljnih — ne poznajo. Da h] se zmanjšalo število prometnih nesreč in nevarnih položajev, zlasti v naseljenih krajih, naj pešci, kolesarji in vozniki upo števajo tudj tale pravila: Ce je vozišče dovolj šlroko,_ se morajo vozila še pred križiščem razvrstiti tako, da se drži skrajna leve strani desne polovice vozišča vozilo, ki namerava zaviti v križišču na levo, skrajne desne stran: Nedvomno je, da predstavlja bolezen veliko oviro na poti napredka v družbenem razvoju. Še posebno velja to za tuberkulozo, proti kateri se z vsemi silami in sredstvi bori vsa naša družba. Pri vseh dosedanjih razglabljanjih o tej bolezni smo vedno poudarjali, da je to problem, ki močno prizadeva posameznika, družino in celotno skupnost; nismo pa bili seznanjeni s tem, kako se tuberkuloza giblje v pogojih našega družbenega razvoja, na določenih področjih naše države in med določenimi sloji prebivalstva. Sele nedavni kongres ftizio-losov v Piranu je dal jasno sliko o sedanjem stanju tuberkuloze pri nas, kar bo nedvomno nripomoalo k še boljšim uspehom pri preprečevanju te bolezni. Iz obsežne epidemiološke študije o razvoju in dosedanjem stanju TBC pri jugoslovanskih narodih, o čemer je razpravljal kongres, povzemamo osnovne podatke iz tistega dela študije, ki prikazuje gibanje tuberkuloze v najpomembnejšem obdobju našega družbenega razvoja, to je v zadnjih dveh letih. SMRTNOST OD TBC NA PETEM MESTU Sodoben način zdravljenja in vedno večja uporaba novih edravil -sta pripomogla, da hima smrtnost zaradi TBC več I Jugoslaviji 1 epidemičnega obsega, saj se je znižala od leta 1950 do 1956 za 45 '/o. Po podatkih zveznega in republiških zavodov za statistiko je umrlo leta 1956 za tuberkulozo 13.459 ljudi ali 75 na 100.000 prebivalcev. Glede na splošno smrtnost je tuberkuloza v 6.6 °/o vzrok smrti in je tako po vzrokih smrti v Jugoslaviji na petem mestu. Najmanj ljudi umre za TBC v Sloveniji, in sicer 37 ljudi na 100.000 prebivalcev, največ pa na Kosovem in Metohiji — 153 ljudi na isto število prebivalstva. Sloveniji sledita Cma gora in Makedonija s 45 oziroma 37 smrtnih primerov, zatem Hrvatska s 60 primeri in Srbija, kjer umre 83 ljudi na 100.000 prebivalcev. Bosna in Hercegovina pa je edina republika v naši državi, kjer je smrtnost za tuberkulozo nad jugoslovanskim povprečjem in kjer umre na 100.000 prebivalcev 108 ljudi. Zanimivo je dejstvo, da v večini republik umre za TBC več moških kot žena. z izjemo Kosova in Metohije. kjer je smrtnost žena znatno večja. Medtem ko umre v Sloveniji za TBC 56°/o manj žena kot moških, je na Kosovem in v Metohiji odstotek smrtnosti med ženskami za 25 V« višji. -/.adnUH letih so zabeležene tudi pomembne spremembe v starostni strukturi smrtnosti. V merilu Jugoslavije se je znatno znižala smrtnost med 20. in 30. letom starosti. Medtem ko je v tej starostni dobi umrlo za tuberkulozo leta 1930 okrog 200 moških, Je znašalo to število v letu 1956 samo okrog 50 (računano m 100.000 oseb). Prav tako so zabeležene spremembe tudi glede na starost preko 50 let, kar Je najbolj vidno v Sloveniji, kjer lahko smatramo smrtnost za TBC kot prpblem starih ljudi. Se posebej omembe vredna Je ugotovitev, da je v Sloveniji leta 1956 umrlo samo 19 ljudi mlajših kot 15 let, medtem ko je v Srbiji umrlo v tej starosti 856 oseb. Važno je še poudariti. da umre za TBC največ podeželskega prebivalstva, kar velja za vse republike. V naši državi umre 271 % več kmetov kot industrijskih delavcev in 341 odstotek več kot administrativnega osebja. Leta 1956 je umrlo na 100.060 prebivalcev 120 kmetov, nekvalificiranih delavcev 62, industrijskih delavcev ‘in rudarjev 44, prometnih ln trgovskih uslužbencev 33.9. administrativnih uslužbencev pa 33.3. Majhen odstotek umrljivosti med delavci in uslužbenci je najboljši dokaz o uspehih vsestranske zdravstvene zaščite, ki io ti uživajo. Stopnja smrtnosti med posameznimi sloji prebivalstva pa odraža stopnjo obsega ln vsebine zdravstve-no-socialne zaščite v posameznih področjih Jugoslavije. NAJVEČ OBOLENJ MEDi INDUSTRIJSKIMI DELAVCI Medtem ko smo zabeležili, da je na j večja umrljivost- za TBC med kmečkim prebivalstvom, moramo poudariti, da oboleva za to boleznijo najbolj industrijsko delavstvo. Po podatkih Zveznega zavoda za ljudsko zdravstvo je bilo leta 1956 prijavljenih 43.653 novoodkri-tih bolnikov z aktivno pljučno tuberkulozo. To pomeni, da je po teh uradnih podatkih zbolelo najmanj 256 ljudi na 100.000 prebivalcev, nedvomno pa je, da je število tuberkuloznih bolnikov še znatno večje. Zdravniki so mnenja, da je v vsej državi novood-kritih bolnikov med 350 do 400 na 100.000 prebivalcev. Največ obolelih za TBC beležita Srbija ter Bosna in Hercegovina, torej tisti dve naš! republiki, ki v pogojih obsež ne industrializacije zelo hitro menjata ekonomsko struktur^ svojega področja. Najmani obolelih pa je v Crni gori, ’ kateri je industrija šele tu začetku razvoi® Važno je poudariti, da so tuberkulozna obolenja posebno med otroki v posameznih republikah zelo različna. Največ je tuberkuloznih otrok v Bosni in Hercegovini, in sicer 207 v starosti do štirih let, v Srbiji 183, Makedoniji 188, v Sloveniji pa 110 otrok na 100.000. Značilne so razu ..e tudi v starostni dobi od 20 do 30 let, to je v času zelo produktivne življenjske dobe prebivalstva. V Srbiji je leta 1956 zbolelo za TBC v starosti od 25 do 29 let najmanj 0.6 % ljudi, v -Bosni in Hercegovini 0.5 odstotka, na Hrvatskem in v Sloveniji pa 0.3 % za višino globalne obolelosti v posamezni republiki je odločilna predvsem obolelost prebivalstva v njegovi najbolj produktivni življenjski dobi. Te razlike pojasnjujejo, da nenehni zunanji vplivi zelo občutno, toda ne enotno prizadevajo odpornost prebivalstva srednje starosti. Sam način življenja v pogojih industrializacije in tudi v razvoju specifičnih delovnih odnosov v naši družbi pa ni tolikšnega pomena za višino obolenj. Slovenija je n. or. republika, ki ima pretežno število prebivalstva zaposlenega v industriji beleži pa najmanj obolenj v produktivni živ-•'eniški dobi. Pač na so pomembni pogoji, v katerih prebivalstvo dela, in kako se tem pogojem orllagaja. In prav to je vzrok ►ako velikih razlik v višini obolenj za TBC med našimi republikami. bolnih za TBC 0.7 % moških in samo 0.5 % žena. Na podlagi navedenih podatkov lahko sklepamo, da je problem obolevnosti za TBC predvsem problem zgodnje produktivne življenjske dobe. Izjema je samo Slovenija, kjer je popolnoma nov pojav, da moški, stari nad 50 let, bolj pogosto obolevajo za tuberkulozo kot pa v letih največje produktivnosti. Mnenje strokovnjakov je, da je to posledica fluorografskih pregledov, ki odkrivajo pljučne bolezni pri starejših ljudeh bolj uspešno kot kakršnakoli druga metoda. Inštitut za tuberkulozo na Golniku je lani izvedel posebno anketo. Anketiranih je bilo več okrajev in občin v vsaki republiki, in sicer v industrijskih, kmetijskih, planinskih in nižinskih predelih. Po podatkih, ki jih je poslalo 54 protituberkuloznih dispanzerjev. je bilo prijavljenih 12.519 odkritih bolnikov s pljučno tuberkulozo; in 19.804 ljudi, ki so jih imeli dispanzerji v evidenci svojih registriranih bolnikov. Tudi ta anketa je potrdila, da je največ tuberkuloznih bolnikov v industrijskih središčih in v mestih. Anketa je dala tudi približen zaključek, da imamo danes v Jugoslaviji okrog 200.000 tu-berki’1-—,:h ljudi ali 1 do 1.5 odstotka. Iz navedenega lahko skle-namo, da bo tuberkuloza še dolgo eden izmed poglavitnih zdravstvenih problemov naše skupnosti ln naša poglavitna Zunanii vplivi življenja in dela '-oU «bčii+no nrlzadevajo moškega V Srbiji je bilo 1956. , , . x . . v starosti med 2« in 29 let 3krb za njeno preprečevanje. vozilo, ki namerava voziti naravnost skozi križišče in vozilo, ki namerava zaviti v križišču na desno. V taki razvrstitvi se vozila pomikajo skozi križišče, ali pa stojijo preči prebodom za pešce, če je križišče za tisto smer vožnje zaprto. Vozilo, ki zavije v križišču na levo. mora dati prednost vozilu, ki prihaja nasproti po i s ti cesti. Po teh pravilih se morajo ravnati tucli kolesarji.^ Vselej pa morajo jasno im pravočasno nakazati z roko spremembo smeri vožnje. . Pred vsemi križišči, kjer so označeni prehodi za pešce, morajo vozniki motornih vozil zmanjšat; hitrost in se po potrebi tud; ustaviti. če pešec že prečka na dovoljenem mestu cesto. V takih primerih imajo torej prednost pešci. Na križiščih pa. kjer se usmerja promet, imajo pešci prost prehod čez. vozišča tedaj, ko je smer za motorna vozila zaprta. Na cestah, ki imajo označeno sredino vozišča (vozne pasove), pa morajo vozniki upoštevati, da nepretrgana vzdolžna (polna) črta na vozišču pomeni, da je vozilom prepovedan prehod ali vožnja po njeni dolžini. Pretrgana črta je namenjena za usmerjanje in olajšanje prometa po voznih pasovih vozišča. Vozila SMEJO VOZITI CEZ PRETRGANO Črto LE OB POGOJU, da storijo to z vso potrebno pazljivostjo in tako. da ne ogrožajo varnosti prometa. Dvojna črta pomeni, da je prepovedan prehod zs tista vozila, katerim teče neposredno z njihove leve strani pretrgan* del dvojne črte, smejo voziti čez dvojno črto, vendar morajo storiti to zelo previdno. Nekatere ceste v Ljuhljan5 imajo označen poseben pas za počasnejši promet (Titova — Prešernova), ki poteka ob skrajnem desnem robu vozišča. Kolesarji morajo voziti P° tem pasu drug za drugim. Prehitevati kolesarja, trokolo ali vprežno vozilo je dovoljeno le v času, ko ni strjenega ali nevarnega prometa. Po tem voznem pasu morajo voziti tudi vprežni^ vozniki, vendar le tam. kjer širina pasu to dopušča (Titova cesta). M. M.. Prešernova c 18 Uspeh! letalske zveze v Makedoniji V zadnjih letih je ta argani-zs cij a dosegla pomembne uspehe. Letalska zveza Makedonije ima sedaj 4300 rednih člianov in okoli 4000 podmladka,rjev. Organizacija fena 38 moddarskih delavnic. 33 jadralnih letal in več avionov, padal ter drugega! pribora. K V V R M R O R i Faulkner v našem krogu »R E Q U I E M ZA VLAČUGO« V LJUBLJANSKEM EKSPERIMENTALNEM GLEDALIŠČU Pogled nazaj: »Poslednji dnevi Sokrata« v Eksperimentalnem gledališču sredi Ljubljane. Umetnina z govorico za vse je dočarala mir Sokratovega človeka, njegovo notranjo ubranost, zmagoslavje tako silne ubranosti. Tudi Sokratova ©ra je čas pred dva tisoč leti. Predstava »Requiema za vla-. čugo« v Eksperimentalnem gledališču gredi Ljubljane. Umetnina z govorico za vse je dočarala razklanost našega časa, absurdnost in relativnost njegovih norm. resnico brez ogrinjal: maščevalno resnico o izgubljenih kažipotih, ki jih beli tako težko najdemo, so pa nezlomljivo prisotni v notranjem svetu črnca. Stojijo in kažejo pot naprej in se nikoli ne zamajejo, tudi če ji'h uklene smrt. Faulknerjev »Requiem« so igrali po vseh velikih evropskih gledališčih. Kaj ga ne bi; v njem sta se izpel; s skupnimi akord: vsa begotnost človekove nemoči in n j ego ve labilne upornosti zlu ter vsa zmagovito st upanja, darov srca. poguma, usmiljenja, prečiščujoče veličine trpljenja. Nekaj je v Faulknerju (in v tem njegovem delu še posebej), kar se tako razlikuje od de] Teneessija Wil-jiamsa. 'od njegove »Steklene menažeirije«. od drugih: Faulknerjev: junaki so sad razkrojenega sveta (k: je poetičnost vrgel na smetišče, ker se je boji), a porajajoč; se Feniks je prisoten prav tako kot razklani svet. Črnci umirajo (ker je vedno tako da morajo umret; najbolj hrabri, belci živijo dalje.) Toda tudi v svetu njihovega slabičevstva je na.šs.1 avtor dovolj svetlečega prostora za katarzo. lej jo rod; trpljenje. »Re- quiem za vlačugo« tako nt tragični finale presunljive skladbe »umazanega, klavrnega življenjepisa Temple Drake«, ni tragični finale velike žrtve orne izobčenke in nekdanje vlačuge Nancy Manndgoe. temveč je le finale tragedije, v kateri so. kot je reke; pokojni igrailskj velikan Juivet, »zazoreli sadeži človekove bit; v nedoumnem spek-trumu vseh možnih barv, z edino primero pri »Bratih Kara-mazovih«. Toda to je poglavje zase. Kot rečeno: »Requiem« so igrali Po vseh velikih evropskih odrih. Francoz; s posebnim poudarkom na psihoanalizi, Dunajčani brez vsakršnih dodatnih adaptacij. Menil,; so, da je Faulfcnerjeva teatrsfca govorica beseda enostavnosti, s poudarkom na notranji akciji. Ljubljanska predstava je prva pred- stava tega dela v krogu, bližja dunajskim, kot pa francoskim predstavam. Podobnega načina — namreč v krogu — nismo zasledili. Priznat; moramo, da se je obnesel. Občinstvo sedi v navzkriž razdeljenem avditoriju in daseza skladnost z nakazano sceno: z navzkrižjem z a vozi j a-nih vrvi- i« plitko privzdignjenim odrom, k; ponazarjata usodno zapletenost živi jenske poti, njeno horizontalo in vertikalo. Režiserka Balbina Battelino-Ba-ranovičeve je v celoti izkoristila dinamiko takega odira in odmev avditorija, da je predstava eks-panzivno izpolnila prostor in ga osvojila. Gotovo je »Reauiem za vlačugo« primer, ki kaže gledališču v krogu njegove prioritete. Ne glede na drugo pomembnost: ker je ostal tekst tragedije skoraj brez vsakršnih dramaturških črt (z izjemo daljših črtanj v tektstu paznika Tuibbsa), je pretila nevarnost, da se predstava razvleče. Vendar je dosežena kontinulirainost povsem premagala tako nevarnost. V režijskem konceptu je očiten poseben nap,or, da se da predstavljenim resnicam pravi- 'en poudarek: da samohotna, velika vera črnke Nancy res pomenj njeno notranje bogastvo, tako diametralno nasprotno vsakršni mistiki. In da iiz tragične osebne izpovedi Temple Drake zavihan spoznanje, vredno bivanja, ne pa pasivnost. Tudi v tem smislu je predstava, govorila dovolj jasno Gotovo pa je dal najlepši zven odmev igre Štefke Drol-čeve. Njena igra Temple Drake, oziroma Temple Stevensove je odlično potrdila njen umetniški talent, njegovo- samosvojost, razpon s posebnimi vrlinami. Štefka Drolčeva pa v vlogo n; vložila le blestečo poslušnost talenta, njeno igraistv-o kaže naporno študijsko - delo, vztrajno in dolgotrajno. Dosegla je iz- raznost potankosti, ki barvajo celoto vedno samo takrat, ka- dfafr se združi oboje: talent »n delo. — Tud; v vlogah advokata Stevensa (Jože Zupan) in Nancy Mannigoe (Vika Grilova) smo zasledili isti, hvalevredni namen: poseben trud, dolgotrajni študij vlog. Zato sta izdelan; ;m prepričevalni. France Pre-setnik je imel obrobilo vlogo guvea-nerja Odigral j,o je z občutkom za mero: v guvernerju se neopazno zgane človek, ki ne sme govorita z guvernerjevimi ' besedami. Miha Baloh je moral odigrati zahtevno, nehvaležno vlogo Stevensa ob množici nastopov, na odru tržaškega SNG, k,i so mu gotovo onemogočili nadrobnejšo izdelavo. Vlo-,ga paznika Tuibbsa ni vloga za Cigoja. Skuša’ ji je pridati njene rahlo humorne črte, vendar ne dovolj izrazito. Predstava »Requiiema »a vlačugo« je za igralce, režiserko, za scenarista 'in predvsem za občinstvo — lepa .predstava. —mgh— Iz Faulknerjevega »Reguiema za vlačugo«: Štefka Drolčeva iii Vika Grilova, tf Steeni dnevi41 Rrizor iz mariborske uprizoritve »Srečnih Unevov« OB koncu sezone je mariborska Drama uprizorila Pugetovo komedijo »Srečni dnevi« v režiji Petra Malca, inscenaciji Milana Butine k. g. in g kostrum; Hegedušičeve. Igra. je žal privabila premalo občinstva, vendar je brez dvoma doživela uspeh. Pugetove domislice so poleg ploskanja izvabljale manj smeha kakor nasmehov — kar. včasih za odtenek alj dva premočno prehajali v karikiranje. Tako je v nekaterih trenutkih drobil podobo, ki je komična ravno zaradi življenjske pristnosti lika preobčutljivega, zelo nerodnega in zelo mladega moža. Nučičeva se je kot šestnajstletna Pemette izredno lepo izkazala. Podala je ljubezniv, graciozen, nekoliko muhast lik je že kair lepo spričevalo za ko-', mladega dekleta, ki v presenet- Bog oče na Moravskem JANAČEK: GLAGOLSKA MAŠA; STRAVINSKI: SIMFONIJA PSALMOV »Pokazal bom ljudem, kako se pogovarja z ljubim bogom«, se je odločil 74 letni Janaček in pavaoil ooga očeta z nebeških višav, kjer se je dušili v dimu ki vonju po kadilu in miri in se dolgočasil ob liturgičnih spevih nebeških angelov, — poklical in povabil ga je k sebi na Moravsko, na sve>žj in čist: zrak, v čudovito moravsko prirodo, med zdrave, vesele in robate tj uda in se pogovoril z njim toplo in iskreno, brez hinavstva in klečeplaznosti v poječem :n ritmično bogatem staroslovenskem jeziku (seveda z značilnim češkim izgovorom) — pogovoril se je z njim spoštljivo. kot se spodobi, toda vedro in Židane volje in če ne bi bila oba že tako v letih, bi menda celo zaplesal z njiim . .. Čepra-v ima zapisnik o tem razgovoru partitura Glagolske ma.se vse polno vozlov (nad katerimi so s-; lomili nohte ziastj godalci), je dirigentu Hubadu v glavnem vendarle uspelo obuditi v življenje čudovito Janačko-vo muziko, pr; čemer bi mu lahko še izdatneje pomagali izvrstni solisti; Vanda Gerlovič, Bogdana Stritar Janez Lipušček in Zdravko Kovač (če b’ jih dirigent le pustil do besede) in zbor, ki sta ga skrbno pripravi- ČAKANJE IN SPROSTITEV la Rado Simoniti in Anton Nanut. Stravinski postavlja izvajalca z vsakim svojim delom pred. nov problem, zakaj vsako njegovo delo je po svoji ideji in iz nje izviraj oči formi in stilu tako enkratno, tako samosvoje, da pri njegovi ustvarjalnosti komaj še lahko govorimo o nekem razvoju, temveč prej o neprestanem preobračanju. ki mu je motor strastno iskanje novega. izsledovanje vedno novih izraznih aspektov v glasbi. Stiravinsfc; pristopa k realizaciji svojih idej z matematično natančnostjo, z eksaktno mislijo arhitekta, z nezmotljivim instinktom postavlja ter razporeja tonski material po neki funkcionalni nujnosti, ki temelj; na cesto neopredeljivih in nerazložljivih, zato pa nič manj trdnih in strogih zakonih umetnosti. Ta resnična, v nekem oziru pa tudi navidezna strogost njegove forme in izraza, ki se javlja poleg drugega v skrajni ekonomiki sredstev, v natančnih dinamičnih, agogičnih in artifcu-larijskih oznakah, s katerimi opremlja skladatelj svoje partiture (in na katerih v vseh svojih izjavah o načinu interpretacije svojih del tako strastno insistiira), po njegovih la-stndh besedah nikakor ne pomeni, da bi se njegove skladbe morale in smele izvajati brez »koncepcije«, brez smisla za »svobodo« in »štimungo«, brezdušno in mehanično. Nasprotno, v strogih omejitvah preizkuša skladatelj svojo in izvajalčevo fantazijo. • Hubadova interpretacija je v mnogo čem slonela na zgoraj, omenjenih principih, čeprav ni mogoče ob prvi izvedbi niti od. zbora niti od orkestra pričakovat; skrajne tehnične preciznosti, ritmične eksaktnost; in dinamične odtehtanosti, n*ti ne moremo pričakovati od dirigenta, ki se morda prvič srečava, z izrednimi problemi Stravinskega partiture, da bi znal razporediti vse njene strukturne, elemente s tisto natančnostjo, ki jo zahteva od interpreta genialni glasbeni arhitekt in artizan. Bilo je netočnosti in ohlapnosti v pogledu ritma, nesiigumih vstopov zbora, bilo je tehničnih spodrsljajev na eksponiran;h mestih, zgubilo se je dokaj važnih tematičnih detajlov in instrumentacijskih fines komplicirane partiture. tako da Simfonija psalmov n; prišla do svojega polnega ' izraza, do tistega intenzivnega notranjega napona, ki ga to delo nedvomno ima. Uroš Prevoršek medijo. »Srečnim dnevom« očitno manjka »velika« dramska arhitektura, zato gotovo ne bodo zavzeli mesta med mojstrovinami klasične komedije, vendar pa s>o napisani z iziredno velikim okusom, lepim znanjem in nemalo duhovitostjo. Puget se je — ne da bi za trenutek nehal ljivih preskokih čuti zdaj bolj po otroško, zdiaj bolj po žensko, drugič pa jo spet preganjajo čudno moderne »težave mladosti« (»les maux de la jeunesse«, kakor temu pravijo). Prepričala je — že to je v taki igri veliko. M. Gorimškova je kot Marianne pokazala precej znanja in sposobnosti doživljanja. Zdelo se „ , ,., ... je, da jj nekaj v njeni naravi bit) Francoz — ,nekoliko . učij_ brani> dg b_ se ra.z. Pri, Čehovu ,in Arib ,se ir živeild. Lepše je prikazala neke Vsa intonacija prizorov bi se bila morala za nekaj odtenkov spremeniti, vendar le zelo rahlo. V zarnisl; režije je nekoliko motilo, da je avtor vendarle tudi svojega letalca Michela zamislil rahlo komično. Saj je prav naiven v svoji mladeniški samozavesti in pripoveduje včasih stvari, ki bi jih vsak tretje-šoilec takoj pobil kot drzne izmišljotine. Ker v Malčevi sicer uspešni režiji ni bilo v junaku, »ki je padel z neba« tega neresnega odtenka, je seveda vsa igina učinkovala nekoliko bolj resno in bolj čustveno, kakor je bila zamišljena. Zdi se pa, da je bilo našemu občinstvu prav to všeč. Butinova inscenacija je brez dvoma rutinirana im spretna, po svoje tudi sveža, čeprav ne izbrana iin v vsej spretnosti celo malce nasitna. V tej odtenkov poln; igr; so pomembn; seveda tud; odtenki oblik in barv. He-gedušičeva se je kot kostumer-ka spretno izmotala iz vseh težav. Predstava je bila v svoji . celoti- zares sveža in polna komike, ki mi plehka. Zato pomen' relativno kar lepo obogatitev repertoarja. Branko Rudolf ponekod skorajda globoko, drugod pa! zasledimo zelo prijetno satiro na deklamacije o »mladini brez bodočnosti« (kakršne srečujemo v. sodobni francoski literaturi) in na skorajda eksistencialističen in precej snobi-stičen »gnus pred življenjem«. To je komedija, ki je sveža brez poceni - koncesij in brez plehkosti, pa čeprav »življenje teče dalje« n; zaključek, ki bi s*j ga človek želel. M a ribo irska predstava je bila delu primeirnio komedijsko živa in nagla v tempih. Letacel Mi-chel, »junak ženskih src«, je bil Brunčko — dekorativen, v igri umerjen in simpatičen, skorajda na višku svojih sposobnosti. Mestoma je iz njegove, igre zavela posebna atmosfera toplote in avanture,- ki spremlja to vlogo in je zanjo značilna. Kočevar je. kot Ol-ivier lepo in zelo naravno podal svojo variacijo tega zdravega, nikakor ne preveč globokega in nekoliko domišljavega mladeniča. Ponekod je biii izvrsten. . Nerodnega in nekoliko »muliastega« Bernarda je podal Leskovec dobro, čeprav je — predvsem v začetku — GOliDONI IZ PRVE ROUG ženske odtenke (v zadnjih prizorih), kakor pa dekliške odtenke v prvih prizorih igre. Dobo. viškova kot Francine, zrelo in večkrat že nekoliko materinsko madahnj eno dekle, je imela sorazmerno majhno, vendar tehtno vlogo. Njen pomen je v dognanih odtenkih tistih desetih ali dvanajstih stavkov, ki jih pove zato, da spremeni barvo prizora. Izgovorila jih je mojstrsko. Nihče ne more odreči uspeha tej 'komediji, polni svežine in mladostne vedrine. N; potrebno razpravljati o tem, da neke na pol skrite avtorjeve osti pri nas niso nikogar pogodile, ker problemi naše mladine niso enaki tistim, ki jih doživlja mladina ;,z »boljše« francoske družbe, pa tudi 0 tem ne, da nekaterih stilno izredno dognanih »francoskih« odfenkjov kratkomalo ni bilo mogoče zadeti. Malčeva režija je sprotno ustvarila atmosfero in dobro menjavala naglo menjajoči se ritem scen. Nekoliko nepopolnosti bi biii gledalec lahko našel v prizoru, ko Pemette — nekoliko otročje in nebogljeno — poskuša samomor Jutri, v sredo zvečer, bomo imeli srečo, da se bomo lahko v ljubljanskem Mestnem gledališču srečali z znamenitim italijanskim komediografom Carlom Goldonijem iz prve roke. Sicer z majhno zamudo — kajti lani je minilo 250 let od njegovega rojstva v Benetkah, od koder bo prišlo na gostovanje goldonijevsko gledališče Cesca Baseggija z Goldonijevo komedijo »Grobijani«. Gledališče Compagnia Gol-doniana Cesco Baseggio iz Benetk je eno najpomembnejših italijanskih gledališč, ki se ukvarja izključno z deli Carla Goldonia. Prav prizadevanja režiserja in igralca Baseiggia, ki. vodi to skupino, so v marsičem pripomogla, da se v Italiji obnavlja goldonijevska tradicija. Beneško gostovanje je gotovo kulturen dogodek prve vrste, tembolj, ker je jabolko padlo v naročje precej slučajno. Zagrebško dramsko gledališče je namreč pred meseci z uspehom nastopilo v okviru Goldonijevega festivala v Be- netkah z ‘Ribiškimi zdrahami« in ob tej priložnosti so se dogovorili za povratno gostovanje beneškega gledališča v Zagrebu. Zdaj se bo beneška gledališka skupina spotoma oglasila še v Ljv.bljani in tako bomo imeli prav pri nas njen prvi jugoslovanski nastop. Sicer pa namerava to ugledno gledališče v okviru širše kiil-turne izmenjave med Jugoslavijo in Italijo, za katero kažejo polno razumevanje, letos jeseni izvesti večjo turnejo po naši državi tja do Makedonije i i (J Ti i H (J ZB i G Ce bi Jakopičev paviljon moral Izginiti, bi mi bilo hudo le zaradi mladih ljudi, ki se nam zdaj pa zdaj predstavijo ■>b vhodu v Tivoli, potem pa >pet dajo prostor naslednjim. Kiparka Vladimira Bratuž-Furlanova in slikar Marjan Dovjak, ki sta te dni odprla tvojo skupno razstavo v paviljonu, spadata gotovo med najbolj simpatične take dvojice. Lepo dopolnjujoča se, pa čeprav sta si po značaju in izrazu različna. Slikar Marjan Dovjak, sicer po letih skoraj mlajši, je robustno čokat, kot njegov sivkastorumeni avtoportret in prav tako tudi delaven in dosleden. Več kot polovico izmed svojih 27 razstavljenih olj je ustvaril v tem letu. In kot je krepak njegov vrat, tako je poštena tudi njegova izpoved. Bolj rahlo grenka, kot hinavsko vesela. Se pravi, tako, kot vidi življenje sleherni dan, ko se vozi z vlakom kot profesor v službo. Vlak in kolodvor- Marijan Dovjak: Avtoportret, lflo7. ska čakalnica sta njegov najbolj priljubljeni motiv. A čeprav zna ostro opazovati resnično okolico, mu vendar ni več toliko za neke realistične portrete sopotnikov na vlaku in v življenju. Gre mu bolj za portret — čakanja. V vseh teh sivih, monotonih čakalnicah, kot nekakih jetniških ali bolniških sobah, na vseh lesenih klopeh vlaka, po katerih polegajo ljudje kot v rakvah, v domači kuhinji pod pogledi starke ob štedilniku — so se stene razmaknile, predmeti so dobili nekje svoje bolj, nekje svoje manj izražene oblike in skozi vse moreče nadložno tiktaka — čas. Celo, ko se je v Deževju nekam kubistično raz-ploščil v sivi dan ih ko je v Vojvodinskem vejsažu postopal ob dolgih ograjah, kjer so gagale gosi, ali ko se je v podobi Franca Ulčarja neposredno lotil portreta — v njem vse, od barv in izraza do vsebine, kot ujeto v okvir slike, neizprosno — čaka. A v tem je tudi njeaova vitalnost in v tem optimizem. Kiparka Vladimira Bratuž-furlan v svojem umetniškem izrazu povsem nasprotno, ritmično v>alujoče teži nenehno k neki sprostitvi. Nežnejša že vama po sebi, tudi vo svojem arhitektonskem študiju, ne more zatajiti neke vse priču- joče želje po estetiki' forme, in vsebinsko skladno moderno ne da bi sicer izgubila svoje ki pa je kljub tej dinamiki plastiko. Vse do onih najno- bivamje, vendar že prehaja v vselej umirjena. Kot avto- vejših del vrtne plastike, kjer neko nqvo likovno harmonijo rica, ki jo poznamo tudi iz ji upodobljena predmetno-t. B. Pogačnik razstav uporabne umetnosti, pri svojih predmetih uporab 'e umetnosti često že meji na kiparski izraz, tako obratno v svojih tukaj razstavljenih umetnostnih kiparskih stvaritvah išče arhitektonskega sozvočja s prostorom. Cela vrsta predmetov je tudi tu povsem uporabnostna m bi si jo gotovo želeli v okras stanovanj na primer lepa Igralna karta iz tolčene pločevine. Njen Martin Krpan in drugi motivi iz folklore, ki jih je izdelala po naročilu, so, ne da bi se odpovedali lastni izrazni estetiki, vendar splošno dekorativno in vsebinsko efektni reliefi. Najrazličnejši material, od mavca in kamnu do lesa, pločevine in brona, jo uboga, pa ne zaradi sile, ampak zato, ker čuti z njim, z njegovimi sloji, zarezami in potezami. In zaradi tega ji tudi celo neobdelan kos deske likovno zapoje in lesna špranja se napne kot vrvica pri Balončku. Včasih se res sicer da zapeljati stihiji študijske forme in proglaša za kompozicijo nekaj, kar je še vedno samo študijska forma, vendar nasplošho tudi v svojih ekstremnejših.■ picassonskih kompozicijah dosega likovno vladimira Bratož-Furlan: Martin Krpan, bron 1956 NEŽNI AKORD) Družba Warner Bross je plačala brez dvoma komercialno donosen davek ameriškim gledalcem, ko je posnela film z enim od najbolj popularnih ameriških glasbenikov Georgom Liberacem. Posnela je seveda film, v katerem lahko Liberacc pokaže vso svojo nadarjenost pianista — interpretatorja klasične in lahke glasbe, pevca in celo plesalca. Ker imajo v Ameriki bogate izkušnje s snemanjem glasbenih filmov, poleg tega pa tudi precej denarja, so »Nežni akordi« seveda prijeten, lahko tekoč, v nekaterih trenutkih celo blesteč film z izvrstnimi glasbenimi vložki. Lahko bi celo rekli, da so »Nežni akordi« film glasbenih vložkov z nekaj zgodbe. Zgodba je pač taka, kakršne so pri glasbenih filmih obvezne: ponekod naivna do nasmeha, drugod ginljiva do lahko tekočih solz in s toliko filmske svoboščine, da včasih kar sapo jemlje (mislim na simfonični koncert z dodatkom jazza in celo stepa). Glasba v filmu je zares izbrana. In kar je za film tudi važno, ni preveč nasilno vključena v tisto bore filmske zgodbe, ki jo film posreduje. Dovolj sveža je n. pr. domislica z igranjem na klavirje v muzeju. Sicer pa so »Nežni akordi« bolj film za poslušalce, kakor za gledalce. Slišimo vse, od Mozarta do Čajkovskega, od Chopina do Ger-shvvina, vmes pa še lastne Libe-raceve kompozicije lahke glasbe. Po drugi strani ima gledalec od filma manj. Liberace, ki stoji vseskozi v centru filmske zgodbe, je vse prej kakor igralec. Ob njegovih igralskih sposobnostih postane revna zgodba še bolj siromašna. Drugega pa gledalec poleg obveznega scenskega luksuza in naivne zgodbice o »dedku Mrazu« v filmu ne vidi. Zato bi bilo skoraj bolje, če bi o tem filmu poročal glasbeni kritik. S. G. a se širijo obratne Posebno vprašanje mariborskem okraju dinarjev in to brez slei škode za zdravje pacientov, NENADOMA NAM JE UMRL NAJDRAZJI SIN, BRAT, SVAK, STRIC ing. JANKO KOLAR BIVŠI POMOČNIK MINISTRA ZA STROJEGRADNJO LRS, BOREC DOBROVOLJSKE ARMIJE, OBLIKOVAN Z REDOM BELEGA ORLA Z MECI K ZADNJEMU POČITKU GA BOMO SPREMILI V SREDO, 11. JUNIJA OB 17.30 IZ NIKOLAJEVE VEZE NA 2ALAH. LJUBLJANA, POSTOJNA, BEOGRAD, BILECA, 9. JUNIJA 1958 GLOBOKO ŽALUJOČI: OCE IVAN KOLAR, SESTRE MARICA, ZINKA, ZORA, SVAKINJA PROF. MIRA KOLAR, SVAKI PETER BELINGAR, SERGEJ JEREMEJEV, NEČAKI MILJANA Z DRUŽINO, BOJAN Z DRUŽINO, SAVO IN OSTALO SORODSTVO. Na pobudo organizacije Zveze borcev so v Zadlogu pri Idrij. svečano odkrili spominsko ploščo 35 padlim borcem iz tega kraja. Odkritja spominske plošče so se udeležili številni zastopniki množičnih organizacij, podpredsednik OLO Nova Gorica Franc Skdk, .predsednik občinskega ljudskega odbora Idrije in drugi. K spominski plošči so položili številne vence množičnih organizacij. Svečanosti se je udeležila tudi sindikalna godba na. pihala iz Idrije. Krajevna organizacija Zveze borcev v Zadlogu je ena izmed najbolj marljivih v občini, saj je lami obnovila Vojkovo kočo na Brinovem griču, ki je zelo priljubljena izletniška točka, zlasti za pionirje. kv sto 10H litrov krvi Krvodajalska akcija je tudi letos v idrijski občini dobro uspela. Vsega se je prijavilo 428 prostovoljcev, kri pa jih je oddalo okrog 350.- Pri letošnji akciji so se izkazali tudi prebivalci nekaterih vasi, zlasti Sebrelj, Otaleža, Spodnje Idrije, Srednje Kanomlje in Godoviča. Vsekakor imajo pri tem precej zaslug krajevni odbori Rdečega križa. Omeiiimo naj še nekatere stalne krvodajalce iz Idrije, ki so že med NOB dajali svojo kri zn ranjene partizane. To so Janez Mavzer, Branka-Stefka Čar in Jože Kenda. Pri letošnji akciji so se najslabše izkazali v Črnem vrhu za kar odpade zelo verjetno precej krivde tudi na tamkajšnji krajevni odbor Rdečega križa, ki prav gotovo ni znal ljudem pra-' vilno prikazati pomena te človekoljubne akcije. Trnovo ob Soči je manjši kraj nedaleč od Kobarida; ob glavni cesti, ki pelje proti Bovcu in še naprej čez Predi! in Vršič. Prebivalci tega kraja morajo biti vneti ljubitelji cvetja, saj krasijo okna njihovih domov raznovrstne lončnice. Se bolj pa so značilni številni oleandri, ki krasijo vas ob obeh straneh ceste od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Zlasti je lep ta svojevrsten drevored, ki je odet v raznobarvno cvetje. Kaj, ko bi marljive Trnovčane posnemali v tem tudi drugod. (Foto: Selhaus) Skrb za male asanacije Uspešno delo orgcmizocife Bdečega križa v bovški občini Na občnem zboru občinskega odbora Rdečega križa v Bovcu so ugotovili, da so v zadnjem letu zelo izboljšali delo in dosegli lepe uspehe. Zasluga za to gre predvsem dosedanjemu vodstvu. Osnovne organizacije s številnim članstvom imajo skoraj po vseh vaseh v občini, ‘ i-terih delavnost je prav tako iz leta v leto boljša. Doslej sta se najbolj izkazali osnovni organizaciji v Logu pod Mangartom in Kalu— Koritnici. Agilni sta bili zlasti pri zbiranju krvodajalcev, v Tednu snage, Tednu RK, Tednu matere in otroka itd. Uspešno sta skrbeli tudi za male asa-nacije, ureditev šolskih mlečnih kuhinj in drugo. Lepe uspehe so dosegli tudi podmladki RK, ki jih imajo prav tako po vseh šolah v občini. Za to gre zasluga predvsem vzgojiteljem. S pomočjo občinskega ljudskega odbora, Zavoda za komunalne usluge in s prostovoljnim KRSTIČE NOVICE IZ SLOVENSKIH KONIIC Na zadnji seji občinskega odbora Socialistične zveze v Slovenskih Knjicah so med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti. Člani odbora so bili mnenja, naj bi te skupnosti ustanovili v Slovenskih Konjicah, Zrečah, Ločah in Vitanju. Predlagali so še, naj bi krajevni odbori seznanili člane SZDL o delu in nalogah stanovanjskih skupnosti. S*. Občinski odbor Zveze borcev se je že začel pripravljati na praznovanje Dneva borca. Imenovali so poseben štab, ki naj bi skrbel za vse prireditve, ki jih bodo pripravili v počastitev tega dneva in v počastitev 15. obletnice bojev na Sutjeski. V Slovenskih Konjicah nameravajo prirediti predavanje o teh bojih. Med drugim predvidevajo na predvečer Dneva borca v Slovenskih Konjicah godbeni koncert, v dneh pred praznikom pa bodo patrulje bivših borcev obiskale okoliške kraje. Razne prireditve in predavanja pripravljajo tudi po šolah. delom so lani opravili številna in' pomembna asanacijska dela. Tako so dokončno uredili kanalizacijo Bovec — Dvor, pri čemer so opravili prebivalci nad 1000 prostovoljnih delovnih ur. V Čezsoči ‘so zgradili nov vodovod, za katerega so prispevali prebivalci 7000 prostovoljnih delovnih ur. Lani so priredili tudi tečaj Rdečega križa za žensko mladino, ki je bil polnoštevilno obiskan in uspešen. Na zboru so člani marsikaj predlagali za delo v prihodnje, tako da ima novi odbor kar precej nalog in napotkov, ki jih bo moral letos uresničevati. Jubilej najstarejše godbe v Celju Svet za delo pri občinskem ljudskem odboru je nedavno razpravljal o vključevanju vajencev v uk. Posebna komisija, ki je obiskala večino podjetij in zasebnih obrtnikov je ugotovila, da se bo letos lahko začelo učiti nad 100 vajencev. Zelo veliko razumevanja so letos pokazala podjetja, je pa to tudi najboljši način za postopno pridobivanje strokovnega kadra. Največ vajencev bodo sprejeli v tovarni »Kostroj«, TKO Zreče, tovarni usnja »Konus«, tovarni kovinskih izdelkov v Vitanju in v LIP. Za nekatere poklice jim vajencev celo primanjkuje. • Šolski odbor v Vitanju se zelo zanima za šolsko problematiko, zlasti za vzgojo mladine, saj se je šolski obisk z osebnimi stiki članov odbora s starši zelo izboljšal. Letos bodo poskrbeli tudi za popravilo šole, šolski odbor pa bo zlasti skrbel za izboljšanje sanitarnih naprav. Največ zaslug za uspešno delo ima predsednik šolskega odbora Viktor Jeromel. Letos mineva 50 let, odkar je peščica socialdemokratskih železničarjev celjske postaje ustanovila lastno godbo na pihala: tako 'imenovano železničarsko godbo. Danes je »železničarska godba« ena izmed glavnih sekcij železničarskega prosvetnega društva »France Prešeren«. Prav ona je bila tisto jedro, okoli katerega so se od 1947. leta naprej začeli zbirati pevci, ljubitelji tamburice, harmonikarji in drugi v ljudsko prosvetno skupnost celjskih železničarjev. Godba bo proslavila svoj delovni jubilej v soboto 14. ir v nedeljo, 15. junija. Tako bo v soboto • ob 20. uri v veliki unionski dvorani slavnostni koncert, v nedeljo, 15. j trni j a, pa bo ob 9. uri slavnostna seja v dvorani- Delavskega odra, zatem pa povorka skozi mesto v park, kjer bo prav tako koncert. Mimo godbe »France Prešeren« bodo nastopile še železničarske godbe iz Splita, Ljub- ljane, Maribora, Zidanega mosta in ostale celjske godbe na pihala. K lepemu jubileju čestitamo in želimo, da bi celjska godba na pihala »France Prešeren« tudi v prihodnje dosegala lepe uspehe. G- G. MARIBOR MARIBOR Torek, 10. junija Dežurna lekarna: »Studenci«, Gorkega ulica IS RADIO 5,00—3,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8,00—8,05 Domače vesti, 8,15—8,35 Domače napeve izvajajo Pohorski fantje in Mariborski pihalni ansambel pod vodstvom Draga Lorbeka, 8,35—14,35'”'Prenos sporeda Radia Ljubljana, 14,35— 15.00 Želeli ste. poslušajte!, 15,00— 17.00 Prenos sporeda Ra rita Ljubljana, 17,00—17,10 Domača poročila, 17,10—17,30 Zabavna glasba, 17,30—18,00 Med našimi pevci in godci, 18,00—23,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. Sreda. 11. junija Dežurna lekarna: sposka ul. 12. »Center«, Go- OBVESTILO VSE CENJENE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO, DA SMO MORALI IZPRAZNITI LOKAL Z A PRODAJO NAFTNIH DERIVATOV NA GOSPOSVETSKI CESTI 8. - ZAČASNO SE LAHKO POTROŠNIKI DELNO OSKRBUJEJO Z NAFTNIMI DERIVATI V PRODAJALNI PETROLA V STOZICAH 5TEV. 150. BUTAN PLIN PA NAJ POTROŠNIKI NAROČAJO PRI PETROLU V LJUBLJANI, CANKARJEVA C. 5/II, TELEFON 21-160. 3581-R Uspešen zaključek Odredove atletske šole Po dvomesečnem trajanju je bila pred kratkim zaljučema atletska šola za pionirje pri AK Odredu. Solo je obiskovalo okrog 300 pionirjev in pionirk prvih razredov IM. in Vm. gimnazije ter bežigrajske osnovne šole. Zaradi velikega priliva 'je bila razdeljena na štiri oddelke in reči je treba še da je bil to prvi tak poskus pri nas za množično vadbo te lepe športne panoge pri najmlajših. Zadnjo nedeljo so imeli udeleženci šole zaključno tekmovanje, na katerem je nastopilo okrog 70 pionirjev in pionirk, med katerimi velja omeniti imena nekaterih najboljših, in sicer med mlajšim: pionirji Gorjanca in Vesela, med starejšimi Kulovca In Kobala (zmagovalca kar v treh disciplinah) in med pionirkami Glavni-kovo, Sieglovo in Čeparjevo. Podobno šolo bo Odred uvedel tudi jeseni. jutri je na Švedskem na vrsti n. izločilno kolo Sedem novih spopadov Francija in Jugoslavija — na stadionu v Vasterasu Tekmovanje za II. sve tovno nogometno prvenstvo' se bo nadaljevalo jutri, ko se bodo .na sedmih igriščih znova udarili za kvalifikacijske točke. Le tekma med Madžarsko in Švedsko iz tretje skupine bo šele ,v četrtek. A SKUPINA — Argentina in Severna Irska bosta igrali v Halm-stadu, CSR in Zahodna Nemčija pa v Halsingborgu. Kolikor bi Nemci in Irci zabeležili novi zmagi. v tej skupini ,ne bo nobene negotovosti več. Toda to se bržkone verjetno ne bo zgodilo, vsaj v celoti ne. , B SKUPINA — Paragvaj ;n Škotska se bosta pomerili v Nornko-pingu. Francija in Jugoslavija pa v Vasterasu. Po nedeljskih tekmah je rezultat obeh tekem povsem odprt. Skoti imajo kot trše moštvo nekaj prednosti pred Pa-ragvžjčm. Jugoslovanom pa je proti Franciji v prid že tradicionalna'nesreča galskih petelinov v srečanjih z nami. Nikjer pa ni seveda zapisano, da bo tako tudi jutri. Vsekakor pa lahko od Jugoslovanov pričakujemo boljšo igro kakpr v nedeljo, saj je že nekako v navadi, da naša reprezentanca po slabem nastopu hitro postreže z boljšim. V dosedanjih tekmah s Francijo je Jugoslavija zabeležila 8 zmag. tr; tekme so se končale nrodloče-no, pet pa smo jih izgubili. Zanimivo pa je, da smo bili po vojni poraženi samo enkrat. V štirih tekmah za svetovno prvenstvo je Jugoslavija že dvakrat uklonila Francijo (3:2 v Florenci in 1:0 v LauB.nn:) dvakrat pa igrala neodločeno (po 1:1 v Beogradu in Parizui. C SKUPINA — v tekmi Mehika : Wales, ki jo bodo igral: v Stockholmu. so igrale: seveda z otoka favoriti. D SKUPINA — Brazilija in Anglija bosta obračunali v Gdtebor-gu. SZ in Avstrija pa v Borasu. Še tak strokovnjak tu ne bi zadel v črno. Zato prepustimo besedo rajši kar nogometašem samim. Pripisi k tekmam L kola SKUPINA A: Mn.lmrt — ZAHODNA NEMČIJA : ARGENTINA 3:1 (2:1) Agemtinci so samo v prvem polčasu in nekaj časa v drugih 45 -minutah držali igro odprto. Z golom Corbatta so si že v 3 minuti priigrali vodstvo, toda nato so Neme: vse bolj prevzemali pobudo in z ostro in načrtno igro onemogočili nasprotnike. Gole so zabili Rahn v 32. in 79. min. ter Seeler v 42 minuti. Gledalcev 33.000. sodnik Leaf (Anglija). Halmstad — SEVERNA IRSKA : CSR 1:0 (1:0) Cehi so igrali očitno slabo, predvsem v napadu, kj se nikakor n: BILANCA 8. JUNIJA „ 29 golov — 194.000 gledalcev Prvih osem tetkem svetovnega nogometnega prvenstva je prineslo same zagrizene hoje. Vzrok za to je predvsem velika izenačenost vseh udeležencev, ki so hoteli že v prvem' nastopu požeti kar največ uspeha. Izjema je bila samo v srečanju med Švedsko in Mehiko, v katerem je bila premoč domačinov tako očitna, da so se Američani čutili poražene že pred prvim, sodnikovim žvižgom. V I. kolu je padlo skupaj 29 golov, pri čemer seveda nosijo zastavo Francozi, ki so sedemkrat potresli paragvajsko mrežo. Na lestvici ' strelcev vodi zato tudi Francoz Fontaine s 3 goli pred Amarillo (Paragvaj). Mazalo (Brazilija). Rahncm (Nemčija) in Slm-monsonom (švedska), so vsi dosegli po dva gola, ter še 18 nogometašev. ki so bili uspešni po enkrat. Na teh prvih telkmah so na švedskem sodniki prisodili tri enajstmetrovke. ki so bile vse izkoriščene. Zanimivo je. da so izvršitev te najtežje kazni praviloma vsi prepuščali najbolj rutiniranim igralcem — Liedholmu (Švedska), Finneyu (Anglija) in Ammarilli (Paragvaj). Vsa srečanja prvega kola Je gledalo okrog 194.000 ljubiteljev nogometa. Najbolje obiskana Je bila tekma med Sovjetsko zvezo in Anglijo v Gotebourgu, najmanj gledalcev pa je bilo v Halmstadu na tekmi med Severno Irsko in CSR. Osrednja Evropa - tri zmage in en poraz Kakor se naši bralci gotovo še spominjajo, so pri žrebanju za finalni del letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva vse udeležence razdeliti v štiri skupine: vzhodnoevropsko, (»srednjeevropsko. ameriško in angleško. To so storili zato, da bi moštva — predvsem južnoameriška in otoška — igrala med seboj že v predtekmovanju. Ker so posamezne ekipe žrebal, v skupine po vnaprej Drinravljenem ključu, so bila v I. kolu na sporedu samo srečanja med angleškimi in vzhodnoevropskim, ekipami po eni ter osred-njeevrepskimi in južnoameriškim’' moštvi po drugi strani. Osrednja Evropa in anglešk’ otok sta zmagovalca te prve preizkušnje. Prvi so pr, treh zmagah utrpeli en sam poraz, drugi pa so ob treh remijih beležili eno zma-zmago. — Takšni iz'di so poklon predvsem za vse štiri angleške re prčzentance. pri katerih prav go tovo nihče ni pričakoval takšneg' uspeha. Prvi odmevi v tisku Vsa svetovna športna javnost je seveda izčrpno pretresla in komentirala dogodke prvega kola na svetovnem prvenstvu na Švedskem. Stockholmski listi pišejo na primer, da je jugoslovanska nogo- RAIMOND KOPA Jugoslovanski odbojkarji so v nedeljo zvečer spravili enega največjih uspehov v zadnjih letih, m sicer z zmago nad močno ekipo Romunije 3:1 (13:9, 13:15, 15:9, 15:10) V predigri so Madžari dobili dvoboj z našo B reprezentanco 3:1 (15:17, 15:7. 15:7. 15:11). Na mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu (od 23. t. m. do 3. Julija) bodo igrali tudi štirje jugoslovanski zastopniki, ,n sicer Keretič, Fanajotovič. Nikolič in Plečervič. Na rokoborskem tekmovanju za prvenstvo države v Beogradu so postal, novi državni prvaki: v bantamu Vukov (Part. - Beograd), v lahki kategoriji B. Martinovič (Zelj. - Beograd), v weltrs4ci Horvat (P. B.) in v srednji Simič (Prol Zrenj anin). V Ndšu je boksarska ekipa Dinama iz Bukarešte zmagala nad domačimi boksarji Radhičkega 12:8. V Šahovski zvezi Jugoslavije so razporedili nastope sovjetskih velemojstrov po državi, preden bodo začeli z dvobojem v Zagrebu. Po tem načrtu bodo igrali simultanke v Hrvatskj Tajmanov. Kotov. Li-lienthal, Judovič in Krogius, v Srbiji Keres, Geler, Polugajevski in Romanov, v Sloveniji Boleslav-ski in Suetin ter v BiH Korčnoj Sovjetski šahis^i bodo gostoval, po naših republikah od 12. do 17. t m MARIBORSKI DOGODKI V prijateljski nogometni • tekmi v Mariboru Je mestna zeprezen-tanca premagala Gorenjsko 7:2 (3:1). Gole so zabili: Vidic 3, Čekov 2, Dugandjija 1 in Slana 1 ter Mihelčič (G) 2. Domžale 10:0 (1:0). mladinci: Kovinar — Kladivar 3:0 (1:0), tekma za jugoslovanski pokal: Kovinar — Sobota 2:6 (1:3). PRVENSTVO SLOVENIJE V BOKSU * V soboto in nedeljo Je bilo v Mariboru letošnje slovensko prvenstvo za posameznike, na katerem je tekmovalo 40 boksarjev Največ uspehov so poželi člant »Maribora«, ki so osvojili štiri prva in Stri druga mesta, za njimi pa Branik (4. 1) Odred (2, 0) in Ljubljana (0. 2). ■ Izidi finalnih borb. mušja: Kajzer (M) — Rožman (B) 2:0 (tko v I. krogu), bantam: Kovač (0) — Frelič (B) 2:0. peresnolahka: Zur-man — Mehmet (oba M.) 2:0, lahka: Hehtl (B) 2:0. pohvelter, Kous (M) — Smrtnik (Lj) 2:0 (tko). wel-.ter: Prešeren (O) —- Šibila (M) 2:0 polsrednja: Strukar (B) — Stilija (M) 2:0 (tko D.), srednja: Borštner (M) — Sukovič (Lj) 2:0, težka: Vojnovič (B) — Zorec (Lj) 2:0 (tko I.). SPEEDWAY DIRKE V MARIBORU V Mariboru so bile predvčerajšnjim in včeraj tradicionalne VI. stadionske dirke v speedwayu, na katerih so razen najboljših jugoslovanskih vozačev dirkali tudi Avstrijca in za-hodni Nemci. Prvi dan je bilo na sporedu za oceno posameznikov 12 voženj, v finalni pa je zasedel prvo mesto znani avstrijski tekmovalec Unterkoffler pred rojakom Sidlom ter Zagrebčanoma Klemenčičem in Regvartom. Vrstni red ostalih tekmovalcev: Har-tel, Schwingelschwegel (oba Avstrija), Mrak, Lampe (oba Lj.), Schenk (Avstrija), Baumana, (Maribor) itd. Za dobro organizacijo sta poskrbeli prizadevni društvi Maribor — Center in TAM. SLALOM NA JUNIJSKEM ' SNEGU Jezersko, 8. junija. Kljub slabemu vremenu je danes dopoldne smučarsko društvo izvedlo na smučiščih pod Kočno meddruštvene smučarske tekme v slalomu za člane, mladince in mladinke, Proga je bila dolga 500 m z višinsko razliko 150 m in 36 vrati. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Tehnični rezultati: člani: Frantar 1:27,3. Dolinšek Milan 1:34,0. Dolinšek Miro 1:40,0; mladinci: 1 VVeiseisen 1:58,0; 2. Polajnar 2:04,4: mladinke: 1. Polajnar 2:10,0. V. V prijateljski nogometni tekmi Je nizozemski pokalni zmagovalec " Rapld iz Haarlema porazil sarajevskega Zeleznjičarja 1:0 (0:0). znašel. Irci so s poletno igro reprezentanc.; CSR ubili še tisto malo volje, ki jo je imela v začetku. Ko so v 21. minut; p-o Cashu zabili goi, so Ircj v glavnem igrali defenzivno in varovali doseženo prednost Gledalcev 5000, sodnik Seipelt (Avstrija). SKUPINA B: PA- metna reprezentanca nepričakovano razočarala v tekmi s Škoti, vsi časopisi poudarjajo, da so Jugoslovani zamudili priložnost, da bi v prvem delu tekme odločili srečanje zase, vendar je tudi Škotska igrala mnogo bolje, kakor je bilo pričakovati. Glede nastopa Francozov proti Paragvaju so vsi soglasni v oceni da so trikolorni povsem zaslužili obe točki. Paragvajcem pa predvsem zamerjajo, da vse preveč improvizirajo. Nasploh dajejo kritike dobro oceno predvsem nemški reprezentanci, ki je precej suvereno postavila v kot argentinsko. Listi zelo hvalijo tudi Brazilce, o katerih sodijo, da bodo po dobrem startu igrali s še večjo samozavestjo. Norrkopir.g — FRANCIJA RAGVAJ 7:3 (2:2) To je bila izredno dinamična tekma, v kateri so Paragvajci vodili 1:0 in 3:2, pa so le Francozi pospravili najvišjo zmago dneva. Najbolj zasiužni zanjo so napadalci, Dredvsem notranji trio Fontaine — Kopa — Piantoni. Zanimivo Je. da ie vseh pet napadalcev zabilo gole. ki so se vrstili takole: 20. min. Amarilla. 24. min. Fontaine. 26. min. Fontaine, 44. min. Amarilla (1-1 m). 56. min. Romero. 57 min. Fiantcni, nato pa še Wi-suiews>ki. Fontaine. Kopa. Vincent. Pred 18.000 gledalci je sodel Orean-dini (Italija). SKUPINA C: Sandviken — MADŽARSKA : 1VALES 1:1 (1:1) Enakovredna tekma, v kateri pa so bili Madžari terensko v premoči. Bozsik je Madžarsko povedel v prednost v 4. min.. Medvin pa je v 25. min. izenačil. Sodil je Urugvajec Codesal. Gledalcev 15 tisoč, SPUPINA D: Gdteborg — SZ : ANGLIJA 2:2 (1:0) Prvi polčas je pripadal Rusom, drugi pa Angležem. Rusi so z soloma Simonjana (13. min.) in Ivanova (53. min.) vodili že 2:0. vendar so Angleži do konca tekme izenačili naskok. Strelca sta bila Kevan v 65. min. in Finney v 83 min. z 11 m. V angleškem moštvu ie bil najboljši srednji krilec Bil-!y Wright. pri Rusih pa je bila tudi obramba boljši del moštva. Tekma je bila ves čas zelo ostra, kdaj pa kdaj pa tud- groba. Sodil je Madžar Zsolt pred 50 GOO gledalci. Uddevala — BRAZILIJA : AVSTRIJA 3:0 (1:0) Brazilci so bili po vseh vidikih boljši nasprotnik in so tudi zaslužili tako visoko zmago. Strelca Mazala v 37. in 83. min. ter Santos v 50. min. Pred 21.COO gledalci je sodil Francoz Guigue. Spet poškodbe Jugoslovanski igralci so včeraj počivali v Kesterasu. Kaže. da tekma s Škotsko ni ostala brez posledic. Zebec si. poškodoval nogo, Petakovič pa toži zaradi bolečin v prsnem košu Ob pregledu pa niso ugotovili nobene poškodbe na rebrih. Šahovski festival na Bledu Na Bled n so v nedeljo odigrali II. kolo šahovskega festivala. Prireditelj je vsa moštvo in posameznike razdelil v skupine, tako do igrajo v I. najboljši šahisti. V tej bo najhujša borba za prvo mesto med Mariborčani. Kranjčani in člani Olvm-oije. V skuipini mojstrskih knndidn-»ov in mojstrov vodi za zdaj Dimc, kj je zmagal v obeh partijah, največ možnosti med igralkami pa ima Dvorakova. Tzidi, skupina A: LSK : Radovljica 3:1. Jesenice : Kranj 1.5 : 2:5, ’. maj : Olymnia 1.5 : 2.5. železničar : L§K 2-3 : 1.5: skupina B: železničar T. : Železničar IT. 3.5 : 1.5, Torpedo : 3. maj 4:0. Tskrn r tndu-sfrogradnja 1:3, Rogaška ^‘nlinn : Industrogradnja 2.5 : 1.3. Iskra : Jesenice IT. 1.5 : 2.5. Zeleznif-ar I. : Torpedo 0:4* skupina C: Invalid (Celje) : Jesenice UT. 4:0. Goric : Tržič 3:1, Tnvnlid : Bled 4:0. Jesenice : Gorje 1:3. Skupina mojstrov in kandidatov: Bulat : Dimc 1:0, Baretič : Cuderman remi. Dim*’ : Baretič 1:0. Lukič : Bulat prek.: CLANTCE: Knderna : *erovec 1:0 Dvorak : Svetina 1:0, Dvorak : Kuderna 1:0. Zprnvpr « Svetina 1:0. B. B. Bled. 9.-junija. — V nadaljevanju blejskega šahovskega festivala so odigrab tretje kolo v vseh kategorijah. V ekipnem tekmovanju vodita v I. skunini seda-5 Kr^nj in .Tesenice s 7 točkam5. v TT Torpedo in Železničar T z 10 točkami. v it. skupin-; pa Gori6’ z P ~ točke. V skupini mojstrov in -tiskih kandidatov je r'a. zda>i tv m c z 2.5 točke, pri ženskah o? si je Dvoršakova s tremi točka -v '*er-jetno že zagotovila prvo m°sto. B. B. SLAB NOGOMET V LJUB*.7ANI Slovan : Seebach 4:2 (2:1) Ljubljana, 8. junija. Edini nogometni dogodek današnje nedelje je privabil na Igrišče v Mostah precejšnje število gledalcev, ki jih pa ta mednarodni nogomet ni ogrel. Slovan je sicer zmagal prepričljivo 4:2 (2:1). ker gostle is Beljaka sploh niso bili dorasl’ nasprotniki celo slabo razpoloženim domačinom. Z malo več truda Slovanu tud; dvoštevilčn: r e ul tat ne bi bii ušel. Slabi igri tud' slabo pripravljeno igrišče z oblaki prahu ni dalo primernega obeležja. * Pred vstopom v kvalifikacijsko tekmovanje za n. zvezno ligo čakajo ljubljanski Krim še hude tekme za naslov področnega prvaka. Kakor že lani z Orijentom, se ho Krim tudi letos moral pomeriti z zmagovalcem reško-DUlj-ske lige. Prvo tekmo bo Krim ‘grsl 22 iunija v Ljubljani. (nd) Si TUJEGA silil .VESTI da je na dvodnevnem atletskem dvoboju v Istanbulu reprezentanca Zah. Nemčije premagala Turčijo s 124:61; da bo na atletskem prvenstvu Evrope v avgustu na Švedskem tekmovalo 23 držav z 808 atleti, med njimi 595 moških in 211 žensk. Na prvenstvu ne bosta sodelovala samo Albanija in Lich-tenstein, najmočnejše zastopstvo pa bo poslala Sovjetska zveza; da je avstralski plavalec Terry Gaterkohl dosegel nov svetoval rekord na 100 yardov prsno « 1:13,5. H sir. / SLOVENSKI P0K0CEVILZC J st iss - 10. junija 1958 . Nad milijon receptov Na zborih zavarovancev v mariborskem okraju ciaino zavarovanje — Prevelika poraba razpravljajo o delu okrajnega zavoda za so-zdravil — Vedno več obratnih ambulant Priprave na bližnje volitve v okrajne organe socialnega zavarovanja so v mariborskem okraju v polnem teku. V številnih občinah so že bili prvi zbori zavarovancev, v kratkem pa bodo tudi občinske konference, na katerih bodo izvolili delegate. Omenimo naj, da so zbori zavarovancev izredno dobro obiskani in pestri. Predvsem velja to za nekatere zbore zavarovancev v mariborskih delovnih kolektivih. Zavarovanci se zanimajo predvsem za novi zakon o pokojninskem zavarovanju, za zakon o invalidskem zavarovanju in za delo Okrajnega zavoda. Na vseh teh sestankih .olma-čijo zavarovancem delo in uspehe okrajnega zavoda za socialno zavarovanje člani skupščine okrajnega zavoda. Iz teh poročil je razvidno, da je hilo v lanskem letu porabljenih v mariborskem okraju za socialno zavarovanje 5.500,150.000 dinarjev, od tega 1.799,352.000 dinarjev za zdravstveno zavarovanje, 1.635.649.000 za pokojnine in invalidnine in 2.005,149.000 din za izplačilo otroškega dodatka. Najvišji izdatki pri zdravstvenem zavarovanju v mariborskem okraju so izdatki za bolnišnice, saj dosegajo le ti 49 vseh izdatkov zdravstvenega zavarovanja. To je tudi razumljivo, saj so bolnišnice in ambulante v mariborskem okraju vsako leto boljše -opremljene, posebno pa se širijo obratne ambulante. je tudi v nenormalno, visoka poraba zdravil. Lansko leto je mariborski okrajni zavod plačal nad 1 milijon receptov. Mnenje zdravstvenih delavcev pa je, da se z zdravili preveč razmetava in da se jih tudi preveč predpisuje. Samo s 5% znižanjem števila receptov bi letno prihranili v mariborskem okraju nad 10 milijonov in to brez 'sleherne V lanskem letu zaznamujemo v mariborskem okraju tudi viden napredek rehabilitacije in zaposlovanja delovnih invalidov. V ta namen so organizirani posebni organi za službo kompleksne rehabilitacije, to je Okrajna komisija za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in ustrezne komisije v vseh večjih podjetjih. -ga Spcminska plošča v Eadlegu mmma jENA ali detelje, večjo količino, kupim. Kranjc, Kodeljevo, Pugljeva 9. 5 12626- JBJEKTIV za focomat 5 cm, »Va-rob ali Elmar« kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 12871-5 roiMSKl AVTO. brezhiben, kupim. Obširne ponudbe z opisom na naslov: Popovič. Sarajevo, Ulica Goruša 13. 12687-5 AVTO HLADILNIK kupimo. Posrednik Novi Sad, 12420-5 HISO v Zgornjih Trbovljah, takoj vseljivo, ugodno prodam. — Naslov v podružnico Slov. por,, Trbovlje. 12729-7 PODSTREŠJE za predelavo v stanovanje kupim. — Ponudbe pod -Plačam takoj- v oglasni oddelek SP. 12727-7 r n k AT, V Ljubljani, lahko tudi dvoriščni, potrebujem za mirno obrt. Pismene ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd. - 12130-8 STANOVANJE, lepo dvosobno s kopalnico v Mariboru zamenjam za'enako ali manjše v Kranju. Ponudbe pod »Sončno« v podružnico SP Maribor. 12730-9 TRISOBNO STANOVANJE v prvem nadstropju zamenjam za enako v pritličju, eventualno dvosobno. Naslov v oglasnem oddelku. 12720-9 DRŽAVNI USLUŽBENEC, samski, srednjih let. išče s 16. junijem prazno ali polprazno sobo z vso oskrbo oziroma po dogovoru. — Resne ponudbe pošljite pod »Plačam zelo visoko« v oglasni oddelek. 12707-9 TOVARNIŠKO DELAVKO ki bi pomagala v gospodinjstvu, sprejmem na stanovanje v okolici Šentvida pri Ljubljani. Dopise pošljite pod »Zanesljiva« v ogl. oddelek. 12698-9 ZA DOPUST (3—4 tedne) zamenja večja družina v Ljubljani stanovanje z vrtom j.n garažo, z družino na Gorenjskem ali ob morju. v kraju, kjer se je mogoče kopati. — Ponudbe pod »Solidna družina« v ogl. odd. 12582-9 MALO ROČNO URO na usnjenem traku sem izgubila v četrtek dopoldne na trgu. Poštenega najditelja lepo prosim, da pusti Svoj naslov proti nagradi v oglasnem oddelku. 12708-10 OSEBO, ki je našla 6. junija v ga-1. »Kranjica« v kabini malo starinsko zaponko, lepo prosim, da vrne proti nagradi v oglasnem oddelku SP: mi je drag spomin. 12721-10 AVTOMOBILISTI. POZOR! Izdelujem prevleke za avto sedežel Imam že izdelane,vali jih naredim po naročilu. — Sarnavsky Vanda, Ljubljana. Friškovec številka 5. 12710-U gru,i)a Cesco Baseggio z Ooiaun, jevo komedijo »Grobijani«. Vstop nlce so v prodaji pri Magajni gle dališča. P U T N I K SLOVENIJA KOLEDAR Torek, 10. junija: Marjeta Sreda. 11. junaija: Srečko MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva c. s« Gostovanje Z igro Frana Mtldr. skega »Dve veseli zgodbi« Torek. 10. junija ob 9: Gostovanje v Dornberku. Ob 11.30: Gostovanje v Komnu Ob 16: Gostovanje v Štanjelu. Sreda. 11. junija ob 6.30: Gostovanje v Ajdovščini. Ob 11.30: Gostovanje v Vipavi Ob 15: Gostovanje v Vipavi. SLOVENSKE ROJAKE IZ ZDA, ki so na obisku v Jugoslaviji, da prireja v torek, 17. junija v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico EETDNEVNI AVTOBUSNI IZLET PO SLOVENIJI (Portorož — Gorica — Bovec — Bled .— Bohinj — Dobrna — Maribor — Rogaška Slatina — Novo mesilo). Slovenski rojaiki iz ZDA! Udeležite se tega zanimivega izleta. na katerem boste lahko spozab napredek vaše stare ciomovir ne: Sporočite pravočasno, najkasneje pa do 16. junija vašo udeležbo na izletu na naslov: PUTNIK SLOVENIJA, Ljubljana. Titova 12. Zbirališče udeležencev izleta je v torek, -17. .-junija v dopoldanskih urah pri PUTNIKU v Ljubljani Opri hotelu »Slon«), EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Križanke Četrtek. 12. Junija ob 20: VVilliam Faulkner »Requiem za vlačugo«. Petek. 13. junija ob 20: William Faulkner »Requiem za vlačugio«. Vstopnice so v prodaji od 10- do 12. ure in dve url pred predstavo prj gledališki blagajni. Rezervacije po telefonu 22-011. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE v Mariboru Torek, 10. junija ob 20: Dvorak .»Vrag in Katra«. Red .VAS. — Nekaj sedežev je naprodaj. Ob 20: Puget »Srečni dnevi* Gostovanje v Pekrah Sreda. U. junija ob 15: Verdi »Aida«: Izven. Znižane cene., OKRAJNO GLEDALIŠČE v Ptuju Torek. 10 lunija ob 20: F Htigb »Vsakih sto let« Abonma in izven. — Gostovanje v Ljutomeru — zadnja predstava OG-Ptuj Petek 13, junija ob 20: F Hugh »Vsakih sto let«. — Abonma jn izven. — Gostovanje v Kidričevem — poslovilna predstava OG-Ptuj. Opozarjamo cenjene abonente, ki so plačali celotni abonma, da dvignejo pri blagajni OG denar za zadnjo predstavo (10). ki odpade. Blagajna ga bo izplačevala do 18 junija 1958. nakar bo zapadel Ponovno opozarjamo vse tiste, ki še niso poravnali celotnega abonmaja, da to store do 10. junija 1958 Uprava. KVALIFICIRANE livarje, strugarje, ključavničarje, rezkalca in varilca ter kurjača za centralno kurjavo, priučene strugarje, navadne delavce za priučitev z odsluženim vojaškim rokom sprejmemo takoj. Stanovanj nimamo. — »Unitas«. Ljubljana, Celovška cesta 224. r 1703-1 VE C DELAVCEV - TEŽAKOV — sprejmemo. Zglasiti se osebno v Tovarni »Sumi«, Ljubljana. Gradišče štev. 9. R 1702-1 FINANČNEGA KNJIGOVODJO in administrativno moč potrebuje Trgovsko podjetje Lesce. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. R 1701-1 DELOVNO mesto knjigovodje in stenodaktilografa razpisujemo po določilih u. člena Pravilnika "o uslužbencih gostinskih zbornic. Za obe 'delovni mesti je potrebna ustrezna Strokovna izobrazba in praksa. Temeljna in dopolnilna plača po določilih Pravilnika o uslužbencih gostinskih zbornic. Nastop službe 1. julija 1.958 ali po dogovoru. Pismene, prošnje Sprejema tajništvo do dne 27. junija. — Gostinska zbornica za okraj Celje. R 1700-1 Skladiščnika sprejmemo za miza-rsiko podjetje. Kvalifikacija: izučen mizar. Naslov v oglasnem oddelku. 12723-1 KVALIFICIRANE SOBOSLIKAR-JE. pleskarje in dva skladiščna delavca sprejme takoj ali po dogovoru — Slikoplesk, Ljubljana Gosposvetska cesta 16. 12722-1 ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja in materialnega knjigovodstva sprpjmemo takoj Ponudbe pod »Deljeni delovni čas« v ogl. oddelek. 12715-1 HRANO IN POSTELJO dam fantu, ki bi popoldne pomagal na kmetiji. Za vasjo štev. 6. Zgor-. nja Šiška. 12714-1 VRATARJA za čuvajnico oziroma vratarsko službo sprejmemo. — Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 12705-1 TOVARNAR V Ziirichu. starejši zakonski par brez otrok, išče mlajšo gospodinjsko pomočnico z delnim znanjem nemškega, francoskega ali italijanskega jezika. Potreben je smisel za red in čistočo, delno obvladanje kuhe. biti. mora ljubiteljica živali (par mačk, psov. gosi in sl.). Zaposlitev je stalna, plača 100—200 Sfr. poleg hrane in stanovanja. Ponudbe z naslovom pod »Julij« v ogl, odd. 12704-1 PRODAJALKA v papirnici in trafiki z obrtno knjigovodskim tečajem išče zaposlitve. Cenjene dopise pod »Interniranka« v ogl. oddelek 12G99-1 KLJUČAVNIČARJE. pomožnega sodarja in navadne delavce za delo v proizvodnji sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani takoj ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. R 1689-1 VEČ soboslikarskih pomočnikov, pomožnega delavca in vajence sprejmemo. Plača po dogovoru. »Savica«, obrtna zadruga sobno dekorativnih slikarjev in pleskarjev. Ljubljana. 12598-1 PRIKROJEVALNI TEC.AJ nudi — salon »Kucler« Tomšičeva ulica štev. 4. 12692-2 HIŠNO VODNO ČRPALKO, komplet z elektromotorjem. 1.5 Kw. 380 V, črpalko, 4-stopno, H 37 m. Q 70 1 1-min.. tlačni kotel 350 litrov in pripadajoče avtomate — ugodno prodam. Naslov v podružnici SP Kranj. 12733-4 DIRKALNO KOLO »Bianchi«, italijansko. 6 prestav, ugodno prodam. Kuk Henrik. Novo Celje, p. Žalec. 12732-4 VSELJIV lep delovni prostor za lažjo lepo obrt. vrt. garažo, prodam! Ponudbe pod »Skoro center« v ogl. odd. 8361-4 KOLO. novo žensko dekliško. — prodam po ugodni ceni. Naslov: Ivanc Ivan, Ljubljana. Moste. Zadružna 5. 12694-4 OSEBNI AVTO Ford. 3 W. ugodno prodamo. — Reševalna postaja .Ptuf. 12570-4 TRICIKEL. . nosilnost 200 kg prodam. Zgornja šiška. Pavšičeva štev. 20. ' 12273-4 MOPED, special. tri brzine. C. B., zadnji tip. prodam. Titova cesta (gostilna Kačič, dvorišče). 12508-4 OSEBNI AVTO Ford Eifel, v voznem stanju, prodam. Gale. Dolenjska cesta 144.. 12201-4 OSEBNI AVTO. dobro ohranjen, zadnji tip. prodam. Titova cesta kupim. Ponudbe pod »350.010« v podružnico SP Kranj. 12734-5 'MANJŠO BARAKO za stanovanje od Ljubljane do Zaloga kupim. Kdor jo irrra naj piše ali se zglasi v Zgornjem Kašlju številka 24. 12691-5 AVTO Tonolino. zelo dober. kur pim. Plačam takoj. Naslov v ogl oddelku. R 1684-5 »LJUDJE V VIHARJU« Amošta Adamiča, predvojno mladinsko knjižico kuoim in dobro plačam — Pismene ponudb? pod »Kniižica« v ogl odd. 12631-5 Tosin Bunar 268 Telefon: 37 -651 RESTAVRACIJA »GOSPODAR- SKO RAZSTAVIŠČE« — LJUBLJANA. vam nudi vsaik dan sve-že eevaipčiče-ražnjiče. — Pristna istrska in štajerska vina. Vsak večer ples. 12228-11 KONCERTI Sporočam vsem prijateljem in znancem,' da je umrl moj ljubljeni mož. oče in brat J0ZE STEFELIJI p. d. KOPlSAR, gostilničar Prezgodaj nas je zapustil naš dobri, skrbni mož, oče, sin, brat in strič JOŽE TANCIK posestnik v Vrbljenju 20 Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Tomišelj. Žalujoča žena Slavka, otroci Slavka. Joško. Minka, oče, mati sestre Pepca, Francka. Milka in ostalo sorodstvo, Vrbljenje, 9. junija 1958 Akademija za glasbo bo priredila nocoj ob 20,15 v Filharmoniji svoj zadnji letošnji javni nastop na katerem bodo nastopili diplomanti: pianistka Magda Dimniko-va (razred izredne prof. Hi,Ide Ho-rak-Casove) in Ljubo Rus (razred izredne prof. Zore Zarnikove) ter tenorist Avgust Živko (razred rednega prof. Fr. Schiffrerja). Sporedi kot vstopnice po 50 in 30 dinarjev v Filharmoniji. Po dolgi in težki bolezni je v 67. letu starosti dotrpela naša, zlata mama, teta, stara mama MARIJA LEBAR roj. MELE Pogreb naše nepozabne mame bo v torek, 10, junija 1958, ob 16.30 izpred hiše žalosti na mestno pokopališče v Brežicah. Zoujdči: sinovi Marjan, Dušan in Mišo; snahi Neva in Anica: vnuki Bojan, Igor in Dušan; rodbine Krošlj, Mele, Holy, Pelikan, Lebar ter ostalo sorodstvo. Brežice, dne 9, junija 1958. Pogreb pokojnika bo V torek popoldne iz hiše žalosti na vaško pokopališče. Žalujoči: Berta, žena, Anica in Bertica, hčerki, Jožko in Tone, sinova, Anka z družino in. Jera z družino, sestri in ostalo sorodstvo. Planina pod Golico, dne 8. junija 1958. Maturanti 8a klasične gimnazije Ljubljani, letnik 1948 se zberemo "v soboto 14. junija zvečer v estavraciji Slavija. Prijave poš-:;te Pavčku. Rožna dolina II-4. Sošolcu in prijatelju Tratniku Klanu za diplomo na Ekonomski fakulteti čestita — Ivan. Zlatoporočencema Pepci in Na-■tu Čadež prisrčno čestitamo! Nada. Nuška. Zlatko, Marjan NOVOST! LAK ZA PARKETE ,ME-LUN« — garancija 5 let dobite pri »Chemo«, Ljubljana, Maistrova 16 Vsaka rogerija, špecerija, zadruga. vsaka trgovina, ki prodaja m 'o za gospodinjstvo. prodaja turi: »FLF,Xt. Za čiščenje madežev 'i mo *FLEX«. Tretja številka revije »Sodobna : isarna« kaže po zanimivi vsebina i lepi opremi zopet napredek, fovost je pregledna ponovitev enografije. Članki o napravah . zvočenja. računskih pripomoč-: h. pisarniškem poslovanju, na-•ekovainih aparatih itd., bodo zadovoljili vse bralce. Novi intere-enti dobijo številko brezobvezno rta vpogled, če pišejo upravi. Ljubljana. Gosposka 12. SPORED ZA TOREK KINO »UNION«; ameriški barvni glasbeni film »NEŽNI AKORDI«. Predstava ob 17. Ob 10. matineja ameriškega filma »MOJIH SEST KAZNJENCEV«. Ob 21.30 uri »PARADA DOBRE VOLJE«. Izvaja ansambel B. Adamiča s Solisti M- Deržaj, B. Jurkovič itd., F. Milčinski Ježek in Veseli ansambel. Vstopnice dobite--pri blagajni kina Union. -»L. KINO »KOMUNA«; vzhodno nemški barvni film »LAŽNI KAPETAN«. Predstave ob. 17. 19 in 2L KINO »SLOGA«: ameriški film »PROTI VSEM PRIČAM«. Tednik F. N. 23. Predstave ob 17, 19, In 21. uri. KINO »VIC«; amer. barv, cinems-scope vvestem »BELO PERO« Igrata Robert Wagner in Debra Faget. Predstave ob 17 19 in 21 KINO »SlSKA«; jugoslovanski omnibus film »V SOBOTO ZVEČER«. Tednik F. N. 23. Predstave ob 17, 19. in 21. LETNI KINO »BEŽIGRAD«; jugoslovanski film »POIŠČI VANDO KOS*. Tednik Skozi ves svet štev. 6. Predstava ob 20.30 ura. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Predprodaja vstopnic v vseh ki nematografih od 9 do 11 in od 15 dalje. MLADINSKI KINO »LM« Kotili kova 8: sovjetski barvni film »CVRCEK«. Predstavi sta vsak dan ob 10. in 15. uri. Film je primeren za starejšo mladino. V sredo isti spored. TRIGLAV: italijanski barvni- film »FANT ZA VSE«. Tednik. V gl. vlogi: Toto, Isa Barzizza. Fulvia Franco. Predstave ob 16. 18 In 29. Prodaja vstopnic od 15 dalje V sredo isti spored. LETNI KINO DOM JLA: francoski film »KAZIMIR«, ob 20.30. V sredo kino predstava odpade zaradi gostovanja kvinteta Avsenik ob 20. »LITOSTROJ«; franc, film »MARIJANA MOJE MLADOSTI«, ob 20 Tednik 22 Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave V sredo češki barvni film »NEKOČ JE ŽIVEL KRALJ« Ob 20. ŠENTVID »SVOBODA«; italijanski film »PREPOVEDANE ZVEZE«, ob 18. in 20. VEVČE: v sredo mehiški film »MINU«, ob 20. ČRNOMELJ: v sredo Japonski film »LEGENDA O UGETSU«, ob 20. DOMŽALE: v sredo madžarski film »MOJ DED IN JAZ«, ob 18. in 20. KAMNIK »DOM«; italijanski film »NJIHOVE ZABLODE«, v sredo isti spored. DUPLICA: v sredo Italijanski film »ON IZ SANJ«, ob 20. BLED; poljski film »POK OLE-NJE«, ob 18. in 20,30. V sredo isti spored. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »PADLI ANGEL«, v sredo isti spored. ČRNOMELJ: italijanski film »UM-BERTO D.«, ob 20. v sredo i6ti spored. KRAN.j »STORŽIČ«: ameriški film »NA APAŠKI MEJI«, ob 18. in 20.16. v sredo isti; spored. KRANJ »PARTIZAN«: ameriški barvni film »NA OVINKU RE- KE«. ob 20.15. v sredo isti program, KRANJ »SVOBODA«: v sredo ameriški barvni film »NA OVINKU REKE«, ob 1.9. RADOVLJICA: jugoslovanski .flfflm »MALE STVARI«, ob 18. in 20. V sredo nemško-francosfci barvni film »POT V RAJ«, ob 18. in 20. uri. JESENICE »RADIO«; »m?r barv cinemasc «film »SEDEČI BIK« ob 18 in 20 V sredo angleški vistavis film »Španski vrtNar«. ob is. in 20. uri. iesentoe .ptAVŽ*: jugoslovanski barvni film »POP ClRA IN POP SPTRA« ob 18 171 20 V srpdo zaprto. ŽIROVNICA: v sredo ameriški barvni einemasenoski film »SF,-deCt bik«, ob 20. DOVJE; v sredo francoski film »zr.A SRECan.ta« ob 2(V uri-. PTitj. nmer:?i.-i film »Dobro 7.F- R/TT 4 A ~ \r c-*-r»riI,0 c.por^rf MITSKA pnRUVTA: ob 17 30 im 20 soviet.sdc- bajnim fllrri -Nesmrtni garnizon« Umrla je naša zlata mama, naše vse, FRANJA VODOPIVEC roj. LIČEN Pogreb bo v sredo, U. junija 1958, ob 17. vri iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: mož Ivan, sin dr. Janko, hčerka prof. Nana Zunec ter njena Ksaverija. Ljubljana, Rim, 9. junija 1958. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE PRI PODJETJI V neizmerni žalosti sporočamo, da je dotrpela nadvse ljubljena žena, mama, stara mama, sestra in teta razpisuje po členu 7, 11 in zakona o štipendijah naslednje EP e D / S AC ohrani noge zdrave, jim podeli svežost in prožnost ——^ Lekarne-parfumerije. Planinsko društvo Ljubljana-matica priredi tri skupinske izlete: 14. Junija na Golico in na novski križ, 23. junija pa na Sutjesko. Prijave za Golico so do 11. ; unija, za novski križ do 13. junija. za Sutjesko pa do 20. junija. 7.3. Sutjesko je število omejeno. MARIJA KAVČIČ Pogreb drage pokojnice bo v torek, 10. junija 1958, ob 16. uri v Stražišču št. 35 na pokopališče v Stražišču pri Kranju. Žalujoči: mož Vinko, sin Tone, hčerka Marica z družino, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Stražišče, Murska Sobota, Novo mesto, Ljubljana, Banja Luka, Žiri, Hobovše, dne 9. junija 1958. 1. ZA SREDNJO TEHNIŠKO TEKSTILNO ŠOLO V KRANJU — tkalski odsek in e 2. ZA SREDNJO TEHNIŠKO TEKSTILNO ŠOLO V KRANJU — oplemenilski odsek. Prošnjo za dodelitev štipendije pošljite uprav podjetja najpozneje do 15. julija 1958. Prošnji priložite naslednje listine: a) prepis zadnjega šolskega spričevala; ,b) potrdilo o vpisu v šolo; c) potrdilo o otroškem dodatku ali potrdilo . o premoženjskem stanju: č) potrdilo, da še ne prejema štipendije. Pfi dodeljevanju štipendije imajo prednost otroci padlih borcev iz NOB in otroci staršev, ki so zaposleni v tem podjetju. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE »SVILA« — MARIBOR. Delavski svet podjetja Mestnih trgovin Postojna sporoča žalostno vest, da je po kratki bolezni umrla klinično preizkušeno KREMO! KRISTINA PERS0LJA Kolikor plačaš — toliko clobdšl Ce hočeš prvovrstno masto kremo, potem zahtevaj ULTTIAGIN-sport kremo. dolgotrajna in požrtvovalna sodelavka ter članica delavskega sveta podjetja Mestnih trgovin Postojna Pogreb bo v torek, dne 10. junija 1958 ob 18. uri v Postojni. Zaslužno delavko bomo ohranili v trajnem spominu. DELAVSKI SVET PODJETJA MESTNIH TRGOVIN POSTOJNA Pege Vam ob stalni uporabi zagotovo odstrani Pegesan krema. — Zahtevajte povsod samo Pege-san! GLEDALIŠČA DRAMA Torek, 10. junija ob 15.30: Miller »Smrt trgovskega potnika«. Dijaški abonma II (Stojišča so v prodaji.) Sreda, 11. junija ob 20: Miller »Smrt trgovskega potnika«. — Abonma D. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Abonente dijaškega abonmaja II. opozarjamo, da ienajo predstavo »Smrt trgovskega potnika« izjemoma danes, ob 15,30. uri Po dolgotrajnem bolehanju nas je nenadoma zapustil naš nadvse ljubljeni skrbni mož, oče, stari oče, tast, brat, svak in stric ' . IGNAC JAN urar Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 10. junija ob 17. uri na pokopališče Pobrežje pri Mariboru. Žalujoči: žena Julijana, sinova Davorin in Stanko, hčere Milena, Silva, Zdenka in Dora, brat Ferdinand, snahi Marija in Dragica, zeti.. Joško, Franc in Metod, vnuk in -Vnukinje, svak, nečaki ter nečakinje. ■ Maribor, Ljubljana, Trbovlje, Juršinci in Zagreb, dne 9. junija 1958. UMRL! SPREJME 6 VAJENCEV za novoustanovljeno •_ Tekstilno: šolo v Mariboru, kjer se bodo teoretično in praktično v treh letih izučili za strojnike tovarniških naprav tekstilne industrije. Pravico do sprejema imajo vsi državljani FLRJ v starosti od 14 do 17 let, ki so uspešno dovršili tri ali štiri razrede gimnazije ali osemletko. Intresenti naj predložijo personalnemu oddelku podjetja: 1. lastnoročno napisano prošnjo kolkovano s 30 din; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. rojstni list (Izpisek); 4. lastnoročno napisan življenjepis. 3579-R OPERA Torek. 10 junija ob 20; Verdi »Othello«. Gostovanje Jožeta Go-stiča. Abonma red C (Vstopnice tudi v prodaji.) Sreda. U. junija ob 20: Wagnei »Večni mornar« Abonma red E (Vstopnice tudi v prodaj!.) Kot zadnjo premiero v sezoni bo uprizorila Opera v nedeljo, 15. junija, Verdijevo »Aido«. ki je najbolj vedi častno in najbcCj pri-ljubljpno operno tlelo mojstra italijanske opere. Ker od zadnje naše »Aide« mineva že petnajsto leto, bodo pri premieri sodelovali pevci, ki prvič pojejo to Verdijevo opero na našem odru. — vstopnice bodo v prodaji od srede. 11 junija od 17. ure dalje. Za vedno nas je zapustila naša ljuba žena, zlata mamica in. teta KRISTINA PUH V zemljo jo bodemo položilli v sredo. 11. junija 1958. na_ mestnem pokopališču na Pobrežju pni Mariboru. Žalujoči družini; Puhova in Sta-lekarjeva ter ostalo sorodstvo. Po kratki bolezni nas je zapustila naša ljuba mamica, sestra, svakinja in stara mama AVGUSTA F AJ GELJ rojena Podgornik, učiteljica v pokoju. Pogreb naše nepozabne je bil v ponedeljek. 9. junija v Sarajevu. Globoko Žalujoči: sinova Ivan-ček in Sašek, hčerka Marica po-poročena Rijavec, sestri Marica in Pavla, snahe Vojka' in Vela, zet Željko, svakinja Terka in svak Albert in vnuki Sarajevo: Beograd Sombor. Zagreb — Ljubljana. ALOJZIJ HROVATIČ Pogreb bo v sredo, 11. junija 1958, ob 16.30 iz Petrcrve mrliške vežice na pokopališče Zale. Žalujoči: žena Elioa, sinova Janez in Lojze ter ostalo sorodstvo. ■ MESTNO GL.ED Al.lSOE ® Ljubljani - Gledališka pasata Torek, 10. Juni.ia ob 20: Nušič »Dr«. Gostovanje v Medvodah Sreda; 11. juni.ia ob 20: Goldoni »Grobijani«. Gostovanje svetovno znane italijanske grupp Cescc Baseggio. Cenjene obiskovalce obveščamo. da bo v sredo. 11. junija, gosto- Vflla svetovna znana italijanska Ljubljana, 9. junija 1958. igra. Ročna dek zelo priljubljena, i samo njihove : Znano je, da potrebujejo mnoge rože posredovanje žuželk pri osemenjevanju. Krilate žuželke prenašajo 8 S& J SLOVENSKI POBOCEVILEC ? 145 ~ 10 romjA 1958 Notranjost cerkve je "bogato okrašena s freskami, ki so jih šele pred kratkim odkrili in obnovili. (Finsko turistično društvo) Nič ni hujlšega za starše kot spoznanje, da so dafli življenje nenormalnemu otroku. Nekateri opazijo to že kmalfu po otrokovem rojstvu, če se na pr. rod,; gluh, drugi pa šele nekaj let pozneje, k.o se pokaže, dia otrok duševno ni normalno razvit, da njegov nemir ali pa pretirani in nerazumljivi strah ni samo posebna lastnost, temveč že tako velika značajska motnja, da je treba poklicati na pomoč zdravnika specialista. Stairši pogosto menijo, da gre le za slab značaj, da otrok noče ubogati, aild da je prelen za učenje in da bodo kaj dosegli z vedno strožjimi kaznimi. Toda s tem samo še stopnjujejo motnje pri otroku. Nazadnje štejejo otroka za nepoboljšljivega ail; zaostalega. Ko ga ne morejo več pošiljati v šolo, mu ne nudijo drugačnega pouka in vzgoje in mu ne dajo možnosti, da bi se priučil kakšnemu poklicu. Dandanes ni več vzrokov za takšno ravnanje. V mnogih deželah, tudi pri nas, so vpeljali posebne metode za vzgojo in šolanje defektne mladine. Pokazalo se je, da je mogoče celo v resnih primerih fizioloških ali psihičnih motenj doseči zadovoljiv razvoj, ki omogoča otroku, da se prilagodi normal- %3SSii» Ig znana umetnost Dandanes je zanimanje za srednjeveško umetnost zelo veliko. V mnogih deželah odkrivajo vedno nove spomenike tega česa. Na Finskem so odkrili več poslikanih cerkva, katerih freske so nastale v XIV.. XV. in XVI. stoletju. Finsko so pokristjanili že v XI. stoletju, toda šele iz XIII. stoletja so spomeniki. ki bi se razlikovali od norveških, švedskih in danskih, po katerih so prihajali na Finsko zapadno-evropski vpliv; francoske. angleške in nemške umetnosti. Bogato stensko slikarstvo se je naito razvijalo dve in pol stoletji; in kaže izrazite domače poteze. N; znano, da bi detajl na Finskem tuji slikarji, zato domnevajo, da so se domač; umetniki učili v tujini in nato doma izoblikoval; svoj lokalni način. Spočetka čisto ornamentalno dvobarvno slikarstvo se je polagoma obogatilo s figuralnimi scenami iz biblije, ki so presajene na domača tla in postopoma vedno bolj barvite. Adam in Eva se sprehajata Po finski pokrajin; in svetniki prihajajo nami življenju, posebno še, če se s tem začne že zgodaj. Priznati je treba, da je med vsemi nalogami za pedagoga najtežavmeje ravno vzgajati zaostalega otroka. Pni tem sploh ne pridejo v poštev metode, ki jih uporabljajo pri normalnem pouku, delati je treba na popolnoma nov način, z metodami, dognanimi na podlagi sodelovanja vzgojiteljev in zdravnikov. V Parizu imajo posebno ustanovo, kjer prihaja to sodelovanje do razveseljivih sadov. Naloga teh zdravnikov im vzgoji-tefljev je zelo težavna, ker sprejemajo v šclo tudi učence, ki so večkratno prizadeti, saj je pri otroku telesna napaka pogosto povezama tud; z duševno. Najbolj pogostne so govorne napake. Razen popolnoma nemih otrok so tudi takšni, k; so le deloma prizadeti, ki lahko izgovarjajo le določene besede, ki jecljajo. So otroci, ki se ne morejo zbrati in sledit; pouku, drugi zopet imajo težave z branjem ati pisanjem. Pr; nekaterih deluje misel počasneje, nekateri pa sploh ne dojemajo smisla besed ali stavkov. Eni so preobčutljivi, premagat; je treba njihove fobije in obsedenosti, drugi so deloma paralizirani ali Pa epdieptičmi. Vsaik otrok je torej primer zase. Nj jih mogoče poučevati in vzgajati -po kakem splošnem merilu, saj se njihove sposobnosti dojemanja in dela zelo razlikuje j o. Po drugi strani je nevarno, da bi bil vas trud šole zaman, ker starši ne poznajo posebnih šolskih metod. Zato otroka po skrbnem pregledu in opazovanju poučujejo sprva čisto individualno, nekaj časa v navzočnosti njegove matere, ki tako spozna, katere Jasnosti njenega otroka je mogoče razviti. Mati bo tako bolje in laže nadomestila vzgojiteljico, ko bo otrok doma. Po določenem času vključijo otroka v skupino šest do osem otrok, a tudi tu se vzgojitelj ukvarja z vsakim otrokom posebej. Ko je otrok postal zaupljiv, se kaj hitro z zanimanjem loteva majhnih opravil, ki se miu zde kot igra. Roču a dela so Pri otrocih zelo priljubljena, ne razvijajo pa samo niihove roč- ne spretnosti, temveč krepijo tud; njiihovo voljo. Po posebnih metodah se pozneje otroci uče računstva, slovnice. zemljepisa, zgodovine in nekaterih praktičnih predmetov. Mnogi imajo posebno veselje z glasbo, dmajto svoj šolski orkester In svojega dirigenta izmed gojencev. Enako je z risanjem, ki odpira otroku široko pod,rqč-je izražanja. Pr; tem jim vzgojitelji puščajo največjo svobodo, da rišejo, kar hočejo in kakor hočejo. Tako rišejo zgolj iz veselja do ustvarjanja oblik in izražanj a z barvami, kar v idil j o ali; si zamišljajo. Pogosto je risanje za otroka način, da se sprosti in uravnovesi. Taik je primer s paraliziran im dečkom, ki je narisal pokrajino, prepleteno po dolgem in počez s samimi cestami in stezami. V tem se je kazala njegova želja, da b; hodil, in z risbo se je nekoliko duševno pomiril. Uspeh taikšndh šol dokazuje, da ne smemo nikoli obupati. Danes pomeni "za mnoge družina veliko olajšanje, če vedo. da morejo tudi defektni otroc; prestopit; im premagati tiste ovire, zaradi katerih so že predolgo morali stati ob strani kot izobčenci. Mučeništvo brezdelja »Za brezdelje nisi nikoli dovolj plačan!« Takšen je pravzaprav izid poskusov, ki so jih opravili v nekem ameriškem laboratoriju. Med študenti so poiskali prostovoljce za brezdelje: zleknjeni na udobnem divanu v mirni in temačni sobi so imeli edino razvedrilo v rednih in ne preobilnih obrokih hrane, s tem so zaslužili skoraj. 10 tisoč din na dan. Vendar so ti poskusi pokazali, da takega življenja ne prenese dolgo miti najrevnejši študent in da se že po 12 urah kažejo prvi znaki čustvenih mcitenj. Zdi se, da nihče ne prenese z ugodjem teden dni takšnega načina življenja. Isti študentje so se rade volje in z največjo vnemo lotili mučnega, dolgočasnega in trikrat slabše plačanega dela, da so le ubežali brezdelju. — Vaš primer je prav zanimiv, radoveden sem, kaj bo pokazala obdukcija! — Štiri sto let stara finska cerkev, ki je tipična za takratno finsko arhitekturo, v bližini vasi Hattula. (Finsko turistično društvo) iz malih lesenih hišic. To sli- končno izpodrezal^ korenine, kairstvo je doseglo že veliko Freske so tedaj večinoma pre-stoipnjo realizma, ko mu je pro— belfil; in j-h ponovno odkrivajo testantizem v 16. stoletju do- šele v zadnjem času. Praktična moda Znano je, kako nevarno je za sprehajajo v svitu žarometa pešce hoditi ponoči po neraz- manekeni. Na dežnih plaščih in svetlijeni cesti. za šoferje mo- jopičih iz umetnega usnja so na tornih vozil je taik človek siko- ovira trnku, pasu pa tudi; hrbtu raj neviden, vidi le temno sen- všiti pasovi svetlikajočega se co, ki se premika po cesti. Prav ma+erialia. Zenskemu svetu je zato imajo prometn; miličniki, predstavilo podjetje model mod-gasilci in tudi vojaki zaščitne nega plašča »Pluvaflex«, k; s manšete ali zavihke, k; se v g^ertjUkajočim. vzorcem ščiti laat-svitu žarometa leskečejo in c,po- pred nevarnostjo in ji je zorij o voznika. To je vsekakor obe°nem v okras. 1 koristno tako za pešce _kot za pri vs6m ^ podjetje v oznake in gotovo si 1« z® mar- sikate,ri med njim; želel, da bi Pobilo na nekaj važnega. Vse bili ponoči vsi pešci svetlikajo- te novosti namreč ^rejene če s-e lučke na cesti. meščanov, ki sejimni Tekstilno podjetje Raytex v treba bati temnih nočnih ulic. Ziirichu je rešilo i to vprašanje Treba bo pa misliti tudi na prav itm-aoiitno: dalo j-e zaščito im leme člco prebivalstvo, ^ na staro znakom nočnih pešcev privlačno ženico, k; si bo raje izbrala moč modne novosti. V izložbe- svetlikajočo se ruto kot pa novi nem oknu velike modne hiše se model dežnega plašča. na svojih krilih in nogah cvetni prah od prašnikov na pestiče. Kar pa je odkril švedski biolog Bertil Kullenberg, presega vse, kar smo doslej vedeli o tem. — Kadar cvetijo na Švedskem zelo razširjene orhideje (imen. Ophrys), se rodijo med divjimi če-belani, vrste gorytov, samo samci. Nato se dogaja vse kot bi orhideje vedele za začasno samstvo potepuškega čebeljega samca in kot da so se odloči-le, spraviti mladega sa-motneža v skušnjavo: Orhideja - čebela r vsej svoji spremenijo se v čebelje zapeljivi lepoti. samice! Enaka oblika, enak videz, enaka barva, enak vonj: vsakdo bi se lahko zmotil — Tako se začne ta ljubezenski roman. Čebelji samec objame tisto, za katero misli, da je njegova naravna družica, in ker po naravi ni ravno zvest, preide po nekaj trenutkih že k naslednji. Tako prenaša cvetni prah ter skrbi za osemenjevanje orhidej vse dotlej, da se pojavijo prave čebele. Takrat preide stvar v naravni tir. nT.O.C BSE RI&--MIJ4 MUSTER« 95. V prelepi jasni noči se je Baree domislil tretje možnosti. Ce Nepeese ni ob pasteh, potem, gotovo prenočuje eni od obeh kolibic, ki ju je bil Pierrot zgradil na svojem lovskem področju. Tekel je neutrudno naprej, čeprav ja bil sneg globok in se je Baree včasih do glave pogreznil vanj. Oddaljeno zavijanje volkov ga ni motilo. 296. Tako je pretekel dobrih petnajst milj in o pri: ' prišel na jaso, kjer je Pierrot zgradil svojo prvo kočo. robu gozda se je ustavil. Več kot minuto je z dvignjeni, :: ušesi prisluškoval, pazljivo ovohaval zrak, gledal in e a k Bilo je vse tiho, iz nizkega dimnika se ni kadilo in e d ir, ekence v koči je bilo temno. 297. Razoračanje je potrlo Bareeja. Zaman je iskal ven dan' Naenkrat je postal utrujen. Zavlekel se je do kolibe. Sneg ja zamedel vrata. Baree je zacvilil. To ni bilo v ' zaskrbljeno, raziskujoče cviljenje. Iz grla so se mu izv. glasovi žalosti in obupa. V snežnem zametu si je izkopa! jamo in v njej predremal ostanek noči. - ... -.|BS = a .. .f ,, ,-r—- ■ . . ' Nekaj časa <=*•■ ni nič zgodilo. Poročnik Woodfinch j6 bil —Ze sin-ci sem vam povedal, da je med vožnjo Larry eden izmed tistih ljudi, ki delajo samo eno stvar naenkrat, in omenil, da sta prišla z juga. Njun avtomobil je imel tablico v tem hipu je polnil svojo pipo s tobakom iz nepremočljive s Flcvde. Lahko pa je bil seveda tudi ukraden.« mošnje, ki je bila velika 'kot majhen predpasnik. Niti drobca -Telefonirali smo v občino Dade na Floridi,« je rekel tobaka ni stresel. Presenečen bi bil, če bi se mu tobak stresel. Woodfinch. -Avtomobil je bil res Vitalov. Registracijska Šte-Bil je počasen metodičen človek. Obleke ni nosil zato, da bi vilka, številka motorja, vse se ujema in je na njegovo ime. se z njo razkazoval, vendar je bila lepo krojena. Ob treh Žive1 j" v Miamiju. Dvakrat je bil aretiran zaradi igralnih popoldne je bil tako gladko obrit, da je bilo videti, kot da se avtomatov. Na Floridi ne marajo, da bi avtomati konkurirali mu sploh ne bi bilo treba briti. Redke lase je imel tako pre- don- -nejšemu hazardu.« Potegnil je dim. -Zakaj pravite, da računano počesane, da so mu pokrivali skoraj vso glavo, je bil avtomobil ukraden?« Prejšnji večer doma sem prišel do zaključka, da bi mu le —Omenil sem samo to možnost. Denar, ki ga je imel Vi tal, s težavo prodal avtomobil ali kar koli drugega, četudi bi ga je bil morda vse, kar je imel. Za takšen avtomobil pa mora potreboval. b-f! človek bogat. Pa še gangster je bil.« V pisarni sta bila še dva detektiva, ki sta bila tudi prejšnji »Frav. Kaj pa Raymond Teacher? večer pri meni doma. Mesnati možakar z ogorkom cigare v -No kaj?« sem vprašal. -Verjetno kak drug gangster. Jaz kotu ust in črnim klobukom na glavi se je pisal Scavuzzo. se ne spoznam na gangsterje. To je vaša zadeva.« Tretji pa je bil nekdo v modri obleki, ki je sedel pri mizi in -Zafrkant,« je zagodrnjal mesnati detektiv Scavuzzo. Sedel je imel pred seboj beležnico in svinčnik. Prejšnji večer je je na eni izmed pisalnih miz, noge so mu bingljale navzdol in sedel z beležnico in svinčnikom pri moji mizi v dnevni sobi. gledal me je postrani. Poročnik Woodfinch je potegnil, kritično pogledal goreči Poročnik Woodfinch ga je na kratko pogledal, nato pa je tobak, nato pa se naposled obrnil k meni. »Torej do sinoči prestavil papirje na mizi; -Rodil se je kot Ravmond Teacher, niste poznali Jasperja Vitala, niti slišali o njem?« je rekel, kot toda imel je tudi druga imena. Wheel Raymond, Wilson Ray, da bi nadaljeval prekinjeni pogovor. Ted Wishingdale. Radoveden^ sem, kako si je izmislil ta Wi- »Koga?« Ko sem že odgovoril, sem spoznal, da je priča- shingdale. Gangster. V zadnjih desetih letih je preživel vec koval od mene »ne« ali -da«, s čimer bi se ujel v past. čass c ječi kot pt 'zven nje. Telesni napadi, ukradeni avto- » Jasperja Vitala, moškega, ki je bil umorjen v vaši garaži, mobili, ropi. Človek bi bil mislil, da bo umrl s kroglo v možga-V denarnici je imel posetnico, in kakih tisoč sedem sto dolarjev nih, pa ga je povozil avtomobil, kot katerega koli uglednega gotovine. To je bilo njegovo pravo ime. Brooklynska policija državljana. Ali imate kaj pripomniti, gospod Breen?« ga je imela že zapisanega. Pred šestimi leti je bil aretiran, ker Segel sem z roko in ugasil cigareto v poročnikovem pepel- je —niziral loterijo na izmišljene številke. Ni hotel plačati niku. Vsi ^trije so me mirno opazovali, niti tistega odstotka, ki ga dobijo srečni dobitniki. Ni bil pošten -Sinoči sem vam povedal vse, kar vem,« sem rekel, tat. Obsojen je bil na deset mesecev. Ko je prišel iz ječe, ga -No, poglejmo.« Woodfinch se je naslonil nazaj. -Začeli v Brooklynu nismo videli več, dokler se sinoči ni pojavilo bomo z Vitalom, ki vam ponuja pet sto dolarjev za kovček, njegovo truplo.« Denar ie imel v denarnici. Zakaj ga niste vzeli?« -.T-Uj jugu.« sem rekel. »Zato, ker kovček ni bil moj.« Woodfinch je prijel pipo z obema rokama, »Kako pa veste _ -Ste prepričani, da niste pogledali, kaj je v kovčku?« to, ~ . ga niste poznali? »Bil Je zaklenjen.« »Pet sto dolarjev je mnogo denarja. Vsaj zame. Pa verjetno tudi za prodajalca avtomobilov.« Vzel sem iz žepa cigareto. Bal sem se, da se mi bodo od jeze začele tresti roke. »Razumem, da oba gangsterja, Jasper Vital in Larry, nista mogla verjeti, da je lahko človek pošten. Morda tudi vi kot policaj ne morete verjeti tega.« »Ce je kaka zgodba zanič, je pač zanič,« je komentiral Scavuzzo s svoje mize. »Molči,« mu je mirno rekel Woodfinch. »V redu, gospod Breen. Niste vedeli, kaj je v kovčku. Toda ko vam je Vital ponudil pet sto dolarjev, ste vedeli, da je vreden še mnogo več. Odločili ste se, da ga boste obdržali.« »Zato, ker kovček ni bilo moj. Zato ga nisem prodal.« »Nato so vam pomolili pod nos pištolo, pa ga še vedno niste dali. Kaj je z vami? Ali boste rekli, da ste tako pošteni, da bi se pustili ubiti?« »Vrgel sem bil ključ proč,« sem rekel. »Morali bi ga iskati po travi in Esther bi nas videla in prišla ven. Nisem pa seveda hotel iti v hišo, da bi vzel drugi ključ od Esther.« »Zakaj se pa onadva nista spomnila, da bi šla v hišo po ključ?« »Saj sem vam že povedal. Jasper Vital ni hotel, da bi bila vmešana Esther.« Scavuzzo se je posmehnil. »Kaj pa je Jasperja Vitala brigala tuja ženska?« je vprašal Woodfinch. »Kako pa naj jaz vem. Morda je bil gentleman. Razen tega pa je mislil, da bo dobil od mene kake podatke. Ce bi prisilil Esther, da bi mu dala ključ, bi moral odpeljati s seboj tudi njo. To pa ni bilo potrebno.« Pipa mu je ugasnila. Poročnik Woodfinch je stlačil pepel s prstom, nato pa držal k pipi prižgano vžigalico, dokler ni bil zadovoljen. Nič se mu ni mudilo. Vsi smo ga čakali. »Kaj pa ste vi vedeli, da bi onadva hotela zvedeti?« je vprašal in se spet naslonil nazaj. -Zmotila sta Mislila sta, da kaj vem.« -^kaj pa sta to mislila?«