168. številka
Ljubljana, v ponedeljek 27. julija.
XXIV. leto, 1891.
Izhaja vsak dan *ve*er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za ivitroslfl r sk e dežele -sa vse leto 10 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jede« mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bržz pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr, za Mrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za» oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat.tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Uprav nifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Francosko brodovje v Kronstadtu.
Kakor so se obračale pred malo dnevi oči evropskih diplomatov in Časnikarjev v London, kjer so se vršile hrupne slavnosti na čast posetu nemškega cesarja Viljema, tako se godi zdaj v Kronstadtu. Pripisovala se je velika politička važnost posetu nemSkega cesarja, bolj vročekrvni politiki hoteli so celo vedeti, da je Angleška že kar pridobljena za trojno zvezo, katera bi z istinitim pristopom Anglije in nje mogočnega brodovja pridobila neizmerno veliko. A pokazalo se je kmalu, da hladni sinovi Albioaa nikakor neso tako nagli, da uspeh potovanja nikakor ni tako gotov in sijajen, kakor bi to bili radi imeli v prvem hipu nemški listi, ki so se že zibali v najfantastičnejih nadah. Govorili amo o tem že obširneje, zato nam ne preostaja ničesar več dodati. Stvar je po večjem taka, kakor smo jo razložili, naj trdijo nemški listi karkoli jim drago.
Dogodki, ki so se vršili te dni v Kronstadtu, imajo svetovno-važen pomen. Će so danes obrnjene vse oči na močno rusko trdnjavo, kjer ata se bratila ne samo moroarstvo francosko in rusko, nego tako rekoč narod ruski in francoski, je to povsem naravno. Trudili so se sicer nekateri listi, mej njimi posebno nemški in tudi nekateri angleški, da poset francoskega brodovja nema tolikega pomena, da se od oficijelne strani ruske niti ne želi, da bi imel značaj političnu manifestacijo. Neki angleški list trdil je celo, da car francoskih častnikov ne bode vsprejel. Ko pa se je proglasil oficijelni program slavnoBti, katerega smo prijavili tudi mi, morali so utihniti vsi ti glaBovi. Ta program je tako jasen, da mu ni treba nobenega oficijoznega komentara. Položaj bo je zopet nekoliko razjasnil, približanje Francoske in Rusije storilo je zopet važen korak naprej in dnevi Kronstadtski utegnejo postati jako znameniti.
Kar je dozdaj se kazalo v nekako meglenih, nejasnih obrisih, to dobiva od dne do dne jasneje lice, vedno bolje se kaže, da mej Rusijo in Francosko se plete vez, katera navzlic veliki različnosti vladne oblike vender utegne združiti obe državi, ker je toliko in tako vitalnih skupnih interesov v vna-nji politiki, ki ju silita v skupno postopanje. Najbolje seveda bode čutila v prvi vrsti to Nemčija,
katera si prizadeva na vse mogoče načine zavarovati se na vbo strani.
Le strah pred Francosko, kateri bi se utegnila pridružiti Rusija in tako spraviti Nemčijo mej dva ognja, kakor je ona spravila Avstrijo 1. 1859., rodil je zvezo njeno z Avstro-Ogerako, kateri se je pozneje pridružila tudi Italija. A Nemčija se tudi v tej zvezi še ne čuti dovolj varno in močno, začela je raztezati svoje mreže tudi po druzih državah, kakor to dokazujejo vedna potovanja nemškega cesarja, posebno njegovo zadnje potovanje v London, da pridobi Angleško za trojno zvezo.
Do zadnjega časa prizadevala si je Nemčija na vse mogoče načine ohraniti Bi prijateljstvo Rusije, na katero sta toliko važnost pokladala pokojni stari cesar Viljem in pa Đismarck. A zaman je bilo dvakratno potovanje cesarja Viljelma v Peterburg, razmere mej Rusijo postajale so od dne do dne hladneje in zadnji dnevi KronstadtBki utegnejo zadeti kakor mrzel curek že itak prav slabo tleče Btaro prijateljstvo mej Nemčijo in Rusijo.
Radovedni smo, kako se bode izražalo o tem severnonemško časopisje. Gotovo je, da z dogodki Kronstadtskimi zgineva s političnega obzorja stoletno debelo prijateljstvo mej Rusijo in Prusko-Nemško, kake bodo pa posledice temu, to je zdaj težko povedati. Da si je Nemčija bila zvesta veli-cega pomena tega kritičnega momenta, dokaz temu, da je skušala odvrniti ga, kar je bilo le v njeni moči. Danes skoraj se sme reči, da prijateljstvo Rusije in Nemčije bilo je pokopano v Kronstadtu, kjer so se tako sijajno slavili francoski gostje.
Vsa prizadevanja starega Bismarcka, dokler je imel še vso moč v svoji roki, neso pripomogla dosti, da bi se ogrele vedno hladneje poBtajajoče razmere mej obema državama, katere je družilo Btaro prijateljstvo njih vladarskih hiš. Rusija ostala je navzlic vsem laskavim vabilom v svoji prostovoljni osamljenosti in si pridržala prosto roko na vse Btrani. Tudi pozneje, ko je nastala zarad Bolgarije napetost mej Avstro-Ogersko in Rusijo, neso se spremenili odnošaji proti Nemški in Oismarck šel je v neprostovoljni pokoj, ne da bi bil dosegel svoj namen. Nadomestoval ga je mladi nemški cesar sam, a tudi on ni dosegel dosti več, akopram je potoval dvakrat v Peterburg.
Tolažili so se vender v Nemčiji s tem, da, akopram razmere mej Nemčijo in mej Rusijo neso več hotele postati intimne, kakor so bile prejšnje čaBe. vender to ne bode imelo nikakoršnih koristij za Francosko. Bismarck vedel je stvar tako zasukati, da prijateljstvo mej Rusijo in Francijo ni storilo znatnega napredka, vsaj kakor se je kazalo pred svetom.
Pač pa se ni dalo prikrivati, da je na tibem to prijateljstvo se razvijalo vedno bolj in bolj, vender sta bila zadovoljna Bismarck in pa Nemčija, da je to prijateljstvo bilo le nekako bolj aka-demično in ni imelo trdneje diplomatične oblike. Cesar Viljelm s bvojo nervozno politiko sme si šteti to v svojo zaslugo, da je neizmerno pospešil razvoj tega perečega uprašanja, da se je dognala stvar tako daleč, da se je dovršilo formalno in slovesno priznanje rusko-francoske alijance interesov. Kaj tacega se v Berolinu ni pričakovalo, akopram je bilo VBemu BVetn znano, da se bode to zgodilo prej ali slej.
Po udeležbi oficijelnih ruskih krogov pri slav-nostih v KronBtadtu ni več dvomiti o veliki važnoBti, katero je pripisovati tem slavnostim. V Nemcih se morda tudi Še zdaj ne bode imelo moraličnega poguma priznatr.politično važnost tega dogodka, spe-cijelno za Nemčijo. Spremenil se je temeljito položaj, kateri je bil dosedaj mej Nemčijo, Rusijo in Francijo. Nemčija zgubila je mogočno zaslombo, na katero se je opirala stoletja, po kateri je dosogla nečuvene uspehe svoje na bojnem polji, ker se je vedela varno. Stoletno prijateljstvo Prusko-Nemške in Ruske potopilo se je morda za vekomaj v valovih morskih pri Kronstadtu mej gromenjem topov francoskih in ruskih, naznanjujočih, da se pričenja nova doba v konatelaciji evropskih velesil, da Francoska ne stoji več osamljena, da velika severna država izraža tudi oficijelno svoje prijateljstvo z republiko Francosko. V tem baš tiči veliki pomen slavuostij Kronstadtskih, o katerih smo že govorili in bodemo še govorili na drugem mestu.
Gotovo je, da ima poset francoskega brodovja in način, kako je bilo vsprejeto neizmerno veliko važnost, naj si tudi skušajo zanikati jo nekateri organi javnega mnenja.
LISTEK.
Igrača.
(Novela E. Krasilj n i k o v o, provel Vojsk ar.) I.
— Ste li slišali, da se je Čuvašev ustrelil . . .
— Da, da, res! Popolnoma neverojetna novica! Nameraval sem iti pozdravit ga, a treba bode iti k pogrebu.
— Kar neverojetno? Pomislite: videl sem ga predvčerašnjim, tri in dvajsetega, a kar čudil sem Be: bil je tako vesel, da sem ga celo uprašal, mu ni li kdo že prej povedal, da gotovo priigra 1. ja-januvarja dvesto tisoč. Peter se je zasmejal in odgovoril: aše boljše nego to", in glej: drugi dan — kroglo v glavo.
— A kdo ve\ morda je imenoval to boljše.
— Kaj še, ni mogoče! Uzrokov ni bilo ni-kakih — le zmešal se je.
— Pravijo, da je prišla madame Čuvašev akoro ob pamet — tako je ljubila Petra.
— Je li res, da je nameraval oženiti se?
— Popolnoma res — s Hazarovo. Ona je neka daljna sorodnica Ouvaševih.
— Pojdite no — a meni so rekli, da se je ustrelil Peter radi ljubezni.
— Radi katere pa?
— Ne prezirajte tega kar tako ... saj veste: Gherchez la femme. Lahke je možno, da je bilo tudi tu kaj jednakoga.
— V vsakem slučaji je ravnal brezpametno. Je li na svetu le jedna ženska, radi katere bi se moral ustreliti mlad človek v njegovem položenji, in še na tako neslan, nepriličen način.
— Kako pa ?
— Prosim: gosti so jeli shajati se k njim na božičnico, in hkratu tak skandal — ali ni mogel počakati l
— Ali je pa res, da so našli zraven njega neki portret?
— Oni, kateri je visel nad njegovo posteljo ?
— To je bila slika . . . Peter sam je pravil! Tako je razsojevala [tovaršija mladeničev, bivših tovarišev, samomorilca.
Slučaj je bil rei poseben in čuden: mlad, lep in zdrav človek, a prekrasnim položen jem v
društvu in dasi z nekoliko razrušenim premoženjem, katero bi pa mogel popraviti z ugodno ženitvo, končuje se s strelom samokresa, ne da bi kaj rekel ali napisal v objasnenje tega prestopka, kateri je spravil v gorje vso njegovo družino.
O tej žalostni novici govorilo se je mnogo sredi krožka ljudi j, kateri so poznali Cuvaševe, dokler se ni pozabila, kakor se pozabi vse na svetu; razlagali so jo različno, a do resnice neso prišli . . . Sicer je pa bila ta resnica taka, da je mogla razlagati ne samo ta čudni samomor, ampak tudi pripraviti mnoge, ki so dolžili Čuvaševa neusmiljeno malodušja, da so ga pomilovali globoko.
II.
Bilo je prve dni septembra. Jesen je bila prekrasna. Nebo je bilo tako čisto in sinje solnce je grelo tako toplo, da je bilo možno motiti se in zmatrati september julijem, ako bi ne bilo rudeč-kastega in rujavegn listja.
Neglede na to lepo vreme, začelo se jo v mestu že marljivo jesensko življenje. Po ulicah vrstili so se vozovi, naloženi z opravo prebivalcev, kateri so se vračali z dežele v zimsko stanovanje; hiteli so s knjigami in torbami učenci in učenke
Politični razgled.
Y 4» H;* u H' «l€"ž**le.
V Ljubljani, 27. julija. /* liolienrvartovcga kluba. Nekateri nižjeavstnjski klerikalci, katerih ne zadovoljuje delovanje Hohenvvartovega kluba, zasnovali so misel, ustanoviti poseben klub nemških klerikalnih poslancev pod vodstvom Črnega kneza Liech-tensteina. Ta načrt pa ni našel milosti merodajnih voditeljev nemških klerikalcev, kateri dobro vedo, da bi njihova stranka izgubila še oni upliv in ono veljavo, ki }o ima zdaj, ko jo podpirajo in z občudovanja vrednim samozatajenjem zagovarjajo ostali člani Iloheuvvart.ovega kluba, pogostoma na škodo svojega naroda, kukor 11. pr. naši slovenski državni poslanci, katerih je v Ilohenvvarhrvem klubu toliko treba, kakor Policija v „kredu".
Afera Uyron-Uzelac.
Dogodbe za časa zadniega bivanja cesarja na Reki se vedno bolj razjasnjujejo Doguano je zdaj, da je uie.stn •. policija pošiljala navlašč neresnična poročila v Budimpešto, na podlagi katerih je hrabri gospodine Ugron stavil ono čudno interpelacijo do ministerskega. predsednika, katera je vzbudila — prav po nepotrebnem — toliko hrupa, kajti ko bi liadjari mogli izvršiti vse to, kar bi radi, potem bi bila vsa evropska konstelacija bistveno različna od sedanje. Ugronova Interpelacija ni imela drugega upliva, nego da je pogumnega Mtuljura pozval ua dvoboj Btotnik UzelaC, katerega je bil Ugron v Bvoji interpelaciji osobuo razžalil. Ugron sklical je posebno parlamerrsko komisijo ter pronil, na| ona razsodi, je li on dolžan dati stotniku U/elcu zahtevanega zadoščenja ali ne. Komisija jo izrekla, da on tega ni dolžan, ker jo svoje nesramne besede govoril na mestu, kjer sine vsak Mad;ar psovati, kakor ga je volja — v ogefski poslanski zbornici. FJielaC vrnil se je po tej foruielni odklonitvi na Reko. a njegov polkovnik odpeljal se je naravnost pred cesarja, da mu poroča o vgdh dogodkih na Reki v obče in o stotniku Uzelcu napose. Častniki prizadetega Jelinčičevega polk izjavili so tudi. da se bodo vsi odpovedali častništvu, ako 1> polkovniku ne bilo mogoče prepričati Nj. Veličanstvo o neresničnosti madjarskih natolcevanj.
Tudi v madjarski zbornici vzbudil je ta poziv na dvoboj veliko zanimanje in poBlanec Beiithv iuter-peloval je zaradi tega uuuisterskega predsednika grofa Szapurvia, kateri je v svojem odgovoru po-uderjal imuniteto poslaucev, a mimo tega tudi na-glaŠal, naj poslanci te pn-dpravice ne zlorabljajo. Bltftttvjeva interpelacija izročila se je potem imuni-ietuemu odseka.
*riiniaje države.
/•"rtrueosko brodor/e v Kronstarlfu.
Banketa, katerega je priredil francoski veleposlanik v Čast lrancoHke mornarice, udeležilo se je blizu 50 oRob. mej temi so bili general-admiral veliki knez Aleknij, admiral Gervais, poveljniki francoskih ladij, in ruski ministri. Francoski veleposlanik Laboul&va n&pil |e ruskem carju, veliki kuez Aleksij predsedniku francoske republike Carnotu in hrabri francoski mornarici
Fraueoske vojaške pviprave. V Parizu posvetoval se je ministerski avet o obsežnih predlogih Brissonovih tičočih Be pomno žitve francoske. Minister mornarice, Barbev, kriti-koval je te predlogo jako temeljito, dokazuje, da bi te novote prouzročile troškov vsaj 15—25 mil. frankov, a da bi po Rrissonu predlagane „leteče eskadre" v vojski ne bile tiste koristi, kakor .se to dozdeva predlagatelju. Minister izrekel se je odločno proti stavljenim predlogom, a ministerski svet odložil je
različnih učnih zavodov; izvenmestne zabave so se končevale, a mestna in gledališča so že odprla Bvoja gostoljubna vrata.
Nekega krasnega dne poznega poletja sedel je v A!eksandr.)vskem vrtu na klopi, stoječi na ovinku v glavni drevored, razprostirajoči se zraven admiralskega poslopja, krasen in jako lepo oblečen mladenič. Sede! je sklonjen, podprl podbradak s »rebrno kapico svoje palice in razmišljen gledal mimo bodeče. Tega mladeniča imenovali ho Petra Kiriloviča Čuvafteva. V tem trenutku bil je v nekoliko neugodnem položenji.
Uzrok je bil ta, da se je vračala ta dan njegova družina iz Peterhofa v mesto, a ker Peter Ki-rilovič ni mogel trpeti pri tem navadnega nereda, bil je navadno ves čas z doma.
Ouvašev je bil že v svoji službi, a tu ni bilo prav nobednega dela — ni bilo ni načolništva, ni souradntkov, vse je bilo še po poletnem, in zato je odšel tudi on in sedel sedaj tu, premišljuje, kam bi šel kosit in kje bi preživel ostali dan.
Mislilo bi se, da rešitev jiodobnega prašanja bi ne moglo biti težko mladeniču v položenji Čuvaše va. kateri je imel toliko znanstva in tako dobra sredaLva, a to ni bilo povsem tako.      (Dalje prib.)
konečno sklepanje o njih do prihodnje seje. — V znano zadevo zaradi prodaje tajnosti, kako ae izdeluje melinit, zapleten je tudi general Ladvocat, kateri je po vojnega  ministra ukazu poklican na
odgovor pred posebno preiskovalno komisijo. Italijanske finance.
Slabo stanje italijanskih financ se nikakor ne da prikriti, naj v Rimu pisarijo, karkoli jim drago. VKuni organ „Opinione" poroča, da se je finančni minister Luzzati končno dogovoril s svojimi mini Bterskimi kolegi v sklenjenih prihranitvah. Le te prihranitve so baje toli obs-žne, da bode mogoče doseči ravnotežje v budgetu za leto 1892/93, a tudi v budgetu za leto 1891/92 odpali bodo nekateri jako veliki izdatki. — Ministerski svet sklepal je potem tudi o Rudinijevih predlogih o reformah socijalno-ekonomskih in adminisrativnih uredb, o katerih pa še ni prišlo v javnost nič natančnega. — S temi sklepi izgotovljen je ves program, s katerim se hoče ministerstvo predstaviti zbornici. Humanija.
Romunija je jako čudna država in kar se o njej čuje, ni baš ugodno zanjo. Politiško življenje je ondu bolj razvito nego kjerkoli drugod in raz jeda vse tako, da ni moči misliti na reforme, katerih je dežela potrebna. Mimsterstva se ondu menjajo tako hitro, da kateri minister niti vseh svojih uradnikov ni videl, ko je že prisiljen odstopiti. Tudi sedanji ministerski predsednik Catargiu nima baš veselega življenja, vzlic temu, da so zdaj za druge evropske mogotce počitki. General Florescu in gospod Vernescu sta ministerskega predsednika najhujša nasprotuika in mu delata mnogo preglavice. Čuditi se temu ui, kajti delj časa sem ni politika kraljestva v soglasji z želio narodovo. Narod ru-munski simpatizuje I Rusijo, katero je zahvaliti, da je država neodvisna, a kralj Carolus neče brzdati svojega nemškega mišljenja ter si prizadeva na vso moč, spraviti Rumunijo v Rusiji neprijazen tir. Odtod izvira tudi najnovejša sprava z Avstro-ogersko. Kakor znano, vodila je Rumuniio proti svoji sosedinji več let hudo carinsko borbo; zdaj namah je ustavila to borbo in začela so se pogajanja za trgovinsko pogodbo, katera bode izvestuo takšna, kakor je bila zadnja: Ru muni ji na škode, Ogerski pa na korist. Kralj Carol bode skrbel za potrebno večino v narodni zbornici, a v zahvalo bode vsprejet v trojno zvezo.
Socijalixem v nemški vojski.
Nemški vojaški krogi belijo si že dolgo časa glavo, kako bi bilo mogoče omejiti vedno večjo Bocijalnodemokratsko agitacijo mej vojsko. Kar bo storili doslej, je bilo vse zaman. Poostrili so disciplino, uplivali na vse mogoče načine na vojaka, a vzlic temu ima socijalnodemokratska stranka mej vojaki toliko privržencev, da ho začeli že celo stari in izkušeni vojskovodje dvojiti v zanesljivosti toli slavljene nemške vojske.
1» Luksemburga.
Vojvoda Nassauski, kateri je podedoval po ranjkem kralju holandskem prestol luksemburški, naselil se je zdaj definitivno v novi svoji državici. Dne 23 t. m. vršil se je slovesni uhod v stolno mesto Luksemburg z velikim sijajem. Z nadvojvolu prišla sta tudi njega soproga in prestolonaslednik. Narod vBprejel je novega svojega vladarja z velikim oduševljenjem. Mestni župan pozdravil je nadvojvode pri mestni meji. Navzočni so bili tudi vsi di-plomatje. Nadvojvoda odgovoril je županu jako srčuo ter poudarjal, da bode, dokler mu je živeti, branil in ščitil svobodo in nezavisnost države. — Ta slovesna izjava ovrgla je vse kombinacije, katere so delali s posebno slastjo nemški časopisi.
Angleška vojaška disciplina. Kakor znano, je angleška vojska, kar se dostaje discipline, zelo slabo izvežbana in vojaki delajo strajke baš ko rijakarski hlapci. Te dni vršil se je zopet tak strajk. Dve kompaniji nista bili zadovoljni z vedenjem svojih častnikov ter se branili iti k vežbanju. Polkovnik je vBled tega nekatere glavnih kričačev obsodil v lOdnevui zapor, kar je pa vse druge toli razdražilo, da so zabili sobna vrata in se branili odpreti. Častniki, ne vedoč si pomoči, poročali so o tej stvari poveljujočemu generalu, kateri je moral Bam priti, da utolaži jezne vojake, kar se mu je naposled posrečilo pod pogojem, da se bode ustreglo vsem zahtevam vojakov.
Kameli.
Irska narodna liga imela je te dni veliko svojo skupščino, kateri je predsedoval Parnell. Kakor se lovj utapljajoč ho človek za peno, tako si prizadeva Parnell na vse mogoče in nemogoče načine priti zopet do veljave. Skupščini narodue lige razvil je novi svoj program, katerega je Brneti imenovati jako radikalnim. Parnell zahteva temeljito prenaredbo agrarnih zakonov, občno volilno pravico in zakonsko določitev, da morajo veleposestniki pregnanmi svojim zakupnikom zopet dati v najem odvzeta zemljišča. — Skupščina jo tudi sklenila podpirati novi predlog irskega namestnika Balfoura, ki je nekaka modifikacija Horaerula.
Dopisi.
% Vrhnike 17. julija. [Izv. dop.] V sobotni številki »Slovenskega Naroda", št. 167, nahaja se
dopis iz Borovnice, v katerem se kritikuje postopanje gospodov poslancev Kluna in Povšeta v zadevi interpelacije zaradi tako imenovanega „Štampeto-vega mostu" na južni železnici mej postajama Bo-rovnica-Logatec, ter ob jednem napada gospoda, kateri so je potrudil, da ae v okom pride preteči nevarnosti pri tem mostu.
Kratke misli mnogih besedij dotičnoga dopisa ao le-te, da je 21. t. m. komisija generalne inspekcije južne železnice preiskavala ta most ter se izrekla, „da potnikom ne preti nikaka nevarnost". No moremo trditi, jo-li to istina ali ne, ker nam izjava dotične komisije ni pristopna, vender bi bilo neodpustljivo, ako bi se nadalje prikrivalo stanje dotičnoga mostu. — Gospod, kateri 86 je intereso-val za to zadevo, ni to le kar tako „iz kljuke snel". Ljudstvo, katero hodi pod omenjenim mostom v gozd, govorilo je že nekaj let sem: »Štampetov most leze narazen". Vsled tega šel je dotični gospod pregledati, jeli kaj podlage tej govorici. Ker pa sam ni veščak, naprosil je veščaka-inženirja, da ga spremi ter izreče svoje mnenje. Gospod inženir je to svojo nalogo izvršil ter izdelal poročilo in na podlagi tega poročila je gospod državni poslanec Povše interpe-loval gospoda ministra. Da pa stvar ui tako nedolžna, kakor jo gospod dopisnik slika, bodi tu pojašnjeno, da „Stampetov mostu res uareja na pogled od daleč ugoden utis monumentalne stavbe; ako ae mu pa približa, opazi se takoj, da je ta monumentalnost le navidezna. Res so stebri iz rezanega kamenja, toda to kamenje ni postavljeno po zidarskih pravilih, ker se ne veže s sredino, katera, žal, tudi ni solidna, marveč obstoji le iz grušče, torej je lupina z gnilim jedrom. — Kake posledice mora to imeti, razvidi se lahko od tod, da so se rezani kameni stebra na nekaterih krajih prelomili. Na taki nedostatni podlagi je izvršeno obokanje debelo 2 */■ opeke. Ta obok pa ne nareja več ugodnega utiša. Ne treba biti veščak, da takoj opazi, kako se to drobi, kako se razpokline širijo na vse strani, akopram se spodaj zamazujejo s cementom. Tu ee ne opazuje le to, kar Nemci pravijo „Schaarentrenuung", marveč je opeka prelomljena ter se kažejo razpoke čez 5 cm široke, kar je vse le posledica slabega prvotnega dela.
Obok sam na sebi je že slab. Misliti bi se moralo, da je gotovo nad tem obokom še kaj dru-zega narejeno, kar bi povišalo trdnost vse stavbe, ali, žal, tudi tega ni. Od strani se pač opazi, da je mej oboki na stebrih napravljen parapetni zid iz rezanega kamenja, kateri pa ne sega dalje v mostove debelino, kakor za debelost kamnovo. Vse drugo je zopet napolnjeno z gruščem, na katerem potem leže pragi („švelerji"). Pri tacih stavbah je neobhodno potrebno skrbeti za odtok vode. Pri tem mostu išče se pa zaman tacih odtokov. Vsa voda atmosferska zgine v mostovi masi ter si išče odtoka, kjer si more in razganja vsled zmrzline po zimi obok na vse strani. Razkrušpne opeke je vedno vse polno pod mostom in bi je bilo še mnogo več, ko bi nekaterniki ne porabljevali ugodne prilike pobirati kosce opeke za svoje stavbene potrebe. Tudi vodstvo železnice je moralo prevideti, da je stavba jako slaba, ker se vedno popravlja. Pri tacih prilikah opazilo se je ravno, iz Česa sredina mostu obstoji. Kajti, ko se je grušč odstranil do opekuega oboka, opazile so se v tem razpoke do 20 cm široke.   Sigurno dobro znamenje za solidnost!
Pa tudi parapetni zidovi naveličali so se stati vertikalno ter so silili navzdol. Da se to prepreči vsaj za nekaj čaBa, udele so se železne cevi, katere vežejo oba nasprotna zidova; nagnjene kamenite plošče so se pa na nekaterih krajih do 15 cm na debelem odklesale, da bi bila le zunanja oblika brez madeža. A tega ni mogoče več doseči. Površje pa-rapetnega zidu se je na več krajih tako znižalo, da znaša v sredini cele dolžine na najnevarnejem mestu nad 45 cm, kar sigurno varnost ne pospešuje. Sicer pa dopisuik iz Borovnice sam navaja, da „krepki in čvrsti zidarji" vsako leto popravljajo ,ta ali oni most". No, mora že potrebro biti, samo da bi se to popravljanje jedenkrat temeljito zvršilo, ne pa kakor do sedaj, ko ti „čvrsti zidarji" oboke od zdelaj gori popravljajo, ker ni moči opek v gorenji 2 plasti udeleževati, udevajo se le v spodnjo plast in potem lepo zamažejo. — Sredina pa ostane piškava, kakor je bila.
Iz radovljiškega okraja 26. julija [Izv. dop.] Okrajna učiteljska konferencija za ta okraj vršila se je dne 22. julija na Bledu. Ob navzočnosti vseh učiteljev in učiteljic otvoril je g. c. kr. okrajni
šolski nadzornik Jakob Aljaž zborovanje ter poročal o Šolstvu tega okraja. — V toplih besedah poslovil ae je zajedno od učiteljstva, meneč, da je bil po obilici raznih stanovskih opravil prisiljen odložiti posel nadzornika.
Svoje referate so v občo zadovoljnost rešili gospodje Podkrajšek, Rihtaršič in Žirovnik ter gospica K. Drolova. V deželno učiteljsko konferencijo sta bila delegatom voljena gospoda Bernard in Eovžca. — V stalni odbor so bili voljeni gospodje Kovžca, Podkrajšek, Rozman in Turk, v knjižnični odbor pa gospodje Pianecki, Podkrajšek, Rozman, Simon in Turk.
Po završenem zborovanji bil je v izrednem občnem zboru učiteljskega društva za radovljiški okraj častnim članom tega društva izvoljen gospod Jakob Aljaž.
Društveni predsednik, gospod Marko Kovžca utemeljeval je ta predlog z živimi besedami, poudarjajoč zasluge, katere si je pridobil gospod Jakob Aljaž za društvo, kakor tudi za šolstvo celega okraja. —
Domače stvari.
— (Dnevni red) seji občinskega sveta Ljubljanskega v torek dne 28. julija 1891. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Vodovodnega direktorija poročim a) o načrtu pogodbe s c. in kr. vojaškim erarjcm glede oddaje vode za Šentpetersko vojašnico, vojaško bolnico in oskrbljevalno skladišče; b) o pogojih glede oddaje vode iz mestnega vodovoda c. kr. glavni tobačni tovarni in c kr. jetnišnici na Gradu. III. Poročilo mestnega magistrata glede stavbinske črte za novo ograjo pri Vollheimovem vrtu poleg Lattermanovega drevoreda. IV. Finančnega odseka poročilo a) o proračunu mestnega loterijskega posojila in mestne klavnice za 1891. leto; b) o računskih zaključkih mestne občine za 1890. leto. V. Policijskega odseka poročilo o računih za zdravila mestnim ubogim 1890. leta. VI. Personalnega in pravnega odseka poročilo a) o odpovedi gosp. občinskega svetovalca župnika Ivana Rozmana; b) o c. kr. poštnega in telegrafskega ravnateljstva Tržaškega dopisu glede trase za telefonsko zvezo mej Dunajem in Trstom ; c) o C. kr. kmetijske družbe kranjske dopisu glede izvolitve dveh članov v glavni odbor za stopetin-dvajsetletnično družbinsko razstavo ; č) o načrtu kupne pogodbe za Igrišče; d) o personalijah.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) do-poslal je gospod F r. Jagodic iz Novega mesta 14 gld. s pristavkom : „Poslana vsotica nabrala se je povodom goda naših slavnih slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda mej tukajšnjimi rodoljubi, v svesti si blagega namena družbe sv. Cirila in Metoda ter nje pomena za šolstvo in vzgojo;slovenskega naroda." — Na tej versko-narodni zavesti in lepem daru: Presrčna hvala!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Poštni na d direktor g. K. Pokom y) ▼ Trstu šel je 26. t. m. za več mesecev na dopust. Za čas njegove odsotnosti prevzel je vodstvo c. kr. poštno in brzojavne direkcije v Trstu gosp. C. kr. poštni nadkomisar g. A. Katoliška.
— (Glas iz občinstva.) Prijatelj nam piše: Šetalci, ki hodijo zjutraj na Rožnik, na Dre-nikov vrh, v Švicarijo in druga v tem kraji ležeča sprehajališča, imajo mnogokrat priliko prepričati se kako „po domače" se ravna v nekaterih novih hišah od MaliČevega vogla gori naprej in tudi v neki postranski ulici glede čiščenja sob in preprog. Že marsikomu priletel je} kak spomin v podobi raznovrstnih ostankov ali pa debel prah na glavo ali iz hišnih vež pod noge. Ker smo preverjeni, da baš v tem kraji mesta stanuje le bolj „nobel" gospoda, se to godi gotovo brez nje vednosti. Dobro pa bi bilo, če bi semtertja kak redar malo pogledal tja in preprečil take manipulacije, ki nikakor neso prijetne dotičnim šetalcem.Ce bi ta opazka ne dosegla svojega namena, govorili bodemo jasneje.
— (Vreme.) Letos pač ni podobno, da smo v pasjih dneh. Pri hladnem vremenu, ki je prava izjema v tem času, vidimo celo po dnevu o sv. Jakobu moške hoditi v vrhnih suknjak po mestu. Nehote prihaja nam na misel star kuplet iz »Lumpaci-Vagabunda" v katerem je nekdaj „šoštar" prepeval, da „solnce tud' ob moč prišlo vso je, o svetem Jakobu nič več ne žge". — Tudi od drugod se nam poroča, da ao bile pretekli teden nevihte a gromom in bliskom in da se je temperatura prav znatno
znižala zadnje dni. Nam je pač to prijetno, a za polja in vinograde pa taka izjemano hladna temperatura gotovo ne bode ugodna.
— (Posebni vlak v Prago.) Naprošeni smo poročiti na mnoga uprašanja, da stane vožnja z Dunaja v Prago in nazaj I. razr. gold. 11'—, II. razr. gold. 7 30 in III. razr. gold. 3 90. Vozni listki in programi dobivajo se pri aranžerju Jos. Paulinu, potovalna pisarna v Ljubljani in na Dunaji pri gosp. Ivan Jerebu (ministerijalBki uradnik) I. Schillerplatz Nr. 4, III. Stock, kakor tudi pri blagajni na državnem kolodvoru, in sicer do odhoda posebnega vlaka po zgoraj navedenih cenah brez doklade.
— (S t r a j k ) Trboveljska družba ima v Breznu pri Laškem trgu premogokop, kjer je kakih 250 rudarjev na delu. V soboto ustavili so nekateri delavci delo, zahtevajoč osemurnega delavuika, a ko je vodstvo jednega odpustilo, pretili so delavci z občim štrajkom, vsled česar je ravnateljstvo odpuščenega delavca zopet vsprejelo v delo. Tudi v Hu-dijami ustavili so delavci — kakih 60 na številu — delo, a vse kaže, da bodo delavci Trboveljske družbe začeli s 1. avgustom velik štrajk. Iz Celja došli so na lice mesta okrajni komisar z mnogimi žandarji. Red je med delavci uzoren.
— (Iz Celja.) Kje je Končan? To uprašanje ge vedno bolj in bolj razburja Celjske prebivalce. Sod-nija se trudi priti hudodelstvu na sled. Zaslišalo se je že mnogo prič in se Še vedno zaslišuiejo. Jeli so tudi kopati na posestvu znanega Franckv ja in dobili kot prvi sled manšeto umorjenega. Bržkone bode res ondi zakopan. Priprti Fraucky pa baje simulirn, a pomagalo ne bode, ker pravica mora priti na dan.
— (Železnica Celje-Velenje) hitro napreduje. Zagotovljeno je, da se bodemo v jeseni že lahko vozili na tej progi.
— (Življenje v Celji) postaja od dne do dne živahneje. Prišlo je Že mnogo tujcev, ki se pridno kopljejo v Savinji. Dohaja pa tudi vsak dau več vojake v, kar kaže, da se bližajo velike vojaške vaje, katere bodemo imeli letos krog Ct'lja.
— (Za cerkev v Sori) in sicer za notranjo opravo poklonil je presvetli ceBar podporo v znesku 200 gld. iz najvišne privatne blagajnice.
— (Politično društvo „Sloga" v Gorici) imelo je pretekli torek odborovo Rejo. V tej seji sprejele so se, kakor posnamemo „Novi Soči", tudi naslednje točke: 1. Slovenska deželna odbornika naj se naprosita, da bi glasovala proti podeljeni u podpore 1500 gld za opero in balet v Goriškem gledališču. — 2. Zastopnik v deželnem šolskem svetu gosp. dr. Nikolaj T o n k I i naj se naprosi, da odločno protestuie proti pačenju slovenskih krajevnih imen v letošnjem poročilu goriške gimnazije ter predlaga, da se vsa slovenska imena, ki nimajo starodavne nemško sovrstnice (kakor Kar-freit, Tolmein, Flitscfa Itd.) pišejo s pravilnim slovenskim prav« >p is« i m ne pa z laškim ali nemškim, N. pr. ne Chiapovano, ampak Čepovan, ne Cernizza, ampak Crniče, kajti prve so sad sovražuega nam polaščevanja. — 3. Slavna c. kr. kmetijska družba naj se naprosi, uaj nekoliko bolje spoštuje narodno ravnopravnost pri bodoči razstavi, sicer je nevarnost, da se je slovenski narod na Goriškem ne udeleži na nikak način ter bode proti podporam iz deželnega zaloga svečano protestoval. Z dežele so prišla namreč poročila, da so v čisto slovenskih krajih razobešeui tudi italijanski lepaki, v Gorici pa, kjer je mnogo tisoč Slovencev in je središče dežele, v kateri živi le jedna tretjina Furlanov, so razobešeni celo pred razstaviščem le laški lepaki. — V jednakom zmislu poslale so se prošnje obema deželnima odbornikoma in odboru slavne c. kr. kmetijske družbe. — Dostaviti nam je, da je „Slogin" odbor dobil za jednako postopanje od uplivnih strauij z dežele mnogo jako razdraženih dopisov, ki pričajo o zavednosti in odločnosti rodoljubnega slovenskega prebivalstva. — V seji deželnega odbora, ki je bila v sredo, se podpora ni dovolila.
— (Iz Oseka) nam piše prijatelj našega lista: V noči od petka na sobota nastala je pri nas silna nevihta, kakeršne še nismo doživeli. Trajala je več nego dve uri in opustošila vbo okolico, polomila mnogo močnih dreves in poškodovala celo nekatere zgradbe. Škoda je tolika, da je zdaj še ni moči ceniti.
— (Iz Gorjan na Gorenjskem) nam pišejo: C. g. Jožef Zalo kar, misijonar v Ameriki, spomnil se je zopet svojih rojakov v domovini. Ze
prejšnja leta, ko se je zidal „Gorjanski dom", podpiral je vedno društvo pri zidanji z izdatnimi doneski. Do letos je že daroval okroglih 130 gld. v ta namen, a danes je prejelo podpisano društvo od imenovanega gospoda zopet sto gld. v društvene namene. Za ta plemeniti dar se mu ne moremo zadostno zahvaliti. Bog naj blagemu dobrotniku povrne stoterno!
— („Slovanski Svet") ima v 14. štev. nastopno vsebino: I. Navskrižja. — II Vsesokolski shod v Pragi. — III. Cerkev in Tržaški Slovenci.
— IV. Cerkveni obred v Španiji. — V. Zdravica (Prešernova pesem), prepisana na cirilico. — VI. Gazele. (Pesmi.) VII. Martin Krpan v ruskem prevodu. (Dalje.) — VIII. O srbski   narodui   poeziji m-kaj.
— IX. Ruske drobtinice. — X. Razgled po slovanskem svetu. — XI. Književnost,
— („Popotnik") ima v 14. štev. nastopno vsebino: I Pomen, metoda in tvarina zgodovinskega pouka v ljudski šoli. (Konec) (Iv. Klemenčič.) — II Iz državnega zbora. (Govor drž. posl. g. Fr. Ro-biča.) — III. Društveni vestnik. — IV. Dopisi iu druge vesti. — V. Listek uredništva. — VI Natečaji.
— (Razpis službe.) Služba poštarja v Št. Rupertu na Dolenjskem je razpisana. Obrok za prošnje traja tri tedne.
Telegrami »Slovenskemu Narodu4:
Dunaj 2P>. julija. Trgovinski minister Bacquehem v spremstvu ministerijaliicga svetnika Korberja se podal na potovanje v Buko-kovino in Galicijo, da dela studije. Najprve gresta v (Jrnovce, potem v Lvov in v Krakov. Potovanje trajalo bode jeden teden.
Peterburg 25. julija. Veliki knez Aleksij da jutri častnikom francoskega brodovja diner na krovu kri/.arke „Asia". Dne 28. bode bržkone carski diner v Peterhofu.
Atene 2r>. julija. Grška vlada namerava napraviti trgovinske zbornice v raznih večjih mestih Turčije. Zastopnik vlade obhodil bode razna mesta, da se posvetuje z grškimi trgovci
Pariz 25. julija. Vprašanje o ustanovitvi francoskega konzulata v Pragi še ni konečno dognano, pač pa se posvetuje še o njem.
Berolin 25. julija. „Reichsanzeiger" javlja, da je cesar Viljelm na krovu jahte „Hoheiizollern" zdrsnil na mokrih tleh iu se lahko poškodoval na desnem kolenu.
Pariz 27. julija. Na Vincenski železnici ponoči trčil na postaji Saintiuaude suplemen-tarni vlak z osobnim vlakom, ki je stal na postaji. Zadel vanj od zadej. Tovorni voz in trije vagoni polni ljudij razdrobljeni, nakopičili se drug preko druzega. Vsled žareČega oglja lokomotive nastal požar, mnogo mrtvih upepeljenih, 49 grozno razmesarjenih mrličev že izvlekli in okolu 100 ranjenih, od katerih 6 že umrlo. Mnogi imajo noge zmečkane in so hudo opečeni, da bodo težko okrevali.
Kazne vesti.
* (P r v i milijon obiskovalcev v razstavi Praški.) Včcrai je bilo živahno gibauje v razstavi Praški. Djvršil se je prvi milijon oh<t>ko-valcev, kar je vzbudilo občno naudušenost inei obiskovalci. Razvila se je prava narodna slavnoat a tega povoda. Včerajšnji „lllas Naroda* izšel je v praznični obliki. Nemirno sicer šn natančnih poročil, a sploh se je mislilo, da včeraj se bode dosegel maksimum dosedaujega dnevnega števila obiskovalcev. Vse je vrelo v razstavo z geslom, krepko naprej do druzega milijona.
* (L j u d s k a š t e t e v.) Statistiška centralna komisija na Dunaji ima zdaj v rokah ves števni materijal, kolikor se ga je nabralo iz vseh cislit-vanskih dežel, da ga koučno predela in uredi, V to svrho najeli so na Dunaji 350 pomožnih uradnikov, kateri bodo ta materijal urejali in vzeli v zakup celo jako prostorno hišo, v katero so jedna natrpali števno pole, toliko jih je.
* (B ra z i I i j s k i bivši cesar Dom Pedro) zbolel je nevarno v Vichy-u na Francoskem, kjer biva zdaj. Vender se mu je stanje že zboljšalo toliko, da se je nadejati, da skoro okreva.
* (Preosnova moderne opere.) V Parizu pripravljajo nekateri pisatelji, na čelu jim apostol j modernega nataralizma Krnile Zola, pot veliki jireosnovi današnje opere, Zola stavil je do vseh francoskih komponistov javno vprašanje, ali bi ne kazalo nadomestiti sedanjih v stihih pisanih opernih libret s prozajiškimi libreti. Saiut Saens, Gou> nod, Massenet izjavili so se za prozajiške librete, Ambroiae Thomas in Salvavre pa zt stike. Skladatelj Rover je nagiaftal, da je treba posebno prej«
vode iz tujih jezikov delati v prozi, do se oe odkodi smisel a tudi jezik ne muči.
* (Ženske inspektorice.) V Chicagu imenovanih je pet žensk zdravstvenim inšpektoricam za tovarne z letne plačo 1000 dolarjev. Njih naloga je, da vsak teden obiščejo vse tovarne, v katerih delajo ženske in otroci in da skrbe za izvršitev potrebnih zdravstvenih odredb. Ker imajo uradniško pooblastilo, odpravile so že marsikatere nedostatke. Glavne težave za uspešno delovanje nahajajo bolj v nevednosti in labkomišljenosti delavk, nego v strogosti delodajalcev.
* (Kolera v Egiptu.) Kolera nastala je tudi v Abesiniji in v Mountatovi dolini. V Meki narašča vsled velicega števila romarjev tudi število mrličev za kolero. V soboto umrlo jih je 140, v nedeljo 380.
* (Smrt v gledališki loži.) V neki loži dvorne opere na Dunaji dogodil se je te doi redek slučaj, da je neka že bolj poštama dama se zgrudila v loži v prvem nadstropji. V inspekcijski sobi, kamor so jo prenesli, umrla je navzlic zdravniški pomoči. Zadela jo je srčna kap. Po listih in vizit-uicah bo spoznali, da je umrla bila vdova necega doktorja imenom Emilija Heller. Mrtvo truplo prenesli so v mrtvašnico.
* (Zaljubljen starec) V St. Denisu na Fracoskem obesil se je 92letni starček v svoji sobi zaradi nesrečne ljubezni? Živel je v prepiru s svojo ženo in se ločil od nje ter vzel k sebi 64letno starko, kateri je že 35 let bil naklonjen. A njena ljubezen ni bila trajna in zapustila ga je te dni. Iz obupnosti vzel si je zaljubljeni starec življenje.
* (Od smrti ustali mrtvec.) Čudna do-godba pripetila se je pred nekaterimi dnevi v malem kraji Artvnj v južni Rusiji. Umrl je silno bogati knez David Kertišev in hoteli so ga baS pokopati z velikim sijajem. Knez ležal je v bogati kavkaski uniformi v odprti krsti. Ko mu je hotel dati arhimandrit običajni zadnji poljub, dvigne se mrtvec ter založi popu dve zaušnici rekoč: »Malopridnež, kako se drzneš pokopati me, ko ti tega nesein ukazal ?" Lahko si je misliti strah vseb navzoČaih, ki so preplašeni bežali iz cerkve in podrli nekaj žensk in otrok. Knez dal je še isti večer veliko pojedino v svoji palači. Praznoval je svoje ustajenje od smrti tako živahno, da je tri dni pozneje zares umrl, ne da bi se bil zopet probudil v življenje.
Narodnogospodarske stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica.
V
Gospod zbornični svetnik Fran Omersa poroča, da je Graška zbornica prosila, da bi zbornica njeno peticijo za hitro izvedbo reforme kročnjarskega zakona priporočala pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu. Ta peticija se je predložila zato, ker se vedno bolj Airi krošryarstvo ter dela veliko konkurenco stalni trgovini, vsled česar je tudi mnogo pritožeb. Želja, da se kmalu izvede reforma kroš-njarskega zakona, je toliko bolj upravičena, ker se je nadejati, da bo času primerna preosnova tega zakona pomagala zoper sedaj razširjeno krošnjarstvo.
Zaradi teh okolnosti predlaga odsek: uastita zbornica naj priporoča peticijo Graške zbornice. — Predlog je bil vsprejet.
Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann poroča, da jo trgovska in obrtniška zbornica v Hebu sklenila prositi visoko c. kr. trgovinsko ministeratvo, da bi sadelo v interesu prometa med Avstrijo-Ogrsko in južno Ameriko obravnave zaradi trgovinske in carinske pogodbe z Brazilijo in potezati se za enake olajšave avstrijskemu izvoznemu blagu, ka-keršne so bile dovoljene Združenim državam.
Prošnja je utemeljena z naslednjimi predlogi: Dporaba Bmonro«u-doktorio na gospodarstvo v trgovinski pogodbi mej Združenimi državami severo-amoriškimi in Brazilijo in ž njo uniji podeljene olajšave lahko znatno zmanjšajo prodajo mnogih naših izdelkov pa tudi posameznih pridelkov v Brazilijo, Če ne celo ustavijo. Tako jo največ pridelkov pri uvozu iz Združenih držav v Brazilijo popolnoma carine prostih, n. pr. hmelj, moka, rokodelsko orodje, stroji za manufakturo in industrijo, gradivo za železnice. Za 25% je carina znižana tudi bombažnim.
železnim in jeklenim izdelkom (če niso popolnoma carine prosti), usnje in usnjenim izdelkom, lesenim izdnlkom, hišnim opravam, vozovom, gumovim izdelkom. Združene države pa so oprostile carine zlasti slad kur, kavo in kože.
Kolikega pomena so te znižane carine, razvidno je n. pr. iz tega, da je od kilo bombažne tkanine plačati carine 11 gld. v zlatu (5000 reis) 25% znižanje znaša torej 2 gld. 75 kr. v zlatu od kg. Ako je bombažen izdelek po ceni, zadostuje ta razloček, ki je na dobro severoameriškemu delu, da onemogoči uvoz avstrijskih izdelkov. Isto velja v razločku 1 gld. 10 kr. pri carini 2000 reis od kg za bombažne ogrinaČe, odeje itd.
Ker pa imajo od sklenene pogodbe največ dobička Združene države, ni misliti, da ne bi Brazi-lijanci navzlic vseameričanski navdušenosti spoznali prave gospodarske koristi. Razen tega so se tamošnjim ljudem naši okusnejši izdelki priljubili ter jih ne bodo lahko pogrešali. Zatorej kaže, da poskusi avstrijsko-ogrska drŽava s trgovinsko pogodbo z Brazilijo doseči jednake ugodnosti, kakeršne so dovoljene združenim državam severoameriškim. Avstrija bi lahko tudi nasprotno primerno uslužila. Znižanje carine na kavo pri uvozu bi se ujemalo z namero c. kr. vlade, ki bi rada temu pristanišču pomagala z diferincijalnimi carinami. Brazilijanska volna, od katere Združene države pobirajo visoko uvoznino, uvaža se k nam že tako brez carine. Promet mej avstrijsko-ogrsko državo in južno Amen riko je velikega pomena, in je trgovinsko politično razmerje do Brazilije tem bolj imeti na umu, ker bodo Združene države najbrže pogodbe sklenile tudi z ostalimi svobodnimi državami v južni Ameriki.
Nemška vlada je na predlog trgovskih zbornic v Hamburgu in Lipskem že pozvedovala pri brazi-lijanski vladi zaradi trgovinske pogodbe, takisto Angleška in Francoska. Avstrijsko-ogrska država ne sme zaostati. Ker je odsek mnenja, da je ta predlog zbornice posestrima v Hebu velike koristi za avstro-ogrsko trgovino in industrijo, zatorej predlaga: častita zbornica naj prošnjo zbornice v Hebu v vlogi pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu podpira. — Predlog je bil vzprejet.
Zahvala.
V „Zahvali" od 24. t. m. radi VI. velike naše skupščine v Kamniku po pomoti ni navedena Kamniška čitalnica" in pa tamošnje ,,na-čelništvo naše podružine sv. Cirila in Metoda", — tudi tema si. korporacijama naše najiskre-nejše, najprisrčnejše hvaležnostno priznanje.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, 27. julija 1891.
Mnogoletni* opazovanj«. Pri slabom prebavlje-nji in poinankanji slasti do jedij, splob pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-o vi „Seidlitz-praški" zelo odlikujejo kukor nobeno drugo sredstvo s svojim želodec krepčujocMin ter kri čistučim uplivom. Cena škatljici 1 gld. Po poStnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-o v o preparate z njega varstveno znamko in podpisom.   1 (4-91
„LJUBLJANSKI ZVOH"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
26. julija.
Pri Malici: Popovič, SchHflfer, Theinor, Briiner, Poil, Zekoll z Dunaja. — Borotha iz Budimpešto. — Gruber iz Kočevja. — Stein iz Peterbnrga. — Pieckler iz Burolitm. — Kolluur iz Draždan. — Schmidt z Moravskoga.
— llavliček iz Mariboru. — Loser, llartuiau, Schwam iz TrBta.
Pri Nlouu: Pfeifor, Stablo, VVeigel z Dunaja. — VValhnan, Dolitiar, Pormo iz Trsta. — Ilutter i/. Podklostra.
— Walter iz Črno. — Kctto iz Karlovca. — Martin i/. No-rimb Tka. -* Schopp z Gorenjskega. — llirsch iz Novega Jorka. — Grogoriu iz Beljaka. — Poznik iz Novega mosta.
Tržne cene v IJuhljani
dne 25. julija t. 1.
Piauica, hkt).
Rež,
Ječmen, , O'os, , Ajda, , Prono, „ tvoruza, . Krompir, , Leča, „ Grah, Fižol, MhsIo, Mast,
Speh frilen
		kr
	, 7 4«	
...	! 5|52	
•           • 1	3 57	
...	3.25	
	536	
	58«	
.    . .	560	
	2'50	
	10	—
•   • •	9	—
	9	—
kgr. .	—	82
	"	68
	_	58
Speh povojen, kgr. .1 Surovo maslo, , Jajce, jedno :   .   ,   . j Mleko, liter .   .   . . Goveje        meso, kgr. i TeleSj? „   I „
Svinjsko       a „ Koitrunovo   ,      , I
Pišanec......j
Golob......
Seno,  100 kilo.  . . Slama,  •     »   •   • . Drva i trda, 4 Qmetr. h „   mehka, 4     , ||
li.	kr.
	64
—	65 Ol
	i?
_	so;
—	
—	60
—	40
—	JJ lo ,
1	52
2 14 :	
6J40.	
4 201	
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
3	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737'5 bed. 737 9 mm. 738-8 ram.	14-8° C 19 0° C 13-6' C	si. jzh. si. vzh. al. vzh.	dei. d. jas. jasno	3-80 mm. deija.
26. julija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	739-1 mm. 7370 mu. 736'7 mm.	120° C brezv. 22-4° C   si. vzh. 16-6° C 1 brezv. i		megla jasno jasno	000 mm.
Srednja temperatura. 15*3° in 170*, za 1*1° pod in 0*1° nad uormalom,
2DijLXi&Am&z&, borza
dne 27. julija t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. 92*75
Srebrna renta.....,
Zlata renta.......
57« marčna renta Ak<
92 80 11175 10325 1025 — 293 — 11765
9-3*7. 5-59
57*85 250 gld. 100 .
;oije narodne banke   . .
Kreditne akoije.....
London .......
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemike marke.....
4% državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864
8gerska zlata renta 4°/„....... gerska papirna renta 5°/0......
Dunava reg. srečko 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4i/a°/o slati sast. listi . .
Kreditne srećke......100 gld.
Bndolfove srećke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 , Tramway-druit. velj. 170 gld. a. v.
— dano*
— gld.  92 45
— ,    92 95
— „ 11145
— - 10245
— „ 1026 -
— . 291-25
— , 117-60
— . 935
— , 5-59
— , 5785 135 gld. 25 kr 180   .   — .
105 101 120 115 187 20 156 225
06 76 25 50 76
25
Lepa prilika!
Ker nedostaje dela, prodajam »Iva lepa črna konja,
stara po 5'/, leta. Obadva sta jednake barve in izborna tekača. Pripravna bi bila posebno za kakega prećastnega gospoda duhovnika. Konja sta visoka po 155 cm. in krotka, da more ž njima ravnati vsak otrok. — Nadalje prodajam lep laiidaver, kateri bi bil posebno primeren za kako obitelj, majhen voatlček s katerim je moči voziti 10 do 12 stotov in v kojega se lahko pripreže jeden konj ali pa tudi dva. — Vse to pod jako ugodnimi pogoji.
Ako bi pa hotel kdo kupiti vao UjakarHko mojo pripravo« to mu prodam Se: a laudaverje, 2 hroma (coup6), aaprt voi, dva na pol odkrita vosa, pet parov konj In hlev. Raz ven tega Se »tiri pare konj-Nkllk oprav* (3 pare angle&kih in jeden par prsnih oprav), 4 pare komatov koleaarjev in vse, kar lo potrebno v hlevu.
(622—1) aPreciiJo Bule,
fijakar na Reki vla del governo, easa Zmale.
KAROL TILL
Ljubljana, Špitalske ulice 10.
Pismeni papir s kuverti v kasetah in mapah, v formatu četrtinke ali osmerke, žalni pismeni papir, žalni kuverti In žalne karte, blanco, vlzltne In naslovne karte, llustrovane dopisnice, humoristične karte za turiste, pismeni papir za voščila v osmerki, cetrtinki ali celi poli, voščilne karte, obedne karte In vizitnice v najelegantneisi in najmodernejši
Obliki. (456—9)
I-
i»**i
Naznanilo.
Meščanska korporacija v Kamniku naznanja, da bode prodala na jami tiražni
v četrtek dne 6. avgusta ol» S. uri ponoliidnc
pri Žagi v Stahovci
okolu 2000
(621—1)
Upravništvo meščanske korporacije v Kamniku
dne 25. julija 1891.
Anton Frolich, načelnik.
Prostovoljna dražba.
One iii. avgusta t. 1. popojmliie ob 3. urt
vršila se bode v Ozaljski graščini prostovoljna dražba
Vino je dvojne vrste, belo, staro in novo, a oddajalo se bode v večjih ali manjih partijah. — K tej dražbi vabi kupce
upraviteljstvo graščine Ozalj pri Karlovca.
(Ponatis, se ne plača.) (B?7—2)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"