teto XXIV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za 'h leta 35 lir, za '/. leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
rfno. Industrijo, obrt In denarništvo
Številka 77.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeJL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani 5t. 11.953.
fvflaja vsak torek J^^^Jnjgetek^
Llubliana. torek 15. iullia 1941-XIX
Cena JESTE 0‘60
Izrazi hvaležnosti in zvestobe
Visoki Komisar je obiskal notranjske kraje
Kakor pred dnevi na Dolenjskem, tako je bil Visoki Komisar Eksc. Grazioli v nedeljo v notranjskih krajih deležen prisrčnih pozdravov in iskrenih izrazov hvaležnosti in zvestobe. Kjer koli se je ustavil, povsod je bil njegov obisk povod slovesnega potrdila vdanosti Vladarju in Duccju in povsod je ljudstvo dajalo na preprost in iskren način tudi izraze svojemu prepričanju, da je postavil Duce na čelo uprave Ljubljanske pokrajine najboljšega in najskrb-nejšega dostojanstvenika. Od ljubljanske okolice do daljnih vasi Cerkniške doline in Loške kotline je ljudstvo tekmovalo pri prireditvi najlepšega sprejema, a vsi izkazani pozdravi so v vsej iskrenosti izražali zvestobo in zahvalo.
Zvestoba za zvestobo! — to je bil tudi poudarek odgovorov Visokega Komisarja na vse pozdrave. Prebivalstvo naj vrača lojalnost, ki jo kaže Italija, z enako lojalnostjo in v miru naj se posveti delu za boljšo bodočnost. Velika Italija spoštuje kulturo, vero in šege ljudstva, skrb Italije za Ljubljansko pokrajino pa se kaže tudi v prizadevanju za njen gospodarski napredek. Prva in največja dolžnost kmečkega prebivalstva pa je, da koristno obdela čim več zemlje ter tako prispeva k prehrani prebivalstva. Iz Italije je bilo uvoženih v Ljubljansko pokrajino doslej že 50.000 stotov moke. Italija je to rada storila, ker je prepričana, da bo ljudstvo lojalno sodelovalo. Ponovno je Visoki Komisar naglasil, da se je že sam prepričal o dobri volji kmetskega ljudstva in prisotnim je naročal, naj drugim sporočijo njegove najlepše želje za čim lepši razvoj in napredek.
Tudi v notranjskih občinah se Je Visoki Komisar spomnil z izdatnimi podporami najrevnejših, kar je dvignilo sloves njegove človekoljubnosti, ki se je tudi po Notranjskem razširil že dolgo pred njegovim obiskom, ki je bil za notranjske kraje velik praznik. Kakor s hvaležnostjo, tako je ljudstvo lepo proslavilo ta praznik tudi z manifestacijami delavnosti, discipliniranosti in vsestranske lojalnosti.
Več smisla za praktične
poklice
Pojasnila za uporabo na-redbe o prilagoditvi prejemkov
Visoki komisar za Ljubljan sko pokrajino določa v pojasnitev nekaterih vprašanj, ki so jih postavile prizadete skupine glede uporabe naredbe o prilagoditvi
YTV ix.ni0e^d z dne 5- julija 1941 XIX, št. 60, tole:
Za določitev plačilnih skupin in pri vsaki teh dolo*enega £jstot_ ka zvišanja se morajo upoštevati kosmati prejemki.
Odtegljaji za davke, strokovni in zavarovalni prispevki itd. se zaračunavajo po novih kosmatih Prejemkih.
Za vsako skupino morajo biti kosmati prejemki po določenem odstotku zvišanja vsaj enaki najvišjim prejemkom določenim za nižjo skupino. Potemtakem ne smejo biti za tiste, ki so dobivali prejemke nad 600 lir, novi prejemki nižji ko 720 lir; za tiste, ki
Ob zaključku šolskega leta si je morda marsikdo postavil vprašanje, kje bo mogoče zaposliti vse te velike množice dijakov in dijakinj, ki so dovršili šole. Nekateri so morda zaradi tega vzkliknili, da imamo preveč šol, da preveč ljudi študira in da bi bilo treba njih število omejiti. To mnenje pa po vsej verjetnosti ni pravilno. Kajti ni stvar v tem, da bi se preveč ljudi učilo, temveč stvar je v tem, kaj se ljudje uče. Ce pa odkritosrčno na to vprašanje odgovorimo, potem moramo reči, da se pri nas uče ljudje vse mogočih stvari, najmanj pa onih, ki jih za življenje najbolj potrebujejo. Tako se uče po šolah učenci cele vrste jezikov, tudi takšnih, ki jih v življenju nikdar ne bodo potrebovali. Hkrati pa je pouk jezikov nezadosten, da si tudi dobri učenci ne prisvoje niti toliko znanja posameznega jezika, da bi znali brez napake napisati vsaj navadno trgovsko pismo. Ves naš pouk bi moral postati bolj praktičen, da bi absolvent srednje šole bil za poslovno življenje usposobljen. Danes, ko ni niti ena pisarna brez pisalnega stroja, je vendarle čudno, če absolvent srednje šole ne zna gladko pisati na stroj. Vstopa v življenje prav za prav
kot analfabet. Prav tako je čudno, če zna absolvent srednje šole našteti celo vrsto imen mest ter raznih formul, a o blagoznanstvu pa nima niti toliko pojma, da bi vedel, kaj vse nudi njegova najožja domovina. Več praktičnega pouka morajo na vsak način dati naše šole.
Potrebno pa je tudi, da se spremeni miselnost naših ljudi o nalogah šole. Danes se običajno na-zira na šolo tako, da je njen edini namen, da omogoča svojim absolventom dobre službe. Namen šole je le služba, predvsem državna služba s pokojnino. Ta cilj je tako splošen, da se kaže njegov slabi vpliv celo pri strokovnih šolah. Namesto da bi se ljudje iz strokovnih šol vračali z večjim znanjem k svojemu prvotnemu poklicu, silijo v pisarne. Pisarna je sploh večini mladine ideal, praktični in tudi mnogo bolj donosni poklici pa nezaželeni.
Posledica tega splošnega bega v pisarne je, da ostaja polno ljudi brez služb, ker pač naše skromno gospodarsko življenje ne more prenesti stroškov za tako veliko pisarniških moči. Te morajo biti v nekem razmerju z gospodarsko
močjo dežele. Samo dežele, v katerih so dobro razvite produktivne gospodarske .panoge, morejo tudi preživiti večje število šolanih ljudi. Zato je treba predvsem pospeševati produktivno delo, zato je treba posebno skrb posvečati izobrazbi onih ljudi, ki se hočejo posvetiti produktivnim poklicem. Kajti ti bodo pridobivali sredstva za vse druge poklice. Ne sme več vladati stara navada, da pošiljajo v praktične poklice ljudi, ki so imeli v šolah manj uspeha, temveč najbolj sposobni bi morali prihajati v produktivne poklice, da bo naša proizvodnja čim bolj na višku.
Izbiri poklica je treba v bodoče posvečati mnogo več pažnje in nad vse umesten je sklep ljub ljanskega združenja trgovcev, da se bodo v bodoče sprejemali kot vajenci le tisti, ki jih poklicna posvetovalnica označi kot sposobne za trgovino. Gledati moramo na to, da čim bolj usposobimo naraščaj za naše produktivno gospodarstvo, ker od tega je odvisen ne le naš gospodarski napredek, temveč tudi naš kulturni. Samo močno gospodarstvo more dati sredstva za kulturni napredek.
Raiunski zaključek ljubljanskega OUZD
Leto 1940. je zaključil OUZD v Ljubljani z naslednjim računom bilance: aktiv 47,559.533 din, pa-siv 44,750.976.— din, poslovni prebitek 2,808.556.— din. V sklad za odpis neizterljivih prispevkov in v sklad za pokritje primanjkljajev, ki ga je upravljal SUZOR v Zagrebu, je vložil OUZD po 1,613.027 din in so se tako njegovi dohodki zmanjšali za 3,226.054 din.
Stalež zavarovancev je lani dosegel povprečje 104.408, prirastek je znašal 4.413 članov. Najnižji je bil stalež v začetku leta (89.944), najvišji pa meseca septembra (113.320).
Povprečna dnevna zavarovana mezda je bila lani 28.92 din, leta 1939. pa 25.17 din. Skupni povprečni zavarovalni zaslužek je znašal 3,019.947 din. Najnižje stanje je bilo v začetku leta, najvišje (3 milijone 723.030 din) pa meseca novembra.
V prvih dveh mesecih 1. 1940. so bile zdravstvene razmere zelo slabe in je odstotek bolnikov dosegel 3.60% od števila zavarovancev. Povprečni letni stalež bolnikov je bil 2.63%. Povprečno je bilo dnevno za delo nesposobnih 2.744 zavarovancev, hranarino in druge podpore pa je dnevno prejemalo 2.900 oseb.
Zaostanki neporavnanih zavarovalnih prispevkov so dosegli konec leta 32,997.794 din ali 25.89% od enoletnega predpisa, ki je znašal 127,418.700 din. Za zaostanke
je določena kot najvišja dopustna meja 25% od enoletnega predpisa, kot najnižja meja pa se smatra 16.66%.
Proračunsko gospodarstvo je predpisano za upravne stroške, za stroške samouprave, za stroške vzdrževanja ambulatorijev in laične kontrole bolnikov ter za kopališke in fizikalne naprave.
Proračun upravnih stroškov izkazuje pri osebnih izdatkih prekoračenje 371.122 din zaradi zvišanja prejemkov uslužbencev v obliki draginjskih doklad in nabavnih prispevkov, pri materialnih izdatkih pa so bili doseženi prihranki v znesku 692.297 din. Tudi proračun samouprave izkazuje ^prihranek 411.501 din. Od tega odpade 360.130 din na stroške glavne skupščine, ki pa se lani ni vršila. Prihranki so bili doseženi tudi pri vzdrževanju ambulatorijev in kopališč.
Od glavnih izdatkov je odpadlo lani na člana za hranarino 174.02 din, za zdravila 66.87, za zdravniške stroške 59.69, za oskrbne stroške v bolnišnicah 70.93, za zdravilišča in kopališča 31.16, za zdrav-
so dobivali prejemke nad 900 lir, ne smejo biti novi prejemki nižji ko 1035 lir; za tiste, ki so dobivali prejemke nad 1200 lir, ne .krti novi prejemki nižji ko 44 lir, za tiste pa, ki so dobivali prejemke nad 2500 lir, ne smejo biti novi prejemki nižji ko 2750 lir.
ljenje zob 11.65, za ambulatorij-ske stroke 14.32, za upravne stroške pa 86.30 din. Od skupnih dohodkov je odpadlo letno na zavarovanca 630.42, od skupnih izdatkov 603.52, poslovnega prebitka pa 26.90 din.
Dohodki bolniškega zavarovanja so dosegli lani 65,820.784, 1. 1939. pa 54,776.640 din. Bolniško zavarovalnih prispevkov je bilo predpisanih 64,521.088 din, kar je za 11*238.200 din več kakor 1. 1939.
Med dolžniki je tudi SUZOR v Zagrebu, ki dolguje ljubljanskemu OUZD pod naslovom stroškov za stavbe in bonifikacije nezgodnega zavarovanja upravnim stroškom skupaj 3,544.846 din.
Leto 1940. je OUZD v bolniškem zavarovanju zaključil razmeroma ugodno. K temu sta pripomogla predvsem visoki stalež zavarovancev in naraščanje povprečne zavarovane mezde. Z uredbami o minimalnih mezdah in spremembah mezdnih razredov so se dvignili zdravstveno stanje zavarovancev, za 21%, zadovoljivo pa je bilo tudi zdravstveno stanje zavorovancev. Odstotek bolnikov je bil od aprila do novembra pod 2.50%, kar se smatra za normalno.
Državni podtajnik Eksc. Puzzolu v Ljubljani
Državni podtajnik pravosodnega ministrstva Eksc. Puzzolu se je te dni mudil v Ljubljani, da prouči razne probleme pravosodstva v Ljubljanski pokrajini. Na kolodvoru sta ga pozdravila Vis. Komisar Eksc. Grazioli in župan dr. Adle-šič, predstavljeni pa so mu bili predstavniki sodišča. V justični palači je bil visokemu predstavniku vlade prirejen slovesen sprejem. Pozdrave sta mu izrekla predsednik apelacije dr. Golia in predsednik vrhovnega sodišča dr. Konda. Eksc. Puzzolu pa je v svojem odgovoru naglasil, da ga veseli lojalno sodelovanje slovenskega pravosodstva z oblastmi po navodilih Visokega Komisarja, predstavnika Duceja in vlade, in da bodo vsi pravosodni problemi Ljubljanske pokrajine temeljito proučeni, da bo poslovanje na višku.
V sejni dvorani so bili visokemu dostojanstveniku predstavljeni sodniki in tudi njim je Eksc. Puzzolu zatrjeval, da bodo lahko v miru opravljali svoje delo v blagor vseh in v skladu z najvišjimi zakoni.
------
Ustanovitev Pokrajinske delavske zveze
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal tri naredbe za preureditev strokovnih delavskih organizacij. Po prvi naredbi se Delavska zbornica v Ljubljani imenuje odslej Pokrajinska delavska zveza. Vanjo spadajo vse obstoječe delavske strokovne organizacije, izven nje pa ne more delovati nobena delavska organizacija. Zvezo vodi predsednik, ki ga imenuje Vis. Komisar, pomaga pa mu upravni odbor, sestavljen iz predsednikov v zvezi združenih organizacij.
Druga naredba odreja, da bo narodni svetnik Elio Vagliano kot strokovnjak podpiral organe Zveze, s tretjo naredbo pa je bil imenovan za predsednika Pokrajinske delavske zveze dr. Branko Alu-jevich.
Uredite napise!
Do konca julija morajo biti vsi napisi dvojezični.
Vis. Komisar je izdal dopolnilno naredbo o obveznosti dvojezičnih napisov. Naredba določa v glavnem: Vse table, vsi razglasi in napisi, ki so izobešeni kjer koli v krajih, ki so dostopni občinstvu, morajo biti dvojezični, in sicer mora biti italijansko besedilo na prvem mestu in napisano v čisto enakih črkah kakor ostalo besedilo.
Prepovedana je raba tujih be-
sed, in sicer tako za table, razglase in napise kakor tudi za industrijske izdelke, za blago in za poimenovanje tvrdk in društev.
Da se olajša pravilno prevajanje napisov na italijanščino, morajo ustanoviti ljubljanska občina in okrajna načelstva brezplačne posvetovalnice.
Kdor ne bi sam preuredil svojih napisov v smislu te naredbe, izvrše to občine na njegove stroške, poleg tega pa se kaznuje globo od 1000 do 10.000 din.
Kraljevina črna gora — obnovljena
Črnogorska narodna skupščina na Cetinju je likvidirala stanje, ki je nastalo po sklepih skupščine v Podgorici dne 26. novembra 1918., ter proglasila neodvisnost Crne gore kot ustavne monarhije. Kralja in Cesarja je skupščina prosila, da bi imenoval regentski svet kraljevine Crne gore.
Vis. komisar za Crno goro grof Mazzolini je v svojem govoru naglasil: Italija je bila edina država, ki je na mirovni konferenci v Versaillesu branila pravice Crne gore, zdaj pa vrača črnogorskemu ljudstvu svobodo in pravico.
Poslušanje sovražnih radijskih postaj je prepovedano
Po naredbi Visokega Komisarja se morajo na avtomobilih vgrajeni radijski aparati demontirati ter v zabojih izročiti varnostni oblasti, ki bo zaboje z aparati zapečatila ter jih dala lastnikom v shrambo.
V lokalih in doma je prepovedano poslušati poročila sovražnih ali nevtralnih radijskih postaj ter razširjati take vesti. Kršitve te naredbe imajo poleg zaplembe aparatov in zapore lokalov za posledico tudi stroge kazni po določilih vojnega zakona.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 15. julija 1941-XIX.
Štev. 77.
¥ komisijo za reševanje ev. sporov zaradi zamenjave dinarjev v lire
so bili imenovani od Vis. Komisarja po pooblastilu finančnega ministrstva naslednji gospodje: dr. Franc Ciancimino, višji finančni inšpektor kot predsednik, dr. Vincenc Onoratelli, inšpektor zavoda Banca d’Italia kot član in dr. Ivan Slokar, predsednik Združenja bančnih in zavarovalnih zavodov. Tajniške posle pri komisiji vodi poročnik kr. finančne straže g. Italo Poli.
Policijska ura
rje odslej po naredbi Vis. Komisarja v Ljubljani za kavarne, prenočišča in restavracije do 24., za ostale gostinske obrate pa do 23. ure, v drugih krajih pokrajine pa zia kavarne in prenočišča do 23. in za ostale gostinske obratovalnice -do 22. ure.
»Službeni list za Ljubljansko pokrajino«
■z dne 9. julija je objavil:
Narcdbe Vis. Komisarja: o preureditvi strokovnih organizacij delojemalcev — o obvezni prijavi zalog kave in njih zapori — o določitvi pribitkov v nadrobni prodaji.
Odločbe Vis. Komisarja: Odobritev pravil za popis prebivalstva Ljubljanske pokrajine — Prepustitev zdravniško-kirurgičnega paviljona bolnice v rabo ljubljanski univerzi — Imenovanje strokovnjaka pri Pokrajinski delavski zvezi in imenovanje predsednika Pokrajinske delavske zveze.
Objave; Maksimalni cenik za gostinske obrate — Pojasnila za uporabo naredbe o prilagoditvi prejemkov.
Dolžnost	prija
loge kave in
'Visoki Komisar za Ljubljansko] pokrajino je odredil:
Člen 1.
Vse zaloge surove ali žgane kave v zrnju, ki so na dan 14. julija 1941-XIX pri trgovcih na debelo in na drobno, pri zadrugah, civilnih zajednicah (vštevši bolnišnice in sanatorije), hotelih, restavracijah, gostilnah, penzijah, kavarnah in podobnih obratih, se morajo prijaviti do vštetega 16. julija t. 1. občini, kjer je blago.
Količine zalog je treba prijaviti v kilogramih.
Člen 2.
Zaloge kave iz člena 1. so z izjemo zalog bolnišnic in sanatorijev pod zaporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino.
Člen 3.
Občinski uradi morajo zbrati vse prijave in jih poslati neposredno
— vsekakor ne po 18. juliju — Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino.
Člen 4.
Kršitelji prijavne dolžnosti in ti sti, ki bi prijavili neresnične po datke, se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba blaga
Člen 5.
Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana dne 7. julija 1941-X1X.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
Opozarjamo vse gg. trgovce, da se ne bodo izdale nobene posebne tiskovine za prijavo zalog kave, temveč mora vsak trgovec sam napisati prijavo ter jo poslati svoji občini.
Določitev v nadrobni
Romunski park motornih f’	vozil
'se je po poročilu »Sudost-Echo< od 1. 1926. do 1936. pri vseh slabih cestah razširil izia 70% in je v letu 1936./37. dosegel svoj višek — okrog 45.000 motornih vozil. Potem pa je naglo sledil padec in je 'bilo 1. 1939. samo se 35.000 motornih vozil. Takrat pa so še uvozili 5467 težkih vozil, 2253 motorjev za ■avtobus© in 3533 osebnih avtomobilov. Vrok znižanja števila motornih vozil pri izdatnem uvozu je bilo rekviriranje privatnih vozil za vojsko.
'Tudi lani se je park motornih vozil krčil. Uvoz je znašal samo 5822 avtomobilov in mnogo motornih vozil je ostalo v pokrajinah, ki jih je Romunija izgubila. Po uradnih podatkih je zdaj v Romuniji okrog 19.000 osebnih avtomobilov, 5600 tovornih, 1000 traktorjev, 1880 avtobusov ter 1880 raznih motorjev. Ko so lastniki avtodrošk ■v Bukarešti nedavno prosili za znižanje davščin, so navajali, da je od 3000 avtodrošk, kolikor jih je v -prestolnici, najmanj ena tretjina neuporabna, ker ni bilo mogoče izvršiti potrebnih popravil.
Gospodarske vesti
Normalni blagovni promet med Hrvat5ko in Nemčijo se začne 20. julija. Za izvoz blaga iz Hrvatske je potrebno posebno dovoljenje nemškega izvoznega urada v Zagrebu, razen za pošiljke mesa, zelenjave, jajc, sadja, živine in nekaterih rud.
Odkupna cena za pšonico je določena na Hrvaškem takole: pšenica teže 79 kg z 1% primesi po 450 din za stot, pšenica 76.79 kg .teže z 2% primesi po 430 din in za lažjo pšenico z do 5% primesi po #20 din za stot. Odkupna cena za jrž je določena na 420—430 din in («nako tudi za soržico.
Tudi nemško avtomobilsko podjetje Opel je vključeno v nemško vojno industrijo. Proizvodnja oseb. triih avtomobilov je omejena na -minimum, namesto osebnih pa se -izdelujejo tovorni avtomobili za vojsko.
Švicarska vlada je odredila, da
se mora ves letošnji žitni pridelek Izročiti oblastem. Zvezni svet bo za-•aekeno žito po določenih cenah odkupil ter razdelil med potrošnike.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi člena 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX, glede na odredbo banske uprave z dne 14. januarja 1941. in ker smatra za nujno potrebno spremeniti maksimalne odstotne pribitke, dovoljene trgovcem v nadrobni prodaji, odreja:
Člen 1.
V nadrobni prodaji se dovoljujejo naslednji maksimalni pribitki v odstotkih na nabavno ceno blaga Iranko skladišče trgovca na drobno:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
22.
23..
24.
25.
26.
27.
28.
ječmen, kaša kava surova . kava žgana . kakao . . .
caj.........................
bučno olje.................
kokosovo olje .... sveče in vosek .... volna industrijska . . volna surova .... volna za ročna dela . . surovi bombaž ....
sukanec ....................
bombaževa preja za ročna dela....................
surova juta................
tkanine vseh vrst . . . železo v palicah, železo fasonirano U in T . . železo fasonirano, razen
U in T.....................
bela pločevina ....
žica.......................
sekire, lopate, krampi, kopače, plugi ....
srpi in kose...............
opeka .....................
apno, cement ....
rafija.....................
manila.....................
zelenjava in sočivje . . seme turške detelje, detelje, pese in grahorice vseh vrst..................
15%
18%
20%
20%
20%
15%
15%
15%
12%
18%
18%
10%
12%
12%
12%
20%
14%
15%
15%
15%
15%
15%
10%
12%
18%
18%
20%
20%
29. žveplov cvet................
30. cilindri za svetilke in steklena posoda	.	.	.
31. steklo za okna ....
32.	vreče iz konoplje	.	.	.
33. vreče iz jute ....
34.	modra galica .	.	.	.
35.	izdelki iz gume	.	.	.
36. cevi iz gume ....
37. usnje in podplati iz usnja vseh vrst ....
38. nogavice vseh vrst . .
39. umetna gnojila ....
40. šivalni stroji ....
41. pisalni stroji ....
42. orodje in leseni izdelki vobče ...........................
43. toaletno milo ....
15%
20%
20%
15%
15%
15%
20%
20%
15%
20%
15%
20%
20%
20%
15%
Člen 2.
Pri blagu, ki ni navedeno v členu 1., maksimalni pribitek ne sme biti večji kakor je bil dne 15. majr-ca 1941-XIX, izvzemši primere, ko se posebej dovoli.
Člen 3.
Določbe člena 1. se ne uporabljajo na blago, ki ga navajajo maksimalni ceniki po naredbi z dne 9. maja 1941-XIX in ne na blago, čigar prodaja je posebej urejena.
Člen 4.
Kršitelji te naredbe, ki nadome-stuje vse druge njej nasprotujoče določbe, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba blaga in se obrtna pravica po stopnji dejanja začasno ali dokončno odvzame.
Člen 5.
Ta naredba stopi v veljavo dne 14. julija 1941-XIX.
Ljubljana dne 9. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
Bombaž	ko
Hrbtenica narodnega gospodarstva Egipta je pridelek in izvoz bombaža. V normalnih letih doseže pridelek okrog 500 milijonov kg, izsoz pa znaša 350 do 400 milijonov kg. Od vseh dohodkov egiptskega izvoza je odpadlo nekdaj na bombaž 66 do 80%. V zadnjem normalnem letu je znašal izvoz bombaža 7,26 milijonov kan-tarjev (kantar = 45,9 kg) in je Anglija prevzela 2,4 mil. Nemčija pa 883.000 kantarjev. Zdaj je ostal samo še izvoz v Anglijo, ki pa je zaradi transportnih ovir tudi zelo omejen, in tako so v Egiptu že vsa skladišča prepolna bombaža, industrijske naprave pa niso sposobne,
da bi vsaj del pridelka predelale v prejo in tkanine.
Egiptska vlada je kupila velike količine bombaža od lanskega pridelka po zelo nizkih cenah. To se ni zgodilo zaradi nameravanega dviga kapacitete domače tekstilne industrije, temveč zato, da bi se bombaž uporabljal kot — kurivo. Zaradi vojne je hudo prizadet tudi uvoz in nastalo je občutno pomanjkanje kuriva. Premog, ki ga Egipt še dobiva, je zelo slab. Egiptska vlada se je zdaj v stiski oklenila naslednjega načrta: Ves manjvredni premog naj se zmelje v prah, zmeša z bombažem in katranom in iz tega naj bi se delalo kurivo v
obliki briketa. Egiptski strokovnjaki menijo, da bodo mogle tudi železnice uporabljati tako kurivo.
(»Sudost-Echo«)
Doma in po sveti
Kirurški paviljon ljubljanske bolnišnice se je po odredbi Vis. Komi. sarja izročil v uporabo ljubljanski univerzi.
Svet ministrskih komisarjev se je sestavil v Beogradu po odredbi nemškega vrhovnega poveljnika. Svetu načeluje bivši minister Ačimovič.
Po dvodnevnem odmoru, ki je bil
potreben za pripravo ofenzive, se je začela nova nemška ofenziva z vso silo in s popolnim uspehom. Nemško vrhovno poveljništvo poroča, da je bila Stalinova črta v drznem navalu prebita na vseh odločilnih mestih. Nemško- romunske čete so vrgle sovražnika za Dnje-ster. Severovzhodno od Dn j estra so nemške čete tik pred Kijevom. Močno utrjena fronta ob Dnjepru je premagana in nemške čete so že 200 km od Minska. Vitebsk so zasedle nemške čete. Vzhodno od Pej -puškega jezera prodirajo nemške čete proti Leningradu.,
Kakor pravi najnovejše nemško vojno poročilo z dne 14. julija, se nemški prodor na vzhodni fronti nadaljuje po načrtu.
Madžari poročajo, da so madžarske čete že prekoračile reko Zbruč in da so dosedaj ujele 25.000 sovjetskih vojakov.
Molotov ter veleposlanik Cripps sta podpisala v Moskvi angleško-sovjetsko zvezno pogodbo o vzajemni pomoči. Po pogodbi se Vel. Britanija in Sovjetska unija obvezujeta, da ne bosta sklenili brez predhodnega pristanka druge pogodbene stranke ne premirja in ne separatnega miru. Nemški listi poudarjajo, da je glavni namen te pogodbe ta, da naj prepreči kapitulacijo Stalina in rdeče vojske.
Stalin je imenoval najvišje sovjetske poveljnike na treh glavnih frontah. — Na severu, kjer se bijejo boji za Leningrad, je vrhovni poveljnik Vorošilov, na srednjem odseku, kjer prodirajo Nemci proti Moskvi, je vrhovni poveljnik Timo-šenko, na jugu pa poveljuje sovjetskim četam maršal Budjoni.
Japonski listi objavljajo v senzacionalni obliki vest iz šangaja, da se pripravlja sklenitev vojaške zveze med Vel. Britanijo, Združenimi državami Sev. Amerike, Sovjetsko unijo in Kitajsko. Ta vest pa še ni potrjena.
Ameriška reprezentančna zbornica je s 159 proti 70 glasovom odklonila predlog, da bi smel predsednik Roosevelt zapleniti tvomice vojnega materiala, če bi v teh tvornicah izbruhnila stavka, a se prizadeti ne bi hoteli obrniti na državni urad za posredovanje. Ravno tako je bil odklonjen predlog, da bi smel predsednik Roosevelt postaviti delavstvo pod vojaško zaščito, če bi v tovarni nastala stavka.
Roosevelt je poslal kongresu predlog za dovolitev nadaljnjih kreditov v višini 4700 milijonov dolarjev za izpopolnitev ameriškega oboroževanja.
Bolgarsko sobranje je soglasno sprejelo predlog vrhovnega državnega tožilca, da se 9 komunističnih poslancev izroči sodišču.
Nemčija je dosedaj izpustila iz vojnega ujetništva 514.671 francoskih vojakov. Francoski listi nagla-šajo v svojih komentarjih velikodušnost, ki jo je s tem pokazala Nemčija.
Zagrebški velesejem bo od 6. do 15. septembra.
»Karawanken Bote« je začel izhajati v Kranju kot uradno glasilo Koroške ljudske zveze in šefa ci-vilne uprave Wilhelma Schicka. List je tednik in je dvojezičen
(nemško-slovenski).
Bolgarska vlada je odredila, da smejo dobivati v bodoče zdravi ljudje samo kruh, ki ima 30% koruzne moke. Kruh iz same pšenične moke se sme peči le za bolnike.
Turško prometno ministrstvo je objavilo, da bo odslej dovoljen promet turških ladij po črnem in Sredozemskem morju samo podnevi.
Racioniranje potrošnje premoga so uvedli v Angliji. Vlada poziva prebivalstvo, da varčuje tudi pri uporabljanju plina in električnega toka.
Romunska telefonska družba
v Bukarešti je imela nedavno svoj prvi občni zbor, odkar je romunska Narodna banka prevzela ustanove telefonske stroke od ameriškega konzorcija. Po preteku enega leta se je čisti dobiček družbe znižal od 338,425.068 na 168 milijonov 401.472 lejev. Dividende od akcijskega kapitala 1650 milijonov lejev znašajo 4.17%.
Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da je imela družba na teritoriju, ki je prišel pod oblast drugih držav, 466 telefonskih uradov, med njimi 4 avtomatične centrale, ostalo pa ji je 852 telefonskih uradov, kar pomeni izgubo 37% ter prikrajšanje telefonskega omrežja za 18.000 km ali za 16%. Totalna izguba pri investicijah na izgubljenem ozemlju pa se deli takole: Besarabija in Bukovina 468, severna Transilvanija 268, pokrajina Ciduilater 14 milijonov zlatih lejev.
Mezdna gibanja v Angliji
Po zadnjem zvišanju mezd rudarjev so začeli sedaj tudi kovinski delavci zahtevati zvišanje mezd. Zahtevajo pa prav znatno zvišanje, namreč 4 penije na uro. Svojo zahtevo utemeljujejo z draginjo in večjimi davščinami. Ta utemeljitev povzroča odgovornim krogom mnogo skrbi, ker vodi naravnost v inflacijo. Zvišanje mezd rudarjev je povzročilo višje cene premoga, višje mezde kovinskih delavcev bodo dvignile cene njih izdelkov. Tako rastejo cene, vrednost denarja pa pada. Ker se je tudi povečal obtok bankovcev (od 579 na 604 milijone funtov) je nevarnost inflacije tem večja.
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje izprcmcm-be in dodatki;
Hranilnica dravske banovine v Ljubljani. Hranilnica se odslej imenuje Cassa di Risparmio della provincia di Lubiana, slovensko pa Hranilnica Ljubljanske pokrajine.
Pipan & Cie, kemično komercialna družba v Ljubljani. Spremenila se je družbena pogodba. Načelstvo družbe sestoji iz enega ali več poslovodij. Če je postavljenih več poslovodij, določijo družbeniki, kako se zastopa družba. Izbriše se poslovodja Belušič Josip.
IIIIHIIIII1—■ II—Ml—I II
Srebrni kovanci po 5 lir z letnico R 1929 so po izjavi Pokrajinskega zakladnega urada še vedno V veljavi in torej zakonito plačilno sredstvo.
Na borzi v Buenos Airesu se je od 1. julija dalje tečaj italijanske lire utrdil ter se je dvignil tečaj lire od 22.23 na 24 pezosov za 100 lir.
Sobranju je predložil v odobritev finančni minister naknadni proračun v višini 4289 milijonov levov.
v	barva, pleslra in
7a u 9i urah ^"oman
Lb 1 *>*» U,UII ebleke, klobuke itd. Skrobi in svstlolika srajce, ovratnike iu manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 9 Telefon it. 22-72.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor!!
1—2°/011 Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijtcjl
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
w V
tistega z rdeCIml srd,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek 1
itsdajetMJ »Konzorcij Trgovske# Reta«, njen predstavnik dr. Ivan Piam, urednik Aleksander Železnikar, tiafa tiskanja »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.