izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike ter velja po posti p reje man za aYStro-ogrsko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljub lian o s pošil janje uijna dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za ¥16 drage delale in Ameriko telo leto 30 K Na naročbo brez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnisrvo je v Knaf lovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon it 84. Posamezne številke po 10 h. Upravnifttva telefon št 85. Ualirmundousi afero. Na juridični fakulteti inomo-škegra vseučilišča predava kanonsko pravo profesor Wahrinund. Mož se ni nikdar aktivno pečal s politiko, marveč jo živel zgolj znanosti in svojemu poklicu. Njegovo ime je bilo zato tndi širši javnosti do lanskega leta malodane neznano. Lani je izdal \Yahrmund znanstveno razpravo »Dokumente zur Geschichte der Ehe-rechtsreform in Oesterreich«. V tej razpravi dokazuje Wahr-numd na temelju znanstvenih raziskovanj, da je treba v Avstriji z ozimni na zastarelo dosedaj veljavno zakonsko pravo izvesti načelo ločitve cerkve od države, to se pravi, treba je uvesti prisilni civilni zakon, kakršen je že uveljavljen skoro v vseh modernih, tudi katoliških državah. To svoje naziranje o potrebi, da se uvede obligatorična civilna poroka, utemeljuje Wahrmund zgolj z znanstvenimi in praktičnimi razlogi, kazeč zlasti na nasprotja med cerkvenim in državljanskim pravom, ki so naravnost nepremostljiva. Pri tem pa se seveda ni malo ni dotaknil svetosti cerkvenega zakona. Ta vseskozi znanstvena razprava bi ostala za širšo publiko brez dvoma docela neopa-žena, ako bi ne čutil \Vahrmundov kolega Maver, ki je klerikalni državni poslanec, dvomljive potrebe, napasti radi omenjene knjige svojega fvv^riša v p;:;-h. i.K-i.tn i 11 get podlo denuncirati pred državno oblastjo. Xa ta napad je \Vahrmund odgovoril v javnem preda vanju, ki ga je imel v Solnogradu in v katerem je nadrobno obrazložil svoje mišljenje. To predavanje je kasneje izšlo v tisku pod naslovom »Katoliško naziranje o svetu in svobodna znanost«. Ta brošura, v kateri je učenjak povedal marsikatero bridko resnico, je klerikalce zadela v živo in v klerikalnih krogih je nastal silen vihar. Ker so klerikalci žal v Avstriji št* skoro \ seiramogočni, so dosegli, da je to brošuro zaplenilo državno pravd-ništvo na Dunaju. Do tega momenta je imela \Vahr-mundova afera kolikor toliko interno nemški značaj in baš iz tega razloga ji v listu nismo posvečali posebne pozornosti. Da pa je ta afera izstopila iz ozkega interno nemškega okvira je krivda predvsem papeževega nuncija na Dunaju monsignora Granita de Belmonte, Ta je interveniral kot diplomatski zastopnik Vatikana pri ministru zunanjih del baronu Aehrenthalu ter zahteval, da se Wahrnranda odstavi s katedre kanonskega prava, češ, da je nedopustno, da predava cerkveno pravo na inomoškem vseučilišču profesor, ki se je sam izključil iz katoliške cerkve in ki zastopa v svojih delih in naukih heretične nazore, ki iz-podkovavajo avtoriteto cerkve in svetost vere. S tem je papežev nuncij posegel v notranje zadeve avstrijske države, proti čemur je treba najodločneje protestirati. Uvažavati je treba pri tem še, da je \Yahrmuiid profesor na juridični fakulteti, na katero cerkev absolutno nima nobene ingerence. Ako bi bil Wahrmund učitelj na bogoslovni fakulteti, bi se dala intervencija Granita vsaj razumeti, ako tudi ne opravičiti. Da pa se je papežev nuncij osmelil, se aktivno vmešavati v naše notranje razmere, ne da bi ga vlada takoj energično zavrnila, je dokaz, da smo v Avstriji res že srečno prijadrali tako daleč, da je pri nas papeževemu zastopniku dovoljeno vse,česar bi si nikdar ne smel dovo liti katerikoli drugi diplomatični zastopnik. Klerikalizem je splaval, kakor se zdi. pri nas že res popolnoma na površje in se čuti že docela omnipo-tentnega. Xi še dolgo tega, ko so klerikalci uprizorili naskok na svobodo vseučilišč. Takrat so združene svobodomiselne stranke v parlamentu sijajno oubiie ta naskok. Ta jMjraz so nemara klerikalci pozabili, sicer-bi sedaj ne izzvali novega, enakega konflikta, ki mora zopet združiti vse svobodomiselne elemente k naj odločnejšemu odporu. Prepričani smo, da bo o tej stvari spregovoril parlament resno besedo z vlacto in jo poučil, da so časi sramotnega konkordata žezdavnapotekli in rla si zastopniki ljudstva enkrat za vselej prepovedujejo, da bi agent njegove svetosti Pija X. aktivno posegal v tok notranje avstrijske politike. Najmanj, kar se mora zahtevati, je, da se Wahrmundu ne skrivi niti lasu in da se gospodu de Belmonteju pokažejo vrata kot »nadležnemu ino-zemcu«, kakor ga je označil položaju docela primerno poslanec Seitz. Iz proračunskega odseka D u n a j , 19. marca. Včeraj je proračunski odsek vendar enkrat dognal proračun ministrstva zunanjih del. Razpravljalo pa se je največ o \Vahrinundovi aferi. Italijanski klerikalni poslanec dr. Conci je skušal opravičevati vmešavanje papeževega nuncija v to afero, i -š, da ima Vatikan pravico do verskega in moralnega vplivanja na ves katoliški svet. V zaključnem govoru je re%el posl. baron M o r s e y , da je učna uprava storila z olajšanjem mature usodepo-len korak. — Potem se je začelo razpravljati o pospeševanju obrti. Poročevalec dr. Hol' m a n n - W e 1 -lenhof je izjavil, da je neobhodno potrebno, da se kmalu ustanovi osrednja zadružna blagajna. Govornik je predlagal več resolucij, v katerih se zahteva, naj se obrt no-po-speševalni svet skliče vsaj dvakrat na leto, v prihodnji proračun naj se postavi večji znesek za pospeševanje obrti, da se čimpreje izplača iz blagajniških prebitkov 800.000 K zavodom za pospeševanje obrti, naj se uradniki zavoda za pospeše vanje obrti sprejmejo v državno službo itd. Prihodnja seja bo jutri. Prihodnji ponedeljek pridejo na vrsto naučne zadeve. V parlamentarnih krogih govore, da se razprave v proračunskem odseku ne bodo končale do sredi meseca aprila; vsled tega namerava vlada predložiti parlamentu obenem s proračunom tudi proračunski provizorij. Najprej pa predloži vlada parlamentu zakon o rekrutih, ki se bo maral razpravljati nujno. Slovansko-romanski blok. Dunaj, 19. ni.irca Sedaj so začeli tudi nemški politiki resno računati ssuujočimse slovansko-roman-skini klubom. Nova kooperacija bo nastopala enotno v vseh jezikovnih zahtevah. Prvič nastopi pri razpravi o proračunu naučnega ministrstva. Pri tej priliki bodo koalirane stranke Slovenci, Hrvatje, Malorusi, Italijani in Romuni predlagali pet resolucij, in sicer bodo zahtevali Slovenci slovensko pravno fakulteto v Ljubljani, Malorusi za sedaj utrakvi-ziranje vseučilišča v Lvovu, čez pet let pa ustanovitev popolnega malo-ruskega vseučilišča; Hrvatje bodo zahtevali, naj se priznajo v tostranski državni polovici na zagrebškem vseučilišču napravljeni izpiti za veljavne; Italijani bodo zahtevali popolno italijansko vseučilišče v Trstu; Rumuni pa aktiviranje stolice za ru-munski jezik in za zgodovino na vseučilišču v Crnovicah. V parlamentarnih krogih govore, da bodo tako koalirane stranke tudi pozneje v vseh narodnih stvareh nastopale enotno; namerava se baje celo ustanoviti iz teh frakcij posebno parlamentarno zvezo, katere člani bi stali na temelju narodne avtonomije. Ako se ustanovitev take zveze res posreči, bil bi to najmočnejši klub v parlamentu, ker bi štel kakih 80 poslancev. Nova Franicova stranka. Zagreb, 19. marca. Poslanec dr. Jos. Frank, njegov sin in dr. Vladimir F r a n k in šest drugih poslancev Starčevičeve stranke so izstopili iz kluba čiste stranke ter so se organizirali kot »hrvaška radikalna Starčevičeva stranka«. Glasilo nove stranke je »H r v a t s k a Hrva-t o m«. Predsednik nove stranke je dr. Jos. Frank, podpredsednik pa pl. Pisači č. Volilna ref rma na Ogrskem. Budimpešta, 19. marca. Minister grof A n d r a s s y je izjavil nekemu dopisniku, da ima trden namen, predložiti volilno reformo zbornici še to spomlad, in sicer se lahko to zgodi v najkrajšem času, ker je načrt skoraj popolnoma izgotov-ljen. Edina ovira bi mogla biti le ta, ako zavzame obstrukcija tak obseg, da bi parlament ne mogel delovati. Srbska skupščina o Ma-cedoniji. B e 1 g r a d , 19. marca. Pri razpravi o proračunu ministra zunanjih del je naprednjak M a r i n k o v i ć opozarjal, da je Anglija sprožila misel o avtonomiji Macedonije le zato ,da pčirira nakane Avstro-Ogrske, ki jih zasleduje z železnico skozi Sandžak. Aehrenthalovo zagotovilo, da Avstro-Ogrska zasleduje s to železnico le gospodarske namene, ni odkritosrčno. Srbija se mora izreči ali se naj Macedonija razdeli po interesnih sferah ali pa naj dobi avtonomijo. Ministrski predsednik P a š i č je odgovarjal, da bi se dalo žalostnim razmeram v Ma-cedoniji od pomoč i najbolje z določitvijo mej med posajnnimi narodnostmi ha podlagi znanstvenih preiskovanj. Pripomniti je treba, da se Macedonija ne raztega tudi na Staro Srbijo, kjer je nad dve tretjini srbskega prebivalstva. Politika o avtonomiji Macedonije naleti na nepremagljive ovire. To vprašanje je mogoče rešiti le z upoštevanjem macedonskib narodnosti. Car o Port Arturju. P e t r o g r a d , 19. marca. Obenem s pomiloščenjem generala Stossla je izdal car razglas na arma- do. V razglasu pravi car, da je posadka branila trdnjavo tako junaško, da je strmel ves svet, toda nekateri krivci so trdnjavo sramotno predali. Vrhovno vojno sodišče je krivce obsodilo, obenem pa dognalo znova, da se je posadka pokrila s slavo ter je hvaležna Rusija ponosna na ?%voje portarturške junake. — Z razglasom je hotel car ublažiti splošno obupanost, ki je zavladala nad rusko armado vsled razkritij iz portarturške obravnave. Novi društveni zakon na Nemškem. B e r o 1 i n , 19. marca. Med parlamentarnimi strankami se je dosegel kompromis glede novega zakona o društvih in zborovanjih. V kompromisu se določi daljša prehodna doba, najbrž za 20 let, ko se hode smelo na zborovanjih v takih pokrajinah, kjer je večina prebivalstva ne-nemške narodnosti, zborovati tudi v nenemškem jeziku. Po preteku 20 let pa se bo moralo na vseh shodih in zborovanjih razpravljati le v nemškem jeziku. Boji v nemški Afriki. B e r o 1 i n , 19. marca. Večja ekspedicija nemških vojakov je zasledovala v puščavi Kolahari zloglasnega voditelja vstašev Kopperja. Pri spopadu je bilo ubitih 58 vstašev, a tudi vojaška ekspedicija je izgubila dva častnika in dva vojaka, a Kopper je z najdrznejšimi pristaši ušel. Dopisi. Iz Kadeč pri Zidanem mostu. Komaj se je polegel hrup deželno-zborskih volitev, že trkajo na vrata občinske volitve. Da se seveda tudi pri tej priliki deluje od strani nasprotnikov na vse načine zahrbtno, je umevno, a da se poslužujejo osebnosti in drugih privatnih razmer, se nismo nadejali. Toda na spomin nam pride ostudno pisarenje »Slovenca < ob priliki lanskih državnozborskih volitev o tukajšnjem visokošolcu, katerega osebne in družbinske razmere so se vlačile po predalih omenjenega nazadnjaškega lista, ker neče trobiti v njihov rog. Nimamo sicer navade familijarne oziroma osebne zadeve raznašati po javnosti, in bi se je tudi neradi posluževali, toda struna se tako dolgo napenja, da poči. Svetovali bi radi tega dopisniku klerikalnih listov, ki se hoče menda tudi prištevati akademikom, naj se brzda in nikari LISTEK. Ljubezen Hanove Klare. XIX. (Dalje.) Hrastu je bilo malo mar za plemstvo in za častno besedo markija ozabila na vse ozire ter hitela naravnost v mar-kijevo sobo, zakaj bala se je, da se zgodi kaka nesreča. Marki in Hrast sta nehote sto pila nekaj korakov drug od drugega, ko sta zagledala Klarico, vso upadlo in plaho. »Prosim te, Anton, poslušaj mc.< je rekla Klarica in je prijela svojega moža za roko. »Poslušaj me in ne prenagli se.« »Kaj mi hočeš povedati,« J€» vprašal Hrast, a ne trdo, nego skoro z neko nežnostjo. »Govori brez ovinkov.« »Veruj mi, Anton,« je naglo so-peč in držeč Hrasta za roko rekla Klarica, »da tisti, ki je vohunil okrog mene in okrog markija ali ni vsega videl in slišal, ali pa ti je namenoma prikril popolno resnico. Res je, da sem govorila z inarkijem enkrat v gozdu in enkrat v svoji sobi. Res je tudi, da sem mu priznala, da ga ljubim, odkar sem ga prvič videla.« Hrast je zatrepetal po vsem životu in stiskal je pesti, kakor bi hotel planiti na markija; Klarica je to čutila in je stopila še bližje k njemu. »Priznani svojo krivdo,« je nadaljevala Klarica. »Ljubila sem markija in ljubim ga še danes. Moj greh je, da sem s to ljubeznijo v srcu stopila s teboj pred altar. S tem sem te prevarila, ker ti nisem bila taka žena, kakršna bi morala biti. To je pa t ml i vsa moja krivda.« Molče je Hrast gledal na Klari-eo. Ko je umolknila, je spoznal, da izgleda pač kakor mučenica svoje lju- bezni, nikakor pa ne kot žena, ki je prelomila svojo prisego. Xc, ta obraz ni lagal. »Klarica,« je dejal Hrast mehko in nežno, »odgovori mi na eno vprašanje. Marki mi je dal svojo častno besedo in jaz mu nisem verjel. Od tebe ne zahtevam nobenih priseg. Verjel ti bom, Klariea, verjel ti bom brezpogojno, samo iz tvojih ust hočem izvedeti resnico. Povej mi Klarica, ali si mi postala nezvesta f« Dvignila je k njemu mirni svoj pogled in razločno vzkliknila: »Ne, Anton, jaz ti nisem bila nezvesta.« Izpustila je roko svojega moža in padla na bližnji stol. Še trenotek jt^ gledal Hrast nanjo, potem se j«' obrnil k markiju, ki je bled kot zid stal s prekrižanima rokama pri mizi. »Gospod marki,« je dejal Hrast z razločnim glasom, »prosim vas odpuščanja za žaljive besede, ki sem jih prej rabil.« Samo na markijevem pogledu se je poznalo, kako ga je presenetil ta prostovoljno storjeni korak Hrastov. Potem je marki nagnil glavo prav na lahko in je rekel: »Besede, ki ste jih rabili, so pozabljene.« Tudi Hrast je samo na lahko nagnil glavo v zuak, da je vzel to izjavo na znanje. »Dalje vas prosim gospod marki,« je dejal Hrast, »da me koj v tej uri pustite iz službe. Zapustil hi rad še danes ta kraj. Uvideli bodete, da meni in moji ženi ni več mogoče prebivati pod to streho.« Xaglo je stori! marki dva koraka proti Hrastu. »Gospod Hrast, nimam pravice vas zadrževati. A dovolite mi prošnjo. Ne bodite krivični svoji ženi, ki je tako plemenita in vzvišena, da bi se ji morale klanjati kronane glave. Jaz sem bil tako nesrečen, da sem vaši soprogi provzročil mnogo gorja...« »Ne bojte se za Klarico,« je z mirno odločnostjo izjavil Hrast. »Od mene sieer ni odvisno, da bi bila srečna, a maščeval se ne bom, da ljubi vas, gospod marki. Iz mojih ust ne bo slišala žal besede, zakaj jaz jo vzlic vsemu ljubim.« Obrnil se je h Klarici. Nežno ji je položil roko okrog rame in ji pomagal vstati. »Poj d iva Klarica.« S težkimi koraki je šla Klarica ob strani svojega moža proti izhodu. Pri vratih se je ustavila. Ozrla se je na markija. Vsa njena ljubezen, ves njen obup, vsa njena duša se je svetlikala v tem edinem pogledu. »Bodite srečni,« so dihnile njene ustne komaj slišno in vrata so se zaprla za njo. (Dalj« prihodnji*.) ne hodi preveč na solnce; kajti maslo, katero nosi na svoji »brihtni« glavici, bi se le utegnilo enkrat stopiti. Najprvo naj pred svojim pragom pomede, kjer ima itak dosti opravila, da se mu ne bode očitalo in še celo od očeta samega dejanje, ki je s kazenskim zakonom v sorodu in nikakor ne odgovarja »akadeiuičui« časti. Morda stopa iz juridične teorije v prakso: vsekakor mu pa kaj takega ne bi prineslo posebnih »lavo-rik«. Za danes samo toliko! Ce pa ne bo nehal s svojimi umazanimi napadi po različnih »resnicoljubnih« listih a la »Domoljub«, navili bomo druge strune. Slovensko osrednje čebelarsko draftoo za Kranjsko, Štajersko, Koroško In Primorsko je imelo včeraj dopoldne v veliki dvorani „Mestnega domau letošnji redni občni zbor ob primerni udeležbi. Otvori! ga je predsednik gosp. Gustav Pir o, ki je prav prisrčno pozdravil zborovalee zlasti one, ki so prišli iz sosednjih dežel, predvsem one iz Štajerske. Društvo praznuje letos lOietn'co svojega obstoja in je torej letošnji občni zbor pomemben dan zanje. Iz majhnih začetkov enega se je v prvem desetletju svojega obstoja društvo raavilo v velik pauj. Ima že lepo Število delavnih podružnic. G. govornik želi, naj bi občni zbor prinesel slovenskemu čebelarstvu obilno uspehov in ga otvarja. Nato je poročal o delovanju društva tajnik g. Zirkelbach, ki je najprej v kratkem podal nekoliko njegove zgodovine. Kmetijska družba kranjska je sklicala na dan 8. novembra 1897 v Ljubljano čebelarski shod, na kate rem se je ukrenilo ustanoviti „Slovensko čebelarsko društvo" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. Na tem shcdu se je nadalje sklenilo, naj društvo izdaja vsak mesec strokovni list, katerega naj ' dobiva vsak društvenik zastonj. Prvi občni zbor ^Slov. čebelarskega društva se je vršil 24 jan. 1898 Za predsednika je bil izvoljen ravnatelj v Marijanišču, profesor dr. Frančišek Lampe. olanov je društvo štelo prvo leto 330, Komaj si je pa nabralo par sto goldinarjev premoženja, že ga je zadela huda nesreča. Blagajnik bogo-slovec G-ermovnik je poneveril vse premoženje, med tem 450 gld. podpore kmetijske družbe, in pobegnil iz Ljubljane. Na smrt bolnemu društvu je priskočil na pomoč tedanji podpredsed nik, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe, velozaslužni gosp. Gustav Pire. Navduševal je odbornike, naj na zgube poguma. Izposloval je pri c. kr. kmetijski družbi zopet 250 gld. podpore, da so se lahko pokrili do malega vsi dotedanji stroški. Leta 1899 je bil izvoljen za predsednika g. Fran črnagoj, ki je za dobro stvar neumorno deloval in premt:gal vse ovire. Vsled preobilega posla je odložil neumorno delavni g. črnagoj predsedstvo leta 1905. Na njegovo mesto je bil izvoljen ravnatelj c. kr. kmetijske družbe, g. Gustav Pire, kateri predseduje še zdaj Mati društva je c. kr. kmetijska družba, oče pa nje ravnatelj g. Gustav Pire. Yseh 10 let sta skrbela za naše društvo kakor oče in mati za svojega otroka. V znak hvaležnosti je imenovalo društvo ravnatelja g. Gustava Pirca za svojega prvega častnega člana. Takrat je bil izvoljen Častnim članom tudi državni in de želni poslanec g. Povše v zahvalo za zasluge za društvo. Iz poročila o delovanju društva in njegovega odbora v preteklem poslovnem letu je posneti. Organizaciji čebelarjev je posvetilo društvo v preteklem letu precej dela. Ustanovilo je 6 novih podružnic. Vseh podružnic je sedaj 22. Na novo so ustanovljene v Idriji, v Št. Janžu, v Krki pri Zatičini, v Ilirski Bistrici, v Gornjem Tuhinju in v Bršljinu pri Novem mesu. Za izobrazbo čebelarjev je društvo skrbelo v polni men. Priredilo je 23 poučnih shodov v sledečih krajih: v Jeličnem vrhu pri Idriji, v Dobrepoljah, v Logatcu, v Št. Jerneju na Dolenjskem, v Št. Janžu, v Krki pri Zatičini, v Preserju, v Brš ljinu pri Novem mestu, v St. Vidu pri Zatičini, v Topb'cah, v Horjulu, v Metliki, v Gor. Tuhinju, na Vrhniki, v Šmarju, v Velikih LaSčah, v Kopanju, v Škof ji Loki, na Krki, v Dol. Logatcu, v Kamniku in v Rakovniku pri Medvodah. Poleg teh shodov je bil pol-dnevni poučni tečaj na Primskovem pri Kranju in celodnevni poučni tečaj Sri podpredsedniku g. Antonu Žni-aršiču v Ilirski Bistrici. Predavatelji so bili gg : Anton Lik o z ar, nadučitelj v Ljubljani (predaval na 24 shodih); Mihael Ver« bič, nadučitelj ; L u z n a r, nadučitelj ; Lovšin, predsednik ribniške po- družnice (predavali vsak na enem shodu); Roj in a, urednik „Slov Če-belarjaa in nadučitelj (predaval na štirih shodih), in podpredsednik Aoton Znidarsič (predaval na dveh shodih). Jako važen korak jo dr štvo naredilo z ustanovitvijo opazovalnih postaj, katere vodi g podpredsednik Anton ŽnidarŠič. Nekaj jih je ustanovljenih na lastne stroške, nekaj na društvene. Na lastne stroške so se med letom ustanovile opazovalnice v II. Bistrici, v Strugah pri Dobrepoljah, v Podgorju pri Kamniku, v Toplicah in v Iijubljani (na Kranjskem) in v Na-brežini (Primorsko). Na društvene stroške: v Krški vasi, Metliki, Postojni, Ljubevču pri Idriji in v Boh. Bistrici, vse na Kranjskem. Članov je Štelo društvo koncem leta 1907 728. ^Slovenskega čebelarja" se je razpošiljalo 1250 iztisov, in sicer 728 Članom pripadajočim osrednjemu kranjskemu društvu in 502 iztisa Štajerskemu društvu, ki* si je izbralo za svoje glasilo nSlov. čebelarja". Osrednji odbor je imel šest sej. V teh sejnh je odbor dovoljeval razne podpore, podpira* prošoje in se sploh potezaval za čebelarske koristi. Odločno je nastopil proti obrekljivemu članku, priobčenem v nemškem čebelarskem listu nDer Deutsche Imker aus Bohmen", kjer se sumniči, da se zanaša s Kranjskega gniloba, hoteč s tem škodovati kranjski čebelarski trgovini. Ker vlada ni ničesar ukrenila na izročeno resolucijo, sprejeto na obSnem zboru dne 22 februarja 1906, glede brez vest nega ravnanj a medarjev, obrnil se je odbor na državnega poslanca Kreka, ki ie interpeliral poljedelskega ministra, da je deželna vlada takoj izdala prepetrebni ukaz To poročilo se je vzelo brez ugovora na znanje. Poročilo blagajnika je podal g. I. N. Babnik, uradnik „Gospodarske Zveze". Društvo je imelo preteklo leto nad 1200 članov. Da se je društvo tako lepo razvilo, se ima zahvaliti svojemu predsedniku g Pircu, ki mu je izposloval izdatnih državnih podpor in mu stal v kritičnih momentih z dobrimi sveti na strani. Računski zaključek z dne 31. dec. 1907 izkazuje 4655 K 66 h dohodkov (ostanek gotovine iz 1. 1906 1191 K 62 h, ndnina 2002 K 49 h, državna podpora 1000 K) in prav toiiko stroškov. V blagajni je ostalo samo 5 K 68 h preostanka. Rezervni zaklad znaša 1421 K 41 h. Poročilo predleduikov sta podala nadučitelj g. P etri č in profesor g. Ver bič. Eden kot drugi sta poudarjala, da kljub večkratnim prošnjam in zahtevam nista mogla prpraviti blagajnika do tega, da bi bila našla račune V reda. Stavila so se sledeča vprašanja: Kje so obresti od 1817 K kot ostanka iz leta 1905? (Opomniti je, da sta bila preglednika izvoljena šele na lanskem občnem zboru, dočim preje ni bilo nikdar nobenih preglednikov in sta kar na občnem zboru dva člana v par minutah „pregledala" vse račune in knjige. Lani izvoljena preglednika sta imela pregledati knjige in račune za leti 1906 in 1907.) Kje so obresti od 1191 K 62 h kot ostanka iz gotovine iz leta 1906? Zakaj Je spreminjal blagajnik bilanco? Ko sta preglednika prvič pregledala računski sklep, je bilo za leto 1907 4628 K 33 h dohodkov, zdaj pa jih je 4655 K 66 h. G. profesor Ver bič je odločno izjavil, da konto poštne hranilnice, ki ga navaja blagajnik, ni pravi. Računski zaključek za leto 1906 sta preglednika sicer potrdila, onega za leto 1907 pa nista in ne moreta, dokler se ne pojasni ta in ona postavka. Blagajnik g. Bab nik je vsled teh besedi silno vzrojil. Metal ie omagaj nično knjigo ob mizo in kričal, da si prepoveduje vsako natolcevanje on, ki je doslej popolnoma zastonj in tako nesebično opravljal blagajniški posel že pet let in ni bilo nikdar nobenega spotikljaja zoper to. Tožil je, da sta ga preglednika tohkrat mučila s svojim pregledovanjem in zaradi njih se je izgubilo nekaj obresti, ker je zaradi njiju (!!) imel denar doma. Sicer pa ni, da bi nosil vsak krajcar posebej v hranilnico! (1191 K je *e precej krajoarjev!) Da je napravil dvojno različno bilanoo, nič ne de, ker je končni uspeh faktično isti! Ko je nato g. Petrič opozoril blagajnika, kje so obresti od ostale gotovine iz leta 1905 v znesku 1817 K, vstal je predsednik g. Pire in dejal, da o računih za leto 1906 ne pusti razpravljati, ker so potrjeni od preglednikov. G. ŽnidarŠič je predlagal, naj se ne razpravlja o računskem zaključ ku za leto 1907 in predlaga konec debate. Predlog, dan na glasovanje je bil sprejet s 17 proti 10 glasovom — več članov se ni udeležilo glasovanja — računi se bodo pa Še enkrat pre gledali od preglednikov, ki bosta poročala o tem na prihodnjem občnem zboru. Nato so se vršile volitve. G. Bukovje je predlagal, naj se izvoli za predsednika zopet ravnatelj g. Pire, kar je bilo sprejeto z viharnim ploskanjem. G. Pire je izjavil, da na noben način ne more sprejeti izvolitve, isto sta izjavila g. Bab ni k in g. Črnagoj. Na ponovne prošnje je pa g. Pire vseeno prevzel predsedništvo, rekel pa: Pri današnjih grdih razmerah ne maram, da se moje ime nemarno imenuje. Včasih sem bil ponosen, da so me napadali, a zdaj sem preponosen, da bi se pustil napadati tam, kjer storim svojo dolžnost. Danes še prevzamem predsedništvo, zapomnite si pa: Prišel bo Čas, ko bom nemogoč, ko bom na potu. V vašo korist bo, če me takrat ne bo na predsedniškem mestu. Za podpredsednika je bil nato izvoren tvormčar g. ŽnidarŠič iz II. Bistrice, v odb^or pa gg.: Bab ni k, Črnagoj, Likozar, Verbič in Zirkelbach. Namestnika sta gg. Jakob Bab nik iz Šiške in Strgar iz Bitna v Bohinju, preglednika računov pa gg. nadučiteija Kavčič in Petrič. Pri točki razni predlogi in nasveti je vložil g. Logar :z II. Bistrice predlog, naj izda osredoji od bor primerna splošna skupna navodila za poslovanje podružnic. Odboru se je dal nalog, da izde'a taka pravila. G. Buk o vic je želel, da bi društvo prirejalo po slovenskem Ko roškem predavanja in ustanavljalo podružnice. Govornik hoče hoditi tja predavat. Nasvet je bil sprejet z odobravanjem. G. Virant je želel, naj bi društvo izdajalo članom diplome. Sklenilo se je, da se to zgodi, samo vsak, ki bo hotel imeti diplomo kot sprejemnioo, bo moral povrniti stroške zanjo. G. Merbar je vprašal, kaj je s čebelarsko razstavo. Odgovorilo se je, da je zdaj ni mogoče prirediti, ker ni denarja zato. Ko se je nato izrekla zahvala dež. odboru za brezplačno stalno prepustitev sobe za inventar, mestnemu magistratu za brezplačno prepustitev dvorane za zborovanje, dr. Kreku za iuterpeliranje poljedelskega ministra glede brezvestnih medarjev, podpredsedniku za vodstvo opazovalnih postaj, Likozarju za preda vanja, bivšemu odborniku Jarcu—je biJo zborovanje končano. Dnevne vesti V Ljubljani, 20. marca. — Kompromisna pogajanja za- stran volilne reforme za deželni zbor kranjski so se vršila te dni pri deželnem predsedstvu Ljubljani, a niso imela uspeha. Z :.»j so zastopniki vseh treh deželnozbo kili strank poklicani na Dunaj U ministrskemu predsedniku Bccku. — Deželni zbor kranjski bo sklican že rez kakih osem dni na kratko zasedanje, najbrže samo, da se kon-stitura, ker g&. Detela in Grasselli nista več člana deželnega zbora in je treba, da se čimprej izvolijo novi deželni odborniki. — Kdo bo deželni glavar na Goriškem ? — Dr. Pa jer ima med Lahi precej nasprotnikov, in sicer na klerikalni in liberalni strani. Najbrže pa mu na njegova stara leta ne storijo tega, da bi ga vrgli, marveč se ves vihar za kulisami proti njemu poleže tako, da bo zopet deželni glavar. Namestnik glavarja bi bil rad zopet dr. Greg o r č i e , da bi se zopet babah češ, kaj pomaga, če so zmagali moji nasprotniki, čast podglavarja pa je pripadla vendarle zopet meni. Gregorčič miga in išče zvez, da bi dosegel svoj namen. Toda to se ne sme zgodit i! — Na Goriškem je bil izvoljen dr. Franko v veleposestvu in v splošni kuriji. Svoj mandat v veleposestvu je odložil. Nove volitve bodo v kratkem. Čuje se, da utegne biti sklican goriški deželni zbor prav kmalu. — Otvoritev II. državne gimnazije v Ljubljani. Kar na tihem, nekako pod roko, je bilo včeraj blagoslovi j en je novega poslopja II. državne gimnazije. Na to šolsko slavnost je bilo povabljeno samo uredništvo »Laibacheriee«, dočim so bila uredništva slovenskih listov izključena. O otvoritvi slovenskega zavoda naj bi slovenski listi ne smeli poročati. Sploh se je storilo, da bi ta slavnost ne imela slovenskega značaja, kakor se sploh vidi, da je ta slovenski zavod nemškiitarski naši vladi pravi trn v peti. V uhodu je vzidana spominska ploča. Človek bi pričakoval, da bo spominska ploča v slovenskem zavodu slovenska. Tako je bilo tudi predlagano, toda deželna vlada sovraži vse, kar je slovensko in ni pasti la napraviti slovenske ploče, marveč — latinsko. Od otvoritvene slav- oosti so izostali ofieialni reprezen-tantje vlade. Na otvoritev ljubljanske realke je prišel svoj čas učni minister sam, na otvoritev slovenske gimnazije pa ni bilo ne barona Schwarza, ne šolskega referenta Kal-teneggerja, nego sta poslala kot zastopnika deželnega predsedstva nekega Praxmarerja, ki menda v Kalteneggerjevi predsobi uradu je, Ofieialni govori na otvoritvi tega slovenskega zavoda so bili — dvojezični, prav kakor bi bila nemščina že avstrijske! »Staatssprache«. Seveda so se ti ofieialni govori kar cedili same lojalnosti in vernosti, in so napravili samo predpisani vtisk. Da bi se slavnosti čim zanesljiveje vzel slovenski značaj, je bilo dijakom oblastveno prepovedano klicati »Živio«. Toda kaj pomagajo take prepovedi, če udari kdo na struno, ki vzbudi v mladih srcih navdušenje. Nastopil je kot govornik tudi osmošolec Uratnik. Govoril je dosti bolje kot vsi govorniki in razvnel dijaštvo tako, da so po novem poslopju zaorili gromoviti »Živi o-klie i«. Postopanje ofieialni h oseb pri tej slavnosti je bilo žaljivo za slovenskega občinstva narodni čut in žaljivo za slovensko časopisje. Kriv je tega v prvi vrsti ravnatelj W i e s-t h a 1 e r , ki je sploh prava nesreča za ta učni zavod. Xaj mu vlada vendar že da tisti orden, ki ga pričakuje, da pojde že enkrat v davno zasluženi pokoj in naredi prostor ravnatelju, ki ima srce in ljubezen, voljo in zmožnost, kaj storiti za to gimnazijo. — Zadruga gostilničarjev, ka-varnarjev itd. v Ljubljani bo imela 27. marca v dvorani »Mestnega doma« ob 2. popoldne svoj občni zbor. Klerikalec Dachfi agitira že zdaj strastno, da bi za načelnika ne bil več izvoljen g. Tosti, ki j*- vedno z vnemo, vestno in spretno zastopal koristi gostilničarjev in si za ta stan pridobil resničnih zaslug. Vzrok tej agitaciji je nizkotno maščevanje zaradi bolniške podpore Dachsovi ženi. G. Tosti in drugi odborniki so varovali korist zadruge in zato bi jih zdaj Dachs rad odstranil in spravil zadrugo v roke svojih ožjih prijateljev. Za načelnika kandidira Avguština Zajca, ki ga pač noben človek ne smatra za resnega. Če so Zajcu v Ljubljani že tla prevroča, naj se gre pa še on kopat v Savo, a tega gostilničarji, kavarnarji itd. vendar ne b lo dopustili, da bi jih komandirala Z je in Dachs. Danes je zadruga važ-n:j korporacija, ki ima vpliv in v ta-k' korporacijo volijo pametni člani samo razumne in zanesljive može, ne pa prijateljev svojih sovražnikov. Naj gostilničarji le premislijo, kolikim obupnim eksistencam so klerikalci že obljubili gostilniške koncesije, da so volili ž njimi. Ce bi Zaje in Dachs dobila zadrugo v roko, bi jih klerikalci lahko pripravili do te-ga, da bi se morala zavzemati za uresničenje njihovih obljub. Torej — pozor, gostilničarji in kavarnarji — Ljubljana in drugi razred aktiv itetne doklade. Iz uradniških krogov se nam piše: Iz časniških poročil zadnjega časa je razvidno, da se slednjič vendar pomaknejo s 1. aprilom t. 1. nekatera mestu med temi tudi Ljubljana — v višji razred akti-vitetne doklade. S tem pridobe uradniki najnižji treh činovnih razredov okroglo letnih 100 K na dejalnostni dokladi in ako prištejemo k temu znesku »mak znesek, za katerega so bile poboljšane plače državnemu uradništvu pred enim letom, dobi torej vsak definitivni državni uradnik najnižjih treh činovnih razredov na leto okroglo 200 K več, kakor je dobival pred regulacijo plač. Kaj pa s praktikanti in drugimi ne stalno nameščenimi uradniki f Praktikanti, ki opravljajo svoja službena opravila l velikim veseljem ter žilavo vztrajnostjo in jih zato tudi imenujejo »Ziehkrafte« in kateri žive ob isti draginji kot definitivno nameščeni uradniki, naj odidejo praznih rok. Vzemimo n. pr. kakega starejšega davčnega praktikanta. V začetku je služil eno leto ali celo več kot volonter, potem pa ko je bil imenovan praktikantom, še dve leti brezplačno. Temu brezplačnemu službovanju je sledi] bori adjutuin 50 K reci! celih petdeset kron — upanje na boljšo bodočnost, katera se res prikaže po odsluženih treh praktikantskih letih, (volonterska doba in 6 tednov posku-nje se vpošteva le pri vpokojenju) ko se mu nakaže primerni znesek mesečnih 100 K. Za temi pa preteče zopet lepa doba treh let, predno je imenovan asistentom in le tedaj le ad personam; pri vseh teh razmerah pa se je moral kakor predpisano — opravljati ter živeti stanu primerno. Od kod je jemal, ako ni slučajno sin premožnejših staršev? Odgovor je lahek —zadolžil se je — neovrgljivi faktuin! In kdaj naj začne vračevati* 'Pustimo za sedaj ta žalostna razrao-trivanja, vprašamo le, bi-li ne bilo primerno in pravično, da se nakaže obenem s pomaknitvijo mest v višje razrede dejalnostne doklade praktikantom vsem brez izjeme — kakor lansko leto — tudi letos draginjska doklada v enkratnem znesku 120 K, da sicer ne zgube vsled preziranja ter zapostavljanja veselja do dela! Slavna uredništva časopisov se naprošajo, da ponatisnejo v eni prihodnjih številk v prilog praktikantom ta dopis, da omogočijo s tem odločno odmev interesentov vseli kategorij Kranjske in drugih dežela in splošno gibanje v slučaju, ako se ne nakaže zajedno ko uradnikom povišana de-jalnostna, tudi praktikantom dragin-ska doklada. Za slučaj uresničenja našega domnevanja namreč, da nam ne nakaže draginjska doklada, prosimo: 1. v to poklicane faktorje pred vsem pa gg. državne poslance v blagohotno uvaževanje naslikanih razmer ter izposlovanje draginjska doklade; 2. pa gg. interesente vseh' kategorij Kranjske in drugih dežel, da se obrnejo do svojih stanovskih društev, katera naj bi s primerno vlogo na osrednje vodstvo uradniških društev omogočila oziroma pospeši],) na kazanje omenjene doklade. — Nepošteno ravnanje. Te dni je v Malih Lipljenah umrl zvesti naš somišljenik župan g. Pran P e č n i k. Pokojnik je bil mnogo let naročnik našega lista. Komaj je bil rajnik z;i-ti>nil oči, smo že dobili pismo, da »Naroda« ni treba več pošiljati. Podpis se je glasil: »F. Pečnik, nečak pokojnega naročnika«. Obenem s tem pismom je pa že prišel glas, da pokojnikov nečak ni ničesar takega pi. sal našemu upravništvu, nego da je župnik Jereb v Skocijanu pri Turjaku, na svojo roko, brez vednosti po-kojnikovega nečaka pisal to pismo. Preiskali smo stvar in dognali resni co: Župnik je pismo pisal na svojo roko in je podpis falsificirah Še krstnega imena pokojnikovega neci ni vedel. Napravil je namreč podpis »F. Pečnik . med tem ko je možu Janez ime. Pozneje ga je pa vendar prešinil strah, da bi njegova sleparija prišla na dan. Šel je iskat naš list in pregovoril Janeza Pečnika, da se j»* podpisal na ovitek. Poleg podpisa »Janez Pečnik« pa je zopet z drugo roko zapisano > se vrača«. Brez dvoma je bila ta pripomba pozneje dostavljena. S takimi sleparijami se je poskusilo izviniti naš list iz hiše pokojnega Pečnika. Zaradi te slepariji* bi župnika lahko spravili malo pred sodnijo, pa se nam ne zdi vredno pečati se s človekom, ki hoče veljati /; spodobnega, pa uganja take nepoštenosti. — Imenovanje v rezervi. Asi steneni zdravnik v rezervi je pos!;i: dr. Mavrici j Rus. praktični zdrav nik v Ljubljani. — Odlikovanje. Poveljnik 17 polka polkovnik J. B o t i č je dobi! red železne krone III. vrste. — Iz carinske službe na Pri- morskem. Carinski oficijali Ar tur Kustrin in Feliks Jast sta imenovana carinskima revidentoma v IX činovnem razredu. Carinski asusteuti Josip Lusner, Ivan Ludvik Trost in Almerik Chitter bo imenovani za carinike crioijale v X Čin. razredu Podcticijal I razred« Rudoll Sedlar in carinska praktikanta Rudolf Jenko in Kar Hottl so imenovani za carinske a.-i-stenti v XI čin. razredu. Is *olske službe Ispralana učit. kandidat nja gospodična Zofija Tscherne je imenovana za provi-zorično učiteljico v Toplem vrhu. Is gledališke pisarne. Nocoj (za lože: par) se poje drugič v sezoni Adama M i n h e j m e r j a velika oprra „Mazepa" z g. Orzelskim v m slovni vlogi Amalijo poje g. C o 11 i g-n o n, Zbigniewa g. Kondracki, vej* vodo g VašiČek, kneza g. Križaj V nedeljo, (za lože: nepar) se na mnog stransko željo ponovi K. "Weisova veseloigra „0 b svojem kruhu" z g Borštnikom kot gostom v glavni vlogi. Koncert Slavlanski, ki se vrši prihodnji ponedeljek, dne 23 t. ni. V veliki dvorani hotela nUnionu. se začne točno o pol osmih zvečer in se konča ob desetih, tako da je odhod z večernimi vlaki se na vse strani mogoč, na kar se posečalci z dežele posebno opozarjajo. Ker je zanima je za koncert, ki bo nudil izreden umetniški užitek, veliko, naj bi si vnanji gostje preskrbeli pravi časno vstopnice v Šešarkovi tratil v Šelenburgovih ulicah, kjer je dobiti spored koncertni. „Akademija" Gosp. dr. Ror-auer je zadržan priti jutri v Ljubljano. Mesto njega pride gosp. dr. Ferdo pl. Šišič vseučilišč profesor v Zagrebu, ki bo predaval o predmetih: „Hrvati i Mag j ari od 1. 1790. do 1. 1868 ■ Družbi sv. Cirila in Metod« je poslal g. O t mar Golob, Ko»j* 20 K narodnega davka; dijaki V razreda ljubljanske realke preostanek pri kupovanju šolskih zvezkov 1 K; g. P. Strel, Mokronog 10 K is poravnave povodom kazenske pravde; gdč. Betica Muller, Zagorje ob Savi 5 K narodnega davka in gosp Jo sipi na pl. Marchesi v Idriji mesto venoa na krsto umrle g. N *■ talije Šepetaveo 10 K, Za „Narodni sklad11. Prijateljska' družba pri r Križu- ob godovanju gosp. obč. svetnika Josipa Turka 11 kron. Polltičuo In izobraževalno društvo za dvorski okra!. Na vabilo g. dr. Iv. Orožna se je v sredo svečer zbralo v gostilni pri Trpincu na Tržaški cesti več naprednih somišljenikov, da se posvetujejo o ustanovitvi ^Političnega in izobraževalnega društ.va" za dvorski okraj. Po govorih dr, O razna in ih:. Škulja, ki sta razložila pomen in namen snujočega ge društva, so zboro^aloi soglasno sklenili, da se naj čim naj preje osuuja za dvorski okraj društvo, ki bo pod svojim okriljem združevalo vse na-rodno-napredne sloje tega okraja. V pripravljalni odbor, ki ima sestaviti in vladi predložiti pravila ter poskrbeti za društvene prostore, so bili izvoljeni ti ■ le gospodje: Dr. Ivan Oražen, Rudolf Est, Fr Kraigher, Milko Krapeš, Fr. Oblak. I*. Ogoreleo, Ferdo Primožič in Fr. Šknlj. „Društva odvetniških in no« tarskih uradnikov la Kranjsko11 izredni ob5ni zbor se vrši v nedeljo, dne o. aprila dopoldne ob pol 10. v hotelu ..Južni kolodvor'' (Seydl) v Ljubi ani. Društveaike se prosi, da se poluoštevilno udeleže občnega zbora in s tem pokažejo zaniman.e za društvo in stanovsko organizacijo. Ako se priglasi dovolj udeležencev, se vrši po občnem zboru skupno kosilo, kuvert a 3 K. Prijave naj se po dopisnici naslavljajo na društveno vodstvo. Deželno in gospe nje pomoćno društvo »Rdečega križa za Kranjsko iuja 28 t m. ob b*. zvečer v kniižnici c kr. dež. vlade (II. nadstropje) svoj redni občni zbor. Po § 11. društvenih pravil je občni zbor sklepčen cb navzočnosti najmanj 30 članov. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon18 je priredilo na čast vsem Pepcam in Pepčkom v sredo zvečer v restavraciji ^Narodnega ^oma" zabaven večer, ki je v vsakem oziru uspel izborno. Pevski zbor je z izvrstnim petjem pokazal, da se lahko kosa z vsakim pevskim zborom, pa tudi kvarteta in sclopetje je želo zasluženo pohvalo in priznanje. Komična igra „Nova kura", ki so jo proizvajad gg. Lumbar, Zirkelbach in Zor, je vzbudila mnogo prisrčnega smeha. — Kakor Čujemo, namerava rZvona pogosto prirejati zabavne ve-čere v raznih krajih mesta, kar vsak fcjpgov prijatelj gotovo pozdravi z veseljem. O razmerah na ljubljanski glavni poŠti- Pod tem zaglavjem smo ožigosali v zadnji številki našega lista Čudno postopanje poštne uprave, ki je na glavni pošti skrSiia število osobja. Ker je hkratu tudi rSiovenecu posvetil tej stvari nekaj notic in jih zasukal, kakor je to navada pri njem, po svoje, in se v teh noticah oČsta po krivici tukajšnjemu ravnateljstvu, češ, da je eno zakrivilo to restringiranje, poudarjamo, da lete naša očitanja na centralno poštno upravo na Dunaju in na tržaško poštno ravnateljstvo, ki je, kakor smo se informirali, izdalo tak ukaz — Vemo, da se šef ljubljanskega glavnega poštnega urada ves čas, odkar mu je poverjeno vodstvo tega zavoda, po svojih močeh trudi, da bi ne le ohranil, ampak celo zvišal število personala v oddelkih, kjer je to v interesu prometa. Dosegal je, da se je lani zvišalo osobje za 16 uradnikov in slug. Če pa vsa njegova prizadevanja nimajo zaželjenega uspeha, ne gre to njemu na rovaš, ampak na rovaš dragih. Ni bilo nobenega primanjkljaja! Včeraj popoldne je bil v mah dvorani ^Mestnega domau občni 2bor „Pogrebne bratovščine sv. Jožefa", na katerem je tisti Vencajzov Ko cm ur trdil, da pod prejšnjim predsednikom bratovščine mokarjem Velkavrhom ni bilo nobenega primanjkljaja! Taka nesramna trditev je razburila sive starčke, da so povedali par ostrih besed Kocmurju. Poročilo o tem občnem zboru je sledeče: Predsedoval je g. S k u b i c, ki je prisrčno pozdravil navzoče, zlasti oblastvenega zastopnika gosp. mag. pristava Gutnika, izrekel zahvalo g. županu za brezplačno prepustitev dvorane ter dal besedo gosp. tajniku Breskvarju, ki je prečrtal obširen zapisnik o zadnjem občnem zboru, na katerem seje na podlagi računskih knjig dognalo med drugimi računi sledeče izza časa, ko je bit predsednik bratovščne Pavel Velkavrh: Na hranilne knjižice so se dvigale sledeče svote, ki niso nikjer vpisane: 14. septembra 1899 Pavel Velkavrh 300 K, 2. julija brat Edmund Vehovec (frančiškan) 300 K, 2. oktobra 1902 Pavel Velkavrh 200 K, 2. julija 1903 Pavel Velkavrh 400 K, 15. januarja 1906 Pavel Velkavrh 150 K, 2. januarja 1901 (na drugo knjižico) Pavel Velkavrh 525 K 56 v, 22. marca 1902 brat Edmund Vehovec 200 K 94 v. in 2. julija 1903 Pavel Velkavrh 202 K 65 v. Is to tak o ni nikjer vpisana vsota 1234 K 65 v., ki je bila dvignjena na hranilnično knjižico glaseči i se na ime „ Jožef Adam", kater > iuie je bilo izmišljeno. Knjižice ^Ljudske posojilnioeu z vlogo 1200 K, ki je bila naznanjena pri občnem zboru 1904, ni nikjer. Ves primanjkljaj znaša 4892 K 06 Vf za katerega Velkavrh in njegov odbor nista mogla dati nobenega zadostnega pojasnila. Proti zapisniku je ugovarjal Ko cm ur, Češ da ni pr manj kl jaja, da se dela strašaa krivica Velkavrhu, možu kristalnočisiih rok. G. Zoro je povedal, da se je doslej dognalo, da je IS udov, ki niso nikjer vpisani, da so kaj olačali dasiravno imajo knjižice s potrdilom, da so plačali. Navedel je tudi par zgledov: Uršula Tomec je plačala 20 goldinarjev in še posebej dala 100 goldinarjev, a te svote ni nikjer vpisane v knjigah bratovščine. Anton Dime je 20. maja 1903 plačal fratru Vehovou 50 K, a teh kron ni nikjer vpisanih. Frančiškani se izgovarjajo, da je imel ves denar v rokah prejšnji odbor, pa ne frančiškanska fratra, ki sta vodila knjige in račune. Da ni bilo priman j • kljaja, tega ne more nihče trditi! Zapisnik se je nato odobril. Bratovščina je imela od 1. maroa 1907 do 1. marca 1908 3610 K 59 v. dohodkov in 3613 K 09 v. stroškov, torej 2 K 50 v. primanjkljaja. Vse društveno premoženje zuaša 9916 K 05 v. Pre-gledovalci raČuuov so našli vse knjige in račune zadnjega leta v popolnem redu, zato so se računi odobrili. Namesto izstopivših odbornikov gg Sku-bioa, Zorca in Zormana so bili izvoljeni gg. Lovro čer ne, Slavko Gartner in Anton Seme; pre gledniki računov so gg. Franc Ho s t ni k, Martin Mezeg in Franc Šoukal. Nato so bili sprejeti sledeči nasveti: Po listih se objavi, da kdor se ne izkaže do 30. junija t. 1., da je član, se ne bo smatral več kot tak. To n&zsaniio se bo razglasilo tudi po vseh cerkvah na Kranjskem. S tem se hoče dognati število članov; kakor kažejo dosedanje skušnje, je treba pričakovati še marsikaj zanimivega v tem oziru! — Velkavrh je oprostil doneskov tudi premožne ljudi n. pr. očeta in mater župnika Kunaverja, neko Gotz, ki je sedela na tisočakih. Sklene se, da se sprejmejo nazaj v bratovščino taki, ki že več let niso plačali, če poplačajo zaostanke prejšnjih let. Kdor po deželi plača samo stare doneske, dobi tudi po starem izplačano pogrebščino. Kdor je plačal preje enkrat za vseiej 54 K ali manj, naj zdaj plačuje letnih 80 vinarjev, ali pa enkrat za vselej 30 K, če hoče, da dobi za pogreb po novem tarifa. Kdor ne bi hotel plačati, se mu po starem plača za pogreb, ki si naj ga sam preskrbi. Dosedanjemu odboru se izreče zau mica in zahvala za trud. Mostić pri deželni prisilni delavnici je za javni promet zarad trohljivosti in nevarnosti zaprt. Le posameznim osebam je prehod dovoljen. Prememba posesti- Hiši Ivan Grajžarjevih dedičev na Dunajski cesti je kupila „Zadružna zveza" za 172 000 K. Javna vinska poku sej a v tu kajšnji deželni vinski kleti bo jutri, v soboto, od pol 8 do pol 10. zvečer. Prihodnja p kušnja bo potem šele aprila zaradi nabave novih vinskih vzorcev. Poštne razmere v Sp Šiški Na notico pod tem naslovom, priob-Čeno v sredo, se nam piše: Napadi na našo pošto so dostikrat popolnoma krivični. Tako tudi notica od srede, v kateri se ostro graja, da je bila v Novem mestu v soboto ob 4. pop. oddana nakaznica na naslov R. O. dostavljena v Sp. Šiški šele v ponedeljek. Kdaj pa naj bo dostavljena, ko se v nedeljo došie nakaznice vsled mini strskega ukaza ne dostavljajo več ob nede ljah, marveč naslednji dan. Na opomnjo, kako se na tej pošti dela, ni druzega odgovora kakor: vestno in pošteno. Že zopet nesreča. V papirnici Lej^kam v Goričanah pri Medvodah je se ponesrečil tovarniški delavec V. Jurman iz Gor. Senice. V nedeljo, 15. t. m. ko je že celo noč delal, moral je zjutraj ob 8 zopet na delo. Mazal je stroje najbrž brez vsaoega nadzorstva. Sodelavci so ravno, ko je imel Jurman roko v stroju, zavrteli stroj in Jurmanu je eden prst na roki odtrgalo, dva pa menda popolnoma zmečkalo. Tu bi bilo priporočati, naj bi se ravnatelj Kissling malo več brigal za delavce in tovarno kakor pa za druge privatne stvari o katerih bomo prihodnjič Še več pisah:. Ako mora delaveo v soboto| celo noč delati, v nedeljo zjutraj pa zopet na delo iti ne vemo, zakaj bi se samo Kissling sprehajal. Naj tudi kaj dela, kakor je včasih moral. Gospod obrtni nadzornik prosimo malo več pozornosti na delavce. Razstavo pletarskih dal priredi o. kr. pletarska Šola v Dolskem v nedeljo, dne 22. t. m. v tukajšnjem šolskem poslopju. Vsi, ki se zanimajo za proovit te domače obrti, se vljudno vabijo na razstavo, da se prepričajo o krasnih uspehih, katere je dosegla imenovana šola v tako kratkem času. ftledalitki odsek »Ilirskega Sokola" v litrski Bistrici priredi v prid društvene zastave v nedeljo 22. t. m. v hotelu „Ilirija" gledališko predstavo. Sodeloval bo tamburaški odsek košanskega pevskega društva. Vprizori s© „Brat Sokolu. Pred-prodaja vstopnic za sedeže je v trgovini brata Fr. Samse proti primernemu popustu. Kdor slučajno ni prejel vabila, naj se oglasi pri odboru. Hrastnik. Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Matoda za Hrastnik in Dol zboruje prvikrat v nedeljo, dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni g R sa. N t dnevnem redu so med drugim vpn&va od bora Po zborovanju zaigrajo tamburaši „Narodne čitalnice v Hrastaiku u Tudi one, ki ne mislijo še sedaj pristopiti k podružnic1, vabi na udeležbo ustanovni odbor. Premena posestL iz Celja: Dvonadstropno hišo šolskega ravnatelja Jos. Weissa v Grabnovih ulicah kupila je gospa Simoniškova, vdova po raujkem oštirju Blažu Simonišku, za 51.000 K. — Tako je v Celju spet eno poslopje več v slovenskih rokah. Elerifcaltto rovaratvo I^šmar-skega okraja se nam piše: V trgu Šmarju pri Jelšah nameravajo sezidati novo moderno šolsko poslopje. Vs^ predpriprave so že dognane in stavbeni načrti tudi odobreni. A šmarski nadučitelj JorkoviČ, star in strasten pristaš klerikalcev, je podšuntal nekatere kmeta, da so rekurirali proti stavbi nove šolske zgradbe. Lep učitelj to! Seve tudi dični naš poslanec, dr. Korošec, ta vmes spletkari. A vsa zadeva je ie od ministrstva potrjena in vse spletkarenje ne bode imelo bogve kaj uspeha. Pa značilno je, kakšne „pospeŠevateljeu ljudske naobrazbe še imamo dandanes! Zaradi 5 K Povodom konkurza mariborskega trgovca s papirjem Piatzerja so našli zapisan v knjigah tudi dolg o K 40 v na ime 76!etuega gostilničarja v Ciglenoih Fr. Draša, dasi je ta bil do)g že zdavno poravnal, le potrdila ni mogel brž najti. Ko je vsled tega prišel eksekutor v hišo ter hct^l 61 letni Draševi ženi zapleniti v postelji skriti denar, je starček eksekutarja potegnil za ovratnik, da je padel po tleh. Starček je bil vsled tega obsojen na en mesec ječe, žena pa na 14 dni zapora Akadeiai&ao tehnično društvo „Triglav" v Bradcu je za tečaj 1908. izvolilo naslednji odbor: predsednik Šmid Konrad, cand. iur.; podpredsednik Zupančič Fran, stud tehn.; tajnik Vrečko Vladimir, stud. med.; blagajnik Ogorevc Martin, stud. med.; knjižničar Hrovat Anton, stud. med.; gospodar Polavšek Josip, stud. med.; odbornikov namestnik Dobravo Fran, cand. phil.; revizorja Pirnat Josip, cand. phil.; Stajnko Mihael, stud iur. Akad. teh . društvo „Triglav1 V Gradcu I. izredni občni zbor akad. tehn. društva „Triglava" v Gradou se vrsi dne 20. t. m. ob pol 8. zvečer v prostorih društva Heinrich-sirasse 8./II. Pegreša sb 391etni Al Brtoja iz Trsta. Najbrž se mu je zgodila kaka nesreča. Ljubezniv brat Pred nekaj dnevi je brezposelni mizarski pomočnik I. L ukradel svojemu hratu hranilnično knjižico z logo 700 K in dvignil v hranilnici 200 K, potem pa položil knjižico nazaj na svoje mesto. Nato je povabil dva znanca in ž njima popival ter napravil izlet v Domžale. PrišedŠi nazaj se je trojica vozila po mestu z izvoščekom in se slednjič ustavila v neki gostilni na Martinovi cesti. Tu so ae „prijatelji" sprli in je L. udaril svojega tovariša z vrčkom po glavi. Vmes je posegla policija in L ja aretovala Dobila je pri njem še 105 K denarja in ga izročila nazaj bratu. Ljubezniv mož. Včeraj popoldne je zaprl Jakob .Taksa, delavec, roj. 1858 v Vrtači, pristojen v Semič, okraj Črnomelj, v stanovanju svojo ženo Marijo, jo vrgel na tla in jej zvezal z vrvjo roke in noge. Nato je vzel v roko britev, ji pokleknil na prsa ter ji grozil, da ji bo nrerezal vrat. Vsled vpitja navzočega 31etnega sina je Jakša odnehal groziti z britvijo, toda suval je svojo ženo z nogami in se izrazit, da hoče jesti njeno meso. Ženi se je slednjič posrečilo se izviti iz rok in mu uiti. Policija je sirovega aretovala in izročila c. kr. deželnemu sodišču radi nevarne grožnje. V ljubljanskem Praterju je postalo življenje že zelo živahno. Posebno ob nedeljah je pravi eldorado otrok, pestunj in voiakov. Včeraj proti 4. uri popoldne so imeli ti obiskovalci izredno zabavo. Ker občinstvo ni bilo nič posebno vneto si ogledovati „svetovna čudesa", so si lastniki teh kazališč sami skočili v lase. Drag drugemu nevoščljivi zaslužka so se začeli prepirati in obdajati s takimi psovkami, da se je mimo idoče občinstvo javno zgražalo nad tem škandalom. Gospodje „budarji" kakor tudi njihovi uslužbenci, ki so vsi pristni „kuiturvolk". bodo morali že vzeti na znanje, da se morajo v Ljubljani obnašati dostojno, če hočejo kazati svoja svetovna čudesa in se s tem preživljati, sicer se jim pa prav lahko zgodt, da se jih požene tja, odkoder so prišli. Toliko v blagohotno vpošte vanje! Na današnji naknadni nabor je prišlo 39 nabornikov in jih je oilo 18 potrjenih. Naborniki so bili večinoma taki, ki so se pogrnili iz Amerike. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z ji žn^ga kolodvora 160 Hrvatov v Heb, 25 Hrvatov pa je šlo iz Heba v Zagreb Izgubljene in najdene reći. Odvetniški uradnik S. G je izgubil prost bankovec za 50 K. Neža Ga-mernikova, služkinja, je izgubila ženski moderc, vreden 5 K. Uršula Škofova, postrežkinja, je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja Gdč. Mirni Perlesova je izgubda svilnat dežnik, vreden 24 K Zlatarski pomočnik Matevž LotriČ je izgubil kratko zlato verižico vredno 6 K Izgubljenih je tudi šest Kiatov po 10 K za ezanih v belem robcu. Našla je Marija Bricljeva, branjevka, črn d^ž nik. Vojak 27. domobranskega peš-polka Elin Goldenbaum je našel de naraico z manjšo v>?oto decarja. ..Društvena godba ljubija^- fcli I konoertuje danes popoldne v ki-ucujatografu „Ed!s mu. Dunajska cesta, nasprori kavarne „Europa" in scer pri predstavah ob 4., 5 , 6., 7., in 8. zvečer. „Društvena ti od b a ljubljanska" koncertuje jutri zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zv^ečarf Vstopnina prosta. Drobne sovice. — Umrl je v Kanu drugi sin črnogorskega princa Mirka, 51etni knežević S t e v a n. Nedavno šele je umrl sin Stanislav. — Grof Tolstoj je nevarno zbolel za influenco. Njegovo stanje je zelo nevarno. — Volilna reforma na Francoskem. Republikanci so izdali nacrt volilne reforme, ki določa za vsakih 80.000 prebivalcev enega poslanca, tako da bi se število poslancev skrčilo od 575 na 478. — V novem ministrstvu na Norveškem imajo večino radikalci. — Atentat na poslanca Perner-storferja. Včeraj je na Dunaju v temni veži pričal 351etni Pollak poslanca in glavnega urednika Perner-storferja ter streljal nanj iz revolverja. Pernerstorfer je lahko ranjen na levi roki.Atentator si je na mestu pognal kroglo v glavo. Dognalo se je, da se je Pollaku zmedel duh ter si do-mišljeval, da sta Pernerstorfer in dr. Adler kriva, da ne more dobiti službe. — Strašna mati. Na Dunaju je bila obsojena Roza Bohaček v 71etno ječo, ker je svojo 31etno hčerko do smrti trpinčila. — O £osoej Toselli, bivši saški ]*>rineezinji, se je raznesla vest, da se misli ločiti od svojega moža, ker se neprestano prepirata. Njen novi prijatelj je pisatelj L-equeuX. Gospa Toselli te vesti brzojavno dementira. — Čuudna ljubimska drama. V ogrski vasi Serono je zalotil orožnik Veges svojo ljubico v intimnem objemu z nekim drugim mladeničem. Dogodek je najprej fotografiral, potoni pa ustrelili nezvesto ljubico, svojega tekmeca in koncem še sebe. — Silovit vihar razsaja že dva dni ob spodnji Savi in Donavi. Blizu Zemuna sta se potopili dve z lesom natovorjeni ladji. — Srbski cerkveni kongres je sklican na dan 20. t. m. (starega ko-leđarja) v Karlovce. — Vojaški dopusti ob žetvi. Cesar je odredil, da se letošnje poletje napravi tritedenski odmor v vojaških vežhah, da dobe kmečki sinovi dopust za časa žetve. — Obsojen sodnik. Sodni pristav na Dunaju, 561etni dr. Rischanek, strasten klerikalec, je bil. obsojen v šestmesečno ječo, ker je oskrunil 8 malih deklic, katerim je bil jerob. — Zavrnjeno odlikovanje. Ko-mitatni notar v Vel. Varadinu, Ho-ll*>sy, je odklonil srebrni zaslužni križec, ki mu je bil podeljen za 481etno službovanje. Hollosv je izjavil, da je tako odlikovanje le za dvorne lakaje. — Kredit za novi rusko vojno hrodovje odklonjen. Komisija v ruski dumi za deželno hrambo je odrekla vladi kredit za zgradbo novih oklopnic. — Kap je zadela v Palermu bivšega predsednika ustavovernega ve-leposestva na Češkem grofa Ožbalta T h u n a. Telefonsko u tržnim jorofllu Slovensko romanski blok. Dunaj, 20. marca. Slovansko romanski takozvani blok je osnovan. Ža predsednika je izvoljen hrvaški poslaneo vitez Vuk o vi č, za podpredsednika pa romunski poslanec dr Onoiul. Predlogi v seji slovansko-romarv skega oloi-a. Dunaj, 20. marca. V seji vseh nenemških Članov proračunskega odseka bo dr. Korošec v imenu Slovencev stavil predlog, naj se takoj ustanovi slovenska pravna fakulteta, naj se prizna v Avstriji veljavnost na zagrebškem J vseučilišču položenih izpitov in naj se razpišejo stipendije za izobrazbo bodočih slovenskih vseuČilišnih profesorjev. Italijan Conci bo predlagal, naj se prizna veljavnost na laških univerzah položenih izpitov in da se takoj osnuje v Trstu italijanska pravna fakulteta. Hrvaški poslanec Vukovi 6 bo predlagal rezolucijo, naj se v Cislitvauski priznajo za veljavne izpiti, ki se polože na univerzi v Zagrebu. Kor.foreica rr ladočeske in agrarne Stranke. Dunaj 20. marca. Vsi Češki poslanci, ki so bili na Dunaju, so odpotovali v Prago, da se udeleže konference niadočeške in agrarne stranke, ki se prične jutri v Pragi. Seja nemške devetorice odpove dana. Dunaj 20. marca. Na danes sklicana seja nemške devetorioe, na kateri bi se imela razpravljati Wahr mundova afera, je odpovedana. Skliče se prihodnji ponedeljek. VVahrmuniova sfera. • Dunaj, 20. marca. Včeraj je govoril na nekem tukajšnjem klerikalnem shodu posl. dr. Drexel o Wahr-mundovi aferi. Rekel je, da je Wahr-mund izpodkopaval temelje katoliške cerkve, a da je sicer prava ničla, ki ne zasluži, da bi se o njem razpravljalo v parlamentu. Končno je naglasci, da mora Wahrmund prostovoljno odstopiti, ako je poštenjak. Demons racije p»cti banu v Zagrebu. Zagreb, 20. marca. Snoči so bile tu velike demonstracije, naperjene proti banu baronu R a u c h n. Zvečer ob 8. se je sprehajal baron Rauch v spremstvu oddelnih predstojnikov Czernkovicha in V u -cheticha po Ilici. Občinstvo, ki je šetalo po ulioi, ga je pozdravljalo s klici: „Servus Pavelu ter pelo znano pesem: „0 du mein lieber Augustin, alles ist ninu. Rauch je v Lici šel v neko trafiko kupovat smodke. Med tem se je zbralo pred trafiiko okoli 6000 ljudi, ki so burno demonstrirali proti banu. Ko je prišel iz trafike, je vsa množica jela žvižgati in klicati Abzug Rs.uch. Ban se je napotil s svojimjspremstvom proti Jelačičevemu trgu. Množica mu je sledila ter neprestano klicala: „Abzug Rauchu. Pri Mittelbachovi lekarni se je ban okre-nilin zaklical: „Jest, abzug Rauch, ali ban Rauch ostane", To izzivanje barona Raucha je še bolj raz-dražilo množico, ki je vsled tega jela še viharneiše demonstrirati. Nato je Rauch odšel v Mittelbaohovo lekarno, kjer je telefoniral po policijo. Med tem je stal oddelni predstojnik Vuchetich pred vhodom v lekarno ter psoval ljudi s nHundeu in s sliČ^ nimi izrazi. To je ljudi tako razburilo, da so jeiinaVuchetioha metati kamenje, a zadel ga ni nihče. V tem trenotku. je nenadoma prišla policija in je jela z golimi sabljami udrihati po demonstrantih. Ranila je 1 profesorja, 1 sodnika, 4jdame in 1 štiriletno dete. Razen tega je aretovala vsakogar, ki ji je prišel pod roko. Zaprla je mnogo najuglednejših oseb. Vsi zapori so polni. Policijski agenti so hodili po kavarnah ter provooirali občinstvo, da bi tako dobili priliko aretovati vladi neljube osebe. Na JelaČ; cevem trgu je policija na konjih s sabljami "razgnala demonstrante. Bana Raucha je močna po* lioijska straža spravila na varno k nekemu njegovemu prijatelju, kjer so junaškega bana skrili pred nevoljo ljudstva. Pravda Polonvi - Lengvel. Budimpešta, 20. marca. Kraljevska kurija je zavrnila Polonvijev predlog, naj se delegira v njegovi aferi z dr. Lengvelom mesto peštan-skega kako drugo sodišče. Demonstracije v Sarajevu. Sarajevo, 20. marca. Radi predstave operete »Vesela vdovica« so vprizorili snoei Srbi velike demonstracije pred gledališčem, oficirsko kazino in pred uredništvom lista »Bosnische Post«. Več oseb je bilo aretiranih. narodnjaki! Prispevajte za Trubarjev spomenik! #tr'h*n& m tekoč* boic neteorolo$ltno porofflo. Ylfcto» Ud morjem 806. Bradnji mniai tlakama ShMe nabranjuje Scottova emulzija. To je najboljše lepilo in živilo za otroke in do rese zdravja tudi 2&5S: Mm^t: I rn^rPa-davlnav 24 urah 76'mm i, 1.5 marca 1 Čas opazovanja Stanja baro metra t mm li ---- i Vetrovi j 1 Nebo 18. 9. sv. 7270 14 sr. szah. daš 19. 7. »j. 727-8 07 si. jug oblačno 2. pop. 7298 4 3 • » * 20. 9. zv, 7. zj. 2. pop. 732-7 7341 7341 3*1 sr. Biahod 9 1-7 1 brezvetrJ m 100 sr. ssvzh. del. jasno Srednja včerajšnja In predvčerajšnja temperatura: 2 5 mm in 2 7 mm; norm. 4*0<> Mlin šarao s to — ribl-— kot jam-zoakon lanja! Zija ustavi shnjsanje, tvori zdravo, trdno meso in daje otrokom veselje do življenja Kakor hitro otrok kaj poboli, pa mu neutegoma dajte „Scotta". Vsaka steklenica Scottove emulzije obsega enake, najf-nejše in najuspešnejše sestavine v vedno enakem znanstveno priznanem razmerju. Izvirna steklenica In. J Naprodaj po vseh lekarnicah. 12 Zahvata. Dramatični odsek Narodne čitalnice v Kranju je imel v nedeljo, dne 15. marca t. 1. v prostorih podpisanega društva predstavo »Zmešnjava na zmešnjavo« ter namenil ves čisti dohodek ljudski knjižnici naše Narodne čitalnice. Zahvaljujemo se torej s tem slavnemu dramatičnemu odseku, kakor tudi« pevskemu odseku bratske nam Narodne čitalnice v Kranju za to povsem dobro uspelo prireditev: ravnotako izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem dragim gostom iz Kranja za njihovo udeležbo in podporo, posebno pa vsem gospodom igralcem in gospicam igralkam za njihov trud in delovanje, da je prireditev izpadla tako sijajno. Odbor Narodne čitalnice v fkofji Loki dne 19. marca 1908. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna bauka v Ljubljani'. Uradni knrzi dnn. boize 20. marca 1908 Sreči-: Naioibeni papirji. 4*21 o majska renta . . . 4*2 70 srebrna renta . . 4° o avstr. kronska renta. 4°/0 „ zlata „ . 4°/0 ogrska kronska renta . 4°/0 „ zlata „ . 4°/0 posojilo dež. Kranjske o posojilo mosta Spljet 4«/,°/o » v Zadar 41/1°'o bos.-herc. železniško posojilo 1902 „ . . 4° 0 češka dež. banka k. o. 4% „ „ ž. o. 41/i°o zast- pisma gal dež. hipotečne banke . . Pest- kom. k. ■>. z 10- pr..... 4l,°,0 zast. pisma Innei%t. hranilnice..... 41,0 0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . ty& z- pis* ogr> hip' ban' leznic d. dr. ... 4x'j „ obl. češke ind. banke 4°!v prior. lok. želez. Trst- Poreč ...... 4° 0 prior, dolenjskih žel. . 3°0 prior. jnž. žel. kup. v/i 412°'ft avstr. pos. za žel. p. o. j Srečke. ■ * | •d L 1860*\ . . . „ od 1. 1864 . . . ; „ tizske . . . * . . _ z, ... Inop.tt'šliC „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ . . . RiidOifove n ... Salcburške „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Jržne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . f-^rske „ n Zivnos enske „ Premc^okop v Mostu (Briix) Alpmske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Vu.u;e. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji ........ Dolarji........ D* n »t ' Blage 97 70 97 90 Zahvala. Za vse iskrene dokaze srčnega sočutja ob smrti ljubega mi brata, gospoda Andreja Beliča kovača pri Koslerju a Kom p. izrekam tem potom vsem sorodnikom, mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so spremili dragega rajnika k večnemu počitku presrčno zahvalo. Posebej in iskreno pa se zahvaljujem vsem stanovskim kolegom tovarne Kosler & Komp., slavnemu veteranskemu društvu, slavnemu gasilnemu društvu v Spodnji Šiški ter vsem darovalcem prekrasnih vencev. V Ljubljani, 20. marca 1908- Ivan Belič, gostilničar 1020 brat. Mesečno soba bližini sodišča, meblovana ali ne-meblovana se iftče. Ponudbe s ceno na uprav. „Slov. Naroda* dO 20. tV mm. 949—3 i v M apra|aao v stalno službo. FRAN FERK, Domžale. Za M! nov Skoraj aa preda. Kje, pove uprav. šivalni atrol H 977—3 Slov. Naroda". Mesečna soba lepo meblirana, s posebnim vhodom in razgledom na ulico, aa Odda 1 ali 2-ma gospodoma. Več se poizve na Starem trgu štev. 9, II nadatropla. 804-6 -B-^- Najboljše srajce bela in barvaste, aa gospode! - so h Knamko ..latind" —na* so s znamko „labud1 !r1 AbOOlvrattalfa trgovskega tečaja s dobro prediaobraabo tali ataftbe kot kontoristinjn (praktikantinia.) Prijazne ponudbe se prosijo pod „delavnast" poste restante, Ljub-liana. 996-* W$Httf. Jutri, v soboto, Zl. marca velik KONCERT ljubljanske Društvene godbe. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča Izurjene 1017—f šivilje se sprejmejo tako] za stalno. Ravnotam se sprejmejo učenke. 1021 A, 8EIDEL hotelir. V*- ^ W V 'V ^M.ŠnRC cv izdelane v lastni šivalnicL .". Priporoča jih 934—2 Anton Šare Sv. Petra cesta it. 8 v L|abl|anL 99 60 97 80 116 75 93 80 111 90 97 75 10010 99 80 98— 11695 0,4_ 11210 9875 101-10 Opozarjam da sem v svoji parni pralnici in svetlolikalnici uvedel popolno nov sistem, prevzame se neoprano perilo in se izdeluje k<*kor bi bilo novo. — Prevzemajo se Srajce, ovratniki, bluze, zastori tudi drugo fino perilo. 913 5 Za točno in najboljšo postrežbo jamčim ter prosim ja in mnogobrojno udeležbo J^nton Sarc svetlolikalnica, kolodvorske ulice št. Gosoicam se daje v svetlolikanju pouk- Vajenke se sorejmejo. 8. oprano in osnaženo 7-tt od 45 Rr. naprej 1 prodaja C. I. Hamann v Ljubljani. 182- 1 Angela Stich šivilja, Škofove nlice 11 b), parter. Glavnik -za barvanje las! Z navadnim Česanjem izpremenimo sive ali rdeče lase v pristno svetlo plave, rjave ali pa Črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi lahko leta in leta Na tisoče v rabi! Komad 5 K. Razposil J. Schttll er na Dunaju II 2 8 Kurzbauergaese it. 4 30\ 1947 Vabilo na XIV. opčnl zbor Posojilnice za iMrsko-bistrršk okraj registrovane zadruge z neomej. zavez« ----v Trnovem ^= kateri se bode vršil v nedeljo, 29. marca t L ob treh popoldne v Dosojilnični pisarni v Trnovem s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje revizijskega poročila z dne 17 ju- nija 1907 o delovanju in poslovanju posojilnice. 2. Poročilo načelstva. . 3. Poročilo in naveti nadzorstva. \ 4. Odobritev letnega računa za leto 1907 i 5. Volitev članov načelstva in nadzorstva, j 6. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob 3. uri popoldne ne bi bil sklepčen, se bode vršil eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bode sklepa brezpogojno. V Trnovem, dne 18. marca 1908 1007 Naćelstvo. ! [ i JSi pil liri se bo zaradi porcanjkaDJa prostora in ker vsak dan dospe sveže blago, že sedaj za lastno ceno prodajala najmodernejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke. :: Mestni trs štev. 5 Samo 6 dni Havre-New York 99.90 98*75 297 85 9910 150*65 262 75 148- 273 — 269- 99 75 I 299-85 10010 15450 26675 152-279-275'— Francoske prekomorske družbe. Edina naikra|fta črta 6ea Baze!) pari*, JCavra v flmariko. Veljavne vozne liste In brezplačne pojesnlle d^Jeze vse slovenske pokrajine samo 849 - 8 246 85 i 252 85 101- 107'- 189 45 23 40 464' 188 45 2140 454 — 111 — 111 — 62-75 5175 28 35 68'-U0-50550 14275 '670 — 1717 — 639*75 76550 240 — i 732 — 65925 2667-- 537 - 278-! 280- 556 — 562— 173-' 175— Jfrasna nevestna oprema j* no ogled v trgovini J^ntona Sarca na S* ^Petra cesti štev. 8 v Ljubljani. oblastveno potrjena potovalna pisarna Ejubtjana Dunajska cesta 18 EJubljan 6875 53 75 30*35 72- 515 50 14375 671 — 1727- -640 75 766 50 243— 736— 66025 2686 538— S\nton $arc ljubljana. * 5* Petra cesta štev. S. * Ljubljana. Opreme$a neveste 11-351 191C! 23 48 24— 117*60 95*70 250 4-84 11-39 19 12 23 54 24 06 117-80 *590 251 5— 971-2 Domač ijdelek-Zelo nizke cene. Zakaj v tujini iskati, Ce najboljše pred pragom leži. -a planinškova pražena kava se je vpeljala v_kratkem času širom sveta. In za k er je najfinejše kakovosti; zato povsod priljubljena, er je strokovno potom vročega zraka pražena; zato fino aromantlčna. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva. ter je nailzdatnetsa zato najcenejša. In zakaj? ? ? Prva KAREL PLANINŠEK Clavllma, aa»a|»k* cesta, »asprotl kavarn« Svropa. 470- 7 kreditna "banka v Ljubljani podružnico Žitne cene v Budimpešti. Dne 20. marca 1908. Termin Pšenica aa april . . . . aa 50 kg K 11*75 Pšenica za oktober . . . za 50 kg K 9 82 Bi za april . . . . za 50 kg K 1067 Kanua sa maj 1908 ... sa 50 kg K «71 Oves sa april . . . . na 50 kg K 7*73 EfekUv. Nespremenjeno. • ___M__k žrebanju «• «n»*"0«. *>o K lfl»Vt promese no Konradne'S^mJF^^ vloge na knjižice in na tekoči račun proti 4"%^ mm obrestim. »1—83 Iadajatelj in odgovorni urednik: Enato P«ato«Ual«k. Lastnina in tisk .Narodna tiskarne*. 0