Poštnina plačana v gotovini. Leto XXVI. Štev. 5 in 6. Maj, junij 1929. „Odmev iz Afrike" izhaja v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem,, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto v slovenski izdaji 8 Din, 5 L, bO am. cts., 2 Š; s prilogo „Klaverjev koledar" 13 Din, 7*20 L, 80 am. cts., 2 60 o. Naročila in milodare naslavljajte, prosimo, na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Metelkova ulica št. 1. Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via del' Olmata 16. Za Avstrijo: Salzburg, „Claverianumtt. Vsebina: ČeSCenje Srca Jezusovega pri južno afriških zamorcih. — Več misijonarjev molitve. — Veselje in žalost afriškega misijonarja. — Kdo hoče pomagati? = Kratka misijonska poročila. — Največja sreča na zemlji je: biti Marijin otrok. — Kronika Družbe sv. Petra Klaverja. — Uslišane molitve. — Krst želja. - Odpustki. Darovi. Od novembra in decembra 1928. Za afriike misijone v splošnem: D 15.788-50; Š 93 50; L 486--. Za sv. maše: Din 751-—; Za stradajoče: Din 2I5-—; Za gobavce: Din 169—; Za odkup BUžnjev: Din 8.302--; L 491 40. Za botrinske darove: Din 3.621—; L 340*-. Za zamorčke: Din 3 437 75; S 4- ; L 4 -; angl. f. 470. Za katehiste: Din 175--Za evhar. ZvelIČarja Din 1.383—. Za kruh sv. Antona: 7.12935; S 3-;L 17825. Za misijonsko zvezo: Din 101—; L 284—. Za otroško zvezo: Din 114 40; L 13 50. Za maftno jvezo: Din 3.156--; S 292-20. Za afriiki tisk in katekizem: Din 1.656 -; Š 6—; L 4080. Za določene namene: Din 1.867 30; S 2042; L 77 50. Za določane mtsijone: Din 380'—. Zbirka sv. Treh Kraljev Din 1.315 79. Iz nabiralnika-zamorčka: L 94 50. _ V čast Mar. Tereziji Leddchowskl Din 230—, S 5 -. Prispevki podpornikov In udeležencev: Din 749 —. DaniS J. Din 50- — za afr. misijone v zahvalo za hitro ozdravljenje, — .Pridne kuharice na gostiji V-P v C." darovale za afr. misijone Din 300--. Tisočkrat .Bog povrni" vsem blagim dobrotnikom! „Odmev iz Afrike" strinja svoj glas z radostjo, s katero je ves svet pozdravil podpis pogodbe med sv. Stolico in italijansko državo, ki pomeni sijajno priznanje moralične moči sv. katoliške Cerkve. Velepomembno je, da ta znameniti dan — II. februar — pade na dan obletnice prikazovanja pre-blažene Device ob massabielski votlini v Lurdu To dviga naše srce in našega duha, da kličemo v pozdrav Mariji Brezmadežni, ki je začetek našega veselja,, „Causa nostrae laclitiae", in ji poklanjamo hvalo in zahvalo! Marija Falkenhayn. 27. IV. St. 5.!HK). Češčenje presv. Srca Jezusovega pri zamorcih v Južni Afriki. P. Jožef Dohren nam ie poslal naslednji lepi oph lz svojega misijonskega kraja v vikarijatu Vindhuk-u: „V novembru so bile tukaj vse družine posvečene presv. Srcu Jezusovemu. Podobice za vse družine so bile blagoslovljene na altarju. Potem so pristopili zastopniki družin, da so prejeli vsak po eno podobico za svojo hišo. Po božji službi, kjer sem pridigoval o obljubah božjega Srca, so prišli vsi otroci v mojo sobo in vsak je hotel imeti podobico za svojo spalnico. Vsi so hoteli stanovati pod okriljem Srca Jezusovega. Seveda sem rad ustregel otroški želji, ker sem imel še več podobic na razpolago. Kako ponosni so stopali domov, vsak s svojo podobico! Naslednje dni so prišli ljudje z dežele in prosili vsak še za kako podobico. Poljubili so jo, zahvalili se in hiteli domov, da okrase sobe. Menim, da je bilo Srce Jezusovo veselo ob teh prizorih. Naj bi Srce Gospodovo res blagoslovilo hiše ubogega afriškega ljudstva in jih varovalo pred grehom in nesrečo. Lepe, zlasti barvane slike Srca Jezusovega, male in velike, sprejema Družba sv. Petra Klaverja, da jih posije afriškim misijonarjem. Že naprej: Bog plačaj! Več misijonarjev molitve. PiSe P. Rtihr, O. M. J. Kimberly. I. Nedeljo jutro je. Med skalovjem raztresene leže poto-glave zamorske koče. Sredi izmed ilovnatih koč se dviga ilovnato poslopje: protestantovska, weslyanska šola in ino-livnica. V senci nekaterih paprika-dreves leže in se zabavajo obiskovalci cerkve. Nemara jih je kakih 200. Ne daleč od tam je podolgovata zamorska koča, ki začasno služi za katoliško službo božjo. Kje so verniki? Le eden stoji tu: katoliški misijonar; poleg njegov cerkovnik in tolmač. Ali so to vsi, ki so prišli k službi božji? Zdi se skoro, da je tako, kajti vse tiste, ki so bili misijonarju obljubili, da pridejo, vidi, kako sede v senci paprika-dreves poleg wesly-anske dvorane. Ali res nikdo ni hotel priti? Še vedno prihajajo nove gruče, a vse zavijejo na desno, tja v družbo krivovercev. Kako se neki kaj počutijo pod okriljem pro-testantizma, ali mar tako prijetno kot v senci paprika-dreves? Raskavo zapoje zvonec v drugič. Senčnati prostori se izpraznijo, lopa se napolni. Tehtno pa melodično doni potem prva pesem iz protestantovske cerkve na uho samotnega misijonarja. Globoko mu reže v dušo. Kakor rasto in padajo melodije, tako valovi tudi v duši misijonarja. Res je, nihče ni prišel danes k njegovi cerkvici. Z rosnim očesom in jokajočim srcem se ozira okrog, gleda mimo brezčutnih težkih kamnov, ki leže ob bregu reke Vaal. Srca pevcev se mu zde trša, kot to starinsko kamenje. Tako mu je, kot da ga bodo trda srca zadušila. Pa, ali je res čisto sam? Ali po vsem katoliškem svetu ni roke, ki bi se mu prožila v pomoč, da bi spremenil to kamenito praho krivoverstva in brezverstva v rodoviten vrt katoliške vere? „Ne boj se, kajti več jih je z nami, ko z onimi" {4. Kralj. 6. 16.), tako odmeva v moji duši. Ta notranji glas postaja močnejši in glasnejši; glasnejši ko šumenje bližnje Vaale. „Ne boj se!" to ni več posamezen glas, tako kliče množica. To je množica 300 milijonov katoličanov, ki mu dvignjenih rok kličejo enoglasno: „Ne boj se, z nami jih je več ko z onimi!" Oko samotnega misijonarja se razvedri. Vesel gleda v široki katoliški svet. Zdi se mu, da ga obdaja bojna vrsta dvignjenih rok, ki mu vsi kličejo: „Ne boj se, mi molimo za te!" II. Svinčena solnčna vročina leži na slamnatih zamorskih kočah. Pisana množica se zgrinja okrog podolgovate koče. Črni Hosas, temnorjavi Betšnani z gostolečo govorico, svetlo-sivi Gri-quas pomešani z množico nedoločne barve in raznih obrazov. Množica se potihem zabava med seboj. Kaj pridržuje ljudi, da vstrajajo na solncu? „ Katoliški duhovnik bo imel službo božjo," tako je bilo povsod oznanjeno. Vsled preobilice vdeležencev je treba postaviti mizo, ki bo služila za oltar, ven pred kočo na senčno stran. Mašnik se prične oblačiti v cerkvena oblačila. Zabava postane tišja, oči se obračajo na en kraj: na masna oblačila. Sveto opravilo se prične. Medtem ko šolski otroci iz bližnje vasi med sv. mašo molijo in pojo, prosi misijonar v goreči molitvi za svoje udeležence. Po končani sv. maši je pridiga. Veselega srca kroži misijonarjevo oko preko množice 300 do 400 zamorcev. Tolikega števila ne dobi kmalu predse. Gorko in gladko mu teče govor. Iskaje se ozira s pogledom od enega do drugega med poslušalci. Poskuša jim brati iz oči, da jim razbere z obraza odmev svojih besedi. Kaj bere na 300 do 400 obrazih? Nič tolažjlnega. V očeh vseii vidi v neznanske prepade paganslva in krivoverstva, ki zijajo kot ovira med njim in med slušalci. Tuje in neumljivo ga gledajo. S tiho grozo vidi dolgo pot, ki jo bodo morali ti „odddaljeni" (Eph. 2. 17.) še prehoditi, dokler ne dospe do prave vere. Koliko dela in truda ga bo stalo, da bodo te oči izgubile svoj divji ogenj in zasijale v milem svitu katoliškega očesa? Kako naj te neotesane množice in nepoučene duše prenovi po nauku Kristusovem v nove ljudi s katoliško miselnostjo in katoliškim prepričanjem? To ni delo enega dneva, to tudi ni delo enega samega moža. Tu je treba, da se dvigne tisoč rok proti nebu in Boga prosi, da potrka milost, nevidni prst božji, na ta srca, ki so popačena po krivi veri in brezverstvu in jih prerodi po podobi svojega svetega nauka. Ako se postavi ob stran vsakega teh zamorcev in protestantov po en misijonar molitve, potem bodo oddaljeni prišli zopet bližje in postali „soobčani svetih in otroci božji". (Eph. 2.19.) III. Dolg, vroč dan. Ustnice so razpokane vsled vroče sape, oči zasolzene od ostrega prahu: tako sede misijonar na kamen pred zamorsko kočo. tie ta koča, potem se bo vrnil nazaj v misijon: tako govori svojim trudnim udom, kot da jim hoče dati poguma. Stanovalci le koče pa so Babilon v malem kar se tiče verstva. Mož je pridigar neke ameriške ločine; njegova žena spada v etijopsko cerkev; njegovi otroci so Weslyanci; njegov brat je Metodist in Zionec; njegova mlada žena pa sploh ne pripada nobeni cerkvi. „Vi ste še paganka?" vpraša misijonar. ,Kaj pomeni to?" vpraša ona, „saj ne pripadam nobeni cerkvi!" n Ali si ne želite na kak način zagotovili svojega i/.veličauja?" „To že... Toda..." Malo pomolči in vpraša: „Ali po- znate Taungs?" „Da, znan mi je Taungs s svojo veliko katoliško Cerkvijo." „Ali ste vi pristaš te cerkve?" vpraša dalje. „Da, jaz sem katoliški mašnik, kakor je bil to tudi tisti, ki je sezidal veliko cerkev Taungs-u." „Oh!" reče zategnjeno, „ potem vam moram nekaj povedati. Cesto sem bila v lepi cerkvi v Taungs-u, pa se vendar nisem mogla odločiti, da bi postala katoličanka." — „Zdaj pa imate priložnost, da postanete katoličanka in te priložnosti ne smete zamuditi." — Še dolgo smo se pogovarjali, še na mnogo vprašanj je bilo treba odgovoriti, potem pa se je stemnilo in treba je bilo misliti na odhod. „Pridem v misijon!" je rekla misijonarju ob slovesu. In prišla je in bila dolgo časa prva in edina v kraju, ki je pristopilu h katoliški cerkvi. Kako vesel je bil misijonar, ko je jahal domov, duše, ki mu je padla kakor zrel sad v naročje. Katera molitev in katere žrtve so pripeljale misijonarju na večer mukepolnega dne to veselo presenečenje? Kdo je še odločen, da bo zvesto dvigal roke v molitvi za misijone? Kdo je pripravljen kaj malega žrtvovati, da bo še večkrat izpreobrnitev take duše razvedrila srce misijonarja kakor mila večerna zarja ob zatonu dneva? -■- Veselje in žalost afriškega misijonarja. Iz svoje misijonske postaje v Transvaalu porofia P.Bernard, družbe Sinov Presv. Srca. Tudi to leto nas ljubi Bog ni zapustil. Z Vašim darom sem mogel sezidati 5 milj od tu novo šolo. Ker je zidarjev manjkalo, sem sam poprijel in zidal od jutra do večera, kar tli malenkost, ker sem moral najprej podučevati katekizem, potem pa prijeti kelo v roke. Opoldne sem použil v solnčni vročini kos kruha — potem pa zopet na delo. Ob 5. popoldne domov h katehezi; imel sem namreč kakih 20 odraščenih, ki sem jih pripravljal na sv. krst. Tako je slo od 2. dec. do 12. febr. Ta dan, neko soboto je bila šola gotova. Vesel sein hitel domov, vzel oznanilno knjigo in zapisal za drugi dan: „Nova šola je gotova. Molimo danes prav goreče za vse svoje dobrotnike v Evropi, zlasti pa za Družbo sv. Petra Klaverja, ki se ji imamo za Bogom največ zahvaliti. V ponedeljek ob 10. bo šola slovesno blagoslovljena; potem sv. maša in pridiga prav tam. (Zunanje šole so namreč obenem kapele.) Po slovesnosti se bo šola otvorila." — Upal sem, da bo prišlo prav mnogo domačinov in otrok, za katere je bila šola pravzaprav zidana. Pozno sem šel spat tisto nedeljo. Ves trud in vse skrbi so bile pozabljene. Toda kaj je bilo neki vzrok, da nisem mogel zaspati? Preveč sem bil vesel. A nekaj me je vendar skrbelo, pa sam nisem vedel kaj. Premetaval sem se po postelji . . . Pa potrka nekdo na vrata, odpre in vstopi in zakliče: „ Pater, naša nova šola je pogorela. Le črne stene še stoje, drugo je vse pepel. Ne vemo, kdo je to storil. Mi domačini smo bili tako veseli nove šole. Mi nismo tega storili!" Zastonj bi bilo opisovati moja čuvstva ob tem žalostnem poročilu. Vi, dragi dobrotniki si lahko mislite, kako mi je bilo pri srcu „Naj bo božja volja!" se mi je utrgalo od srca. „Bog je dal, Bog je vzel, njegovo ime bodi če-ščeno!" „Kaj nam je storiti?" so me vprašali drugo nedeljo domačini od tam kjer je bila nova šola. — „Kaj neki? Jutri pričnemo iznova. Najprej bomo spravili oglje in pepel iz ruševine v kraj. Potem bomo potrebovali pločevine za streho, ki je ni mogoče zažgati. Slamnata streha je sicer pripravnejša, ker je poleti hladna, pozimi gorka in je tudi cenejša — pa žalibog jo je lahko zažgati." — „Ali imamo denarja za to?" — „Ne. Toda jaz bom naznanil našo nesrečo našim prijateljem v Evropi. Fotografiral bom razvaline' in sliko poslal kot pričo tega, kar se nam je zgodilo. Prepričan sem, da se nas bodo usmilili." Posebno mifo je bilo videti otroke, ki so z učiteljicami stali pred razvalinami med tem ko so drugi brskali med pepelom, če bi se našla še kaka vredna stvar. Nekdo je hodil z obvezano roko, ker se je bil pri gašenju opekel. To je bil Benedikt, ki se je največ trudil za novo šolo. Prvi je bil ono noč pri gašenju in se močno opekel. Trpel je za stvar Kristusovo, zato mu je pritikalo ime Benedikt. Nič več ne rečem; samo trdno zaupam, da nas mati afriških misijonov, Klaverjeva družba, ki razume našo bol, ne bo pustila na cedilu, ampak nam naklonila dobrotno podporo. Kdo hoče pomagati ? Pismo P. Puelha, Belih oCetov v Gilubi (Vzhodna Afrika). (Apostolski vikariat Hanguelo.) Oprostite mi, da takoj v začetku razodenem svoje namene. Prihajam s prošnjo. Potrebujem denarja, da sezidam Gospodu vredno bivališče. Naš misijon obstoji že 25 let. Kmalu bomo imeli štiri tisoč kristjanov, pa še nimamo cerkve, ki bi zaslužila to ime. 0 Veliki noči je prišlo 1.4(H) novih kristjanov in 700 katehumenov k ceremonijam Velikega tedna. Koliko pa jih je moglo biti v resnici navzočih? Lokal, ki nam služi za cerkev, obseže komaj 800 oseb, pa naj stoje še tako natlačeno. Veliko nedeljo smo morali imeti trojno službo božjo in vselej je bila kapelica tako natlačena, da se je človek komaj preril skozi množico. Morebiti boste dvomili nad tem in mislili, da pretiravam. Toda ne, dragi prijatelji! Seveda ni vsako nedeljo tako kot je bilo Velikonočno nedeljo, kajti naši kristjani ne morejo vsako nedeljo 100 km peš hoda napraviti; vendar vsako nedeljo ostane vsaj tretjina ljudi zunaj in to samih bližnjih. Ni pa tudi prijetno 10 do 15 km tešč priti v cerkev, potem pa zopet nazaj domov, ne da bi človek cerkev znotraj videl ... In to ob deževnem vremenu, ali celo zimskem vremenu! Imajo res mnogo dobre volje, ki jo pa tudi potrebujojo, da ne postanejo malosrčni. Potrebujemo torej nujno veliko in lepo cerkev. Ali naj Vam razložim svoj načrt? Želim imeti cerkev v podobi križa, 45 m dolgo in 14 m široko z visokim zvonikom, da bo vidna preko vsega jezera do 40 km v okolico. Rad bi imel na sprednji steni podobo Lurške Gospe, ki je pa-trona cerkve! Naši ribiči naj bi se ob šumenju valov ozirali na njo, ki je morska zvezda. Na Vas, dragi čitatelji je, da se moji načrti uresničijo. Že sem pričel z delom v zaupanju, ki se bo morebiti komu predrzno zdelo. Nažgali smo 350 tisoč opek, nasekali lesa za tesarje in mizarje. Strešna opeka je že na stavbišču. 200 ljudi je delalo pet mesecev neprenehoma in to: možje, žene, otroci. Ali je s tem naših skrbi konec? Ne. Se premnogo nam manjka. Šele v novembru bomo mogli začeti s kopanjem temelja. Do konca leta bomo porabili najmanj 200 funtšterlingov. Zidava potem bo stala tudi toliko. 100 funtov moramo računati za olepšavo, in tako pridemo do 500 funtov. Kako pa naj jaz revež tako vsoto skupaj spravim? Ko bi imel človek kakega bogatega strica v Ameriki; toda žal, nimam ga. Ali bi ne hotel kdo .izmed bralcev postati tak „ stric"? Pa tudi s „teto" bi bil zadovoljen. Od vseh strani se čuje: tu je falirala banka, tam posojilnica ... Vi, ki imate denarja v izobilju, zavarujte se proti takim nesrečam in zasigurajte si večni kapital. Dajte denar v našo misijonsko banko, ki je povsem trdna in zanesljiva. Božja Previdnost čuva nad njo. Sicer ne morem obetati, da boste svoj kapital dobili nazaj, toda obresti prav gotovo ne bodo izgubljene, ampak jih boste dobili enkrat zapisane in zaračunane v knjigi življenja. Kratka misijonska poročila. P. Gross, portugalski Kongo: »Poslali ste nam 300 Biblia* das Escolas«. PrisrCna hvala zanje; zelo nam koristijo. Ljubi Bog naj Vam vse povrne, Vam in Vaši Družbi in Vašim dobrotnikom. Moji ljudje me vedno prosijo, zdaj za kak rožni venec, zdaj za Ska-pulir ali svetinji; |az pa nimam nič. Ali sem predrzen, ako Klaver-jevo družbo še za to nadlegujem ?« P. Herman Biicking, obiat Brezmadežne, Uknatnbi, Južna Afrika: »Od 6. do 20. nov sem bil na misijonskem potovanju v Uku-anijama, kjer sem krstil 20 paga-nov. Vesel sem bil ondotnih kristjanov. V neki vasi so sami sezidali Solo in sobo za patra, ako bi na potovanju prišel mimo. Poglavarji so me sprejeli povsod prijazno. Otvoril sem tri nove postaje, samo misijonarjev nimam in materijal-nih sredstev. Mislim, da je Ovam-bolandija zrela za žetev. Naj bi ljubi Bog poslal delavcev v ta vinograd!« Sestra Cecilija, izmed Belih sester, Uganda (Osrednja Afrika): »Sola, katero smo sezidali z darovi Klaverjeve družbe, sprejema Čedalje več zamorskih deklic, ki so pridne in Vam zelo hvaležne. V naSo lekarno prlhajaio kristiuni, pagani in mohamedani po zdravila. Ustanovili smo tudi drutbo za žene in katehumene. PouCu-jemo jih v Šivanju, gospodinjstvu in negi otrok. Opominjamo jih tudi, na) žive kot dobi e kritsjant? vkljub nevarnostim, katerim so Izpostavljene sredi mohamedancev, med katerimi morajo živeti." P. Knops, hjonski misijonar, Slonovo obrežje, Zahodna Afi iku: »Naš misijon v Sinematiali spremlja božji blagoslov. Ko je mgr. Dis kot prvi misijonar priSel semkaj 1 1923, ni naSel tu niti kristjanov, niti katehumenov. Poglavarji so mu Sli na roko, tako da je po dveh trudapolnih letih mogel podeliti prve krste. Danes je v tem misijonu 100 novokrščencev med temi 15 otrok, ki so nam jih stariSi izročili v pouk. To je zna-menle, da imajo pagani zaupanie v naSo vero. Katehumenov je 350, med temi 103 deklic, ki jih vzgajajo »Služabnice Jezusovega Srca«. P. Lacan, kongregacije OCetov sv. Duha, v francoski Guineji: »2e v naprej se zahval|ujem za podporo, ki ste nam jo obljubili za napravo Sole Takoj smo se lotili dela in že poučujemo nekaj deklic. Bog blagoslovi VaSo Družbo!« P. Walta, OCetov sv. Duha, Ki-limaudžaro: »VaSa Družba je res v rokah božje Previdnosti. Komaj misijonar Izrazi željo, kaj bi rad, že mu poSljete, in to Se več nego je pričakoval Zlasti rožne vence imajo Črnci radi Ker pa nimajo žepov pri obleki, jih nosijo kar okrog vratu, a jih pogosto i gu-bijo. Dos'e) so otroci pri prvem sv obhajilu dobili rožni venec v dar; zdaj le pa tukajšnji Skof to lirepoved il, razen priprav revnih En Šiling za tožili venec skupaj spraviti jim je |>n težko, ker me-seCno zaslužijo komaj do 10 Šilingov. Zato jim dajem VaSe rožne vence pod ceno s tem pogojem, da prvi rožni venec zmolljo za dobrotnika oz. dobrotnico. Ljubi Bog ua| Vam na prošnjo naših kristjanov vse povrne. So res dobri kristjani, Čeprav jih je le okroR St. 5 in 6 41 500. Imajo svoje napake, a so res- utrudljivo. Ako inu morete pre- nično pobožni. Priporočam Vam skrbeti noiro motorno kolo, ste s jih v molitev. Dobili smo iz tem napravili veliko dobro delo; domovine relikvijo sv. Otilije, naše ker staro kolo se je izrabilo Pred patrone. Njej v čast opravljamo pol leti sem bil poslal nekatere te dni tridnevnico, da izprosi po- dele na Francosko v popravo, pa trebnega blagoslova našemu mi- jih ?e ni nazaj. Zal > bi bil zelo sijonu. Priporočamo ji tudi svoje hvaležen za novo kolo« dobrotnike, med katerimi je Vaša Msgr. de Vos, jezuit, apostol- Družba med prvimi.« ski prefekt v Kvango (Osrednja P. Anezo, lyonski misijonar, Afrika): »P. Hasquet ustanavlja Togo: »Eden bratov mi pomaga novo misiionsko postajo. Bržkone voditi mizarsko delavnico, pri tem mu bo prišel P. Renier, ki je šele pa ob sobotah in nedeljah upravlja malo časa (ukaj, na pomoč. Vaši tudi nekatere bližnje misijonske Družbi priporočam v podporonovo postaje. Njemu se imam zahvalit', cerkev v Kizantu, ki se zida, a še da sem mogel preteklo leto po- davno ne bo dovršena. Računali deliti kakih 100 krstov. ČeHidi je smo na pomoč katolikov onstran ta brat že 54 let star, se vozi na morja, ki pa dozdaj še ni dušla.« tnoto-nem kolesu, kar je zelo „Naj večja sreča na zemlji: biti Marijin otrok." Piše s Berta, milijon Kevelaer, Južna Afrika. Naši domačini tukaj doslej niso umeli, kaj se pravi biti Marijin otrok; tudi najboljše deklice so se tega bale. Pa to ni bilo le v enem kraju tako ampak vse, s katerimi sem govorila o tem, so mi tožile: „Ni mogoče pridobiti niti ene deklice za Marijino družbo." Nekatere so se bale, da se potem ne bodo smele omožiti; druge so se bale zato, češ da se ne morejo varovati prav vsakega greha itd. Ko se jim je dopovedalo, da se bodo smele omožiti in da jim bo celo Marija pomagala dobiti dobrega ženina, in da tudi najboljši ljudje niso brez kakega malega greha so se nekoliko pomirile, a vsega strahu jim le ni bilo mogoče odvzeti. Šele lani se je odločilo (i deklic, da so sprejele Marijin trak in svetinjo in stopile v preizkušnjo. Držale so se dobro in to leto bi bile morale biti sprejete in dobiti višnjev trak. In kako so bile vse izpremenjene napram lani! Mesto strahu samo lepo prisrčno veselje. Ko so druge deklice videle, da se tem ni zgodilo nič žalega in so ostale na zunaj ljudje kakor prej, se jih je odločilo še 12, da pristopijo. Zdaj jim ni bilo tako težko pogosto pristopiti k sv. obhajilu in se vzdržati nekaterih zabav. Na določeni dan so se vse v belo oblekle in na obrazih se jim je videlo, kako so prevzete od resnosti trenutka. Ves dan so veselo prepevale in so se izražale, kako da so srečne. Naj jih blagoslovi Marija, da ostanejo stanovitne in pridobe še drugih. Zadnjič so se naše starejše dekleta nekaj sprle. Neka Marijina hčerka je baje prepir povzročila. Posvarila sem jo, češ da s tem žali svojo nebeško mater; naj gre k njej in prosi odpuščanja. Takoj je ubogala, četudi je sicer precej svojeglavna. Potem je šla še k tovarišicam in jih prosila odpuščanja, kar ji je bilo gotovo težko. Iz tega se vidi, da je velika korist, imeti Marijo za mater in da je nihče zaman ne kliče na pomoč. Zato k Mariji, naši dobri materi! Kronika družbe sv. Petra Klaverja. Iz večnega mesta. Iz naše vrhovne hiSe .Mati Dobrega Sveta." 2. oktobra. Obisk prtč. patrov Cardani in Dardi, sinov Pre-svetcga Srca prvi iz prefekture Bahr-el-Djebel, drugi iz vikarijata Bahr el-(jasal. P. Cardani je priSt l, da se zahvali zn hitro pomoč, ki jo je bil dobil v neki veliki potrebi. PovpraSal je tudi, če bi smel poslati v tisk male Zgodbe sv Pisma ki jih sedaj piSe. — P. Dardi se je zanimal o usodi neke knjige, pisane v jeziku Ndcgo, ki jo je Družba sprejela v natis. Pripovedovi.1 je. da imajo v enem in Istem misijonu dva različna jezika, namreč Gjur In Ndogo V eni polovici cerkve da se zbirajo (jjur, v drugi Ndogo, in dn je zato treba imeti 2 čisto ločeni sužbi božji, i z. ponovljen)? ene v drugem jeziku 12. oktobra je priSel P Imholz, od lyonskih misijonarjev iz Benin-a Tudi on bi bil zelo rad govoril z gospo vrhovno voditeljico. Po nekaj tednih, ki j'h j^ prebil vsled zdravljenja v Svlcl, a je moral vsled ostrega podnebja Švico zapu.-ti!i, se je hotel sedaj napotiti na Francosko, v novembru pa zopit iti nazaj v Afriko. Pripovedoval je, kako zelo da primanjkuje misijonarjev. Njegova župnija da je tako velika kot Švica, da ima v njej mesta z 60, 80, 100 tisoč prebivalci. Mnogo bi se doseglo, ko bi bilo več misijonarjev. 15. oktobra. Praznik sv Ttrezje )e vsem članom Družbe drag,, saj je god njene drage in častite ustanoviteljice. Kako živo se človek ob tern spominja tistih dni, ko je živela Se med nami in smo jo mogli poslušati Sicer so li dnevi minili, toua spomin nanje nam vsako leto osladi 15. oktober. 30. oktobra Zopet ikof vski obisk: Je msur Van Nee D. j, ki se je prišel preds.avit naši vrhovni voditeljici kot apostolski vikar v Kwango (belgijski Kongo«. 6. novembra. S. M. Avguština Geisel, dominikanka, vrhovna prednica iz King Wiliam Town, Juina Afrika, je obiskala naso vrhovno voditeljico. 30. novembra Obisk Nj. milosti msgr. M o 1 i n , od Belih očetov, novoizvolientga apostolskega vikarja v Bamako (Sudan). Njegov prednik se ie moral vsled bolezni umakniti. Izprva so morali misijonarji tega misijona toliko pomanjkanja trpeti, d.i ni bilo več mogoče popraviti zrahljanega zdravja. Monsignor je pripovedoval o nesrečnih razmerah, v katerih živi,o žene onih krajev še vedno Zadnje leto je bilo mogoče odkupiti 6 deklic, ki so bile že prodane v mnogoženstvo Odkupna cena za eno deklico je bila 300 do 2000 frankov, kakor je že dotični •mož« bil kupno ceno zanjo v celoti plačal, ali še ne. Sko'o vsi inisijoni leže v docela pogansk'h pokraj.nbh. Od 2 30o000 prebivalcev vikarijrtta, ki so deloma še ljudožrci, ni niti 3000 kristjanov. Neki misijon je od »najbližjega« oddaljen približno 480 km. Prihodnje lelo se bo ustanovil nov misi'on, ki bo v njem tudi seminar in šola za katehiste. Katehisti so tudi v teh novih misijonih velka pomoč. Kakor hitro posianejo zamorci katehumeni ali katehisti, imajo potem zaupanic do patrov; poprej pa jih imajo le za beiokožce. to se pravi: tujce, in v tth rnzmernh jih more katehist, kot eden izmed njih, mnogo lažje pridobili. Kalehumene njihovi sorodniki še zelo z;ilezu|e,o. Tako so nekega deCka, ki se ni hotel udeležiti paganskih darovanj, navezali na drevo in ga do sni'ti b Call. Mali tnučenec je bil v lastni krvi krščen, ker je bil Se katehumen Štirikrat je mons'gnor sam prišel zraven, ko so ljudi daro«ali, ki so bili od čarovnika določeni, da bi se doseglo zdravje poglavarja Četudi so inisijoni še mladi, je vendar že mnogo vidnih uspehov. V vasi s 50 kristjani se sme z dovoljenjem sv. Očeta hraniti sveto Rešuje Telo; pred njim opravljajo kristjani in katehumeni svoje skupne molitve. Pater, ki oskrbue to vas, jih je navdušil zadnjič v okt> bru (1927), da vsak večer skunno molijo sv. rožni venec v čast Kraljici rožnega \enca, kar tudi zelo vneto delajo Sad te molitve je bilo 20, ki so se nanovo piiglasili za sv. krst; med temi tudi hči poglavarja, ki te bila raed tem od misijona za 2000 frankov odkupljena, da je po pagansko ne poroče V viuariifitu sta že dvt novn maSnika, eden Cisto na poseben način. Neki francoski zdravnik je bil vzel iz Segon-a nekega dečka kot služabnika seboj na Francosko. Zdravnik ie bil mason in seveda ni pustil dečka podučevati v nobeni veri. Neka gospodična iz Marsej", ki je spoznala nad.ir enost dečka, se je začela ž njim pogovarjati o Bogu, kar je bilo dečku zelo vScč Zavzela se je zanj tudi v prihodnje, ga je dala podučiti in krstiti. Zdravnik mu ni pustil vršiti verskih dolžnosti in ga |e velo pretepal. Deček pa je odgovoril: .Bolje je, da ubogam Gospoda, ki mi pomaga prenaSčti udarce, kakor Gospoda, ki me po krivici tepe." D t če k se polem ni več vrnil z zdravnikom v kolonijo, ampak so ga spreieli v jezuitski kolegi), kjer je napravil prve študije. Seda) je v nek1 hiši Belih očetov, kier se uči govorništva in ima namen, da vstopi v kongregadjo Belih očetov. Uslišane molitve na priprošnjo pok. grofice M. T. Led6chowske. .A. F. se je obrnila v težki želodčni bolezni na pok. grofico Le-dochovvsko in obljubila 200 Din Klaverjevi družbi. Je popolnoma ozdravela in s tem spolnjuje svojo dolžnost." „Mojo hčer je bolela glava in zobje In vsako sredstvo je bilo zaman. Dala sem ji podobico pok. Mar. Terezije na glavo; v hipu so bolečine popustile. V zahvalo je vezla antipedium za kako cerkev v Afriki." B. in T. S. „Ko sem se priporočil pok. grofici Ledochovvski v zadevi stanovanja, vsled katerega sem moral celo sodnijo klicati na pomoč, se je zadeva srečno iztekla. Obenem prosim za sina, ki je zašel na slaba pota. Pošiljam 50 S. K. R. „Hvala grofici Ledochovvski, ki me je oprostila živčne bolezni. Ob Izbiri stanu sem opravil 6 sv. obhajil njej na čast v namen Kla-verjeve družbe. Pomagala mi je očividno. O naj bi bila kmalu proglašena svetnikom.* L R. .Noga me je strašno bolela, da se osem dni nisem mogla nič premakniti v postelji. Vsak, kdor jo je videl, le rekel, da brez operacije ne bo noga zdrava. Nato se zatečem k M. Ter. Ledochovvski z devet-dnevnico in še predno sem jo končala, se je zdravje na nogi vidno zboljšalo. Iskrena hvala moji nebeški dobrotnici. Obljubljeni dar za .Kruh sv. Antona" Din 10 pošiljam po položnici.' = A. U. Orehek p Stopiče. Opomba uredništva: V polnem soglasju z odloki UrL ana VIII. izjavPamo, da vsako posamezno in vse skupaj, kar je zgoraj rečeno o ,,čudežnem" in podobnem, podvržemo brez pridržka razsodbi svete Cerkve. Oztuke kakor „blažen" In „svet", v kolikor se nanašajo na umrle, o katerih čednostnem življenju sv. Cerkev Se ni razsodila, nimajo namena, da bi na kak način prehitevale razsodbo apostolske stolice. Mhnd , ,il!llllti^7).il. Radgona, Vipava, Postojna, Ljubljana, Zetale, Selnica ob Dravi, Prelog, Loke, Mozirje, Boh. Bistrica, Topolje, Braslovče, Raka pri Krškem, Rog. Slatina, Tinje, Planina, Dovže, Mi-slinje, Dvor pri Žužemberku, Frankolovo, Mlhovce, N. N. v težki bolezni. R. B. Gabersko, se priporoča M. Tereziji Ledochowski v svoji bolezni in obljublja dar če bo uslišana. Zahvale z darovi so dospele: N, N. Din 150 za odkup zamorčka kot obljubljena zahvala za uslišano prošnjo v čast Materi božji, .Mali cvetki" in grofici Ledochowski — M. K. Smolnlca, 50 Din za najpotrebnejše misijone in 51) Din za Kruh sv. Antona kot iskrena zahvala za dvakratno ozdravl|en|e nevarne bolezni na očesu in vratu V čast materi Dobrega Sveta, Petru Klaverju in blagopokojnl grofici Mariji Tereziji. Zahvala je bila obljubljena. POPOLNI ODPUSTKK, ki ga lahko dobijo udje l)i užbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji: 1. maja, na pra/.nik sv apostolov Filipa in Jakoba. 19. maja. na binkostni praznik. II. juniia, na pra/.nik sv. apostola Barnaba. '^9. juuija, na praznik sv. apostolov Petra In Pavla. 1'iniHliH iMimkciv u „0u v Rimu. odgovorni urednik: prof. Wutzl. /.a tlnkarno »Tiskovnega dru&tva" v Kranju: Poklic pomožne misijonarke za Afriko< Ta brošurica se dobi pri Klaverjvi družbi v Ljubljani, Metelkova ulica 1. — Cena Din 4*—, L 1'50, S ^60. DUŠNA PREMIJA. V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški škofje in misijonarji letno 500 sv. maš. Katekizem za zamorčke. \ Kdo Izmed blagih Cltateljev, velikodušnih Citateljic, bi hotel kateremu ukaželjnemu zamorCku pomagati do toli zaželjenega Katekizma ali Zgodb sv. pisma? — BHm,da,- boste dejali, „bi že, toda kako?" — No, da, prav lahko, ako pristopiš k .Zvezi afriikega tiska" ali pa pomagali z mffodari v ta namen. Redni udje prispevajo letno 5 Din; podporni udje letno 20 Din; dosmrtni udje enkratni prispevek 500 Din, ustanovnlkl enkratni prispevek 5000 Din. Pristop je naznaalti Klaverjevi družbi v LJubljani, Metelkova ulica 1. „ZAMORČEK" ilustrovan mesečnik za mladino v pospeševanje ljubezni do naših najubožnejših črnih bratov. Stane na leto Din 5'—. Veliki čudodelnik. Kdorkoli je v potrebi, bodisi v dušni ali telesni, naj se v goreči molitvi zaupno obrne do sv. Antona Padovan- skega, tega velikega čudodelnika in uslišan bo, če je tako volja božja in njegovi duši v zveličanje. Prav posebno rad pa pomaga sv. Anton tistim, ki ljubijo afriške misijone in za nje kaj darujejo. Zakaj? Zato, ker je sv. Anton za časa svojega življenja tako zelo hrepenel širiti sv. vero med afriškimi črnci, da, preliti celo svojo kri za Kristusa. In tako kaže sedaj v nebesih, kako ljub mu je ta način podpiranja teh nesrečnežev. Brez prenehanja prihajajo namreč večji in manjši darovi za „Kruh sv. Antona za Afriko" kot prošnja, ali pa zahvala za uslišane prošnje v najrazličnejših stiskah in potrebah. V Klaverjevi družbi pa se moli vsak dan po namenu dobrotnikov, da bi sv. Anton uslišal njih prošnje; vsak torek se tudi berejo sv. maše po namenu dobrotnikov in na čast sv. Antona. Prošnje, zahvale, darovi itd. naj se blagovolijo poslati na naslov: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ulica 1. Naročajte! Igra Naprednjak ob Kongu. Klic božji. Igra ....... Male pomožne misiji narke. Igra. Lakota v Črni deželi. Igra. . . Umijmo zamorčka Igrti..... Škapullr sužnja. Povest..... Janko in njegov angel. Povest. MarlCina grlica. Povest..... Povest o znameniti Maričkl Spreobrnjenjenje Črne princezlnje. Pc: Sv. Peter Klaver Žlvotopls. . . Z besedo In tiskom. Poučno . pri odjemu 12 izv skupaj, Izvod a PomoC za Afriko. Govor .... (Cene so brez poštnine. — Naslov na 2. str. ovoja.) iv. 1)1» Bil. L 3 — 0 40 1 20 S— 040 1 20 3 — 040 1-20 250 0'30 P— 1-55 015 060 1 010 030 1 50 0 15 060 1 — 010 040 I — 0-10 0 40 1-50 015 060 1-50 015 060 250 0 30 P— 2' — 025 080 1-50 015 060 2. str. ovoja.) i