Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesačno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane r— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 51.
Sobota 25. junija 1927.
Leto II.
Zaplenjeni!
Zadnja številka »Delavske Politi-^e<< je bila zaplenjena, odnosno zaplenjen je bil uvodnik. Zakaj je bil ta članek zaplenjen, nam pove nasledki odlok:
»Po čl. 19. točka 1 in zadnjem odstavku tega člena zakona o tisku z
6.	avgusta 1925 se zabrani razsajanje in prodajanje »Delavske Politike« štev. 50 z dne 22. junija 1927. shajajoče v Mariboru, ker navaja v uvodnem članku »V senci bajonetov« svoji celoti, posebno pa na mestih, koder govori o dvorski kamarili vladanja ter izziva s tem in s svojo ostalo vsebino mržnjo zoper državo v celoti.
Obenem se odreja po čl. 24. cit. zakona o tisku, da se zapečati tiskarski stavek.
Zabrano izvrši kralj, policijski komisariat v Mariboru.
Razlogi:
Izreči je bila zabrana celotnega uvodnega članka po čl. 19 točka 1 in zadnji odstavek, ker znači vsebina Clt. članka uvredo vladarja, predstavljajočega ga kot slepo orodje neke kamarile. S tem in s svojimi csta-uini izvajanji pa obrača članek svojo °st tudi proti obstanku države kot celote.
Državno pravdništvo v Mariboru, dne 21. junija 1927 ob 18.15 uri.
Državni pravdnik: Dr. Grasselli, s. r.«
K tej zaplembi naslednje. Zaplenjeni članek smo povzeli iz »Arbei-ter-Zeitung«, ki v Jugoslaviji nikakor ni prepovedana — kako naj bi tudi bila, saj je baš ta naš list ob priliki spora s prijaznimi našimi državnimi sosedi, skoro edini izmed vseh inozemskih listov zavzel objektivno stališče in povdarjal pravilno, da se fevdalne države na severu in jugu Balkana združujejo v borbi proti Jugoslaviji. Tudi ta, pri nas zaplenjeni članek, je bil pisan iz vidika razmer v Rumuniji, Bolgariji in pri nas, in je, kritizirajoč nekatere pojave v našem Parlamentarnem življenju, še vedno očitoval razliko med političnimi razmerami v naši državi in razmerami v sosednih, skozinskoz fevdalnih in reakcionarnih državah. Ves članek je bil
pisan v onem mirnem, rekli bi, politično znanstvenem tonu, kakor
so pisani podobni članki v »Arbeiter-Zeitung«-i in ni vseboval niti sence kritike v onem smislu, kakor to trdi gori citirana motivacija. To bi tudi ne odgovorjalo socialističnemu pojmovanju družabnih in državnih pojavov, kajti znano je, da socialisti ne pripisujejo krivdo osebam, nego zgodovinskim in družabnim razmeram, v kateri se dotična družba ali država razvija. Ves naš socialistični nazor je zgrajen na tej premisi, ker smatramo, da je največji absurd pripisati krivdo na političnih, gospodarskih ali socialnih razmerah v tej ali oni državi posameznim činiteljem, toliko manj v državi, kakor je Jugoslavija, v kateri je od nekdaj omnipotentna ona bankarska in špekulantska buržuazija, ki se zbira okoli vsakokratne beograjske vlade.
Spada prej v mentaliteto meščanskih strank, da kritizirajo posamezne činitelje in ne družabne razmere kot take — nikakor pa ne spada ta način javne kritike v socialistično prakso. Vse te ne baš malenkostne resnice bi morale biti končno tudi oblastvam v Mariboru že dosti znane. Oni članek bi ne mogel biti n. pr. zaplenjen v Ljubljani — saj je »Jutro« še zadnjič ponovno napisalo v svojih uvodnikih iste besede in še več in tudi v nobenem drugem mestu Jugoslavije ne
— oni članek se je mogel zapleniti
— v Mariboru, S tem se pa ni iz prej navedenih razlogov naredilo — bogme — nobene usluge niti naši zunanji, niti naši notranji politiki. Ministrstvo za zunanje stvari se bo gotovo lepo zahvalilo drž. pravd, v Mariboru pa to zaplembo, saj bo to na »Arbeiter-Zeitung« dobro vplivalo in bodo koristi za naš nadaljni politični ugled velike. Če se bo v zvezi s to zahvalo zahvalilo mariborskim činiteljem tudi notranje ministrstvo, ne vemo. Poskrbeli bomo, da se bo.
Pa ne glede na vse to, i sama najbolj reakcionarna interpretacija reakcionarnega tiskovnega zakona ne dovoljuje tako svojevrstno tolmačenje posameznih besed. Vsaka beseda zase ima svoj smisel in se ji ne more nikakor dati drugačnega. Kar nam motivacija očita, ni bilo v zaplenjenem članku ne zapisano, ne mišljeno.
•O zaplembi bomo še govorili, ko
sodišče poslalo svoj odlok.
Rusija obtožuje Anglijo vojne zarote.
Eksekutiva komunistične stranke ' sovjetski Uniji je objavila proklama-fj°, v kateri obtožuje Veliko Brita-ijo vojnih komplotov proti sovje-om. Imperialistična angleška vlada ) hotela s prelomom s sovjetsko Uni-) doseči naslednji namen:
1. Odpraviti proletarsko dikiatu-o in strmoglaviti sovjetski sistem.
2. Upostaviti caristično monarhi-) in napraviti iz ruske republike ritsko kolonijo, ki bo odvisna od mdonskih bankirjev.
3. Denacionalizirati industrijo in rniti tovarne bivšim lastnikom.
4. Odpraviti osemurnik in pretvo- j iti delavnice v barake prisilnega j ela.	_	,
5. Upostaviti jarem veleposestni-
štva in vzeti kmetom zemljo, ki jo zdaj obdelujejo.
6. Začeti nove Denikinove in Vrangelove vojaške ekspedicije z nepopisnim barbarizmom v ruskih vaseh.
7. Izropati kmetsko zemljo in domove, kakor Angleži danes ropajo domove kitajskih kmetov.
8. Degradirati sedanje narodnostne manjšine na stopnjo potlačenih tujcev, oživeti carska vešala in podvojiti krvavi režim v Indiji in Egiptu.
Vse to namerava Anglija doseči z novo intervencijo, za katero sedaj intrigira in mobilizira svoje vazale na Poljskem, Finskem, Letskem, v Rumuniji in Perziji.
Konflikt med Belgijo in Italijo.
šizmu. Stvar je razburila vso Belgijo. Belgijski klerikalci in drugi reakcionarji, ki so jezni na Vanderveldeja, pravijo, da to pomeni definitivni prelom Belgije z bivšim zaveznikom Italijo.
Zadeva je prišla v belgijski zbornici v razpravo, ki je bila zelo burna. Zunanji minister Vandervelde, ki je voditelj socialistične stranke v Belgiji, je dejal v svojem govoru, da je poskušal biti skrajno diplomatično uljuden z Italijo, toda Mussolini je končno prišel z zahtevo, da mora Belgija izgnati s svojih tal italijanske politične begunce. To pa je bilo preveč.
»Mussolini zahteva, da zavežemo usta zatiranim«, je rekel Vandervelde. »To znači, da moramo pogaziti načela, ki so meso našega mesa. Tega pa ne bomo nikdar storili.«
Socialistična in liberalna večina
Oglejte si brezpogojno n.-* j večji f 'm v Kinu Apolo:
Grbnuec od Notre Dume
z največjim filmskim umetnikom L on Cha negy-em. Velikanski prizo.i, kupljena cigan ska deklica kot ljubica stoti ika sred jeveško trpinčenje liudi, zbbizncli grbavec zlije stopljeni svinec na ljudsko množico. Silno napeto.
je burno pritrjevala govorniku. Nato je socialistični poslanec Brunfaut iz Bruselja ožigosal Mussolinija, da hujska svoje sosede na vojno in zatira italijanske delavce. Svoj govor je zaključil s klicem:	»Živelo	italijansko
ljudstvo! Dol s fažizmom, dol z Mussolinijem!«
V zbornici je nastalo veliko razburjenje. Socialisti so ploskali, klerikalci pa sikali. Predsednik zbornice je zahteval, da Brunfaut prekliče svoje besede, nakar je Brunfaut dejal na ves glas: »Ničesar ne prekličem!«
Olimpijada čeških delavcev.
Olimpijade se udeleži do
Od 2. do 6. julija se bo vršila druga olimpijada čehoslovaških delavcev v Pragi. Program je obširen in vršile se bodo telovadne in druge športne tekme. V ta namen se je zgradil nov štadijon, v katerem bo prostora za 150.000 gledalcev in trideset tisoč tekmovalcev.
Češka delavska telovadna jednota šteje več sto tisoč članov in tvori del socialistične stranke. Tu je prostor za mlado generacijo, da se seznani za abecedo socializma in taktiko socialistične stranke v boju za osvoboditev delavstva iz kapitalistične sužnosti. Ta delavska telovadna društva nimajo nobenega stika s sokolskimi društvi, ki so zopet del buržuazne organizacije za ohranitev kapitalizma. Zaradi tega je ta olimpijada delavskih društvev velikega pomena in važnosti, ker pokazuje, kako se vzgaja delavska mladine tam, kjer se delavci
trideset tisoč tekmovalcev.
zavedajo, da so mezdni sužnji, ki se morajo sami osvoboditi kapitalistične sužnosti, ker ne bo nihče drugi zanje tega dela opravil.
Ta olimpijada, pred katero se je že ena vršila leta 1921, se razvije v veliko madnarodno manifestacijo delavskega razreda. Vršile se bodo tekme v telovadbi in raznih športnih igrah. Telovadne in mladinske organizacije iz Švice, Nemčije in Avstrije se pripeljejo s posebnimi vlaki. Iz Amerike se udeležita te olimpijade dve delegaciji. Socialistične strankine organizacije pošljejo na olimpijado poročevalce socialističnega tiska. Tisti, ki se aktivno udeleže olimpijade, bodo plačali na vlakih le polovico vožnje na čeških železnicah. Formalitete na mejah bodo enostavne in brez uradnega »šimelna«. Šole v Pragi bodo služile tujcem za prenočišče.
Občinske volitve v Celju in v Novem
mestu.
Italija je sklenila odpoklicati svojega poslanika v Belgiji, markisa Ne-grotte Cambiasa, kot znak protesta
proti belgijskemu zunanjemu ministru Emile Vanderveldeju, ki je že večkrat povedal, kaj misli o Mussoliniju in fa-
Volitve v Celju.
Socialisti napredovali.
Pri nedeljskih občinskih volitvah so posamezne liste dobile sledeče število glasov, oziroma mandatov: Samostojna demokratska stranka 406 (478) glasov in 10 mandatov, združeni radikalci, klerikalci in Nemci 790 (666) in 20 mandatov, berno-tovci 22 (21) glasov in 1 mandat, ki je pa sporen in bi moral pripadati naši listi ter naša stranka 96 (70) glasov in 2, oziroma 3 mandate. Številke med oklepaji so iz volitev v oblastne skupščine. Naša stranka je napredovala za 26 glasov. Občutno so nazadovali demokratje in sicer za 72 glasov v korist bloku RKN, kar je v očigled golažu in vinu ter drugih »krščanskih del usmiljenja« razumljivo. Bernotovci so tudi »napredovali in sicer za »5 odstotkov« kakor bodo držčas v »Napreju« poročali. Ta procent »napredka« jim je prinesel demokratski avtomobil, ki so ga imeli na razpolago ter ž njim vozili na volišče »zavedne« volice. Proti delitvi bonov za golaž in vino volil-cem od strani združenih je bila vložena ovadba in bo vložena, kakor iz-gleda, tudi pritožba proti izidu voli-
tev,-O poteku volitev priobčimo obširnejšo poročilo v prihodnji številki.
Občinske volitve v Novem mestu.
Letošnje občin, volitve so prinesle nekaj življenja, tudi v sicer mirno Novo mesto. Zlasti mnogo zanimanja za občinske zadeve so dokazali delavski in sploh nižji sloji, ki imajo nekaj zares požrtvovalnih voditeljev, ki so po shodih in v agitaciji od moža do moža skušali zbujati še nezavedno maso iz politične zaspanosti. Pokazalo se je, da je v Novem mestu dober kader, ki bi mogel ustanoviti v Novem mestu močno delavsko socialistično postojanko, ko se enkrat tudi izčisti. Zaradi tega le vstrajno na delo. Pri volitvah so igrale meščanske stranke žalostno vlogo. SDS se ni upala nastopiti pod svojim pravim imenom in je pod Združeno gospodarsko stranko lovila na svoje liman-ce novomeške kaline. Meščanske stranke so sploh vršile agitacijo na naravnost nedopusten način. Tako so v »Jutru« objavili nek poziv na socialiste vseh socialističnih frakcij, naj volijo njihovo lažigospodarsko listo. Prosimo svoje prijatelje v Novem mestu, naj skušajo ugotoviti do-tičnika, ki si je na ta način upal zlorabljati socialistično ime.
	
	
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIOa šumečo limonado.
Torej spet — medsebojni boj?
Volilni shodi.
ob 8.
26. junija (nedelja), Fram,
uri v gostilni Šumer.
3. julija (nedelja), Marenberg, ob
9. uri v gostilni Bruderman. — Po shodu občni zbor krajevne organizacije.
Železničarji vsi na shod
proti reduciranju plač v delavnici, ki se vrši danes, dne 24, junija 1926 ob 7, uri pri Gotzu.
Prejeli smo in priobčujemo:
Cenj. sodrug urednik!
Pri zadnjih oblastnih volitvah smo nastopili razredni delavci skupaj. Tega sporazuma smo se takrat vsi veselili in uspeh tudi ni izostal. Takoj pri oblastnih volitvah se je pokazalo, koliko nas je, ako smo skupni. Zato n^s if toliko bolj presenetilo, ko smo slišali, da je Gustinčič v imenu skupine »Enotnost« teden dni pred 1, majsko proslavo izjavil pri pogajanjih v Ljubljani, da skupina1 »Enotnost« ne bo vodila s socialisti nobene skupne akcije več. To se je v praksi pokazalo že na Vsedelavskem zletu, ko so že tudi poskusili v tem smilsu nastopiti in so celo izdali neki letak proti prireditvi. Ja, ali je, sodrug u-rednik, to pametno in koristno: Ali se dotični ljudje ne boje za prihodnost? Ali ne pojde delavstvo ogorčeno proti njim? Ali ne vedo ti ljudje, da uničujejo s tem predvsem nas delavce in naš obstanek? Jaz sem zato, da se vse to v listu pove in če treba, začne drugače govoriti. Odgo-
vornost pa naj nosijo sami, ker to je strašno za nas delavce! Ali niste sodrug urednik, tudi čitali v »Enotnosti« že parkrat natisnjeno, da skupina okoli »Enotnosti« noče politične enotnosti in da noče, da se delavci združimo v eno politično stranko? Jaz pa vem, da delavci iz skupine »Enotnosti« mislijo in hočejo tako kot mi socialisti. Pa je res to čudno, da delavci mislijo eno, njihovi vodir telji pa delajo drugo.
Tudi sem čital zadnje številke »Enotnosti«, kjer so nas delavce silno napadli in oblatili. To vendar ni mogoče, da bi mi delavci bili s policijo in fašisti v zvezi, to morajo oni sami vedeti, da to ni res. Pa tudi na filmu, ki sem ga gledal, se vidi, da je bilo to vse drugače in zelo lepo.
I. L. iz J.
(Opomba uredništva:	Priobčuje-
mo ta dopis, ki nam ga je poslal pri-prost delavec, naš sodrug. O teh stvareh smo v listu že pisali, pa bomo še, ko se nam bo nudila prilika za to.)
Dnevne
Centralam vseh žel. strok, organizaicij!
Na shodu, ki so ga sklicali zadnjič v Mariboru narodni železničarji, so naši sodrugi sprejeli naslednjo resolucijo:
Dne 13. junija 1927 v Gotzovi dvorani v Mariboru na javnem shodu zbrani železničarji obsojamo postopanje uprave, ki nam dan za dnem krajša naše pravice. Železničarski proletariat, ki je bil dosedaj razcepljen na vse različne strokovne organizacije, je prišel do prepričanja, da padajo po njem udarci uprave brez razlike, da li si nacionalec ali inter-nacionalec ter čuti nujno potrebo po
močni organizaciji. Obljube železničarjem po gotovih faktorjih in vse po rimskem akordu zasigurane pravice se ne upošteva. Zato pozivamo danes na tem shodu zbrani razredno zavedni borci strokovne železničarske organizacije, da strnemo svoje vrste v enotno razredno bojevno organizacijo, ter se ramo ob rami borimo za to, kar nam gre, ker le v bojevni organizaciji vseh železničarjev Jugoslavije nam je mogoče uveljaviti svoje upravičene zahteve.
Naj živi razredni boj!
Naročnikom. Zadnja »Delavska Politika« je vsled zaplembe izostala. Bila je že na pošti, pa je morala na drugo adreso! Ni torej naša krivda, če so topot čitatelji ostali brez lista. Važnejše stvari iz zaplenjenega lista objavljamo v tej številki.
Kaj se godi s klerikalci? »Slovenec« je prinesel volilni članek, v katerem se odpoveduje vsem dosedanjim geslom. Čez noč je postal pravi vladni lakaj, trdeč, da je sedanja vlada prevzela program kluba slovenskih klerikalcev. O tej čudoviti iz-premembi smo razmotrivali že zadnjič, toda, da pojdejo tako daleč klerikalni dosledni politiki, na to pa nismo mislili. Niti slovenskega naroda ne poznajo več, sedaj pišejo o slovenskem ljudstvu. No, če je to dobro priporočilo za klerikalne kandidature, potem pač ne bomo mogli reči drugega kakor da je med klerikalci jako malo kritičnega duha.
Razveseljiv pojav zdravega delavskega razuma. Kako globoko je že ukoreninjena v delavstvu zavest, da bo doseglo politično moč le takrat, če bo tudi politično enotno, nam dokazujejo najbolj priprave za občinske volitve. Povsod se pojavlja stremljenje, da nastopa delavstvo enotno in samostojno. Nič drugače pa ne bo tudi pri volitvah v narodno skupščino, ki so bile pred par dnevi razpisane. Komaj je bil v listih objavljen razpis, že nas in politično odbore pozivljejo vsi delavski zaupniki, da mora pri volitvah delavstvo nastopiti enotno in se prav nič ozirati na tiste direktive, ki hočejo pri volitvah v narodno skupščino še dalje cepiti in razbijati delavske vrste. To razpoloženje med delavstvom je po našem mnenju najhujša obsodba vsega rovarenja proti skupnemu nastopu, ki ga skuša voditi ljubljanska grupa okoli »Enotnosti« in deloma tudi
novice.
Bernotova grupa. Zaupniki izjavljajo naravnost, da se takim direktivam, ki bodo imele namen razbijati delavske vrste, ne morejo več pokoravati. Tak nastop delavskih zaupnikov dokazuje, da je v delavstvo res prodrla razredna zavest in delavska so-lidarnost, ki je ne more omajati nobena še tako prefrigana intriga več. Očividno je že danes, da bosta Socialistična stranka in skupina Uje-dinjenje šli enotno v volilno borbo in sta tudi pripravljeni iskreno sodelovati v volilnem boju z vsemi pravimi iskrenimi delavskimi zaupniki, ki čutijo v svojih srcih, da je to edina pot, ki vodi delavstvo k politični moči.
Gradba stanovanjskih hiš v Ljubljani, Mestna občina ljubljanska gradi že letos nekaj stanovanjskih hiš. Naše mnenje je, da bi občina morala graditi eno hišo v Spodnji Šiški in napraviti v njej javno kopališče, ki je za ta predkraj silno potrebno.
Ujel se je, »Narodni dnevnik« kot častna predstraža klerikalcev pobija že nekaj mesecev napredni blok in tlači vanj socialiste. Socialisti smo sicer skoro v vsaki številki in ves čas ponovno in ponovno povedali, da se nas ti napredni bloki prav nič ne tičejo, d'a ne spadamo vanje in nočemo vanje — pa kaj to »Narodnemu dnevniku«, tej vredni kopiji sedanjega »Napreja« in bivših »Dolenjskih novic«. On je za blok med radikalci, klerikalci, Nemci in komunisti in mu je samo beseda o konkurenčnem bloku nekaj tako strašnega, da ga je treba pobijati, še preden se je rodil. No, in ker ni naš opomin, da naj ne tlači v napredni blok, ki ga pravzaprav nikjer ni, socialiste, nič zalegel in je »Narodni dnevnik« kazal še vedno vse znake skrajnega, rekli bi histeričnega razburjenja ob sami besedi o naprednem bloku, smo rekli: pa
PAVEL DOROHOV:
Prvi koraki.	3
(Odlomek iz romana »Golgota«. Prevedel I. V.)
»Ministrskemu svetu pošlje protest. Protest bodo vzeli na znanje in postavili celo zvezo na črno listo. In to je vse.«
»Nu, a družina?«
Zveza jim nakaže denarno pomoč, namreč, ako bo imela zato dovolj poguma, — je namreč mnogo zelo strahopetnih ljudi v zvezinem vodstvu, ki se vedno boje, da bi ne prišli z vlado v konflikt. Nastavljenci so priredili nabiralno akcijo.«
Murigin je vzel iz listnice zavojček sivozelene sibirske bankovce.
»Ali bi hoteli izročiti družini ubitega?«
»Seveda, ali to je zelo mnogo, kar dajate, več, nego lahko zveza sama da.«
»Nič ne de. Za tako reč mi ni žal.«
Somov vzame denar, pogleda Murigina molče, zmaje z glavo in reče zamišljeno:
»Vi ste čudovit učitelj.«
»Prosil bi vas zelo, Ivan Aleksandrovič, da nikdo ne uzna, odkod je denar.«
»Dobro.«
»Povejte mi, Ivan Aleksandrovič, ali ste bili v času prevrata tukaj?«
»Da, kratko pred tem sem prišel v to mesto. Prej sem živel v nekem drugem mestu.«
Lomov je imenoval mesto, v katerem je Dimitrij živel en mesec pred prevratom.
»Nu, kako je bilo tu?«
»Najbrže tako, kakor povsod. Nisem sicer sam opazoval, ker nisem prijatel takšnih uličnih prizorov, ali vem, da se je delalo zelo grozovito.
Streljalo se je ljudi. Cele dneve je množica demo-lirala stanovanja komisarjev in ubijala tiste, ki niso imeli časa, da pobegnejo. Tri dni sem sedel v hiši in sploh nisem šel ven. Poznal sem celo nekatere iz ubitih.«
»Tako?«
»Da, predsednika Sovjeta — bil je iz našega mesta. Izboren človek. Potem eno dekle . . . Krasen glas je imela in izvrstno je pela. Ustrelili so jo. Ostala je mati, starka. Koliko nepotrebnih grozovitosti!«
Obraz Somova se skremži bolestno.
Murigin je dušil dosedaj vsako misel na Natašo in sina.
Dovolj mu je bilo, da so živeli, kakor on, v enem in istem mestu, in da jih bo prej ali poznej videl. Najprej je moral najti nekatere zveze in za-početi z delom. Ivan Aleksandrov je bil človek, ki bi se ga dalo zelo dobro uporabiti, da bi se upo-stavile potrebne zveze.
Murigin je bil prepričan, da pozna Lomov boljševike, ki so ostali v mestu. Ali ni se mogel dosedaj odločiti, da ga naravnost o tem vpraša. Mislil je, da še ni dovolj spoznal naziranje Lomova, Sedaj, ko je Ivan Aleksandrovič začel sam govoriti o tem, da je nekatere umorjene sodruge poznal osebno, se je odločil, da uzna naslov Verine matere.	t
Drugi dan, ko se je Lomov odpravljal v službo, reče Murigin:
»Veste, Ivan Aleksandrov, misel na staro ženico mi ni pustila spati.«
»Na katero ženico?«
»O kateri ste mi včeraj pripovedovali. O materi tistega dekleta, ki je tako lepo pela. Zdi se mi, ste včeraj imenovali njeno ime.«
Lomov ni imenoval nobenega imena, ali Murigin je hotel, da Ivan Aleksandrovič imenuje Verino ime. Potem je tudi vedel, kje najde Natašo.
»Ah, mislite o materi Vere Gnevenko?«
»Da, na njo sem misliL Stara ženica gotovo trpi pomanjkanje?«
»Gotovo.«
»Ali ji ni mogoče na kak način pomagati? Mogoče uznate njen naslov?«
»To se že da.«
Dva dni nato je prinesel Lomov naslov Verine matere. Še tisti dan je Murigin poiskal hišo. Šel je na nasprotni strani ulice enkrat, dvakrat, trikrat do višine hiše. Rad bi šel v hišo in objel Natašo. Ali ne, mora čakati. Lahko so v hiši tuji ljudje. Miška, neprevidni mladec, bi takoj jel kričati: Oče je prišel! . . . Ne, to ne gre. Nima pravice tvegati. Tudi druga dva dneva je korakal Murigin mimo hiše, v kateri je stanovala Nataša . . . Upal je, da stopi iz hiše Nataša ali Miška. Nekoč je mislil, da je spoznal svojo ženo, a bila je le hoja, ki je bila podobna hoji njegove žene . . .
Nekega dne je pozval Dimitrij Ivana Aleksan-droviča v svojo sobo.
»Veste kaj, Ivan Aleksandrovič, vedno še nisem našel prilike, da izročim stari ženi denar. Zdi se, da ne živi sama. Slučajno sem zvedel, da stanuje neka žena z otrokom pri nji, mož katere je ali mrtev ali pa je v Sovjetski Rusiji. Obenma bi rad pomagal. Ali iz gotovih vzrokov ne bi rad sam izročil denaria. Ali bi mi hoteli pri tem pomagati?«
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
RAZUMNA MICA ■ •
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
dajmo ga še malo razdražiti, kujona rnotovilastega! Napišimo kratko notico o potrebi, da se meščanske napredne stranke združijo v borbi proti klerikalizmu in pa tudi zato, ker je teh takozvanih naprednih strank pol preveč — in motovilo »Dnevnikovo« bo zacvililo, zajavkalo in zarobantilo in napisalo bo takoj ogorčen članek pod klasičnim naslovom »Delavski Politiki v album« in začelo bo znova neustrašeno pobijati »napredni blok«, kakor pobijajo že petdeset let demokrati klerikalni zmaj — in mi se bomo še enkrat nakrohotali in nasmejali . . In zgodilo se je tako, kakor še vedno doslej: »Narodni dnevnik« je točno nasedel, v svoji modrosti prezrl, da pišemo o potrebi združitve meščanskih naprednih strank
—	s katerimi pa socialisti nimamo in nočemo imeti nič skupnega — da pišemo tedaj o stvari, za katero se je v svoji obče občudovani doslednosti »Narodni dnevnik« ponovno tudi sam in celo načelno zavzemal, citirajoč angleški primer, in je napisal kar je napisal, govoreč — kajpak — o naši doslednosti in ne o njegovi, katero smo že enkrat osmešili. Potegniti »Narodni dnevnik« je nedvomno najlažja stvar na svetu. Saj nudi tudi sam dan za dnem najrazličnejše prilike za vsakovrstne potegavščine in zabavščine. Ali naj jemljemo sploh resno list, ki piše o polomiji socialističnih voditeljev, medtem ko je sam centralno in edino glasilo vseh znanih in neznanih slovenskih polomljenih bivših demokratskih, bivših ra-dikalskih, bivših samostojnih, bivših klerikalnih, bivših komunističnih itd. voditeljev? »Narodni dnevnik« nam lahko samo še služi za zabavo, ko ni v vročih dneh boljše prilike. Saj se sicer na njegove čvekarije navadno niti ne ozremo.
Intervencija na direkciji državnih železnic v Ljubljani radi ukinjenja voznih ugodnosti družinam žel. delavcev. V soboto, dne 4. junija 1927 je bila štiričlanska deputacija pri g. direktorju Kneževiču, ki je bila izvoljena na kongresu Saveza žel. Jugoslavije. Deputacija je sestojala iz sodrugov: Krajnika, Čanžeka, Ba-huna iz Maribora ter Terškana iz Ljubljane. Razen g. direktorja sta bila navzoča tudi gg. ravnateljev namestnik inž. Schneller ter dr. Fatur. Deputacija, ki se je mudila eno uro Pri g. direktorju, se je trudila dokazati g, direktorju škodo in krivico, ki se je zgodila železničarjem. Zahtevala je preklic omenjene okrožnice. Na žal g. direktor ni mogel popolnoma zapopasti, kako velik udarec je odvzetje stare pravice na režijske vožnje, katero so naši železničarji že pred več desetletji imeli. Seveda je g. direktor izjavil, da je že nekaj ukrenil in da bo še, kar je v njegovi moči, da se to popravi. Zgovarjal se je na
generalno direkcijo, ki ni svoje okrožnice niti motivirala, tako da gospoda na ljubljanski direkciji niti ne vedo, kaj je povod ukinjenju režijskih voženj delavskih družin. Več o tem bomo poročali na shodih.
Ena hiša — celo mesto! V eni zadnjih sej občinskega sveta dunajskega je bilo sklenjeno, da se bode zgradila stanovanjska hiša z 1200 stanovanji za katero so pro-računani stroški na 30.000 šilingov ali v naši valuti 240,000.000 Din! Ta hiša, ki bo stala v Heiligenstadterstrasse, bo dolga 1 kilometer ter bo tronad-stropna. Od celotne stavbene ploskve bo zazidano samo 23 procentov, med tem ko odpade 77 odstotkov na dvorišča v obliki parkov, katerih obseg bo znašal po 10.000 do 15000 kvadratnih metrov. Razume se, da bo tudi ta ogromna hiša, ki bo sestojala pravzaprav iz več paviljonov, o-premljena z mnogimi pritiklinami, kot so kopalne in pralne naprave, knjižnice, manjše in večje zborovalne dvorane, ambulante za zdravnike, otroška igrišča ter končno delavnice in prodajalne itd1. Ako vzamemo, da bodo povprečno v vsakem stanovanju bivale po 4 osebe, tedaj jih bo 4800 ali toliko kot šteje n. pr. meste Ptuj prebivalcev! — Na Dunaju se začne sedaj izvrševati pri zadnjih volitvah postavljeni gradbeni program, na-daljnih 30.000 stanovanj pa bode najpozneje v 5 letih gotovo. Seveda bo preje. Že sedaj je dunajska občina s svojimi 35.000 stanovaji največji hišni posestnik na svetu, a potem bo jih posedovala že blizu 70.000, ako ne več! Zaščita najemnikov je vsled zmage socialistov sedaj še bolj trdna kot pred volitvami. Zato je hišna posest privatnih špekulantov postala silno problematična, ki ne jamči stanovanjskim oderuhom več sigurnih dohodkov za lepo in brezdelno življenje ter vživanje na stroške širokih ljudskih množic. — Živela socia-litična občina Dunaj!
Sodr. Tomca, starega našega ljubljanskega sobojevnika je zadela težka nesreča. Njegov mladi, devetnajstletni, priden in značajen sin, u-čiteljiščnik Vladimir, je utonil pri kopanju v Savi, ki je letos zahtevala že toliko mladih žrtev. Težko nam je pisati o tej pretresljivi nesreči mladega učiteljiščnika in očeta, ki je bil tako nepričakovano oropan sina. Le to moremo storiti, da izrazimo našemu staremu, težko preizkušenemu, zvestemu sodrugu naše najgloblje sožalje.
Javen shod v Spodnji šiški. V soboto je sklicala SSJ v Spodnji Šiški javen shod, na katerem se je razpravljalo o političnem položaju in o zahtevah, ki jih ima Sp. Šiška do mestne občine ljubljanske. Shod kljub izvedeni agitaciji ni bil dobro obiskan, če pomislimo, da šteje Spodnja Šiška
okoli 7000 prebivalcev. Nedvomno so to še posledice razkrajalne politike delavskih sovražnikov, ki pa polagoma izginjajo in se delavstvo zopet dviga iz svoje letargije. Za Spodnjo Šiško samo, ki je občina pri svojih komunalnih nalogah nikakor ne upošteva dovolj, so na shodu obravnavane zahteve važne. Če pomislimo, da se nahaja trg ob nezdravi Gosposvetski cesti, da ni tam ne parka, ne igrišča za otroke, ne kopališča, dočim jih ima mesto celo vrsto; Šiška nima javnih stranišč, prehod na gorenjsko-kam-niški železnici ovira zjutraj in zvečer premikanje vlakov; kanalizacija je slabo izvedena, ob cestah ni trotoar-jev, hiše nimajo ne greznic, ne odtokov in se po nekaterih ulicah odteka vsa nesnaga po ulicah. Vse navedene in še druge zahteve je shod soglasno sprejel ter izvolil štričlanski odsek, ki predloži resolucijo vladnemu komisarju ljubljanske občine, da s sodelovanjem tega odseka sestavi generalni načrt za izvedbo v spomenici navedenih zahtev. Sodruge v Spodnji Šiški pa prav vljudno opozarjamo, da se nekoliko bolj pobrigajo za svojo politično stranko, kakor tudi za komunalne zadeve. Uspehi se dosegajo samo v boju; kdor si pusti cepiti drva na svoji glavi, ta pač ne zasluži drugega, kakor da ga tisti, ki to hočejo, prav pošteno izkoriščajo. Tarnanje brez boja daje le nasprotnikom pogum, ki končno svoje žrtve še zasmehuje povrhu. Če vam je tako ljubše, pa še počivajte in spite!
Tvrdkam, ki zaposlujejo inozem-ce. Minister socialne politike je v rešenjem broj 5559/1V od 16. junija 1927 odredil, da velja glede zaposle-nja inozemcev v naši državi povsem še Pravilnik o zaposlenju inozemskih delavcev z dne 24. novembra 1925, razglašen v Uradnem listu z dne
7.	decembra 1925, štev. 362/108.
Skrb vsake gospodinje. Otroci morajo v šolo, stanovanje treba da je v redu, jed tečna, a cela družina snažno in skrbno oblečena. Take in enake skrbi ima vsaka gospodinja. Ako jo torej rešimo vsaj skrbi za veliko žehto, smo ji storili mnogo. Čarobno stredstvo za pranje perila se imenuje »Radion«. Kupite še danes zavitek, pa poizkusite!
Pomnite! Z »Žensko hvalo« čez noč namočeno perilo se s Schichto-vim milom posebno lahko izpere.
Ali že veste, kje ste solidno postreženi z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom. Pri Franc Pavlin-u, Gradišče št. 3.
Tiskovni sklad. V veseli družbi kov so darovali za tiskovni sklad »Delavske politike dinarjev; Joško Borstner Anton Korade) 5, Ferdo Valcučak 5, Josi-p/ina Legvart 2, Percin Franjo 2, Karat Ku-di 5, Vork Josip 2 .Ivan Kunst 10, Plankl Anton 2, Koželj 2, Srebre 2, Vodušek Anton 2, Vodušek Franc 2, Doblsek 2, Brišnik 2, Hribernik 2, Mezner 2, Ravlan 1, Tončka Novak 1, Požgan Karl 2, Zajc Vinko 1.50,
Destovnik 5, neimenovani 7; skupaj 72.50 dinarjev. — Lepa hvala!
Današnjo številko našega lista, katera vsebuje važna navodila za volitve, smo poslali onim našim zaupnikom, kateri še niso naročeni nanj ter priložili tudi poštne položnice, da se naročijo, ker bo posebno ob času volitev neobhodno potrebno, da so vsi zaupniki prav informirani.
Volilni imeniki za mesto Maribor
so v strankinem tajništvu na Ruški cesti 5 na vpogled. Zaupniki, prepričajte se za sebe in za vam poznate sodruge in pristaše, ali so vpisani.
Za reklamacijo je treba prinesti: domovnico, rojstni list, delavsko knjižnico, vojaško ispravo ali stanovanjski zglasilni list.
Maribor.
Narodno gledališče v Mariboru.
Petek, 24. junija ob 20.: »Kar hočete«. Ab.
A 'in C. Premijera.
Sobota, 25. junija ob 20.: »Kar hočete«. Ab.
B in C. Kuponi. Zadnjikrat.
Zadnje gledališke predstave v letošnji sezoni. Radi letos vladajoče izredne vročine zaključi mariborsko gledališče svojo sezono že v soboto 25. trn. Zadnje predstave so: danes v petek premijera prekrasne Shakespearove komedije »Kar hočete« (za ab. A in B) in jutri v soboto repriza (za ab. B in C.)
Emil Fiillekruss
je širom Slovenije malo znano ime, tembolj pa spoštovano v vrstah mariborskega delavstva. Ob priliki 30-letnice obstoja pevskega odseka pekov v Mariboru slavi imenovani tudi svojo 25-letnico kot dirigent odseka in obenem svojo 70-letnico rojstva. Gospodo Fiillekruss je bil gotovo eden prvih profesionalnih zborovnih dirigentov, ki so, ne glede na predsodke meščanske družbe, spoznali ogromen pomen petja v deiavskinh vrstah. Če zaznamuje Maribor v tem oziru lep napredek, gre hvala tudi g. jubilantu. Kljub temu, dk je g. Fulle-kruss pristen Nemec, in vkljub nekdanjim strupenim nacionalnim razmeram v Mariboru, je vendar kot izboren čelist vedno tudi sodeloval še v Narodnem domu, se sicer s tem zameril ekstremnim Nemcem, toda dokazal je, da je res pristen muzik. Koliko pa mu dolguje delavstvo, ni možno dovolj močno naglašati; želimo le, da bi gospodu jubilarju v miru in sreči potekala jesen njegovega življenja in da bo jubilejna slavnost nudila priliko dokazati hvaležnost delavstva svojemu dolgolet. pevovodji.
Širom Slovenije že itak dobro znana in slovita I. dalmatinska klet v Mariboru, Mesarska ulica 5, je prejela veliko pošiljatev pristnih, močnih in sploh najboljših dalmatinskih črnih in belih vin z otoka Visa. Več v današnjem oglasu.
Vsa mariborska pevska in športna društva v Mariboru naj pošljejo na sejo strokovne komisije, ki se vrši dne 29. junija (na praznik) ob 9. uri
v Ljudskem domu po dva delegata.
Trbovlje.
Meščanska šola. Učencif-ke), ki žele vstopiti v I. razred, naj se javijo 30. junija z zadnjim izpričevalom v ravnateljevi pisarni od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Sprejemali se bodo tisti, ki so dovršili vsaj 4. razred osnovne šole. Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo dobili ubožni učenci knjige brezplačno.
Javna čitalnica. Krajevna skupina »Društva rudniških • nameščencev v Trbovljah« obvešča trboveljsko javnost, da bo otvorila 1. julija t. 1. javno čitalnico. Njen prostor se nahaja v bivši biljardni sobi gospe Ane Forte na Vodah. Soba je prostorna, dovolj zračna in izredno dobro razsvetljena. Čitalnica razpolaga z nad 70imi različnimi tu- in inozemskimi časopisi in revijami in bo odprta však delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 17. do 21. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldne. S tem, da se bo dosedanja društvena čitalnica odprla vsej trbo-vejski javnosti, se vsi dosedanji me-sejni prispevki za čitalnico razvelja-.
vi jo in vpostavijo s 1. julijem t. 1. enotni mesečni prispevki za vse o-biskovalce(ke)-člane(ice) čitalnice, v znesku Din 5.—. Ker je to prva tako obširna ustanova v trboveljski občini in ker razpologa čitalnica z mnogimi časopisi in revijami in bo z majhnimi mesečnimi prispevki vsakomur omogočen dostop, se nadejamo, da bo po-sečalo trboveljsko občinstvo našo javno čitalnico v lepem številu.
Lesce
Podružnica kovinarjev v Lescah na Gorenjskem priredi dne 10. juilja t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih pri Katroneku veselico, združeno s šaljivo pošto, plesom in raznimi drugimi zabavami. Vstopnina za osebo 5 Din. za ples 10 Din. Ker je čisti dobiček namenjen našim sodrugom pri vojakih, vabimo vse sodružice, sodruge in prijatelje zabave, da se te naše prireditve v čim večjem številu udeleže.
Odbor.
Poslano.*)
Vinko Bavec, fotograf, trosi o moji osebi razne laži, češ, da mi noče »odžreti kruha«. Ko sem ga pa pred pričami prosil, naj mi ga odžre, ja fa-kinsko utajil, zato ga smatram za lažnjivo propalico«. — Ivan Baraga, poslovodja, Senovo.
*) Za vsebino vposlanega odgovarja uredništvo le v smislu tiskovnega zakona.
Koko dobim volilno pravico?
Parlament je bil 16. jun'ija razpuščen in razpisane so nove volitve, ki se bodo vršile v nedeljo, dne 11. septembra 1927.
Vsi zaupniki, člani in pristaši Socialistične Stranke Jugoslavije naj gredo nemudoma na delo, da te volitve čim nazbolje pripravimo.
Kdo je volilec?
Vsak državljan, ki je izpolnil Vsaj en dan poprej, predno se |razf.Všejo volitve, 21. leto starosti.
Kaj je potrebno, da moremo voliti?
Vpisan moram biti v volilni imenik do-tične občine, kjer stanujem.
Kje je volilni imenik razpoložen?
V občinskem uradu in pa pri okrajnem sodišču.
Kako se prepričam, če sem v volilnem imeniku?
Vpogled v volilni imenik sme zahtevati vsak državljan med uradnimi urami v občinskem uradu ali pri okrožnem sodišču.
Pri tem pa pogledaš tudi, če so vpisani tudi vsi. sodrugi in oni, ki bodo gotovo za stranko glasovali. Ako niso, potem jih moraš na to opozoriti, ali pa moraš dobiti od njih potrebne dokumente in jih moreš potem sam reklamirati.
Volilni imenik smeš tudi prepisati. Prepis volilnega imenika naj bi si vsaka krajevna organizacija in vsak zaupnik stranke v kraju, kjer organizacije ni, preskrbel, da bi potem našim strankinim članom in našim pristašem ne bilo treba hoditi v občinski urad, ampak bi si tudi zvečer, po delu, volilne imenike lahko ogledali.
Kdo mora biti v volilnem imeniku?
Za volitve v parlament ali v oblastno skupščino morajo biti vpisani v volilni imenik vsi oni 21. let stari državljani, ki prebivajo v občini vsaj 6 (šest) mesecev.
Oni, ki še niso šest mesecev v občini volijo v oni občini, kjer so prebivali šest mesecev pred preselitvijo.
Nadalje vsi oni, ki bodo to leto priili od vojakov.
Kdo sme voliti?
Voliti ne smejo kaznjenci, oni ki so bili obsojeni na izgubo državljanske časti, oni, ki so v konkurzu in oni, ki so pod skrbstvom.
Kaj, če nisem vpisan v volilnem imeniku?.
Potem imam pravico zahtevati vpis (reklamirati). To morem storiti pismeno ali ustmeno in sicer najpozneje 15. dan po razpisu volitev v občinskem uradu (za sedanje volitve v narodno skupščino je 30. junij zadnji dan.)
Kakšne dokumente rabim, da morem reklamirati in kako si jih preskrbim, če jih nimam?
1. Potrdilo o šestmesečnem bivanju v občini.
2. Domovnico,
3. Rojstni list.
To pa zahtevaš na ta način, da na kos papirja zapišeš in oddaš osebno ali pa pošlješ po pošti:
Občinskemu (župnemu) uradu
v Črnem vrhu.
Podpisani Ivan Mravlje, delavec, stanujoč v Lajteršpergu, roj. 2. aprila 1899 v obč, Sela, pristojen v Črni vrh, prosim, da se mi v svrho vpisa v volilni imenik ozda v zakonito predpisanem roku 24 ur domovnica1) — rojstni list2) — potrdilo3), da bivam že šest mesecev v občini .—	Ivan	Mravlje.
Lžjteršperg, dne 20. junija 1927,
') Domovnico zahtevaš od domovinske občine, '-') rojstni list od župnišča, kjer ši vpisan v rojstno knjigo, :1) potrdilo o bivanju od občine, kjer prebivaš.
Prva dalmatinska klet
v Mariboru, Mesarska ulica 5
toči od danes naprej ravnokar prispelo garantirano pristno irno in belo dalmatinsko vino z otoka Visa (Lissa). Dnevno se pečejo
vsakovrstne morske ribe
po brezkonkurenčno nizki ceni; vsak petek se prodajajo sveže morske ribe. — Motam dobite dalmatinsko oljčno olje in vinski kis na drobno In debelo. — Poskusite, da se prepričate.
Se priporočam
los. Povodnik
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■o
I FELIKS SCHHIDL I
■ ■
S prva Jugoslovanska aulomatICna klsarna. S
Za dobo salate najfinejši
namizni kis j
po najnllji ceni.
Maribor, Koroška cesta št. 18. i
■
■
■
■
Nabirajte
nove!
naročnike
Vsa uradna potrdila, ki jih izc^ajejo uradi volilnim upravičencem v svrho volilnih reklamacij so kolka prosti.
Kaj če teh dokumentov ne morem dobiti pravočasno?
Potem moram namesto domovnice in krstnega lista priložiti delavsko knjižico, potni list, šolsko spričevalo in sploh vsak-teri, drugi uradni dokument, ki dokazuje, kdaj sem rojen in da sem državljan, najboljše pa vojaško ispravo (Militarpass). Potrdilo o bivanju pa moraš dobiti.
Kako reklamiram?
Ko imam vse za reklamacijo potrebne dokumente .napišem na polo papirja sledeče (naj služi kot primer);
Občinskemu uradu (okrožnemu sodišču) v Lajteršpergu — (v Mariboru).
Podpisani Ivan Mravlje, delavec v Lajteršpergu, zahteva, da se ga
vpiše v volilni imenik
za volitve v narodno skupščino, ker ima volilno pravico v smislu zakona.
Razlogi:
1. je glasom rojstnega lista — vojaške isprave (tukaj navedi drug dokument, ako nimaš rojstnega lista — pod a) že 21 let star;
2. je glasom domovnice — vojaške isprave (tukaj navedi drug dokument, ako nimaš vojaške isprave) — pod b) državljan kraljevine SHS.;
3. prebiva glasom potrdila občinskega urada pod c) že šest mesecev v občini in zato
predlaga,
da se ga pravilno vpiše v volilni imenik naslovne občine.
V Lajteršpergu, 24. junija 1927.
Ivan Mravlje.
Priloge:
a) rojstni list;
b) domovnica — vojaška isprava;
cj potrdilo o bivanju.
To oddam zafedno s priloženimi dokumenti v občinski pisarni.
Kaj mora storiti občinski urad, ko mu predam reklamacijo?
V občinskem uradu zahtevaj, da ti pismeno potrdilo, s pečatom in označbo dneva predaje, da si oddal reklamacijo in dokumente. To potrdilo dobro spravi.
Ali morem ustmeno reklamirati?
V občinskem uradu morem pa tudi ustmeno zahtevati vpis V volilni imenik. Tudi v tem slučaju moram dati dokumente kot pri pismeni reklamaciji in moram obenem zahtevati, da naj mi da občinski urad uradno potrdilo, da sem reklamiral.
Kaj storim šesti dan po vloženi reklamaciji?
Ko preteče pet dni po vloženi reklamaciji, torej šesti dan, greš v občinski urad in vprašaš, kaj je z reklamacijo, če ti ni bila rešitev dostavljena.
Če ti bo uslužbujoči organ v. uradu rekel, da so te vpisali v volilni imenik, potem ti mora dati to izjavo pismeno.
Če ti bo pa rekel, da so reklamacijo zavrnili, zahtevaj dokumente nazaj.
V tem slučaju napiši takoj novo reklamacijo in jo najpozneje v treh dneh po zavrnitvi, to je deveti dan po vložitvi prve reklamacije pri obč uradu, vloži na enak način, kot si to storil, ko si reklamiral pismeno pri občini, samo da jo sedaj nasloviš na okrožno sodišče, namesto na občinski urad in jo oddaj s priloženimi dokumenti osebno ali pa priporočeno po pošti na naslov okrožnega sodišča.
Rešitev okr. sodišča, ki se ti dos;,ivi, je končnoveljavna.
Kako zahtevam izbris iz volilnega imenika?
Da ne bodo volili mrtvi in oni, ki f-o že nad šest mesecev iz občine ali oni ki so izgubili pravico, da bi bili izvoljeni, niurcm zahtevati njih izbris takole:
Občinskemu uradu (okrožnemu sodišču) v Jarenini (v Mariboru).
Podpisani Ivan Mrak, delavec v Jarenini 40, zahtevam, da se
izbriše iz volilnega imenika za volitve v narodno skupščino g. Ivan Prestranek, posestnik in trgovec, Jarenina štev. 2.
Razlogi:
Imenovani je umrl ;— se ie pred več kot šestimi meseci izselil — je bil obsojen na izgubo državljanske časti — je v k jn-kurzu — pod skrbstvom. Zato predlagam,
da se imenovanega izbriše iz volilnega imenika.	Ivan Mravlje.
Če občinski urad tvojo zahtevo zavrne, postopaj tako, kot pri reklamaciji, ko si zahteval vpis, t. j. naslovi pritožbo šesti dan na pristojno okrožno sodišče.
Reklamiraj takoj in ne odlašaj na zadnji dan, da ne bo prepozno.
slamnike in razno modno l\IWDIiK6 blago nudi najugodneje
JAKOB LAH, MARIBOR
GLAVNI TRG 2.
Radi prezidave izredno niake cene!
I. PETELN
urar in optik. - Trgovina zlatnine in srebrnine MARIBOR, GOSPOSKA ul. 5
Precizijske ure za železničarje tudi na obroke. Primerna darila za birmo.
JURIJ JUTERSCHNIK
slikar In pleskar, Maribor. Grajska ulica 3,
se priporoča za prevzem vseh slikarskih in pleskarskih del po najnižjih cenah in Izvrstni Izpeljavi. Samo moderni vzorci so na vpogled. — Učenec se sprejme.
Anton Vaupotil vdova
SODNA UL. 16. se priporoča' v izvršitev vseh sobo-, črkoslikarskih in pleskarskih del po najnižji h cenah.
Klobuke
kravate, ovratnike, nogavice, palice najceneje pri tvrdki
Igo Baloh, Vetrinjska ul. 18
TVRDKA KELC
Gregorčičeva ul. 6
Krojaški salon za gospode, dame in vojaštvo se priporoča. Reklamne cene! postrežba točna!
Zelo zanimivo
je ilustrirano, popularno Radio glasilo
„RADIOWELT“
(bakreni tisk).
Razen vseh evropskih razpošiljnlh programov interesantne aktualnosti in vrednostne tehnične obravnave. Poedina cena 8 Din. Poskusna številka 8 Din
Ufiener Radloverlag, Wlen I.,
Pestalozzigasse 6/53.
n
Vsi kupujejo obleke pri
J.Trplnu,MA,Glavni trg 17
ker tam se dobi snkno že od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistno drugo blago po najnižjih cenah.	;
B. JagodiC - Maribor
tapetnik In trgovina s pohištvom
Rotovški trg St. 3.
Priporočam se p. n. občinstvu za nakup tapetniškega in mizarskega pohištva (modroce, otomani, posteljni vložki) najceneje In solidno. Tapetniška popravila solidno in poceni. Pohištva se prevzemajo v komisijsko prodajo — Zahtevajte cenik.
DOBRE LASTNOSTI
finega »stila za levlje so te-le:
Mazilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, ■ temen sijaj. Usnje ostane zmiraj voljno, in te lastnosti ima
Indian Pasta
Ze pri uporabi prve doze se bodete o tem
prepričali.
PRVI SUVENSRl MLEKARKI V HOSIBOHU
Jenkova ulica 6
priporoča slavnemu občinstvu polnomasten
POL-EHENDOLSKI SIR
v vsaki množini po najnižjih dnev. cenah.
Zelo ugodno za gostilničarje In vinotoče
Zbirajte za tiskovni sklad
1. MARIBORSKA DELAVSKA PEKAKNA_K1jg:_Z_01Z:
Ustan. 1898	MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 36-38	Telefon	321
Prodajalne v Slomškovi ulici Stev. 2 in na Olavnemu trgu štev. 18
Moderno In bigifensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pedvo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarhe pri vseh prodajalcih peciva na za var ovalno znamko D. P.
i „i ■ piiii	MIKER" D0I llllllllllllHlllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll	iaci hranilEi j Ilill!lllllllllllll!l|llllll|llllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll!lllllllllllll|lll|ll||lll|llllll|ll ■
frečke razredne loterije ■ a/^/oVOlno-odSkodninska renta pro- J I ti takojšnjemu plačilu in na Rneseč-J ne obroke v bančni poslovalnici j Bedak, Maribor, Gosposka ul. 25 |		
rukar: Ljudska tiskarna d. d. * Mariboru, predstavnik Josip OSlak v Mariboru. - Za pokrajinsko načelstvo SSJ ^Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen
v Mariboru.