32. številka.
Ljubljana, v četrtek 10. febrnvarja 1898.
XXXI. leto.
■shaja vsak dan »*e*«r, izimai nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman la avstro-ogertke deiele aa vse leto 15 jrld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 fcr. — /* LJnbljaao hrr« pošiljanja na dom ss vse leto 13 gld., is četrt leta d gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld  10 kr. Zs pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na nicsec, po 80 kr. ss četrt leta. — Za tnje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve Daročnine, se no ozira. Zs oznanila placoj« se ou Miristopoe petit-vtite po 6 kr., te se oznanilo jedenkrHt tiska, po 6 kr , če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvoli freokovatt. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifitvo in nprsvniltvu je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari.
To I «*l on £t. :* 4.
Izbruh nemškega fanatizma.
Vlada si je še dosti srečno pomagata iz velike stiske, v katero so jo spravile revolte nemških vi-sokošolcev. Naredila je za sedaj konec počenjanja nemških visokošolcev in sicer na ta način, da je zaključila semester. S tem je obvarovala vsake škode slovanske dijake, a tudi nemških ni zadela nobena škoda, seveda tudi nobena kazen za njib nečuvena nasilstva. Vlada se nadeja, da se do začetka d nižega semestra dahovi pomirijo, in da se nemški visoko.šolci ne bodo več upali, uprizoriti izgrede in škandale.
Vladina odredba je močno podobna kapitulaciji, premeni se pa v popolno kapitulacijo pred nemško razposajenostjo, ako vlada pred otvoritvijo druzega semestra razveljavi prepoved, nositi v Prugi provokatorične dijaške cepce in trakove. Vlada je dala sicer razglasiti, da bode z vso eneržijo varovala svojo avtoriteto, in da še dolgo ne prekliče rečene prepovedi, ali vlada je že tolikrat odnehala, da bi se prav nič ne čudili, ako bi se tu i i v tem slučaju udala nasilstvu nemških buršev in po preteku nekaterih ttdnov preklicala omenjeno prepoved, k .r bi vse nemško dijaštvo smatralo za veliko zmago svoje revolte.
A tudi čr> se vladi posreći, udušiti ustaoek nun A k h visokošolcev in rešiti svojo, že precej hudo oškodovano avtoriteto, zato po naši sodbi \enderni upanja, da bi nastale normalne razavre na tistih visokih šolali, katere poleg nemških akademikov obiskujejo tudi slovanski.
Razmere na teh visokih Šolah niso bile prav za prav nikdar normalne. Nemci so te visoke šole vedno smatrali za svojo posest, slovanske akademike pi za usiljive goste, kateri nimajo nikakih pravic. Is tega se je rodilo Že n*broj Čestokrat jako ostrih konfl.ktov tako na Dunnji ki kor tudi v Gradci, kjer prešinja nemški šovinizem tako dijaštvo kakor meščanstvo, in kjer je vse mesto jedino v strupenem sovraštvu proti Slovencem. Tega duha nemškega dijhŠtva ne more uduš ti nobena naredba, ta se ne da z disciplinarnimi sredstvi odgnati, sedaj, v dobi nem^konacijonalnega dilirija manj kakor kdaj
poprej, so^ebno ne, ker ga odobrava in neguje ogromna večina nemških   visokošolskih profesorjev.
Tukaj je bilo konfiskovanih 6G vrst. V kou-Rskovanih odstavkih smo kritikovali govor rektorja graška ga vseučilišča, dr. Tbauerja v štajerskem del. zboru pri razpravi o j zikovnih naredbah. Ker nam kritika tega nečuvenoga govora prvega funkcijonarja graškega vseučilišča ni dovoljena, naj navedemo vsaj vsebino njegovih ekspektoracij. Po poročila „Grazer Tagblatta" je rektor dr. Tli aner mej drugim rekel glede jezikovnih naredb: „Da je imel namen, v tej stvari staviti samostalen predlog, ker nikakor ne more pretrpeti, da bi se z njegovo ljubo materinščino uganjali taka nepristojnost in taka zloraba. Č hi sučejo in obračajo člen 19. drž. osn. zakonov  toliko časa,  da dobe nasprotje
tega, kar hoče člen 19.......Nihče  ne more
tajiti, da so vsi jeziki jednakovr<dni, kajti kot mater na jezika sta nemščina in češčina popolnoma toliko vredna, kakor jezik A-anti-zamorcev. Ali kot sredstvo za občevanje >n mejsebojno porazumevanje imajo jeziki različen pomen .... Jezikovno vprašanja nastane tam, kjer morata v jedni državi prebivati dva naroda ali več narodov. Juridično formulo za uredbo jezikovnega vprašanja je teško najti. Govornik prav , da ne umeje, kako je mogel češki namestnik izjavit*, da moreta biti oba deželna jezika v vseh uradih popolnoma jednnkopravna. Zmešnjava glede jezikovnega v p r a -šanjaje nastala, ker Slovani nečejo povedati resnice in ker hočejo Nemce na nivo Slovanov potisniti.... Ako se Nemci nauče kacega slovanskega jezika, se potisnejo s svojega duševnega nivd-a."
Tako je govoril rektor dr. Thaner. Kritiko tega govora naj si čitatelji sami naredš.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja dne 8. februvarja.) (Konec.)
Posl. baron Schvvegel je poročal o dovolitvi priklad za cestna namene in je predlagal: Visoki
deželni zbor izvoli skleniti: Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnim cestnim odborom, ki potrebščine, odpadajoče na okrajni cestni zaklad, leta 1899. ne bi mogli pokriti z 20°/0 pnklado na ne-posrednje davke, pri dokazani potrebi in na podstavi pravilno sestavljenega in podprtega proračuna dovoli znotraj zakonitih mej zi 1. 1899. priklade nad 20% k neposrednjim davkom z izvanredno do-kludo vred ter ukrene potrebno zaradi predpisa in pobiranja teh priklad.
Posl. dr. Tavčar je poročal v imenu upravnega odteka o poročilu dež. odbora glede zavarovanja življenja in starostnih rent. Dež. odbor je predlagal, naj sklene dež. zbor, ustanoviti v spomin 50letnice cesarjevega v'adanja deželno zavarovalnico za zavarovanje življenja in starostnih rent, naj se vpraša zavnrovalnotehuiški zavol za njega mnenje in naj se za poizv-dbe dovoli kredit 2000 gld. Poročevalec je povdarjal, da je odsek priznaval važnost te zavarovalnice, da pa je poroč lo dež. odbora preveč površno, da bi se na tej podlagi moglo kaj skleniti. Stvar je tako velika, da je treba največje previdnosti, ker bi se vsaka površnost Btr.tšno maščevala. Taki predlogi, kak »r ustanovitev zavarovalnic, bi se sploh ne smeli kar brez pomisleka metati v zbornico. Saj niti ni dognano vprašanje, ali naj ostanejo tika podjetja v privatnih rokah, ali naj bodo v rokah države, oziroma dežele. Zavarovanje za starost in rento je po vse nova stvar, ustanovljena po nzoru francoskih caisse de retraite. Ako naj taki zavodi cveto, morajo biti pristopni nižjim slojem ljudstva, a vsakemu mora biti na prosto voljo dano, hoče-li pristopiti ali ne. Na splošno prisilno zavarovalnico še misliti ni. Dalje je nvaževati, kako dobiti kar možno mnogo členov. Končno je še vprašanje: ali bo položaj, če založi dežela 50 000 gld, res tak, da je v zavodu vsaka kriza nemogoča? V zavod bi nostli največ siromaki svoj denar. Če bi nastala kriza, bi imela grozovite posledii-e. Da so katastrofe mogoče, o tem ni dvomiti. Češka zavarovalnica ima v svojih pravilih določbo, da se sme renta tudi znižati, kar kaže, da so tudi na Češkem uv .zevali eventuvalnost kake katastrofi.   Predno se odloči dežela za ustanovitev
LISTEK.
Bohinjski Herodot.
(Spisal Proteus.)
IV.
Dr. Janez Mencinger je podal na 159 straneh * ohlapni obliki potopisa celo zbirko dogodkov in prizorom, ki so se vršili v Bohinju, na Bleda, v Ljubljani, na Reki, v Fadovi, v Benetkah, na Dunaju in drugod tekom 18., 19. in ho bodo menda vršili šele 20. veka. V teh nazovi-wspominihw se obširno pripoveduje kako so v 18. stoli tju Bohinjci tovorili in tržili z „mezlanom", ogljem i. dr. na laško stran, kako so delovala kladiva Stare fužine, Bistrice io Pozabljenega, kakšni so bili nasledki francoskega državnega prevrata za Bohinj, kako drakoničen je bil leta 1799. župnik v Srednji vasi proti nezakonskim materam, kako se je vedel Vaj lentin Vodnik kot župnik na Koprivniku iu kot ravnatelj ljubljanske gimnazije; pripoveduje se tudi kolike zasluge si je pridobil za blagost Bohinja vneti oskrbnik Žige Zoiza, napredni Koller in kako jo pisatelj študentoval na Dunaju ter v družbi Simona Jenkaf Valentina Mandelca, Ivana Tušeka, Prana Erjavca, Matije Valjavca in Valentina Zar-
nika dopisoval v Janežičev „Slovenski Glasnik". — A to še ni dosti.
Mencinger pripoveduje v teh čudnih „spomi-nih" poleg tega in mej tem še dolgo, mestoma sila romantično, včasih idealno, spočetka in končno pa jako realiHtično, skoraj senzacijonalno zanimivo povest o nekem čudaku Melkijudu, kateri je imel radi kurijoznega svojega imena, pretvorjenega od Bohinjcev v „Mlekojeda", neverjetno žalostno, nesrečno, da, celo obupno usodo.
„Mlekoje tu je bil namreč nadarjen, živahen Bohinjec, katerega je peljal njegov originalni oče Rok k V. Vodniku na ljubljansko gimnazijo, kjer je dovršil šest šol. O počitnicah si je dovolil Mlekojed s pijar^m kmetom „Trinosom" (!) nedolžno šalo ter bil zato pri blejskem komisarja obsojen na — 10 palic. Vsled te sramotne kazni pa je moral ostaviti za vselej gimnazijo. Na sveti večer (!) si izmisli Mlekojed, da gre prostovoljno v vojake, ter res odide takoj peš proti Ljubljani. Blizu Nomenja pa dohiti berača „Cvajarčka-, ki si je, lačen, strgan in od mraza prenut, želel smrti. In tedaj se je v Mle-kojtdu oglasil „tišti nagajivi duh, ki mu je bil tolikrat v zlo", da odgovori brez pomisleka: „Tu nate deset ieo I Kupite si žganja, izpite vsega du«koma, potem sedite v sneg in — zmrznite I" — In glej
sp.ika!   Drugega dne je našel Mlekojed  na proda Save zrorznjenca v obleki Cvajarčka. . .
Odtlej je bila Mlekojedova usoda zapečatena. Lotila se ga je neke vrste blaznost, da je videl povsod! Cvajarčka, ter da je zategadel napadal ljudi in živali. Seveda so Mlekojeda radi tako bolezni od; pustili od vojakov.
Mlekojed stopi nato v lekarnico na Reki. Ta se zaljubita s starejšo lekarnarjevo hčerjo, oče pa se ne ustavlja njiju ljubezni, nego pošlje Mlekojeda za dve leti na Padovansko vseučilišče, da izvrši ondi izpite za lekarništvo.
Pri Mlekojedovem gospodarju p3 se je shajalo „tajno društvo" revolucijonarmh „karbonarjev".
Vodja red.irstva — slučajno bivši komisar na Bledu! — svari Mlekojeda, a prepozno. Mlekojeda zgrabijo, ukleuejo ter vtaknejo za tri leta v vlažne, temne, nesnažne „svinčene" ječe v Benetkah . . .
S tem je izgubil Mlekojed svojo nevesto, svoje lepo  mesto na Reki,  a dobil od  tajnega društva karbonarjev čez 10 let 10.000 gld. v državnih obveznicah kot odškodnino za to, da jih je rešil z lastno nesrečo. Mlekojed bi bil sedaj  lahko srečen, I toda nekdanja ljubica se je mej t°m že omožila, a { tudi Cvajarčkovo preganjanje is ni ponehalo. Po-I starani Mlekojed se je torej odpovedal svetu, vrnil.
take zavarovalnice, je vendar treba preštudirati razmere, ae mora vsaj mortaliteta poznati in se mora uvaževati, da se ntegne znižati obrestna mera, kar bi usodepolno uplivalo na eksistenco zavoda. Poročevalec dež. odbora posl. Povše se za to ni čisto nič brigal, ampak sestavil svoj predlog na podlagi površnih poizvedb v Pragi, in ni se zmenil niti za naročilo dež. zbora, da se mora zaslišali strokovnjak. Češka zavarovalnica nam kaže, da ni vse tako, kakor si misli poročevalec deželnega, odbora. Češka dežela je založila za tak zavod pol m lijona gold. Zavod ima zla; 1500 zavarovancev, mej njimi samo 00 kmetskih poslov. Vprašanje je: ah je sploh možno, s 50 00O gld. ustanoviti tak zavod? Poročevalec dež. odbora je tudi predlagal, naj se zavod ustanovi v proslavo 50tetnice cesarjevega vladanja, dasi je m žno, da bi morala dežela svoj sklep preklicati, ako se izkaže, da je neizvedljiv. Tudi administracijsko vprašanje je poročevalec dož. odbora vzel premalo v pretres Na dež. knjigovodstvo in na dež. blagajno se zavod n> bo mogel naslanjati, administracija bo torej draga, zlasti ker bo koj v začetku nastaviti za .arovalnegt matenntika. Naši socijalisti bolehajo na tem, da pridejo vsak čas s kakim predlogom ter zahteva o, naj dež. odbor to premisli in preštudira, česar sami n so niti premislili niti preštudirali. Govornik je predlagal: 1. Dež. zbor so v principu izreka za ustanovitev zavarovaluice in je pripravljen dovoliti zinjo k večjemu 50 000 gld, ; 2) dež. zbor prit rja z radostjo nasvetu, da se zavod imenuje po cesarju: 3) dež. odhoru se naroča, da stvar preštudira, zlasti je li s 50 000 gld. fploh mogoče zavod ustanoviti, in da zasliši izvedene; 4) dež. odbir naj sosebno uvažuje administracijsko vprašanje in naj pošlje uradnika dež. knjigovodstva v Prago, da tam uredbo zavarovalnice preštudira ; 5) dež. odbor naj vpraša za mnenje zavarovalnotehniški urad in naj vpraši vi »do, 06 sme računati na pomoč davčnih uradov; b) za nadalnja dela so dovoli   10.000 g'd
Zbornica je predloge soglasno vzprejela.
Posl. Modio je poročal o prošnji vasi Lan'ol za izločitev iz davčnega in sodne, a okraja v Senožečah ter združitev z onim v Postojni in predlagal, naj se naroči deželnemu odboru, da se o stvari dogovori s pristojnimi faktorji, da v prihodnjem zasedanju predloži dotični zakonski načrt.
Dasi je opravičenost te prošnje splošno priznana, j« posl. Zelen imel vt-nder pogum, da je govoril proti nji, kar j» posl. Hribar primerno ožigosal Zborn'ca je sprejela odsekov predlog.
Posl. Lenarčič je poročal o prošnji vasi Landol za izločitev iz občine Hrenovice ter ustanovitev samostojne občine ; o prošnji vasi Šmihel za izločitev iz ob 'ine Hrenovice ter ustanovitev samostojns občine; o prošnji vasi Stranje za izločitev iz občine llreucvice ter ustanovitev samostojne občine in o prošnji vasi Razdrto Ubel.sko za izločitev iz občine Hrenovice ter ustanovitev samostojne občine ter predlagal, n »j se odstopi deželnemu odboru, da stavi v prihodnjem zasedanja svoje predloge. — Sprejeto.
Prihodnja seja bo v petek.
fce v domači kraj, si sezidal hišico ter se bavil ondi s prirodoznanstvom . . ,
Dolga je ta povest v Mencingerjevih „spomi-nih<, a še davno ni končana. Da se je razrešila, prav zato je mora! m stopiti pisatelj v družbi tržaške gosi ice in njenega brata .hojo na Triglav". Po mnogih blodnjah zaidejo kljub vodniku ti trije turisti k nad 00'etnemu M'ekojfduter mu mej pogovori slučajno (!) povedo, da oni zmrzuje.nec na Savskem proda ni bil Cvajarček, nego pijanec Trinos, radi katerega je dobil dva;setletni Mlekojed 10 palic!
blaznost je s tem razkritjem „panana", in Mlekojed po skoro 50 letih zopet vesel  in srečen.
Tedaj pa se odprti še vrata, in v Mlekojedovo sobo stopita — oj slučaji oj usoda! — gospi in gospod: mati in ženin gospodičine, — gospa pa je tudi bivša Mltkojedova nevesta, lekarnarjeva hči iz Reke, sedaj 50letna vdova . . .
Sp'ošna radost in srečal — Mlekojeda pa se loti stara zaljubljenost, da takoj (!) iznova zasnubi nekdanjo, sedaj že sivolaso ljubico. — Toda evo, nova nesreča! Nakrat se strašno stemni, vibar z gromom in s treskom pridivja; vse beži, Mlekojeda pa omami strela in ubije toča, ž njim vred pa še dveletnega dečka, vodnikove sestre, kateremu je Mencinger še prejšnjega dne napravil na trebuščku „živ vozel". S tem bi bili .spomini" končani. Toda pisa«
▼ LJubljani, 10. febravarja. Potreb* nemškega liste ae Slovane. Z
Dunaja se nam piše: Dr. Herold je na nekem shodu omenil de je največja dobrota, katero imajo Nemci pred Slovani organizirana svetovne žurnalistika. V boja, katerega hijejo zdaj Cehi z Nemci, kaže se to najbolj očito. Ne le ▼ Avstriji, tudi v Nemčiji donaSajo veliki in nplivni časopisi tendencijozna in neistinita poročila, opisujejo, pretiravajo vsako malenkost 8 slovanske, z <molčujejo ali olepšavajo vse z n -m^ke strani. Tako je časopisje doseglo veliko razburjenost nemškega naroda, prouzročilo bajko o njegove n zatiranji m privedlo res do tega, da vlada odnehava, da se udaje. — Kaj hasui, da imajo Čehi „ 1'olit ko" ! List prinese sicer res v mnoge nečešk • kroge glas istine, ali list ni svetoven, zastopa le bolj češke interese, zato ni toliko upliven, da bi premagal drug*. Gotovo so se že kesali Slovani letos, di niso laui uresničili svoje namere, da niso na Dunaju osnovali velikega lista, ki bi i nel zagovarjati prava vs-h Slovanov, ki bi imel nalogo razjasnovati f iktične razmere vseh si vanskili narodov in dok<z>vati opravičenost njihovih teženj Tak list, pisan v n^mšiim, namenjen v prvi vrsti Nemcem pri n ii in v cesarstvu, bi bil sedaj neprecenljive vrednosti. Seveda je glavno, da bi z omeujenim časopisom pridobili inteltgeooO, in pred vsem, da bi se čul tudi nt uplivnih in od-1 čilnih mest h n-š glas; seveda je večje važnosti, da bi ta list tudi v inozemstvu, zlasti v Nemčiji, našel o Ime v, — kajti ruski alt francoski listi, nam prijazni, nimajo tolikegt upliva na na$e razmere, kakor nemški, nam nasprotni iz Nemčije; — ali tudi m»se ne smemo prezirati, tudi njo moramo skuhati pridobiti zase, 8 tem, da jo poučimo O faktičuih razmerah. No, tudi indirektno bi tak list mnogo koristil, ker bi se nasprotai listi bali njegove kontrole in bi ne mogli toliko in tako nesramno lagati kakor sedaj. Prisiljeni bi bili v večjo objektivnost. Slovanski poslanci, združeni io pobrateni bolj nego kdaj popreje, kot voditelji slovanske politike, pa naj razmišljajo in ukrenejo vse potrebno !
Nova lex Falkenhavn „Gazeta Narodova" poroča, da se snidejo pred otvoritvijo državnega zbora voditelji desničarskih strank v t) svrho, da določijo sredstvo, ki bo zagotovilo mirno poslovanje parlamenta. Bojazljivo in omahljivo postopanje barona Gautscha ne more imponirati niti nemškim Študentom, torej ni možno pričakovati, da bi si znala vlada v državnem zboru pridobiti potrebno avtoriteto. Večina zbornice pa se noče dati terorizirati po pustolovcu \Volfu i u brutalnih socijalisti h. Zato t eba kaj ukreniti proti izgredom, ki bi mogli zopet izjaloviti namen državnega zbora.
Upiranje Avstrije Jurijevi kandidaturi za krečanko guvernestvo smatrajo ruske .Novosti" za veliko nevarnost, ki more razgnati evropski koncert. Rusija, Francija in Anglija bi bile potem samostojne in še bolj zvezane; Avstrija in Nemčija pa ostaneta osamljeni brez koristi. Z razpadom koncerta bi izginilo tudi poroštvo za svetovni mir, in nove komplikacije na vzhoda so neizogibne.
zztt.     t*~t-t~t-~tl-C.'.-j-j---_ .u."--~nn    ; —u l—
telj si je prihranil za zvršetek še sila uč-mega, a neverjetno suhoparnega Erjavca in originalnega učitelja Grma, ki je znal z nosom oponašati petje različnih ptičev. S tema dvema modruje pisatelj še dolge dolge strani o atavizmu, o slačijo, usodi in o ljudski Šoli, poda še različne filološke, fizijološke, geološke, historične in geografske opazke ter se poslovi z zatrdilom, da „ne poj de nikdar na Triglav . . ."
Iz vsega povedanega je torej rasvidno: Mencinger je podal 8 svojim delcem duhovit literaren konglomerat, pikantno godljo, ki je potopis, ž vo-topis, povest, razprava in narodnogospodarsko, zo-ološko-filološko-kulturno političen členek i. dr. zajedno.  Poezija in istina sta zvarjeni s čudežnimi slučaji, povestična spletka pa je završena neumetniško- brutalno in nasilno. Neštevilne digresije motijo vsak hip glavno pripovedovanje, in takozvana .rodeča nit" se izgublja v navalu postranskih, često sicer zanimivib, a pogosto neumestnih — celo san-skih!  — pritiklin.   Dialogi so jedroviti in tehtni, a okorni, dolgovezni, neleposlovni.   Jezik je bogat, naroden, poln duba in humorja, toda motijo ga nekateri hrvatizmi in lokalizmi. Vse te nedostatke pa pozabimo spričo premnogo klasičnih prizorov in prekrasnih idiličnih slik, ki podajajo tudi tema delca bohinjskega Uerodota trajno vrednost.
Skapnl pritisk na Turčijo bi imel uspeh, nesloge pa bo rodila sed, o katerem se vladam na Dunaju in v Berolinn niti ne sanja, — Vsi beligrajski časopisi se bavijo z naraščajoči m nasprotovanjem raske politike z avstrijsko glede kretskega guvernerstva ter proroku jejo nove zaplet ke v orijenta. Upati, pa tudi želeti je, da se prijateljstvo radi ničevno Krete mei Avstro-Ogerskim in Rusijo ne omaje 1 .Neue fr. Prse iz Carigrada brzojavno poroča, da je dobil ruski poslanik Sinovje/ nalogo, umakniti kandidaturo princa Jurija   Ta vest je ni al o ve rje t na.
Prooea Zola- Aurore". Že sedaj se jasno kaže, da Zola ne bo dosegel svojega namena Takoj prvi dan je sklenil sodni dvor, da obtoženca nista npravičena dokazati vseh (8) trditev v Zolinem, na Fanreja adresiranom pismu. Dokszati smeta le one to'ke, ki so določene v ob t ozn ci, t. j. da je vojno sodišče ved orna osvobodilo izdajstva krivega E iterhazvja. Afera Dr-yfusova je torej docela izključena, biš to pa je nameraval Zola spraviti v i az nravo lamej pr č so se odtegnile izjavam najvažnejše: bi vsi vojni minister Mercier, bivši predsednik republike C<smir Perier, šef generalnega štaba, general Boisd- tfre polkovnik de Paty du Clam, ki je baje glavni spletkar v Dceyiis Esterhazvjevera škandalu, gennral Lebrun, madame Boulaocy i. dr. Molčali so torej sodniki Dreyfusovi in šolniki Esterhazyja. Zolin zagovornik Labori je sodišče ostro napadal ter zahteval,   da omenjene   priče  morajo   pričati ?
— Ves omikan svet se zanima za to obravnavo in vsi. tudi zagrizeno klerikalni časopisi prija vljajo ve-leobŠirna poročila in cele priloge brzojavk iz Pariza Proces Zola-. Aurore" ima namreč e mine t no političen značaj; gre se za obstoj Melinejevega mi-uisterstva, pa zato, je-li pridejo na vladno krmilo napredno svobodomiselne, radikalne stranke ali pa
— da rabimo .Slovencev" izraz — .klerikalno-mo-narhistična stranka". — Tudi pri nadaljevanju obravnave ni dovolil sodnik niti besedice o Dreyfuaa ter je zavrnil pričevanje Dreyfusove žene Izredno senzacijske izjave pa sta podala odvetnik Leblois in senator Scheurer-Kestner, ki sta dokazovala, da je Esterhazy največji slepar in pustolovec, ter da je bordereau, vsled čegar je bil Dreyfus obsojen, spisal Esterhazy. Zola je večkrat protestiral, da mu sodišče veže jezik, da ne more in ne sme govori bi resnice ter dokazati svoje trditve.
Dopisi.
Is uči tel |wklh krogov a deseto, 8. fe-
btnvarja.  (Uredba učiteljskih  plač pa „status".) Mnogo se zadnji čas piše radi uredbi učiteljskih plač, toraj prosim, gosp>d urednik, sprejmite v Vaš cenjeni list še misli vaškega nadučitelja o nasvetovanem izboljšanji istih. Vedno se povdarja, da je po.-ebno zadnji čas je'o primanjkovati moških učiteljev, da gredo raja v druge službe, in da sčasoma nastane velika praznota v njih vrstah. Kolikor bolj pa primanjkuje moških učiteljev, toliko več je goapodičin učite'jic. Učiteljske službe toraj ne bodo ostale prazne, ampak popolnile se bodo z gdč učiteljicami. Kako utegne to slabo n plivat' na narod, ako se bodo po jedno in večrazrednicah nastavljale samo gdč. učiteljice, o tem se je tudi Že dosti pisalo.   Na vsak način se bodo morale plače tako zvišati, da dobimo vsaj toliko moških g. učiteljev, da bedo vse jednorazrednice in važnejša mesta na večrazrednicah z moškimi učitelji popolnjena. Toraj ravno radi pomanjkanja moških učiteljev je uredba učiteljskih plač postala tolt nujna. Poglejmo pa oba, do sedaj znana pradloga, dež odbora in c. kr. deželnega šolskega sveta,  koliko ustrezata dejanskim potrebam. Smelo trdim, da sta oba predloga popolnoma ponesrečena. Z obema predlogoma se zvišajo plače v prvi vrsti gdč. učiteljicam.  Ako se odpravi IV. plačilni razred, potem se razno nekaj malo jednorazredničarjev pomakne nad dvetretjini gdč. učiteljic  iz 450 na 500 gld.,  a pri učiteljih ostane isto, kakor je bilo do sedaj.   Za toliko se predrugači, da, koji smo sedaj v tretjem plačilnem razreda s, 500 gld., bomo po novi uredbi v zadnjem plačilnem razreda ■ isto plačo. Godilo se bo ravno tako, kakor pri zadnjem .zvišanji" (V!) naših plač. Odpravila sa je plača 400 in se zvišala na 450 gl. Jaz n. pr. sem bil pred zvišanjem plače v tretjem plačilnem razredu s 450 gld, a po zvišanji sem prišel v četrti plačilni razred z isto plačo. Tako se je zgodilo tudi ostalim tovarišem s prav majhno izjemo. Sedaj po preteka 18 službenih let mi zopet kaže, da pridem vsled zvišanja plač, iz III. v sadnji plačilni razred z isto plačo. Da bi se v 1. in 11. plačilnem razreda odstotki nekaj zvišali, to  je tako bore malo,  da o kakem zboljšanji plač moških učiteljev komaj govoriti smemo. Predlog slav. dež. odbora toraj dejanskim razmeram prav nič ne ustreza, pač pa bi moške učitelje še
W Dalje v prilogi.
bolj razburil, ker bi se s tem skazalo, Ha nimajo nikakega srca za učitelja kot družinskega očeta. Oglejmo si Se predle g ces kr. deželnega šolskega sveta, naj se npelje „status" s 800, 700, 600 in 500 gld. letne plače. Na videz je ta predlog zelo povoljen za učiteljstvo, seveda toliko bolj neugoden za deželne finance; a dejanskim razmeram zelo neprikladan Ako se status npelje tako, kakor ga predlaga ces. kr. deželni šolski svet, potem imajo zopet v najv» čji meri izboljšanje gospodičine učiteljice, a učitelji bore malo in vrh tega bi bd to smrtni ndarec sa oddaljene jednorazrednice. Poma gano bi bilo jedino onim srečnim g. učiteljem, koji so dočakali visoko starost, in so dosedaj res veliko krivico trpeli. Toraj 10% v8**h učiteljev, oziroma gdč. učiteljic naj bi bilo v prvem plačilnem razredu. Ako pomislimo, kuko malo učteljev dočaka starost, ker premnogi vsled pomanjkanja in vsled obibh skrbi za svojo družino zgodaj obnemorejo. Koliko si pokvari svoje zdravje za vselej pri vojakih. Ni ravno majhna reč, celo leto se v šoli truditi, a v počitnicah, mesto počivati, delati vajo po 4 tedne pri vojakih. Koliko nas je pa moralo celo po tri leta služiti pri vojakih, posebno od 1872. do 1881. leta. Vsega tega so gdč. učiteljice proste, toraj bodo tudi lažje staront dočakale. Vrh tega se nastavi vsako leto čez 40 «dč. učiteljic, a bore malo učiteljev. V nekojih letih bode komaj 9 ali 3% učiteljev v prvem plačilcem razredu, druge odstotke bodo zavzele gdč. učiteliice. Isto razmerje bode v drugem plačilnem razredu. Največ gosp. tovarišev bode v IV. plačilnem razredu, v kojem ostane vsak gotovo do 16 službenih let ali še več. Slovensko učiteljsko društvo je v svoji prošnji predlagalo, ako se upelje status, naj bi gdčne. učiteljice v vsakem plačilnem razredu nekaj manj imele, a temu predlogu se gdč. učiteljice silno upirajo, akoravno popolnoma nepotrebno. Tudi predlog slovenskega učiteljskega društva je za gdč. učiteljice še zelo ugoden. One povdarjajo: jednake dolžnosti, jednake pravice. Mi se o tem ž njimi popolnoma strinjamo. Gdč učiteljice nimajo z nami jednakih dolžnosti, m tudi že sedaj ne jednakih pravic Po postavi se namreč one smejo nastavljati po šolah, kjer niso učenci po spolu ločeni, le na nižje razrede, na jednorazrednice pa splob ne Sedaj so večinoma nastavljene na službah v IV. plačilnem raziedu, le malo jih je, koje imajo upanje, da bodo katerikrat prišle v lil. plačilni razred. O II. in I. plačilnem razredu ni niti skoraj misliti, tako malo jih doseže. Po predlogu slovenskega učiteljskega društva bi vsaka gdč. učiteljica prišla tudi v I. plač. razred po preteku gotovih let. Ta predlog je ugoden za učitelje, kakor tudi za gdč. učiteljice, a bi bil silno na kvar jednorazrednicam. Za Boga svetega, kdo bo šel službovat na kako zapuščeno jednorazrednico, ako ima isto plačo na zadnjem mestu na kaki dvo-ali večrazrednici v večjem kraji, ali še celo v mestu ! Da bi se na deželi ceneje živelo, kakor v mestu, to so prazne bajke, koje verjame le isti, koji sveta prav nič ne pozna. Vsi poljski pridelki, celo mleko in jajca so dražji na kmetih, kakor pa v mestih, kaj pa potem druga živila, koja moramo kupovati v prod ijalnicah ?! V večjih krajih je vendar kaka družba, je pošta in so časopisi, a v oddaljenih krajih si mora učitelj vse to za drag denar omisliti. Olikan človek vendar potrebuje včasih kake poštene zabave, mora imeti časopise itd. Ako hočejo mero-dajne oblastnije, da bode uredba plač zadovoljila vse nčiteljstvo, in da bo tudi uredba dejanskim potrebam prikladna, naj u peljejo dvojni status. V status prve vrste naj se uvrstijo: 1. Vsa naduČiteljska mesta. 2. Vee jednorazrednice. &, Vsa druga, oziroma tretja mesta na tri- in Štirirazrednicah. V status druge vrste naj se uvrstijo vsa zadnja mesta na dvo in trorazrednicah ter vsa tretja in četrta mesta na večrazrednicah. To naj velja za učitelje kakor za gdč. učiteljice. Na jeduorazredoice se smejo nastavljati samo stalni učitelji ne pa začetniki, ali še celo gdč. učiteljice. V statusu prve vrste naj bi bile plače 800, 700, 600, 550 in 500 gold. Na koja mesta se smejo nastavljati gdč. učiteljice, naj ostane v veljavi kakor je do sedaj.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. febrnvarja.
— (Nadvojvoda Jožef Ferdinand) pripeljal se je danes dopolndne z gorenjskim tlakom v Ljubljano, kamor je prišel, da se seznani s tukaj bivajo-čimi častniki našega domačega pešpolka. Nadvojvodo so pričakovali na kolodvoru vsi častniki tukajšnjega batalijona pešpolka št. 17, v imenu mesta ga je pozdravil župan Hribar.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista nam je zaplenilo državno pravdništvo radi uvodnega članka, v knterem smo se bavili z govorom rektorja dr. Thanerja v štajerskem deželnem zboru. Današnja številka ima 4 strani priloge.
— (Deželni zbor) ima jutri 11. febrnvarja 1.1.ob 10. uri dopoludne sejo. Dnevni red: 1. Branje zapisnika VIII. deželnozborske seje dne 8 fabru-varjii 1898. 1. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 54. Poročilo deželnega odbora, o gradnji ceste Rovte-Žiri.  4. Priloga 55. Poročilo
deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakona v varstvo planik in kraljeve rože po kranjskih planinah. 5. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca dr. Majarona in tovarišev glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani (k prilogi 52.) 6. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji kmetijske podružnice v Senožečah za podporo za obdelovanje in popolnitev drevesnice. 7. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer o § 7. C. 8. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer: a) vasi Ostrožnobrdo za podporo za preložitev občinske ceste in Reške doline v Ostrožnobrdo; b) županstva v Velikih Poljanah za podporo za ubogo Frančiško Pengal ; c) umirovljenoga paznika Emanuelu Kovačiča za podaljšanje umirovljenja; d) občin Komendske fare za razpis službe zdravnika v Komendski bolnici; e) vasi Studor-Stara FužiDa v Bohinji za podporo za uravnavo potoka Ribnica. 9. Ustno poročilo finančnega odseka glede dovršitve zgradbe deželne bolnice in o stavbnih stroških do konca leta 1897. (k prilogi 51.) 10. Ustno poročilo upravnega odseka o § 5. (razun marg Št. 4) letnega poročila deželnega odbora. 11. Ustno poročilo upravnega odseka glede ustanovitve deželne zavarovalnice proti požaru, proti toči in pa deželne zavarovalnice za živino (k prilogi 25) 12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji mlekarske zadruge v Košani za podporo za napravo oprave. 13. Uatuo poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Slavini za napravo novega vodnjaka v Orehkn. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Strugah za odvajanje vode v Struški dolini. 15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Preserji, da se v vasi Rakitna zgradi ljudska šola, da se upelje kaka obrt ter povzdigne govedoreja.
— (Klerikalna resnicoljubnost) Z ozirom na „Slovf nčeva" zavijanja, smo prosili gg. Povšeta, dr. Papeža in Kalana, naj izjavijo, niso-li pri prvi spravni konferenci izrecno povedali, da izražajo samo svoje osebno mnenje, in da nimajo nikakega pooblastila od svoje stranke. Imenovani gospodje molčć, zato pa se zaganja „Slovenec" čedalje surovejše v nas. Kdor hoče spoznati, na kako nizek nivo je že padlo katoliško časopisje, naj bere predsinočno, z jezu-vitsko zvijačnostjo pisano .Slovenčevo" notico v tej stvari. Tako laj i k sploh ne zna pisati. Da bo konec neplodni polemiki, izjavljamo na adreso .Slovenče-vega" redakterja: Trditev, da Povše, dr. Papež in Kalan pri spravni konferenci niso izjavili, da govore v svojem imenu, in da nimajo nikakega po o ti h stila od svoje stranke, je laž in kdor je dotične notice itd. v aSlovencu" pisal, je lagal, pa če je desetkrat blagoslovljen. Poživljamo pisatelje dotičnih .Slovenčevih" lažij, naj nas tožijo, da bomo pred sodiščem dokazali resničnost naših trditev !
— (Grozno!) Dne 5. svečana imelo je radništvo tukajšnjega 27. pešpolka svojo .Oeversee-feier", in sicer v kazini. Omeniti je, da se je lansko leto jednaka slsvnost vršila v .Narodnem domu". Bila je to patrijotična slavnost, in pri vsem tem je bil še Čisti nje donesek namenjen ljubljanskim ubogim! Vzlic temu pa je izvršil dr. Ivan Tavčar grozovito hudodelstvo, da se je te slavnosti udeležil, in da je tam govoril tudi z nemškim gospodom, s kojim je znan že več nego 15 let. Dobri prijatelj, ki neprestano iz znane ljubljanske odvetniške pisarne vohuje za drom. Tavčarjem, pa se sedaj Čndi, da je starosta Tavčar b r a t i 1 ae z omenjenim Nemcem, in bratec Koblar toči radi tega mačje solze md slovenskim sokolstvom! Da je laž, kar piše ta gospoda v svojem listu, to vedo ti ljudje sami, in dru. Tarčarju ae pač ni treba braniti proti taki sodrgi. Vendar pa morajo sedaj pri „Dihurju" veliko lakot trpeti, da se hranijo Že s tako slamo!
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Danes, v četrtek, se bode predstavljala opera „Tra-viata". V soboto ne bo predstave in se bode oder porabil za prvo orkestralno skušnjo za opero „Vesele ženske W i n d s o r s k e", katera se uprizori tekom prihodnjega tedna. — Za današnjo predstavo opere .Traviata" so že vsi sedeži razprodani. — Gospod R a S k o v i ć, ki ima peti ulogo Alfreda, je nekoliko prehlajen ter prosi tem potom prizanesliivosti slavnega občinstva.
— (.Slovensko gledališče) Predsinočnim pela se je opera „No rma". Predstava je bila prav dobra in gre vsemu sodelujočemu osebju toplo priznanje.
— (Pisateljsko podporno društvo) javlja .svojim členom, da bode občni zbor, ki se 28. janu-v«rja ni mogel vršiti zaradi premajhnega števila udeležencev, vršil vnovič dne 11. febrnvarja. Brez obzira na število udeležencev bode ta zbor volil novi odbor in ukrepal glede na prodajo društvenega posestva. S tem vabi odbor najuljudneje k mnogobrojni udeležitvi, ker je poslednja točka velike važnosti.
— („Radogoju' ) dijaškemu podpornemu društvu v Ljubljani, pristopil je kot ustanovnik znani naš rod- ljub, gospod inžener Viljem Polak, sedaj v Ljubljani. Akoravno v inozemstvu dosedaj živeč, ohrar.il si je ljubezen do naroda in narodne mladine in položil je seda| v žalostnih časih, ko se slovenskim visokošoloem v nemških mestih i surovo silo odreka pravica do obisk vanja vseučilišča in Hploh do obstanka, na narodni žrtvenik znatno vsoto 200 K. Dal Bog, da bi našel mnogo posnemovalcev !
— (Volilo dijaškim kuhinjam.) Kakor «mo svojedobno poročali, umrl je lani v Št Ilju na Štajerskem vpokojeni vojaški uradnik A. T h a I 1 e r iz Železnikov ter se v svoji ojioroki spomnil tudi slovenske učeče se mlad n . Zapuščinska obravnava je sedaj končana in dobe dijaške kuhinje v Ljubljani, Celju in Mariboru vsaka  po 783 gld   71 kr.
— (Sklep I. semestra) bode na vseh srednjih šolah, na obeh učiteljiščih in na vseh javnih in zanebnih ljudskih šolah v Ljubljani prihodnjo soboto, dne 12. t. m. Semestralne počitnice bodo trajale štiri dni t. j. do vštetega torka prihodnjega tedna. Drugi tečaj se prično na vseh ljubljanskih učiliščih v sredo, dne IG  t. m.
— (Umrla) je včeraj v Lošiniu soproga notarskega eub.stituta po«poda K. Pleiw>isa, gospa Olga Pleivveis rojena P loj.
— '.Slovenska Matica*.) Odbor „Slovenske Matice" razglaša: Pred jednim letom se je obrnil odbor .Slovenske Matice* s sledečim pozivom, kateri je bil objavljen tudi v vseh slovenskih časopisih, na društvene poverjenike: „ Kozlerjev .Zemljevid slovenskih pokrajin" je v zalogi .Slovenske Matice" že pred nekaj leti popolnoma pošel. Povprašuje se pogostoma po njem, a Matica ga nima več na razpolaganje. Odbor se je zatorej odločil, da Matica izdaj nov „Stenski zemljevid slovenskih pokrajin* s slovensko terminologijo v merilu 1—200.000 in na štirih listih. Skupna velikost vseh štirih listov bi imela 14G cm dolžine in 155 cm širine. Zemljevid bi bil izdelan natanko tako, kakor generalna karta c. in kr. vojaškega zemljepisnega zavoda, in bi imel poleg praktične tudi znamenito znanstveno vrednost. Po proračunu Hoelzlove tvrke na Dunaju, s katero je Matica v dogovoru, bi stalo 3000 izvodov novega ,. Stenskega zemljevida" G000 gld. Će se pa naroči le 1000 izvodov, stanejo 5000 gld. in vsacih 100 izvodov, pozneje naročenih 180 gld. Cena je torej, če se že prvotno naroči večje število, neprimerno nižja in stane potem 1 izvod le 2 gld. Odboru je do tega, da pridejo društveni ki, ki se za te stvar zanimajo, do lepega, uporabnega tudi v zemljepisnem oziru dovršenega zemljevida, ki bi jim izvrstno ustrezal na potovanju po slovenskih krajih, v šoli pri pouku, v uradu pri raznovrstnih poslih in doma pri branja slovenskih knjig; zakaj v njem bi bili vestno zabeleženi vsi količkaj znameniti slovenski kraji po vseh slovenskih deželah, tako da bi popolnoma nadomeščal jako razširjeno in priljubljeno nemško generalno karto. Zatorej prosi podpisani odbor vse p. n. gospode poverjenike, naj blagovolijo s priloženo naročilno polo vsak v svojem okraju nabirati naro'nike na .Stenski zemljevid slovenskih pokrajin". Naroči se lahko vsak Matičin društveni k ali nedrnštvemk. Zlasti pa prosimo gg. poverjenike, naj na naročevanje povabijo tudi krajne šolske svete, društva in javne, zlasti občinske urade. Na-ročilna pola naj se vrne odbora ob jednem z imenikom ndov za prihodnje leto " Zdaj po preteku jed nega leta, ko so vsi poverjeniki poslali imenik društvenikov za 1. 1897 , je primeren čas, ozreti se na uspeh zgoraj omenjenega poziva. Odbor mora, žal, izjaviti, da uspeh ni povoljen. Niti polovica zgoraj označenega števila naročnikov se ni odboru prijavila, bodisi ker nekateri poverjeniki naročilnih pol sploh niso vrnili, bodisi ker se, kakor so pokazale vrnjene pole, kaže za vso stvar premalo zanimanja. Ker je odboru resno do tega, da se to prekoristno vprašanje vendarle končno reši ugodno, ponavlja do zaostalih poverjenikov uljudno prošnjo, naj mu že skoro pošljejo nahiralne pole Ker se da pa precej zanesljivo sklepati, da tudi z ostalimi polarni ne bo doseženo za zalaganje potrebno število, obrača se odbor tudi do vseh nepo ver jeni kov, ki se za to vprašanje zanimajo, naj mu gredo na roko in naj nabirajo v svojih krogih naročnike. Glede nabiralnih pol pa se je obračati na upra-viteljstvo društvene pisarne, ki daje tudi potrebna
j pojasnila.
— (MaŠkarada  ljubljanskega .Sokola".)
! Za to predpustno veselico, katera Ne eme prište-l vati najelegantnejšim, delajo se velikanske priprave, I tako da smelo upamo, da bode le ošnja prekosila vse prednice. Sokolska dvorana bode z raznobarv-j nimi obločnicami in žarnicami čarobno razsvetljena. ; Dekoracijski odsek *krbi poleg omenjene razsvet-! ljave tudi zato, da bode dvorana tudi z drug1 mi I predmeti ter z zelenjemgnajokusneje okrašena. Tako
n. pr. bode godba svirala v velikanskem po najnovejšem slogu sestavljenem šotoru; takoj pri uhodu v dvorano napravil se bodo vodomet, obdan z raznimi cvetlicami in malimi drevesci. Udeležba mask bode, kakor se čuje, tndi ogromna, pripravlja se mnogo ver j h finih in originalnih skupin. Na maškarado pri le tudi 10 do 12 svetovnoznamh akrobatov in atletov. Tudi „Planinski Piparji", kateri so še vsakemu obiskovalcu maškarade. iz leta 1806 v spominu, pripravljajo se za letos, ter se bede leta skupina zopet zamogla prištevati mej najorigimilnejše Vabila so se ravnokar začela razpošiljati.
— (.Glasbena Matica" v Ljubljani ) Tekom prihodnjega tedna se prične z razpošiljanjem društvenih muzikalij za leto 1897./98. Gospodje poverjeniki n tj blagoizvole imenik svojih udov poslati odboru; udnino lahko pobero in odpošljejo pred sprejetjem ali po sprejetji muzikalij. Ljubljanskim društvenikom se muzikalije osebno izroče Društve-niki, ljubljanski in unauji, ki žele na novo pristopiti, se lahko zglasć z dopsnico ali poštno nakaznico. I Mm na znaša za leto (od 15 julija do 15. julija 2 gld. Društveni dar za tekoče leto je .Pesmarica Glasbene Matice". Zbori za štiri moške zbore. Uredil Jos. Cerin, koncertni vodja. Knjiga je v rudeče platno vezana. Cena v knjigotrštvu 2 gl. 50 kr. Izvestje s popolnjenim imenikom se členom pozneje dopošlje.
— (Pevski zbor .Glasbene Matioe") ima jutri, v petek 11. t m., ob 8. uri zvečer izvanredno skušnjo za mešan zbor. K polno-številni udeležbi vabijo se vsi p n. členi.
— („ Kmečka smrt*.) Znana no vele t a f Janka Kersnika je izšla v Fr. Vidičevem prevodu v 28. št. „Agramer Tagblatta".
— (Izžrebani porotniki.) Za prihodnjo porot niško zasedanje, katero se začne 7. marca t. I., so bili izžrebani kot porotniki gg.: Albin Achčin, Ivan Bahovec, Josip BoštjančiČ vsi v Ljubljani, Anton Bole v Postojni, Ivan Bojt na Slapu, Jos. čad in Andrej Černe v Ljubljani, Avg. Drukar in Ivan Eržen v Kranju. Fran Fischer v Kamniku, Alojzij Gartner v Planini, Fr. Inocente v Postojni, Jakob Julovi"an v Škofji Loki, Matevž Janežič v Domžalah, Julij Kantz, Ivan Kopač in Jos. Kozak v Ljubljani, Ivan Krainer v Postojni, Anton Kumše na Rakeku, Karol Kotnik na Vrhniki, Anton Ku ralt v Zg. St-nici, Anton Luckmann v Ljubljani, Ivan Majaron v Borovnici, Adolf Perles in Anton Prelesuik v Ljubljani, Alojzij Pogačnik v Cerknici, Viktor Ranth v Ljubljani, Fr. Rebolj v Črnučah, Karol Skala v Kamniku, Feliks Stare v Kolovcu, Gustav Tdnnies, Leopold Tratnik, Alojzij Černe, Jos. Višnar, dr. Jos. \Valdberr in Albert Zeschko v Ljubljani. — Namestniki so gg : Ivan Jasene, Jos Kolar, Fr. Kollmann, Alojzij Kunst, Fran Pezdir, Gregor Podrekar, Avg. Cepič, Fran Stare in Ivan Uran, vsi v Ljubljani.
— (Glas iz občinstva) Piše se nam : Mest • nega očeta Pepeta Turka hlapec pripeljal je včeraj opoludne uprežen voz, napolnjen z neko rujavo umazano zmesjo, ki ni bi a niti sneg, niti led, in ki je baje določena za ledenico v mestni (?) klavnici pred g. skrjant a hišo. Ondi izpregel je konja in ju nekoliko pozneje zopet vpregel in pognal. Toda zmučena konja nista mogla voza z mesta spraviti. Hlapec je z bičem neusmiljeno po živini udrihal. Škandalizovali so se vsi pasantje nad takim trpinčenjem. Po d lg. m trudu in po skrajnem naporu mnogih, na včerajšnji semenj došlih kmetov posrečilo se je voz zopet na cesto spraviti. Take reči se pri g. Turku baje večkrat dogajajo; lansko leto je njegov izstradani konj pred Činkotovo gostilno celo uro na cesti ležal. Jako dobro pogodil jo je takrat pasant, vprašajoč čegav je ta konj, in izvedevši za lastnika: „To je pa lep krščanski socijalist, ki svojo živino tako nekrščansko stradati pusti", — bilo ni namreč na Turkovem konju nič druzega nego kosti in koža. Tudi mi pridružimo sa mnenju tega gospoda in prosimo še pristaše g. Turka, gg. dr. Gre-gorica, dr. Krisperja itd., naj na g. Turka uplivajo, da bo v bodoče kot pristen krščanski socijalist tudi Bkrščansko" svojo živino krmil.
— (Ples izvoščekov) se bo vršil danes, v četrtek, dne 10. t. m. v steklenem salonu kazinske restavracije. Vstopnina 50 kr.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Tekom meseca jauuvarja pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sic-r : Ravnihar Franje, Spitalske ulice št. 7, gostilniČarski obrt; Kordin Adolf, pred Škofijo št. 4, trgovino s špecerijskim in materijalnim blagom in prodajo žganih opojnih pijač; Egy Katarina, sv. Petra cesta št. 23, posredovanje služb in stanovanj; Šebenik Lovro, Ulice na grad št. 5, trgovino z živili in špecerijskim blagom; Lehnert Marija, Dunajska cesta št. 35, trgovino z mešanim blagom; Brus Maks, Streliške ulice, trgovino z Živili in špecerijskim blagom in prodajo žganih opojnih pijač na drobno; Rudholzer Karol, Mestni trg, trgovino z optičnim blagom; Alešovec Marija, Poljanski nasip št. 14, izdelovanje perila; Pate Iv*n Krakovske ulice št. 27, branjarijo; Breceluik Lovro, Hranilnične ulice št. 2, pohišno mizarstvo; Škam-perle Jakob, KomeuHkega ulice št. IG, branjarijo in malo trgovino z žganimi opojnimi pijačami; Rudholzer Magdalena, Gosposke ulice št. 3, malo trgovino z zlatnino iu srebrniuo; Meiringer Marija Pod trančo, trgovino s papirjem, pisalnimi in risalnimi
potrebščinami: Prek Marjeta, branjarijo; Pintar Jera, Soteska št. 10, kramarijo s krojnim blagom; Škof Marija, Rečne ulice št. 8, branjarijo; Vidali Frančiška, Prešernove ulice št. 44, malo trgovino a svečami; Rejc Anton, Tržaška cest št. 27, žganja-njo; Khš Franc, FJorijanske ulice št. 13, čevljarski obrt; Kriegel Karol, Marije Terezije cesta št. 1, izdelovanje orgelj in glasovirjev; Komatar Alojzija, Poljanska cesta št. 66, prodajo moke; Bolta Franc, Kapiteljske ulice št 13, prodajo moke; Pavlin Josip, Marijin trg št. 1, trgovino z žganjem; Habjan Marija, sv. Martina cesta št. 62, malo trgovino z drobnim in krojnim blagom; Čemažar Marija, Gospodske nlice št 11, branjarijo; Dermota Elizabeta, Tesarske ulice št 3, prodajo sladčičar-skega blaga ; Cizej Anton, Vodmat št. 53, pekarski obrt; Doktoric Andrej, Jurčičev trg, malo trgovino z urami; Novotnv Teodor, Dunajska cesta št. 7, svečarski obrt; Legat Marija, Mestni trg št. 11, malo trgovino z galanterijskim blagom; Perko Barbara, Florijanske ulice št 32, malo trgovino s perutnino; Lenček Ivana, Trubarjeve ulice št. 2, trgovino s špecerijskim blagom ; Indof Marija, Krakovske ulice št 27, prodajo živil; Bratkovič Jakob, Rimska cesta št. 19, branjarijo; Sušteršič Uršula, Tržaška cesta št, 27, prodajo jedil in kuhane kave; Tercelj Josip, Tržaška cesta št. 19, prodajo jedil ; Ravnikar Jera, Trubarjeve ulice št 2, gostilniČarski in krčmarski obrt. —■ Odpovedali, oziroma faktično opustili pa so obrt in sicer: Obreza Marija, trgovino s preprogami; Lorbec Rudolf, pekarski obrt; Kokalj Lovro, branjarijo; Gartner Alojz krojaški obrt; Komatar Alojzija, prodaja moke; Jeriha Marija, branjarijo.
— (Griča!) Prijatelj zjutranjih zimskih sprehodov nam piše iz Ljubljane dne 9. t. m.: Danes zjutraj ob polu 8. uri so se v mestnem gozdu Pod-turnom oglasili prvi ščinkovci. Jeden je navzlic debelemu snegu in — 9° R. mrazu prav korajžno poizkušal celo .griču!" peti, pa je imel še precej zagrljen glas.
— (Konji so se »plašili) danes ponoči na južnem kolodvoru Počivalnikovemu hlapcu Franu Bučarja in dirjali z omnibuBom po Dunajski cesti in po Prešernovih ulicab na Marijin trg in v Št Petersko nlico. Hlapec, ki je sedel na kozlu, je bil v smrtni nevarnosti, ker ni imel vajetov v rokah in je omnibus odletaval sedaj na jedno, sedaj na drugo stran. Na Sv. Petra cesti zadel je omnibus v železno ograjo pri Maierjevi hiši in razbil jeden železen stebrič. Nezgoda se ni nobena pripetila.
— (Semenj.) Na predvčerajšnji semenj se je prignalo 753 konj in volov, 205 krav in 39 telet, skupaj 997 glav. Kupčija bila pri voleh še najbolj živahna, ker je bil prišel jeden kupec z Bavarskega in jih je precej nakupil; pri konjih in kravah bila je kupčija srednja.
— (Srebrno poroko) praznoval je te dni starosta slovenskih politikov, g. Luka Svetec. Zaslužnemu rodoljubu in njegovi velečislani gospa soprogi : Na mnoga leta!
— 1 Viško glinška čitalnioa) priredi pred-pustno veselico združeno a plesnim venčkom, bogatim pevskim vzporedom in dragimi točkami v nedeljo 13. febrnvarja t. I. v prostorih g. J. Trauna na Glincah. Ztčetok ob 7. uri zvečer. Vstopnina 15 kr.
— (Slov bralno društvo v Litiji) priredi 12. t. m. v gostilniških prostorih g. J. Oblaka maškarado.
— (Prostovoljno gasilno društvo v Kranj i)
priredi v nedeljo, dne 13. febrnvarja t. I., v čitalničnih prostorih plesni vence k. Pri plesu svira al. c. in kr. vojaška godba pešpolka kralj Belgijcev št. 27. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajnici. Vstopnina: Čitalnični členi in delajoči udje gasilnega društva 30 kr., nečleni teh uruŠtev 1 gld., obitelj 3 oseb 2 gld., dame proste. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Glasbena šola ▼ Novem mesta.) S početkom druzega polletja se otvori v Novem mestu vsled inicijative dolenjskega pevskega društva in poverjeništva Glasbene Matice .šola Glasbene Matice" za teorijo, petje, gosli in glasovir. Dejansko zanimanje, ki vlada za to prvo podružno Matično šolo v vseh inteligentnih novomeških krogih, je porok za nje prospeh.
— (Novomeška čitalnioa ) Poroča se nam 7. februvarja t. I. Vodnikova slavnost katero sta priredila .Čitalnica" in .Dolenjsko pevsko društvo", je letos izredno dobro vspela t Udeležba je bila nenavadno dobra. Društvena odbora, dobro poznajoč novomeške razmere, sta postavila na vzpored tudi kratek koncert. Pevsko društvo je zapelo pod vodstvom g. Hladnika troje mešanih zborov jeden ženski in jeden moški zbor ter j*»den dvospev. Hoffmeistrovi mešani zbori (tri Jenkove pesmi) so res krasne skladbe, katere morajo vsakega poslušalca očarati, če se precizno pojejo. Tudi naše občinstvo je izreklo svojo zadovoljnost se Živahnim ploskanjem. Najbolj pa je ugajal Hladnikov dvospev .Pri oknu8, kateri sta pela gospč. Milka Dolenčeva in goep. Kozina tako fino in dovršeno, da je občinstvo prav energično zahtevalo ponavljanja. Gospića Dolenčeva se je na našem odru udomačila kot solistinja in jo poslušalci že ob na-
stopu najsimpatičnejše pozdravljajo. Seve, dobra izvežbanost v petju, čist in mil glasek, elegantna postava, neprisiljeno kretanje na odru, vse to osigura ti go-«pici že naprej popolen vspeh. Gospod Kozina je izvrsten pevec in prav dober tenorist. Škoda, da je bil ta večer nekoliko hripav in radi tega ni imel tako arebrnočistega glasu kakor navadno. Sploh pa se je opažalo, da je vremenska premena marsikateremu pevcu glas nekoliko zakrila. Po končanem koncertnem vzporedu pričel se je prav Živahen plen, kateri je otvoril čitalniški odbornik g. dr. De.franceschi z gospo dr. Volčičevo, soprogo predsednika pevskega društva. Prvo četvorko plesalo je 36, a besedo 16 parov v četvero-karejih. Godba je igrala pod vodstvom g. Bitscha v občo zadovoljnost plesalk in plesalcev. Stopnišče in hodnik bila sta krasno okrašena, za kar se je po-sedno zahvaliti tukajšnjemu narodnemu trgovcu g Medvedu.
— (Okrajna posojilnica v Krškem) ima v
nedeljo 27. marca t. I. ob 11. uri dopoludne svoj občni zbor.
— (Okrajna posojilnica v Mokronoga) ima
Bvoj letni občni zbor dne 16. svečana (v sredo popoludne ob 3. uri) v šolskem pos opju v Mokronogu.
— (Ogenj.) Dne 8. t. m. ob 4. uri popoludne vnela se je od dimnika jednonadatropna pisarna parne žage in lesne trgovine g. Joaipa Feltrinellija na Rakeku. Ako bi ognjegasci imeli svoje orodje v pravem redu, lehko bi jo obvarovali, tako je pa pogorela streha s podstrešjem.
— (Narodna čitalnioa v Postojni) prire i v sobo'o, dne 12. svečana t. 1.. v hotelu „pri kroni" Vodnikovo veselico. Vzpored: 1. R. Wagner|: .Koračnica romarjev", čveteroročno na glasovirju. 2. J. Liainski: .Tam gdje stoji", Čveterospev. 3. M. Moskovvski: „dpanjskt plesi", solo za gosli a sprem-Ijevanjem na glasovirju. 4. A. Forster: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi j", s sprem-Ijevanjem na glasovirju 5. B. Mendelsohn: aOh, kak' srečen je otrok", dvospev za dva tenorja a spremljevanjem na glasovirju. 6 L Kosetti: . Plesi satanov*, čveteroročno na glasovirju. 7. Ples. Začetek ob polu 8. zvečer. Členi so vstopnine prosti, nečleni plačajo 2 kroni.
— (Iz koroškega dež zbora) lz Celovca se nam piše 9. t. m.: V 20. seji koroškega dež. zbora je slov. poslanec Grafenauer stavil samostalni predlog, naj se odloči, da sekanja lesa, ki se seka za domačo rabo, in sicer za kurjavo, ni treba naznaniti. Predlog ae je odkazal poljedelskemu odseka. V i*ti seji je posl. Grafenauer pobijal G banovo trditev, da je on (Grafenauer) lagal, ko je citiral izrek prejšnjega dež. šolskega nadzornika dra. Gobanca, da Slovenci na Koroškem nimajo pravice do eksistence. Grafenauer je dokazoval res* nico svoje trditve in se skliceval na govore v državnem zboru, ker so Nemci v zadnji seji kričali, da je Grafenauer svojo trditev pobral iz .Slov. Naroda".
— (Nove slovenske razgledne dopisnice)
Iz akademičnih krogov se nam piše: V najkrajšem času izidejo v Celovcu nove slovenske razgledne dopinnice. Dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Meteda. Dopisnice bodo jako lično izdelane. Poleg stiha Simona Gregorčiča .Orodje v desni, v levi meč — Svoj dom gradimo se boreč*1 bodo p dobe vojvod skega stola pri Gospe sveti, slovenske šole v Velikovcu in Blagoca z zmajem v Celovca. Koroški Slovenci, ki doslej še nimajo slovenskih razglednih dopisnic, naj pridno segajo po teh, da se zaloga čim prej razpeča.
— (Koroške novice.) Dopolnilna volitev državnega poslanca za trgovinsko in obrtno zbornico koroško namesto odstopivšega poslanca Hinter-huberja se bode vršila dne 21. t m. Ker bodi g. Hinterbuber čez drn in strn za nemškimi nacijc-nalci, dasi je liberalec, ga bodo seveda zopet izvolili. — Deželni predsednik koroški, pl. Freyde-negg-Monzello, povabil je vse deželne poslance koroške (po abecednem redu) k sebi na skupni obed, in sicer polovico dne 9. in polovico dne 11. t. m. — C. kr. okraj no sodišče v Dobrli vesi išče dijur-n ista. ki je slovenskega jezika zmožen, z mesečno plačo 30 gld.
— (Deželni zbor štajerski.) Iz Gradca se nam piše 8. t. m. V današnji seji je dr. Deč ko utemeljeval svoj predlog, naj se prenaredi zakon o nadzorstvu šol Nemci so se govorniku rogali. Potem je prišel na vrsto predlog, a katerim se izjavlja, da so za Češko in Moravsko izdane jezikovne naredbe nezakonite. Razprava, v katero sta posegla tndi dr. S r n e c in dr. J u r t e I a , je bila dosti zanimiva. Nemški nacijonalci in nemški klerikalci so se ostro spoprijeli, galerija pa je tako hrupno demonstrovala proti nemškim klerikalcem, da jo je dal dež. glavar izprazniti.
— (Grafike razmere.) Pri II. izrednem občnem zboru graške akademične podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, dne 6. svečana 1898 je bilo sklenjeno, vročiti slovenskim poslancem naslednjo
spomenico: „Graško vseučilišče nas nazivlje tujce, 1 goste, graško mesto nam kaže skrajno negostoljnbno, sovražno lice. — Predobro se zavedamo, da ni le naša dolžnost strokovno se izobraziti, da se moramo navzeti v dijaških letih tndi splošne, tndi družbene olike, ako hočemo kdaj koristiti narodu, koristiti državi, človeštvu. — Pristopna nam ni nobena nemška zabava takega značaja, da bi se je mogli udeležiti kot akademiki, če nočemo tajiti evojega rodu. Prirejali smo torej sami svoje veselice, da bi bili varni pred vedno se ponavljajočimi napadi naših nemških kolegov, in tudi letos smo nameravali to storiti. — Začetkom listopada minulega leta razposlalo je načel ništvo akademične podružnice družbe sv. Cirila in Metoda vabila na veselico, katera naj bi se bila vršila dne 4. grudna. Teden za tem dobilo je le-to od gospodarja najete dvorane obvestilo, da ne more dati dvorane, ker mu pretijo vsa nemška društva z bojkotom, Če bi jo dal, in le z grožnjo, da ga toži na troške in eventualni prebitek prisililo je načelništvo podružnice krčmarja, da je izprosil od zbora vseh nemških akademičnih korporacij dovoljenje za to pot. Isti dan prišle so prve vesti o izgredih v Pragi in na Dunaju, vedno rasla je umetno vzdržana razburjenost v mestu, načelništvo podružnice pa se je mirno pripravljalo ter javilo večer pri policijskem ravnateljstvu Tri dni pred večerom je le-to pozvalo prvomesttiika ter ga hotelo z intenzivnim odgovarjanjem prisiliti, da odpove zabavo prostovoljno. Načelništvo je to odklonilo ter zahtevalo direktno prepoved, katero je tudi namestništvo po trdilo, češ da ve zagotovo, da namerava nemško dijaštvo napad na dvorano; načelništvo je moralo zadnji dan odpovedati večer. Popraševalo je po celem mestu, kje bi za prihodnje dobilo prostorov, toda povsodi je izvedelo isto, noben gospodar si ni upal oddati dvorane, vsak se je bal, da mu vsega ne pobijejo nemškonacijonalni dijaki ali nahujskani delavci. Vendar se je še posrečilo načelništvu do biti jedno dvorano. Kakor hitro pa je razposlalo vabila, nastala je strašna burja v krogih nemških nacijonalcev. V uredništvu „Tagblatta" izmislili so si laž, ds prirejajo Cehi ta večer, ter pod to krinko hujskali soper krčmarja. Ta je dobil celo vrsto nepodpisanih pretilnih pisem, in agitacija „Tagblatta* je dosegla, da so vsa društva in vsi veselični odseki odpovedali pri njem nameravane veselice. Morali smo se toraj tudi od todi umakniti in mesto veselic, katerih dohodki bi se bili izročili naši pre-potrebni šolski družbi, ima podružnica letos nepokrite stroške. V teh razmerah se pač po pravici vprašujemo: Ali smo na avstrijskih tleh jednakopravni državljani? Ali nima državna uprava toliko moči, da bi nas in naša društva branila pred tako surovim hujskanjem? Ali nam noče in ne more pripomoči do tega, da se bomo prosto razvijali in vsestranski izobraževali v Gradcu, ali nam hoče pripomoči, da pridemo v normalne razmere kje drugod? Naše poslance pa prosimo, da nam na pristojnih mestih izposlujejo na ta vprašanja odgovor." —
— (Slovenski klub na Dunaju) vabi k zabavnemu večera, ki bode v soboto dne 12. febru varja t. I. ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela „zur gold. Ente", I. Riemergasae 4, I. nadstropje. Dnevni red: Važni predlogi, slov. petje, koncert na Dunaju dobro znam ga umetnika na gosli gosp K. Jeraja, ki je ta večer v slov. klubu igrati obljubil. Rojaki! Udeležite se mnogoštevilno tega večera I Pripeljite seboj sodeželane, ki se zanimajo za naše Zidove in ki niso mrtvi udje slovenskega telesa! Za večer je na razpolaganje jako primerna, prostorna, elegantna dvorana. — Ob sedmih zvečer odborova seja podpornega društva slovenskih visokošolcftv.
— (Razpisane službe.) Mesto deželnega sodnega svetnika pri c. kr. dež. sodišču v Ljubljani. Prošnje za to, eventuvalno za mesto okr. sodnika ali sodnega tajnika do 18. t. m. pri dež. sodnem predsedstvu v Ljubljani — Na drž. višji realki v Ljubljani s početkom Šolskega leta 1898./99. učno mesto za italijanski in francoski jezik kot glavni stroki, in če možno za nemški in slovenski jezik kot postranski stroki. Prošnje do konca febrnvarja pri dež. šolskem svetu za Kranjsko. — Notarsko mesto v Ložu, oziroma vsled eventuvalne premestitve izpraznjeno drogo notarsko mesto. Prošnje z dokazi znanja obeh deželnih jezikov do 6. marca t 1. pri predsedstvu notarske zbornice za Kranjsko.
* (Srečni Wolf !j Wolf je res pravi nemški bog. Vsak dan se čuje o njegovi novi reklami. V novejšem Času je prišel že na porcelanaste pipe (fa fe) Iz več krajev se poroča, da se posebno mladina navdušuje za fajfe z njegovo podobo in prav
pridno sega po njih. Marsikateri prodajale? jih komaj sproti naroč*. Oj, ti Wo'f kaj bo še neki iz tebe ?
* (Naturali at v samostan.) Veleugledni francoski romanopisec Huvsman«*, jedea najčistejših naturalistov in najnadarjenejših Zolinih učencev, je napisu! roman, čegar junak gre končno v samostan. Huvsmans posnema svojega junaka ter pojde v Solesmesinski samostan, kjer bode imel popolno literarno svobodo. Bržčas pa naturalističnih romanov ne bo pisal več!
* (Vrteča se palača) bode baje najimenitnejše delo na bodoči pariški razstavi. Poslopje bode 150 metrov visoko ter bo imelo 25 nadstropij. Vsa palača bo s steklom, nikljem in aluminijem krita Vrtila se bo pa s  pomoč/o hidrauličnih aparatov.
* (Pevka kot zastavilo.) V Turinu je bil ravnatelj opere svoji prejšnji g >stilničarki dolžan precejšno svoto denarja, katere ni hotel plačati. Umna gostilničarka pa si je vedela pomagati. Pri njej je namreč stanovala primadona Luga Losso; to je uro pred začetkom opere zaklenila v sobo, da pevka ni mogla k predstavi. Ona sama pa je šla k ravnatelju ter zahtevala svoj denar, češ, da sicer ne izpusti pevke. Hočeš, nočeš, ravnatelj je moral svoj dolg poplačati. V desetih minutah pa se je pripeljala pevka v opero, katero je občinstvo sprejelo z burnim ploskanjem, dogodbica, ki se je ravnokar vršila, je namreč že krožila po vsem gledališči.
* (Kaznovani bogovi.) Ako se Kitajcem ne zgodi vse po njih želji, tedaj kaznujejo svoje bogove, in sicer morajo ti postati zopet navadni ljudje. To sramoto je doživel preteklo leto vojni bog, kateri je zavzemal poprej prvo, najčastnejše mesto. Ker jim ni hotel pomagati do zmag-; nad Japonci, tedaj so ga za dve stepi nji degradirali, kar se je razglasilo po vseh časopisih No, Kitajci so vroče krvi, oni se hitro razjeze, a tudi hitro odpuste, zlasti kadar menijo, da bi jim to utegn lo prinesti kakega haska. Ker mislijo torej, da bodo v bodoče morda potrebovali pomoči vojnega boga, povzdignili so ga zopet na prejšnje mesto.
Darilom i
Podporno društvo za slovenske visoko-ioloe na Dunaja Povodom vladarske petdesetletnice Njega veličanstva presvetlega cesarja pristopil je društvu kot ustanovnik s petdeset goldinarji veleč. gosp. dr. Franc. Sedej, c. in kr. dvorni kapelan, ravnatelj v Avgustineju itd. na Dunaju. Dalje so društvu darovali: Slavna mestna občina ljubljanska 25 gld. (To je prva in jedina cbčina, ki je društvu pristopila kot ustanovnica že I 1892.) Slavna posojilnica v Brežicah 15 gld., v Bovcu g. Alojzij Sorč, c. kr. poštar, 2 gld.; v Celju ao darovali gg : dr. Jos. Sernec, dež. posl., odvet. itd., 5 gld.; dr. Juro Hrašovec, odvetnik, 2 gld.; dr. Jos Vrečko, odvetnik, 2 gld.; vč. g. Anton Raučigaj, vikar, 2 gld.; v Čadramu: vč. gg. Jurij Bežen-šek, knezošk. svetnik, župnik, 2 gld.; Vid Janže-kovič, kaplan, 1 gld. 50 kr.; v Černomlju: g. Ant Kupljen, c. kr. notar, 3 gld.; v Celovcu: g. B. C. Rosabacher, trgovec, 2 gld.; v Cirknem: vč. g Iv. M. Murovec, dekan, župnik, 2 gld. ; v Doberdolu: vč. g. Anton Bratina, vikar, 1 gld. 10 kr.; v Dražgošah: vč. g. Fr. Boncelj, župn. uprav., 1 gld. 50 kr.; na Dunaju: gg dr. Jos. Jelene, vzgojev., 5 gld.; dr. Janko Pajk, c. kr. prof., 5 gld.; Anton Globočnik pl. Sorodolaki, c. kr. vladni avetnik, 10 gld.; dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolaki, c. kr- višji finančni avetnik v ti a miniater-atvu, 6 gld.; visokorodni g. Joa. baron Schvvegel, ekselenca itd, 5 gld.; Franc. Lastavec, vzgojevalec. 5 gld.; Matej Bavdek, c. kr. rač. revident v p (društveui ustanovnik), 5 gld ; Vilj. Schramek, nad-inženir c. kr. drž. železnic, 3 gld. ; Jak. Urbanija, c kr. poštni kontrolor. 3 gld.; dr. Jan Lenoch, dvorni in sodni odvetnik, 2 gld.; v Gorici: g. dr. Turna Henrik, odvetn. kand., 5 gld.; v Gornjem Gradu: g. Ant. Svetina, c. kr. notar, 2 gld.; v Gradcu: g. Franc. Hrašovec, c. kr. sodnik v p, 3 gld.; v G riža b: g. Jakob Janeiič, posestnik, 5 gld.; v Idriji: g. Vinko Kolšek, c kr. notar, 10 gld.; Franc Ks. Goli, trgovec 2 gld.; v Konjicah: g. dr. Ivan Rudolf, odvetnik, 5 gld.; v L i ubijan i: g. dr. Jernej Snppanz, ces svetnik itd. (društveni ustanovnik), 10 gld ; Maks Ple-teršnik, c. kr. profesor, 5 gld.; dr. Andrej Kuhar, not. kandidat, 3 gld.; Dragotin Žagar, dež blagajnik, 3 g'd.; Jos. Martinak, c. kr. dež. sod. svetnik, 5 gld.; Rajko Perušek, c. kr. profesor, 2 gld.; Viktor Robrman, trgovec, (društveni ustanovnik) 2 gld ; dr. Janko Babnik, c. kr. sodni tajnik, 5 gld ; Ivan Murnik, ces svetnik, dež. posl. itd., 5 gld.; v Laškem trgu: g. Juro Merzel, dež uradnik, 50 kr.; v Litiji: gospica Amalija Jnkj 1 gld ; v Ljutomeru: veleč g. Ivan Skuhala, dekan itd., 1 gld.; v Marenbergu: g. Martin Kocbek, c. kr. notar, 3 gld.; v Mariboru: gg. Henrik Schreiner, c. kr. ravnatelj, 3 gld ; B. JentI, zasebnik 2 gld.; Vaclav Konig, lekarničar, 2 gld.; v Novakih (Goriško): vč. g. Jos. Kosec, kurat, 1 gld. 50 kr.; v Nego v i: vč. g. Alojzij Sijanec, župnik 1 gld.; v Novem mestu: gg. Andrej Vojska c. kr. sodni nadsvetnik v p., I gld.; dr. Jakob Schegula, odvetnik, župan. 2 gld.; gonpica Hermina Seidl, 1 gld. 50 kr.; v Polzeli: vč. g.
Jože Atteneder, župnik, 1 gld.; v P era vi (pri Bi-ljaku): vč. g. Simon Bauer, župnik, 2 gld.; v Ptuju: g. dr. Fr. Jurtela. dež. poslanec, odvetnik itd., 5 gld.; v Rečici (Štajersko): vč. g. Š'-fan Pivec, kaplan 1 gld.; v Razboru (Štajersko): vč. g. Franc. Klepač, župnik, 1 gld. 51 kr.; v Reki (pri Liškem trgu): g. Jernej Troha, učitelj, 1 gld. 50 kr.; pri Sv. Benediktu (v Slovenskih Goricah): vč. g. Fr. Zmazek, žnpnik, 2 pjld.; v Ribnici (na Štajerskem): vč. g Franc. Hrastelj, župnik, 5 gld.; v Solčavi (na štajerskem): vč. g. Miloš Š m i d , župnik itd., 2 gld.; v S t i 11 f r i e d u (Nižje-Avstrijsko): vč. g. dr. Mihael Mogolič, župnik, 5 gld; v Svetinjah: vč. g. Ivan B ihanec, župnik, 1 gld.; v Ve I i koven (na Koroškem): vč. g. Janez NVieser, dekan itd., 3 gld. ; g. dr. Jurij Kul • terer, odvetnik, 1 gld.; v Žireh (na Kranjskem) nabral je g. Makso Božič, pravnik, 10 gld. 70 kr., katere so darovali: vč. g. Jos Vidmar, župn k, si. odbor bralnega društva, Jik. Kavčič, M. Lenger, I. Kavčič, A. Rožič, V. L«*gat (po 1 gld); L. Božič, G. Demšar, Fr. Mohovne, Z. Božič, R Božič, M. Froolien (po 50 kr); več gg. še 70 kr. — Za toliko blagih darov bodi najiskrenejša zahvala. Društvo podpira letos že 51 revnih velikošolcev. V 4 mesecih \c bilo razdeljenih: V gotovini 294 gld. in 1133 obednic po 25 kr, = 283 gld 25 kr., skupaj torej 577 gld. 2T> kr. Vsak, kdor more, spomni se bednih slovenskih velikošolcev na Dunaju Darove hvaležno sprejema: vč. g. Franc. Jančar, mon-siguor, papeški častni komornik, župnik nemškega vit. reda, Dunaj, L, Singerstr. 7
Uredništvu našega 1 i st a s t a pos I a la : Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Ge-novefa Grabrijan v Vipavi 10 kron, nabrane v svoji gostilni. — Gosp. H rnar 1 Andoljšek, nadučitelj v Mirnipeči 10 kron z geslom: „Dibi č g. Valentin B e r g a n t, župnik v Mirnipeči, ki je te dni videl Abrahama zagledal tudi še Abrahamovega sina! Darovali so: č. gosp. župnik Bergant 4 krone, č. g. Nemanič, kaplan 2 kroni, g. Grajland, učitelj 1 krono, g. Hude, visokošolec 1 krono, gdč. Arch, učiteljica 1 krono in pošiljatelj 1 krono. — Skupaj 2 0 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki !
	1	
	Slovenci ln Slovenke! ne zabite dražbe sv. Cirila ln Metoda 1	
1		1
Knjitevnosti
— .Nova Nada", zbornik zabave i pouke. 5 štev. tega ličnega lista prinaša tole vsebino : Aleksandro n: Šmarna idila, (sloven ) Zvono-slav Zor: Misli, (sloven.) — V. K. Obloraov: Na grobištu. — V. Adalbert: Moji deklici, (sloven.) — B. Potočan: V vrtu sedela, (sloven.)
— A. K. Gorjancev: Mora, črtica, (sloven.) — m. n v. Prijelom, drama v jednom činu. — Paul Sisački: Naš Matic, črtica — Z. Pečanov: Fran Govekar, odlomek iz „literarnoga boja na Slovenskem". — Dubrovčanin: Knj'ževne bilješke. — Literarna kronika. — Kazabšna kronika.
— Pabirci po tajim literaturama. — Mlada Hrvatska. — Mlada Slovenska. — „Nova Nada" izhaja v Zagrebu, tisek Dioničke tiskare. Kolika je naročnina, ni povedano nikjer. ,Novo Nado" dijaštvu in mladini sploh toplo priporočamo; zlasti hrvatski spisi so vedno dobri, kar se pa tiče slovenskega dela, moramo pripomnit', da smo našli v „listku* in v „literarni kroniki" često prav nezrele „kritične* opazke. A tudi mej slovenskimi pesniškimi doneski je precej plev.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 9 februvarja. „Reichswehra javlja, da je omajano stališče avstro ogerskega poslanika v B rolinu, Sz6gyenyija, kateri je otiC'jalno prisostvoval predstavi igre „Burggrader", v kateri se Slovani in zlasti Čehi na nečuven način zasra mu j t jo. Trd' se dalje, da tudi pozicija grofa G o 1 u c h o w -skega ni nič več kaj trdna. Omajale so jo zadnje dogodbe v orijentu, slasti kandidatura princa Jurija za nusto  kretskega guvernerja.
Dunaj 9  februvarja.   C  kr. korespon-denčni urad razpošilja šele danes poročilo o včerajšnji seji dež. zbora štajerskega. Famozni govor rektorja dra. Thanerja je uradno po ročilo popolnoma zamolčalo.
Dunaj 9. februvarja. Mej nemškimi aka demiki se je začela agitacija, naj bi akademiki sklenili, da ne obnove pismeno pri imatriku laciji storjene obljube, kar je odredilo mini-sterstvo. Praški nemški visokošolci so veči noma za ta odpor proti vladni uartdbi, du najski pa ne.
Brno 9. febrnvarja. Dež zbor je vzprejel predlog barona Chlumeckega, naj se spravni odsek  proglasi   permanentnim,  da  bo mogel
H8dhljevati svoje delo tudi po zaključenju dež.
zbora.
Ćrnovice 9. februvarja. Blagajnik uprave državnih gozdov, Haleczinskv, je pnneveril 23.000 gld. in s svoj:m plenom pob* gnil najbrž na IIusko.
Pariz 9. ftbruvarja. Koncem včerajšnje obravnave proti Zoli so se primerile velike demonstracije. Današnji listi se boje, da se te demonstracije danes ponove in da pride morda vsled hujskanja kltrikalnih i n monarhističnih listov do Izgredov,
London 9. februvarja. Ministerski predsednik lord S a 1 i s b u r y je izjavil v perski zbornici, da pozdravlja vlada kandidaturo princa Jurija za mesto kretskega guvernerja z naj večjim veseljem, in da jo smatra za najugod nejšo rešitev kretskega vprašanja V istem smislu so le iznktl ininisttr Dalfour v poslanski zbornici.
Gradec 10. februvarja. Pri razpravi o predlogu glede volilne reforme so slovenski deželni poslanci izjavili, da se razprave ne udeleže, ker se ne jemlje ozir na težnjam slovenskega naroda pravično razdelitev reform. Slovnici in konservativci so zapustili dvorano. Sklep*nje reform je odpadlo.
DH&&1 10 ftbruvarja CVs.r se odpelje v poredeljek v Budimpešto, kjer ostare do 1. marca. 10. marca pojde v Tertes v Švico, kjer se mudi cesaric*, iu ostane tam do konca meseca marca
Dnna.i 10. februvarja. Na predlog dr. Luegerja je deželni zbor sklenil, izroditi ce s ar j u povodom 501etnice njegovega vladanja udauostno adreso. Namestnik Kielmansegg je naznanil, da predloži državnemu zboru načrt zakona o ustanovitvi sirotinskih bi agajnic.
Dun&j 10. februvarja. Večni ministerski kand dat dr. lluss namerava, kakor poročajo listi, odložiti svoj mandat za državni zbor in svoj mandat za deželni zbor če^ki-
Dunai 10. ftbruvarjs. Pariški dopisnik londonske „Tiues", BI« wit/., izjavlja, da je poročilo njegovega lista o mtervvievu z grofom Badenijem, popoln« ma izmišljeno. Kakor znano, je Badnn »nte. wiev v „Czasu- takoj dtrmn toval, a njegovi iihspn tniki so vzl:c trm u sku šali uprizor ti nekako avstrijsko afero Arnim, katerim spletkam je sedaj z Blowitzevo izjavo narejen konec.
Dunaj 10. februvarja.  Listi prijavljajo „Poslano", s katerim poživlja deželno kot ka žensko sodišče v Krakovu socijalno-d emokra tičnega poslanca D*szynskega, naj se tekom jednega meseci od razglasitve poziva javi pri rečenem sodisVu, kjer je obdolžen raznih hudodelstev in prestopkov, sicer izgubi vse državljanske pravice. Poziv je datovan z dne 8. fe bruvarja.
Praga 10. februvarja. V dež. zboru so Lippert in tovariši predlagali, naj komisija, kateri je naloga odloČiti meje sodnih in političnih okrajev po narodnosti prebivalcev, kar mogoče pospeši svoja dela.
Atene 10 februvarja. Vest, da so Turki vrgli v Tesaliji 20 Grkov v morje in jih po topili, je prebivalstvo silno razburila. Primerile so se velike demonstracije proti Turkom, zlasti pred palačo turškega poslaništva, kjer je pre bivalstvo klicalo • „Smrt Turkom", vender se je policiji posrečilo, preprečiti izgrede.
Pariz 10 februvarja. Drevfusu nasprotni listi sklepajo iz izpovedi včeraj zaslišanih pnč, da je krivda obsojenega Drevfusova dokazana; Drevfusu prijazni listi pa nagiašajo, da je izpoved bivšega vojnega ministra Mercierja dokaz, da je vlada s tajnimi, I)n-yfusu in njegovim zagovornikom neznanimi dokumenti upli-vala na Drevfusove sodnike.
Kolonija 10. februvarja. nKoln. Ztg." javlja iz diplomatičnega vira, da ni verjetno, da bi Rusija, Francija in Angleška grškega princa Jurija šiloma instalirale kot guvernerja Krete. Dalje poroča, da je sultan naprosil grškega kralja, naj ne podpira te kandidature svojca sina, na kar je kralj odgovoril, da sultanovi želji ne more ustreči.
Slovenski rodoljubi in dobrotniki 1
Pričetkom Solskpga leti 1896,97 ustanovilo se je „Bolničko podporno društvo slovanskih viso-šolcev v Gradcu". Društvu je resna in častna naloga, obolelim slovanskim dijakom obt-h tukajšnjih visek h Sol, kateri žive v slabih razmerah in so brez denarnih pripomočkov, izdatno pomagati in s tem pokazat', da tudi v tujini niso zapuščeni.
Da pa zamr-re društvo tako težki nalogi biti kos, potrebuje izdatnih pripomočkov in pred vsem dobrotljivih sodelavcev in podpornikov. Le krepko in neumorno skupno delovanje zamore društvo podkrepiti in mu oraopočiti uspešno delovanje. Le tako doseže svoj smott-r.
Nadahnjeno s tem človekoljubnim čutom, obrača t»e „Bolničko prdrjornb «1 ustvo slovanskih visokošolcev v Gradcu1 »a V«s rodoljube in dobrotnike z uljudno prošnjo, n^j pristopijo k društvu kot ustanovnik! ali kot podporni členi in mu omogočijo s tem obstanek in razvoj.
Za odbor „Boloi.škeea podporne;;* društva slovanskih visokošlcev v Gradcu.
Ernest Mayer,
t. č. tajnik.
75.000 kron je glavni dobitek princ Evgenove spominske loterije. Opomnimo, da je žrebanje Je dno 11. februvarija.
Avstrijska speoljallteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Moll-oveg» Seidlitl-^raAka". ki je preskuSeno domače zdravilo in upliva na želodec krepi lno ter pospefiilno na prebavljenje in sicer i rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja tu zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLb, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLli-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in s podpisom. Direktna posiljatev ne pod 2 Skatljici. 5 (5—2)
Dobro domače zdravilo. Mej domačimi zdravili, ki se kot bolečine lajSujoče »n hladilno mazilo vporabljajo pri prehljajenjih, savzeralje prvo mesto v laboratorju Rich-terjeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. Cena je nizka: 40 novč., 70 novč. in l gld. steklenica; vsako steklenico je spoznati po znanem rudečem sidru.
Iz uratliiejjr/is lista.
lavrAiln«"  nH ekn^katlvnr  drsibci Markota
Jonke posestva v Predgrađu, eeniena 1484 gld., 167 gld. in 89 gld, dne 16, februvarja in 14), marca v Črnomlju.
Gregorja D e d e k a posesatvo v Oaberjth, cenjeno 200 gld.. dne 16. februvarja in 16. marca v Novem mestu.
Martina IvanSeka ml. zemljišče v Čatežu, (ponovljeno), dno 17. f» bruvarja in 17. marca v K's'anjevici.
Lorenca S v e 1 c a posestvo v Dolenji vasi, cenjeno 363 gld . dne 18. tebrcvarja v Cirknici.
Janeza G a č n i k a zemljišče v Hrustovem, cenjeno 1330 gld., ilne Mi. februvarja in *J2. marca v Vel. LaSičah.
Antona Žitnika posestvo v Mali Račni, cenjeno 2670 gld., dne 19. februvarja v Ljubljani.
atov. 52.   Oeželno gledališča v Ljubljani. Dr._P_r.M3.
Operna predstava. V četrtek, rine lO. IVl»rnv«r|a IHIN.
Zadnjikrat v tej sezoni:
Xjia Travlata.
(Dama s kamslijami)
Opera v Štirih dejanjih. Po Dumas-a ml. „Dame aux camelias" spiaal F M. PiavH, poslovenil A. Funtek. Vglaabil O. Verdi.
Kapelnik g. Hil. Benisek. Vprizoril režiser g. Jos. Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. ari.   Začetek točno ob '/,«. uri.
Konec pred 10. uro. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peSpolka St. 27. Prihodnja predstava bo v torek, dne 15. februvarja 1898
Tržne cene v Ljubljani
dne" 9. febrnvar a 1898.
P&enica, htl..
R*.     ' . •
Ječmen, „ .
Oves, „ .
Ajda, „ .
Proso, „ .
Koruza, „ .
Krompir, „ .
Leča, „ ,
Grah, , Fižol, Maslo, Mast,
Špeh, friSen,
kgr.
fl.lkr. 12 «o
7 — 6 80 9 — 7|50
6 5-
2 50 10-i.lS — 10 — -,9l — 72 -64
Špeh, povojen, kgr. . Surovo maslo, i
Jajce, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kgr. Telečje „ „
Svinjsko „ „ Kostrunovo    „ ,
PiSanec.........
Golob..........
Seno,   100 kilo ....
Slama,......
Drva    trda, 4 □metr. .   mehka, 4 Q ,
rl. kr.	
—	7(
—,80 —j«	
_	10
-64	
_	60
—	64
_	40
_	40
—	17
2	14
1	78
7	—
5	
Meieorologično poročilo.
Vifiina nad morjem 306*2 m.
U B e Jo tS	Čas opa-zovanja	Stanje barometra v mm.	e*3 1	Vetrovi > i	Nebo	lil S a 0
8.	9. zvečer	733-1	— 1-9	si. sever	jasno	
9.	7. zjutraj 2. popol.	733 4 7331	—99 —51	■1. svzh. si. svzh.	megla skoro jas.	oo
n	9. zvečer	7344	— 7-4	si. jug	skoro jas.	
10. m	7. zjutraj 2. popol.	7385 740 1	—12-9 — 2-4	si. jzah. si. sszahod	megla del. obl.	170
3D\xan.ajslESL "borza,
do« 10. februvarja 1898.
Skupni državni dolg v notah..... 102 gld.
Skupni državni dolg v s robni    .... 102 t
Avstrijska zlata renta....... 122 „
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 102 „
Ouerskii zlnta renta 4°/0....... 121 „
Ogeraka kronska rent« 4°/0..... 99 B
AvsO-H-ogerske bančne delnice     .... S35 a
Kreditne delnice......... 364 „
Lomlon viBta........... 120 „
NemSki drž. bankovci za 100 m.vrk .   .   . 58 „
H) mark............ H »
JO frankov........... 9 w
(talijanski bankovci.....t   .   . 45 „
G. kr. cekini........... 5 .
Duš 9. februvarja 189«.
4°/, državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 162 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.    . 190 ,
Dona vii reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 131 „
Zemlj. obč. avstr. 4l/4°/0 *lst' 8Jtsr- ,i8tl    • W ■
akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 161 „
LjTibljanske srečke......... 2? „
Rudoifove srečke po 10 gld...... 26 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 199 n
Tranmav-drnSt. vel j. 17o gld. a. v.  .   .   . 509 .
Papirnati rubelj.......... 1 n
40 kr.
40 i
45 J
85 „
40 .
50 ,
r
S *
to „
76 ,
g .
«7 :
— kr„
50 ,
80 ;
60 ,
7S n 75 .
»
50 n
27«/4 n
I. zvezek letnika 1897 »ljubljanskega Zvona" se kupi.
Upravništvo »Ljubljanskega Zvona". c^MBr Agenti "^•C
ki v provinciji obiskujejo zasubne odjemnike in gostilničarje, si lahko dob6 lep postranski zaslužek, ako vzamejo seboj čedne zb'rke uzorcev predmetov, ki se za vsako gospodinjstvo lahko prodajo. — Prijazne ponudbe pod „Ilohe Pro-OnIuu" poate reataute <Urisdec» At«|eriko. (2131)
Išče se gospodična
dobro izurjena v trgovini z različnim blagom in druga kot (214—1)
pisateljica t loterijski kolekciji.
Kje? pove upravnifitvo »Slovenskega Naroda".
(106)
Srednja temperatura torka in srede —VI* in —75°, za 02v in 6*7« pod normalom.
m
i
Ljudevit Borovnik (4)
poikar v Borovljah (Fsrlach) na Koroškem
M priporoča v izdelovanje vsiakovratatli pneek
■a lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol-nim jamstvom. Tndi predelu)** stare samokresnice, ▼sprejema vsakovrstna popravila in jih točno ln dobro izvrluje. Vse pufike so na o. kr. praskuBevalnici in od mene preskuSene. — lluitrcvanl osnlkl tutonj.
!
m m m
i
NMtttHf
Proti k»al|a in nahoda, osobito dece, proti k«Mllsen|«, boleaaini v vratu, Želodcu in iueliur|u priporoča se najbolje (1874—10)
koroški
rimski vrelec.
Varstvena znamka.       najbolj*« simlios vod«.
UJST Zdravilišče iu letovišče, postaja Prevali, posta
Kotlje (K5tt«-lUch) Koroško ^CA 7.»Iokm v 1.|uli>|Htil pri M. k. Mnpan-n. in I.aa«-■Hka; v Kr»n|u pri F. I>ole««u; v lt»dovl|tel pri O. Ilomaiinu; v Traleu pii Pr. Reltaarekt.
Dr. Friderik* I^englel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako te na vrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepoti lo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, aadobi pa čudovit nčinek.
Ako se namaže zvečer i njim obraz ali drugi deli polti, ločijo Me se dr u k" i dau ne« ■nntne lnaklne od polti, ki posUaue veled texa Čisto kola in nešnn.
Ta balzam sglsdi na obrazu nastale gube in kosare pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, i ol Lav os t, ogerce, nosno rodeči co, zajede« in drage nesnažnosti na polti. — Cona vrču z navodom vred gld. 1.50.
Dr. Friderika Ijenglel-a
BZZNZOS-IKEir.O.
Najmilejfie in najdobrodejnejSe milo, za kozo nalaSČ pripravljeno, 1 komad «0 kr. (3—3)
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnkdeajr.Jst lekarni in v vseh večjih lekarnah. — PoStna naročila vzprejema W. Hean, Danoj, X.
Blagajničarica (kasirka)
vapr«)n.« M T maanf»k»nrl v nekem  meila nn
deftell.   Vdova bres otrok ali starejša gnspica,  ki je že poslovala kot prodajalka, ima prednost. — Ponudbe pod .kasirka4' na apravnifttvo .Slov. Naroda".        (215—1)
na C ven u pri I^utomeru, na prostora sta rega cvenskega građa a hrastovim gozdičem in z najlepšo arondirano oralno zemljo in s travniki, je na zahtevanje od 10—100 plugov po et-iil na proda|. (209-1) Kupec naj se oglasi za pogoje pri gospodu Francii Neraeim, trgovcu v Muiomrrii.
Na prodaj je
tisoč smrek
od 12—22 palcev debelih Gozd leži tik glavna ceste, JKlno uro od postaje Ortnek. Lastnik prevzame laliko tudi rezo >n vožnjo.
Pismene ali u*tmene ponudbe vzprejnma France 1*1 re, poeestndc v ^Igniarleali. posta Modražlva, l>t»l>n|Nk o. (179—3)
Preselitev.
Slavnemu občinstvu uljndno naznanjam, da sem se presolil s svojo
trgovino z
v novosidano lastno hišo
na Starem trgu ftt, 10
kjer bodem postresal p. n. naročnikom vedno z najboljšim blagom točno in po ceni.
V zalogi imam tudi vsake vrste gajialjnlkov, triaikega blaga, kakor je že itak znano, putem ▼rvlj, konopoev itd.
Prodajam na debelo ln na drobno. Za mnogobrojna naročila se priporočam s odličnim spoštovanjem
Jote Umek
trgoveo ln ladolovaloo b!6er.
J Za z f (210-1)
i
i t
se ofafnjepzi
(6—cfjg)
nt
Tesarjem in lesotržcem
odda se v mestu jako ugoden prostor od I. avgu&ta 1.1, v najem. (*i8d
Natančneji pogoji izved6 se v pisarni gospoda Ivana Plaiitnna, o. kr. notarja ▼ Ljubljani.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1897. lota. Odhod la I.JnblJnue juž. kol. ProKa čea Trbii
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfente, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; če: Klein-Reifling v St»'yr. Line, na Dunaj via Amstetten. — 01 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trhi«. Pontab^l, Beljak Celovec, Franze'isteate, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno grad ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoludm osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sel? thal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popnludne osouni vlak v Trbi« Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lenf Gastein, Zeli ob jezeru, lnom.»st, Bregenn, Cnrih, Oenevo Pariz; čez Klein-KeiHmg v Steyr, Lino, Bailejevice, Plzercj Marijine vare, Beb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lip sko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo menio la * Kočevje. Ob 6, uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ot 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6, uri HO m zvečer mešani vlak. — I'rfhod v Izubijano, j. k. Prog* !■ Trbian. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak z Duuajf via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Franrovih varov, Karlo vih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solne grada. Linca, Steyra, AusBeea, Ljnbna, Celovca, Behaka, Fran zensfeste. - Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Du naia via Amstetten. Karlovih varov, Beba, Marijinih varo* Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend Oasteina Ljnbna. Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. uri 57 m. popoln dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Co lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečet OBobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Pmga Is Noveica ineafta in is Kočevja Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m popoludne mešani vlak. — Ob H. uri 35 m. zvečer mešan vlak. — Odhod la LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 ui zvečer. — Prihod v Izubijano d. k. la Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ur 30 m. zvečer. (17—32;
Hiša
s vrtom v Hranil al. 1G5 in (gozd ter drs nfi%i ae tako I prodajo. — Natančneje m izve v hiši st. 5. _(197^3)
Kraljevi pruski stanovski urad v Sladbecku.
Oklic.
S tem se javno naznanja, da se bo'Vta poročiti Alojzij Knez, rudar v Gladbecku, sin v
Ghoibecku >.\ e«'e ne| o o ene N^že Knt-z, in Antonija Zupane, stanujoča v tiladbeku, hči v Št. Petru ilvečSjra stroje v od, e Fanca Zupanca in njegovo v Št. Petru umrle žen« Antonije, roj. Gornik.
0'ja^o tega oklica i« sporoč'ti občinam Glad-beek Laiki trg v Sp. Štirski in Obergallen v Zg. O^erttki.
Gladbeck, dne 7. f.hruvarja 1898. (223) Stanovski uradnik: Korto.
Kupčijski les (panji) na prodaj.
V planini Komanda na Jpzerskem je 1243 knbićflib metrov kupčijskih panjev, cisto bele s mre-kovine, n» pripravnem kraju, pri potu zravnanih, na proda;. Kdor jih želi kopiti, naj posije hvojo ponudbo, skrajno do 19. fchnivarja 1*99 bomendatorju na Ktberci , poŠta MikUu/.h f na Koroškem. (165—4)
			
			T"/ m,.\ .t* r»r.r*jr*rJ?lprJrti
ti
Zeniti
Ker nimam prilike se seznaniti, iščem tem potom neveste: gospodično ali vdovo brez otrok, značajno, dobro vzgojeno in poštenih starinev, katera ima 2000 gld. Prosilec je inteligenten vdovec c kr poštar, star 43 let, ima 304 0 gld letnih dobodkov in 6000 gld. vredno posestvo.
Anonimna pisma se ne vzprejtnejo. R- une ponudbe s fotografiio se prosijo pod „Sokol" na D pravu fttvo „Slovennk ga Naroda".
Tajnost častna stvar. (225—1)
n
UTirOTllBS
It
t LtaioBt.
F1UJ.L n Avstrija: Fllljil. m Oger.ko:
Dnnaj, L, Giselastrasse i Pešta, Franz -Josefsplatz
ftt. 1, v hiši društva. |       ftt. 5 in 6, v hiši društva.
Đrufttvena aktiva dne 31. decembra 1*96.......... kron 157,8"5.340-—
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1H96 . . , 28,670.916 — Isplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru-
fttva (1848)  ,.................. •    339,497.900 —
Mej letom 1896 je društvo izpostavilo 8654 polic z glavnico ... „ 80,577950*— Prospekte in tarife,  na podlagi katerih izdaja  družba police,  kakor tudi obrazce za
predloge, daje brezplačno
glavna agentura v LJubljani, vila nasproti »Narodnemu domu"
__ pri 0-T7-id.on-CL -Sesclxfeo-tia.. (h«3-4)
Cukerin štev. 9
v porolj.kih tabletah ima tako veliko sladkobno moč, da sladkobna
vrednost
Vt kile sladkorja velja samo 3 Vi kraje.
Z jednim krajcarjem se more 6 čas kave osladiti. Ponujajo se tudi manj vredne tablete: zahteva naj ae izrecno ,,Onk«rln"-
tablete.
Dobiva se v prodajslnicah mešanega blaga in pri branjevcih.
Zaloge oddaja: J. W«Im, 1>iiiiil|, VI. okri^, Esater> liH/yirfiMHe Atov. (169—2)
Št. 1064.
(139—2)
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
službe okrožniii zdravnikov m Kranjskem:
1.)  v Bohlujakl Blatrlfl z b-tno plačo 800 gld. in 200 gld. letna doklarle od zdravstvenega okrožja;
2) v Koće%Nkl ltekl z letno p'ačo 800 gld ;
3) v l-IIIJI z Ktno plačo 600 gld ;
4. )  v Velikih Lagali z letno plačo 700 gld.;
5. )   v VIpnvi z letno plačo 700 gld
Prosilci za jedno teb služeb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odbora
do dne 2*. februvarfa 1*9*
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniško prakse, avstrijsko državljanstvo, fuično sposobnost, neotnad ževano življenja, dosedanje službovanje tel znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo ae pa bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti žo službovali v kaki bolnici.
Od deželnega, odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 24. janovarj* 1898.
Št. 4896.
Razglas.
(220)
Srečke za princa Evoena spomenik, liwmr Jutri
V I žrebanje!
<71~16> _ »lavni dobltehlaMHa-sami
75.000 * vrednosti.
Srečke a, dO kr. priporoča J. C. Mayer v Izubijani.
Pri podpisanem mestnem magistratu vršile se bodo saradi oddaje spodaj navedenih raznih del in dobav, ki jih bode pri zgradbi novega poslopja zaklada meščanske imovine izvršiti nastopne javne pismene ponudbene razprave in sicer: „    , ,
Za dobavo
1 ) umetnin ključarskili in nadrobnih, ključ ar s kili del, 2.1 železnih kolo turnih zatvor nio in 3) pleskarskih del
dno 21. fobruvarja 1. 1.
za dobavo
4. ) kamensklh oevlj in
5. ) sa vodovodna inštalacijska dela pa
dne 22. fobruvarja t. 1.
vsakokrat ob 10. uri dopoldne. Pismene ponudbe v katerih je navesti posamezne cone in na njih podstavi preračunjene skupne svote, izročiti je zapečatene s 5% vadijem, ki se naj ravna po preračunjenih skupnih zneskih do določene ure pri mestnem stavbnem uradu, kjer so tudi potrebni načrti, proračuni, izvršitveni pogoji in drugi pomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na upogled razgrnjeni. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezal«, določilom razpisa, ali na take, katere bodo prekasno vložene, se ne bode oziralo.
ILv£e&t23.i m.stg'Istreit lj-u."blja,z3.slzi
dne 7. svečana 1898i
4955
H0-
EK
08
(226-1,
Sokolova
maskarada
v »Narodnem domu".
rednemu občnemu zboru posojilnice v Radovljici
rfgiNtroviiii* cadra *e z omejenim poroštvom
kateri ae bode vršil
dne 1. marca 1898 ob v. 4. uri popoludne
v posojilniških prostorih
s slededim dnevnim redom:
l.) Potrjenje Mnecra račut.a za leto 18lJ7.
*2.) Volitev ravnateljstva.
H.) Volitev nadzorstva
4) Razdelitev čistege dobička.
5 ) Slučajnosti.
(£2t
WWW WW WWWW V V V W V W:
Št. 6084.
Razpis službe.
,219—1)
Pri podpisanem mestnem magistrata ljubljanskem vzprejme se z* mestno e'<ktrarno v začasno službo iutelig-utrn. poslovno iz. bcaže.n m za ibCevauj* s strankami r.spofoblj^n 33a.Ia<i9riič n!i TY\~
Prosil i z» to s užbo vlofce" naj uvoje p.oiusno k-Kkovane prošnje, v katerih j« navf-di starost in dosedanje opravilo, cLo 20, t. m. pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dnn 5; fsbrnvarja 1898.
Prednaznanilo.
tJfloi&va si m, občinstvu uljudno naznanjati, da bodeva z dnem IVbriMinJa t. I.
g na Dunajski cesti št. 5 (Frohlicliova hiša)
otvorila
veliko zalogo dvokoles
Cbiciklov).
JE Imela   bodeva v zal u\   le kolesa najbolj;3«cra  sistema tor
V bodevs  potrudila nveis p. n. naročnike v  vsakem  o/.im najbolje CjB postreći,   —   Tudi  bodeva vapr. jemala vsa v to stroko spadajoča p< pravila, k.:tera .s.- bodo točnu, solidno iu po ceni izvrševala. Za obilna naročila rje priporočata -* z odličnim spoštovanjem (193—2)
M
P. n.
Dovoljujem si b tem uljudno naznanjati, da točim
i r
onnnau
i
erjevopivo.
\ zalo gi imam vedno dobro, pravo rofoiko, istrljanako In izbrano dolenjsko vino, potem lutenberiko in savrlćansko vino. Znana izvrstna kuhinja.
Naročila na obed se računijo najceneje. Prednaznanilo: Dreherjevo pivo se nastavi v soboto ob 6. zvečer.
Za cenjeni obisk prosi
(227) I*. Fantini
restavratejr. Gradile st. *S.
bb ■      i_^jw-„ y v, ^ [ vrv ii saaž^taoogl vrv 1 :t "i v JSIŽS ti >> ro H       fcg 1
fterci „Pri tt rili"
v Npitalskili ulicah št. 7
se pipcro'a »la/  občinstvu. — Toči s« izvmt.no KoslerjeVO
carsko pivo in dobro pristno primorsko in dolenjsko vino, dal o ho pontrn/n s ukusnimi m cenenimi Jedili tudi v abonementu. (216—i)
Št. '2G15.
Razglas.
pil)
Pri   I ubljanskem magistratu je na prodaj nekaj   svetilk prirejenih za razsvetljavo s petrolejem.
Kdor žr-li  kupiti kako t h  svetilk   oblini   naj se  pri mestnem stav
biii.skem uradu
dne 4. febutvnrja 1898.
Zupan: Iv. Hribar.
«888888888888886886
Kdur
izmej gospodov his'nikov konj potrebuje na Bpomlad lepo, angleško
t^*r ko mat no opravo T&ai
ali brhko, ogersko
l«r jukersko opravo
nuj se obrne na podpisanega in si jo naroči.
Istotam je boguta taloga obrtnih in dragi« oprav. Kompletne Jahalna oprave za civil in za vojaštvo, sedla, Vajeti, uzde iti vse v to stroko spadaju^« predmeta
Velika zaloga g;aJ±olJ, blčev, Jahalnih palio in palčlo tudi 8 srebrnim okovom.
Kdor bi potreboval za potovalno se con o lep, močen kovček ali torbo, naj Že zdaj iste rMrnoi, ki se izdelujejo pri meni po želji.
Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov p c i poročam modna
strojna Jermena iz najboljšega ljubljansku^.* In inozemskega usnja, katero imam vedno v /alo^i.
P. n. obftinttvo opozarjam na to, da sem si v desetih leti b v prvih dunajskih in budim estanskih tovarnah in delavnicah pridobil toliko praks?, da morem tukaj z vsakomur konkurirati, tako ila r<ikomtir ni ve" treba kuj linoga m <li\<ir denar si naročati od drugod, ker se (sto dobi pri moni ceneje iu isto-t.iko elegantno in holje izdelano, ker je pri meni vae delano na roko.
Vse sedlarske Jermenarske torbarsko in usnjeg-alantcrljske poprave se izvajajo h.tro iu po ceni. Vnunja naročila s - lavrfiujejo reeluo.
Prav mnogobrojnih mročil in narocb se nadejajoA heljeftim
z velespoStovnnjom
jeimenar (90-8) Sv Petra cesta št 34. v Ljubljani.
80888888808888888888888888888088888?
"pj lastnik pivovarn: Klen- und Gross-Schvvechat, Stein- & y\ bruch, Budimpešta, Michelob In Trst #
I
Zaloga je v lastni opravi ln s« oddajajo najfinejša piva v sodih *A
la v steklenioah. Lrj
Z vek-spoStovanj
si n soj a rast it. m keosumentom uljndno naznaniti, da je odprl
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6
zalogo
Antona Drther-ja 2a!oga
jem (19G-4) B
piva v Ljubljani. |
Izdajatelj in cidj3'iJ\(jrni urednik: Jo3ip Nolli.
Lustuina in tiak „Narodne Tiskarne4*.