Novo mttto, 26. novembri 1984
•ter. 47
Leto V,
l. talki la Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, K evj« la Noto mesto, — Izhaja vsak patak. — Ura* ji Uredniikl odbor. — UradnlStvo la uprava: Novo mast. Cesta komandanta Staneta 28. — Poštni prodal 33. — Ttiefon uredništva in uprava 137. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. ~ Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din. — Tlaka Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in I
Cena tO dt«
rs:cA KSJiisSiCA
OD TEDNA DO TEDNA
Govoru, ki ta }e hnel predsednik Tito v nedeljo v Kopru, niso prisluhnili samo ljudje v na-ii državi, temveč tudi drugod po svetu. O tem pričajo časopisna in agencijska poročila ne le iz faznih držav Evrope, marveč tudi iz Amerike in Azije.
Tovariš Tito je, ko je obravnaval pereče probleme nase zunanje politike in stališče našega vodstva do raznih mednarodnih vprašanj, ne samo jasno povedal, kako presoja Jugoslavija vse te probleme, marveč je ponovno poudaril tista načela naše umanje politike, ki so temeljni kamen dejavnosti Jugoslavije na mednarodnem torišču.
Ta načela se glase: jugoslovan-tka zunanja politika ni in ne s.me biti privesek nikogar; poglaviten je boj za socializem in neodvisnost, za samostojnost in enakopravnost v mednarodnih odnosih. Jugoslavija ni nekakšna pasivna, nevtralna dežela, ki samo gleda, kako se razvijajo mednarodni dogodki, pač pa je samostojen mednarodni činitelj miru, njena politika je aktivna in teži za utrditvijo miru in sodelovanja po vsem svetu, za zmanjšanjem mednarodne napetosti.
Z vidika teh načel je tudi docela razumljivo jugoslovansko Stališče do nekaterih perečih vprašan), ki ga je nazorno očr-tal predsednik Tito v svojem govoru.
Jugoslavija kot poprej tudi tdaj nasprotuje politiki blokov, ustanavljanju vojaških formacij, ker taka politika ni prispevek k miru, ker j« očitno, da mednarodnih vprašanj ni moč urediti $ topovi in atomskimi bombami, temveč z enakopravnimi pogajanji in razgovori med državami. Zato je tovariš Tito tudi poudaril, da se Jugoslavija ne bo pridružila atlantskemu paktu.
Hkrati pa }e dal vsem jasno vedeti, da zdaj, ko so se odnosi s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami začeli normalizirati, in sicer na njihovo pobudo, ni govora o tem, da bi zato morali poslabšati odnose Z zahodnimi državami.
Sovjetski voditelji so s tvojim raamanjem, s spremembami v notranji in zunanji politiki priznali, da je bila Stalinova politika pritiska na našo državo napačna in škodljiva. To priznanje pomeni veliko zmago politike našega vodstva in ljudstva, ki se je leta 1948 postavilo po robu nesociaUstični politiki vmešavanja v naše notranje zadeve.
Poudariti je treba tudi jugoslovansko stališče do konference 23 evropskih držav, ki jo je predlagala SZ in ki naj bi se začela 29. novembra. Predsednik Tito je rekel, da Jugoslavija sicer pozdravlja zamisel o taki konferenci, še zlasti, ker ne gre za konferenco štirih velesil, temveč 23 držav, da pa je rok za sklicanje te konference veliko prekratek za temeljite priprave, ka-kri-ne bi bile potrebne. Zato je ta ideja obsojena na neuspeh. Jugoslavija se ne bo udeležila te konference, in sicer ne zato, ker so zahodne države odklonile udeležbo na njej, pač pa zato, ker bi bile ali bodo na njej samo dr-iave, ki pripadajo enemu bloku in bi bili zato sprejeti sklepi enostranski ter bi samo zaostrili se-dan'n mednarodni položaj.
Tov. Tito je tudi zavrnil mnenje tistih, ki pravijo, les da je *da), ko je Jugoslavija normalizirala stike z Vzhodom, Balkanski pakt med Turčijo. Grčijo in Jugoslavijo propadel. Predsednik Tito je poudaril, da ta pakt ni propadel, in sicer zato ne, Vrt ni bil zasnovan zaradi nap t?%ln'<h ciljev, temveč samo v nhrambne namene. Zato bomo anski pakt, "s^iclovanje med trem,: državami nadaljevali in razvijati.
To so v skopih besedah glav n* >nis!i h govora predsednika T'ra v Kopru, ki osvetljujejo pn-ftar.>htne mednarodne, if zlasti rr>">tHke probleme in stališče Ju-fpslavijt nasproti njim.
|,.. t, {—^ i,—t* r—- "5 m 9 CD
želja po neodvisnosti In demokratičnemu upravljanju družbenih odnosov je verjetno prav tako stara, kot je stara borba proti izkoriščanju človeka po človeku in naroda po narodu. Človek, ki je družabno bitje, je vedno stremel po taki družbeni ureditvi, ki bo jamčila enakopravnost vseh ljudi ne glede na poreklo, premoženje in poklic posameznika, ki živi v tej skupnosti. Obenem je hotel, da bi taki odnosi vladali tudi med narodi in med državami. Takim težnjam in željam današnjega človeka najbolje ustreza demokratična republika.
Tudi jugoslovanski narodi so vedno težili za tako državno ureditvijo. To veliko bolj, ker skoraj nikdar v zgodovini niso živeli v neodvisni nacionalni državi navzlic velikim žrtvam, ki so jih dajali za ta cilj. Kadarkoli je naš narod pod silo razmer prijel za orožje za borbo proti neštevil-nim krivicam, vedno ga je skupno z   drugimi težnjami
krinkala, da je ta točka nje
nega programa slepilo za va ranje ljudskih množic.
V trenutku, ko so bili naši narodi leta 1921 na mah prepuščeni na milost in nemilost fašističnim okupatorjem, potem ko so jih zapustili vsi politični in   drugi »voditelji« razen Komunistične partije, so j bili naši narodi ponovno pri j sil jeni prijeti za orožje, da si j ohranijo golo življenje. Tudi j v tem kritičnem trenutku, ko [se je šlo  za biti  ali ne biti, : težnja naših narodov po neod-jvisnosti in demokratični nre-I ditvi, ni zamrla. Nasprotno, j Ko je naš  človek   spet vzel j orožje v roke, se je začel biti j hkrati za dva cilja: proti okupatorju in   za demokratično I ureditev   države na temelju ! enakopravnosti. Dobro vedoč, ; da ga v tej neenaki borbi vo-{d i in podpira KPJ, ki mu je ostala zvesta tudi v tem naj-i težjem trenutku, je verjel v j dosego obeh ciljev.
Po več kot dveh letih krvave borbe z nadraočnim sovražnikom in domačimi izda-
0 "O oo mcD * ° ■ ° BO*
so v jeseni 194? potovale preko številnih zaprek, požganih vasi in uničenih mest v starodavno bosensko mesto Jajce na drugo zasedanje AVNOJ, nosile s seboj enotno vročo željo vseh naših narodov: Ustvarite nam republiko!
Sklepi II. zasedanja AVNOJ, v Jajcu 29. novembra 1943 so bili torej le uresničitev davnih želja vseh naših narodov« Sklep, da bo bodoča državna ureditev demokratična republika, je bil globok zgodovinski akt nove državne tvorbe, ki je nastajala iz krvi in trpljenja vseh jugoslovanskih narodov, ki so že v samem začetku borbe, pa tudi neštetokrat poprej, izjavili, da hočejo živeti skupaj v taki državni ureditvi, ki bo jamčila neodvisnost vsakega naroda posebej in mu zagotavljala njegov nemoten nacionalni razvoj. Federativna demokratična u-•reditev države je bila za to najboljše jamstvo.
Sklepi II. zasedanja Avnoj v Jajcu so globoko odjeknili doma in v svetu. Jugoslovanski narodi so po teh sklepih še bolj enot. zgrabili za orožje, še bolj uspešno so tolkli okupatorja in domače izdajalce, kajti poleg svobode so imeli pred seboj tudi novo državno ureditev. Pod vtisom sklepov AVNOJ so ostrmeli vsi pobegli »voditelji« in politiki, ki so ves čas računali, da se bodo na koncu konca po enem ali drugem kanalu vrnili domov in sedli na vrat delovnim ljudem Jugoslavije, kot so delali včasih. Sklepi AVNOJ so jim odrezali pot za vedno.
Enajst let po II. zasedanju AVNOJ in devet let po osvoboditvi ter uspešen razvoj nove Jugoslavije v tej dobi najbolj zgovorno potrjuje pravilnost sklepov pred enajstimi leti. Na njih o**iovi, je nastalo r.-iVfi"država.. iikjva Jugoslavija, ki navzlic ogromnim težavam in oviram krepko koraka v socializem. Njena moč in njen ugled sta se v tej kratki dobi podesetorila- Zato naj živi 29. november, rojstni dan nase FLRJ
vodila tudi želja, da bi postal neodvisen in da bi si uredil svoje družbene odnose tako, kot njemu samemu najbolj odgovarja. V zgodovini nnših narodov imamo veliko primerov oboroženih nastopov za ta cilj- Ob nastanku stare Jugoslavije so vsi jugoslovanski narodi že mislili, da je ta cilj dosežen, toda bili so prevarani. Pozneje je vsaka politična stranka, ki je imela v svojem programu republiško ureditev države, imela za seboj velike množice državljanov toliko časa, dokler se ni na delu raz-
Pocenitev emajlirano posode
Tovarna emajlirane posode v Celju je pretekli mesec znižala cene pocinkani posodi za okoli 10%. Na to pocenitev je vplivala med drugim pocenitev cinka celjske Cinkarne. V novembru pa znižuje tovarna cene tudi drugim izdelkom, in sicer emajlirani posodi za 10%, proizvodom pa, ki niso izrazito predmet široke pc-trošnje, za 15%, pri emajliranih sanitarnih predmetih (pralniki, kopalne kadi, straniščni izplakovalniki) od 7 do 10%, pri radiatorjih za centralno kurjavo 5 odstotkov, pri-drugih izdelkih pa za 10%.
Kovanci po 10 in 20 din
Uradni list FLRJ št. 47. prinaša med drugim tudi odlok o novem kovanem denarju po 10 in 20 dinarjev, v kateri je navedena tudi velikost, teži-ia in oblika kovancev. Kova-iec za 20 din bo imel premer 9,55 mm, težo pa 3,11 gramov, ;ovanec za deset din pa bo inel premer 27,1 mm. težo pa 1,30   gramov.   Oba kovanca bosta iz aluminija, le en odstotek so lahko druge zlitine. Na kovancu za 20 din bo na eni strani moška glava z motivom iz industrije, na kovancu za 10 din pa ženska glava z motivom iz kmetijstva.
jalcl, potem ko se je vojna zmaga komaj zaznavno bliskala na strani protifašističnih sil, ni bilo niti prilike niti časa, da bi jugoslovanski narodi na volitvah manifestirali željo po republiki. To željo so manifestirali že prej neštetokrat in sedaj vsak dan, ko so se borili za svetle cilje svobode in neodvisnosti. Zato so delegacije naših narodov, ki
;ec?o
METLIKA — starodavno b elokranjsko mesto, praznuje danes — 26. novembra —
ivoj prvi občinski praznik
V primeri s Kočevjem je Ribnica po osvoboditvi razmeroma malo napredovala. Kaj je bilo vzrok, vedo Ribničani sami najbolje, in tudi skušajo v zadnjem času zamujeno popraviti. Glede gospodarskega razvoja Ribnice je bilo v Ribnici nedavno posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki podjetij, zadrug, občinskega ljudskega odbora, obč. komiteja ZK Ribnica in okrajnega ljudskega odbora s predsednikom Piraatom in ljudskim poslancem Maležičem-
Posvetovanje je bilo živahno. Predstavniki poletij so povedali svoje težave pri delu, povedali pa^ tudi o svojih načrtih. Ribniško dolino močno zanima razvoj lesne predelovalne industrije. In prav v tem pogledu je bilo doslej veliko zamujenega. LIP Ribnica je najmočnejše podjetje lesne stroke v tem okraju. V zadnjem razdobju je preusmerilo 75*/o svoje dejavnosti v galanterijo — zaboje. V načrtu imajo veliko tovarno za galanterijske izdelke- ki bo kot računajo, veljala 66 milijonov. Nemara bi lahko pripomnili, da bi to podjetje, ki ima sredstva, zgradilo lahko
i gospodarski problemi
Lovci — na F rat i se spet vidimo
Kot zadnja leta, tako pripravlja tudd letos okrajna lovska zveza Novo meso ob sodelovanju družin tradicionalno lovsko slavje na zgodovinski Fraita, ki bo 29. i,n 30 novembra. Spored letošnje prireditve je še razširjen in bo takle:
Na prazntilk 29. novembra ob 17 uri odkritje spominske plošče z imeni vseh padlih lovcev -partizanov, aktivistov ter talcev tz lovskih vrst v času NOB. Skupno bo na plošči 25 imen. Po odkritju plošče bo
Z občinske konference SZDL v Vel. Laščah
V četrtek 11. novembra je bila v Velikih Laščah občinska konferenca Socialistične zveze, katere so se udeležili predsedniki in tajniki vaških odborov SZDL iz območja občine, okrajni odbor SZDL Kočevje pa sta zastopala predsednik Jože Klarič in tajnik Andrej Pirnat. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila vzgojno delo prebivalstva v zimskem času na področju kmetijstva, higiene, zdravstva, kulture, gospodarstva itd. Območje občine so razdelili na centre kjer bodo predavanja, ter določili območja tako, da bo zajeta vsaka vas. S tem bo omogočeno, da se bo lahko teh predavanj udeležil sleherni °bčan. Za posamezna področja predavanj so določili stro-
Vreme
za čas od 27. nov. do 5. dec.
Do konca tega tedna nestalno s padavinami, sneg do nižin (okoli 23. nov.). Prve dni prihodnjega tedna suho, oziroma lepo vreme. Od srede prihodnjega tedna dalje zopet nestalno s pogostimi padavinami, pri čemer bo v dru»l polovici tedna močnejša ohladitev s snegom do nižin. Konec prihodnjega tedna suho in hladno z mrazom ponoči.
kovne predavatelje. Organizacijo predavanj bo vodil občinski odbor SZDL s pomočjo vaških odborov.
Druga točka je bila reševanje gospodarskih vprašanj. Najbolj živahna je bila debata glede asanacijo vasi v občini. Pri tem delu ima že leoe uspehe vaški odbor SZDL Sv. Gregor, ki je samoiniciativno organiziral na svojem območju gradnjo vodovoda.
Dalje je bilo precej razprave o nameravani ukinitvi žage v Robu. Zastopniki iz Roba so utemeljevali, da bodo delavci ostali brez dela, če bo žaga prenehala. Prevladovalo je mnenje, da je treba ves les, ki ga odkupijo v okraju, dokončno izdelati v finalne izdelke, ker na ta način ostane ves dohodek v okraju. Umestno bi bilo tudi pri žagi v Robu ustanoviti ge kakšen obrat za še bolj smotrno izkoriščanje lesa, posebno lesnih odpadkov
Na koncu so obravnavali organizacijsko delo, vprašanje razširitve organizacije in redno plačevanje članarine. Iz evidence okrajnega odbora SZDL je razvidno, da so nekateri vaški odbori plačali vso članarino za leto 1954. dočim so drugi še v zaostanku
Sklenili so. da bodo vso zaostalo delo opravili v rimskem času. S. L.
zvažig lovskega ognja, nato slavnostna seja v počastitev državnega praznika 29. novembra.
30. novembra zjutraj ob 5.30 budnica, ob 6 uri zajtrk, ob 6.15 zbor lovcev in pregled orožja, žrebanje stojišč in nato odhod na stojišča- Kmalu za tem se bo začela kot običajno vzorna brakada, ki bo trajala približno do 13. ure. Predviden je samo en pogon.
tovarno vezanih plošč ali kaj podobnega, galanterijske az-delke bi pa prepustili zadružnemu sektorju, Ki si ne more postaviti tovarn večjega obsega.
Za pospešitev domače obrti je bilo ustanovljeno zadružno podjetje. Podjetje ima tudi nalogo, da proizvodnjo domače obrti pravilno usmerja, da priskrbi surovine drobnim proizvajalcem ter da v mejah možnosti pomaga razvijaiii predelovalne obrate, tako pri nabavi potrebnih strojev in podobno.
Ce bi se temu podjetju, o-ziroina zadružnemu sektorju dodelil večji žagarski obrat v Gorici vasi/ki ga ima sedaj v lasti ribniški LlP, bi bil dan prav močan temelj za nadaljnjo rast predelovalne idustrije v zadružnem rektorju. Omenjena žaga ima tudi delavnice, kd pa so zdaj kaj slabo.izkoriščane, kakor tudi stroji v njih. Zadružni sektor bi uporabljal to žago predvsem za potrebe lastne finalne industrije zadružnega sektorja-To željo zadružnega podjetja podpirajo tudi odgovorni ljudje na glavni zadružni zvezi. Le LIP se močno upira, češ da-bi mu bila s tem prizadeta velika škoda. Sodimo, da s tem pač utemeljuje svoje naziranje, da zadružni sektor ni zmožen toliko kot oni, ker pač nima ustreznih sposobnosti in tako dalje. Eno je jasno: za uspešno gospodarjenje v Ribnici je potrebna večja povezava med vsemi podjetji, saj si sicer bodoče komune ne moremo niti zamisliti brez trdne povezave vseh podjetij, ki delujejo na istem področju in za iste cilje. Na posvetovanju pa seveda niso razpravljali le o tem spornem žagarskem objektu, temveč tudi o drugih zadevah. Lepi so načrti kmetijske zadruge v Ribnici, ki ima namen vložiti v svoj kovinski obrat, seveda postopoma, okrog 57 milijonov — za
nabavo strojev, ureditev delavnic in tako dalje.
Za racionalnejše izkoriščanje gozdov v teže dostopnih krajin na Travni gori bo velikega pomena nova cesta, ki je že trasirana, graditi pa jo bodo pričeli prihodnje leto. Peljala bo skozi gozdne predele, v katerih bo omogočila spravilo kakih 18.000 kubikov lesa, kar je bilo doslej nemogoče.
j Ribniška opekarna ima tudi i vso možnost, da se razširi. Tmajo hude težave zaradi za-jstarelih strojev, kar proizvodnjo močno podraži. Zato bodo morali nabaviti nove stroje, tako da bo omogočena kapaciteta 6 milijonov kosov opeke letno*
Ostali predstavniki podjetij so prav tako povedali svoje težave in predlagali, kaj vse je potrebno ukreniti, da se proizvodnja poveča in izboljša.
Dobre nasvete za bodoče delo sta dala tovariša Pirnat in Maležič. V Ribnici manjka skupnega načrta, katerega bi morali poznati vsi, in po njem, za skupni cilj, tudi vsi delati. Zamujena so bila prva povojna leta, pa tudi v zadnjih letih, kar priznajmo, bi bilo lahko več storjenega. Krivdo, da je Ribnica gospodarsko zaostala, nosijo predvsem Ribničani sami, delno pa tudi OLO Kočevje. Tovariš Maležič je poudaril, da bodo ribniška kovnjake, inženirje, tehnike kovnjakov, inženirje^ tehnike in druge- Okrajni ljudski odbor Kočevje pa more postaviti problem gospodarske dejavnosti Kočevja in okoJiških krajev na svoj dnevni red.
Posvetovanje so zaključili z ugotovitvijo, da je bilo ne samo potrebno, ampak da je tudi dalo koristne rezultate. V prihodnje jih bo treba še več, da si ljudje iz tega in onega področja gospodarske dejavnosti in dela izmenjajo svoje izkušnje in mnenja.
-em
Pri vseh KZ v novomeškem okraju bodo kratki seminarji
Prireditelji vabijo na letošnjo svečanost poleg lovcev tudi svojce v vojni padlih lovcev. Pridite v čim večjem številu, da se bomo ob dostojni proslavi našega največjega državnega praznika spominjali tudi tistih padlih lovskih tovarišev, ki so dali življenja zato, da mi lahko praznujemo v svobodni domovini.
Stari trg
Tudi v Starem Trgu smo zaceli misliti na šolske odbore. Pred kratkim smo Izvolili tak odbor, ki Šteje 12 članov: iz vsake množične organizacije so po trije. Na naši šoli so že tu-
Okrajna zadružna zveza bo čez zimo pripravila pri vseh kmetijskih zadrugah kratke dva in tri dni trajajoče seminarje za člane kmetijskih zadrug. Na teh seminarjih bodo kmetijski strokovnjaki predavali o živinoreji, sadjarstvu, vinogradništvu in ostalih panogah kmetijstva ter odgovarjali na razna vprašanja iz kmetijstva. Seminarji se bodo pričeli že 16 novembra in bodo trajali do prvih dni marca 1955. Prvi tri dnevni seminar bo v Zagradcu od 16. do 18. novembra za KZ Zagradec in Ambrus. Točen razpored seminarjev v posameznih krajih
so dobile vse kmetijske zadruge, prav bi bilo, pa da bi se s tem seznanile tudi organizacije SZDL in skupno z ostalimi organizacijami skrbele za čim večjo udeležbo na seminarjih. Poleg teb seminarjev na sedežih posameznih kmetijskih zadrug bodo še centralni tečaji v Novem mestu, ki bodo trajali pet do deset dni. Ti tečaji bodo: sad j a r s ko-vinog rad n iški, ži vi-norejski, poljedelski, za poslovodje KZ in za predsednike KZ. Tudi Zveza zadružnic bo priredila vrsto predavaj o svinjereji, kokošjereji, mlekarstvu in vrtnarstvu.
NAROČNIKOM, BRALCEM IN DOPISNIKOM
čestita
k Dnevu republike
»DOLENJSKI LIST«
Ob prvem občinskem prazniku Metlike
METLIKA skozi stoletja in
Tri tisočletja La več je že, odkar j« bilo ozemlje današnje Metldk« naseljeno, m mnogo cea tisoč let je že to mesto ob Kolpi skrajni branik slovenskega rodu in slovenske besede. Varuh m branik je bil ta kraj, trd in uporen, čeprav v svoji prepuičenosti samemu sebi nič kolikokrat opustošen, požgan in razdejan. Krvav in ognjen je bil davek, ki ga je tu na meji Metlika dajala skozi stoletja, da •o mogli nekje v varnem zaledju mirno sedeti tujci in zanjo spletati svoj žgoči bič.
Tako je Metlika na eni strani odbijala divje vojščake polmeseca, medtem ko so se na drugI strani v teku stoletij zvrstili ogrski kralji, grofje Andeški, Viinjegorei, Spanheimovci, češki kralj Otokar, goriški gospodje, modruški grofje in za njimi avstrijski vojvode In ce-
sarji. Dolga je bila veriga osmanskih vojščakov, najemnU ških tolp ln lakomnih kramarjev, ki so tu imeli edini namen: ropati, ropati in spet ropati...
Šestnajstkrat so Turki v sto-petdesetih letih napadli Metliko, jo oplenill in večkrat do tal požgali. Dvanajstkrat je v mestu morila kuga in nič koliko je bilo požarov, od katerih je bil tisti 1.1705 najhujši, saj je takrat pogorela vsa Metlika z gradom, komendo, cerkvijo, hišami in mestnimi stolpi ter se je zaradi silne vročine razrušilo tudi mestno obzidje.
In bilo je resnično junaštvo teh ljudi, da so po tako velikem krvnem in materialnem davku, ki so ga dajali skozi stoletja, še obstali in da ni bila že davno zbrisana sled njihovega mesta s slovenske zemlje.
ČASI SO ŠE VEDNO NEMIRNI
Skrhala  se   je  ost turškega
polmeseca, toda prišla je nova nadloga: hajduki so vznemirjali mesto in okolico. Ni bil varen meščan brez bodala in samokresa na poti in ko je kmet delal v lozi ali na njdvi, sta mu sekira in meč ležala pripravljena v razoru.
Toda tudi ta nadloga je minila, vendar nevarnosti še ni bilo konec. Ne več z orožjem, z drugo silo so hoteli pohlepni tujci ukloniti Metliko. Hoteli so jo upogniti, kajti tudi preko nje naj bi šel nemški most do Jadranskega morja.
Vendar mesto tudi sedaj nt klonilo. Kot vedno, je Metlika tudi to pot pokazala svojo pravo podobo. Kot protiutež nem-čurjem in njihovega »Conver-
sationsvereina« so njeni domorodci leta 1865 ustanovili svojo čitalnico. V njej s0 bili včlanjeni tudi mmogi Hrvati iz sosednjega Zumberka, Vivodine in čezkolpske Hrvatske. Združenim narodnjakom je kmalu uspelo izriniti nemščino z njenih postojank, saj je Janez Trdi-na v svojiih »Spominih« zapisal laskavo priznanje, da je ob njegovem prihodu na Dolenjsko (1867) »vladalo skoraj v vsej gospodi in v vseh mestih, razen belokranjske Metlike, najgrše nemškutastvo«.
Tako je Metlika obstala dolga stoletja. Vedno junaška. Junaška v boju in besedi. Čeprav požgana, čeprav razdejana, je bila vendar vedno — nepremagljiva.
LETA NOVIH JUNAŠKIH BOJEV
Po vsem tem je razumljivo, da tudi leta 1941 nd mogla biti drugačna. Ko je bila domovina izdana ln prodana, so se Metličani zgrnili okoli tistih, ki so jih Po slavnih tradicijah delavskega razreda povedli v nov boj za osvoboditev vseh, ne samo narodnih, ampak tudi človeških krivic. Splošnemu slovenskemu uporu proti okupatorju se je navdušeno pridružila tudi Metlika, saj so že v juliju 1941 odšli njeni prvi borci v gozdove, 2. novembra istega leta pa so v tragediji na Zgornjih Lazah, kjer je bila izdana Belokranjska četa, prvi Metličani žrtvovali 6voja življenja za svobodo domovine. Odslej se je stopnjeval italijanski teror, domačini pa so še v večjem številu odhajali v partizane in akcije so se nenehno množile, dokler nd septembra 1943 ljudstvo samo prevzelo oblasti v roke.
V to prvo obdobje pa je padla tudi velika vojaška akcija, ko so v noči od 26. na 27. november 1942 borci Cankarjeve brigade, Vzhodnodo-lenjskega odreda in XIIL hrvatske proletarske brigade napadli utrjeno belogardistično. postojanko na Suhorju. Sola in
župnišče,   kjer so se vgnezdlll
sovražniki, sta bila v boju uničena. Ujetih je bilo 99 belogardistov, ostali pa «o padli ali zgoreli v ognju.
Pomen borbe na Suhorju je daleč presegel lokalni okvir, saj je bil s tem napadom zadan odločilni udarec belogardizimu v Beli krajini, krati pa se je prvič jasno manifestirajo prijateljstvo jugoslovanskih narodov v borbi. Prav ta dva momenta sta napotila ljudski odbor mestne občine Metlika, da je 26. november sprejel in proglasil za svoj občinski praznik, katerega bodo vsi prebivalci prav te dni prav svečano proslavili.
Ko je Metlika poleg Črnomlja že med vojno postala svobodno partizansko mesto, je dan za dnem z odprtimi rokami »prejemala številne partizanske borce in ljudske voditelje. Bila je sedež okraja in v njej so bile osnovan« nove šole tn tečaji, bila so predavanja, nastopi, zborovanja in mitingi, tiho in hrupno delo, nestrpna priprava za življenje v popolni svobodi.
Tako je bila med drugim v januarju 1944 v Metliki osnovana oficirska šola Glavnega šta-
ba NOV ju POS, skozi katero je šlo do konca aprila 1945 na tisoče partizanskih borcev, povečini delavcev in kmetov. Ze prejšnjo jesen (28. septembra 1943) pa je bila v Bočki pri Metliki iz belokranjskih bataljonov Vzhodnodolenjskega odreda ustanovljena 15. Belokranjska udarna brigada, ki je v sestavu XV. divizije bila hude ln zmagovit« boj« z okupatorji in domačimi izdajalci.
Pri vsem tem razgibanem delu v osvobojeni Metliki pa tudi sovražnik ni miroval. V vrsti večjih in manjših napadov je bil najhujši tisti od 10. do 16. julija 1944, ko so napadli Metliko in okolico združeni Nemci, ustaši in donski kozakL-vlasovci. Podivjane sovražne tolp« so tiste dni ropale in požigale v Železnikih, Vidošičih, Krmačini,
Drašičdh, na Boldražu ln Svr-žakih, v Curilih, Radovlčih, Kosal nlc ah ln Metliki. Požganih je bilo 270 objektov, od tega samo v Metliki 31 stanovanjstkih hiš in 99 gospodarskih poslopij Ustrelili «o tudi 13 civilistov. Toda to barbarsko divjaštvo nd ostalo nekaznovano; v osemdnevnih bojih so Imeli napa daloi okoli tisoč mrtvih tn ranjenih.
Metlika — junaško mesto — nI klonila. Ostala Je narodu zvesta. Zvesta v boju, zvesta v nesreči in veselju j« v maju 1945 dočakala končni xlom sovražnika. 376 borcev in žrtev fašizma, ki jih je sedanja me-liška občina žrtvovala za svobodo, je velik, dragocen dar tega malega kraja svoji domovini.
METLIKA SE DVIGA IZ RUŠEVIN
Po vojni Je bilo treba čimprej pospraviti podrtine ln si urediti vsaj zasilna stanovanja. Obnovitvena zadruga, ki je bila osnovana takoj po vojni, je kmalu zacelila mnoge hude rane, čeprav obnova v vojni poškodovanih hiš in gospodarskih poslopij še danes ni končana. Obnovitveno delo je v zadnjih letih skoraj čisto zastalo, letos Pa je bilo 50 posestnikom v Metliki in okoliških vaseh dodeljeno za obnovo hiš 9,620.000 dinarjev.   Z nadaljnjo denarno
jena žele lansko leto, vse ostala in med njimi tudi nižja gimnazija v Metliki pa čakajo na rešitev v prihodnjih letih.
2e med vojno je oživela v današnji metliški občini zadružna misel, saj sta bil! že leta 1944 ustanovljeni kmetijski zadrugi v Metliki in na Suhorju, po osvoboditvi pa so se jim pridružile še zadruge na Radovici, Božakovem, v Drašičih, Slamnl vasi in na Lokvici. Nekaj teh zadrug se je kasneje sicer razšlo, ker niso imele za-
V spomin na zbor vseh enot XXV. divizije, ki Je bil Januarja 1944, preden je odšla divizija na zgodovinski pohod preko Hrvatske na Štajersko, so 21. VII. 1954 na kraju zbora v Suhorju odkrili lep spomenik
V Metliki je bil 9. Julija 1944 praznik slovenskih in hrvatskih
brigad
podporo in posojilcm pa je upati, da bodo v prihodnjih dveh, treh letih Izginili zadnji sledovi vojnega razdejania.
Hkrati z obnovo hiš je bilo treba popraviti ceste, poti ln mostove. Zgrajena sta bila lesena provizorija čez Lahinjo na Primostku ln čez Kolpo pri Metliki in j« bil tako vozni promet s sosednjo Hrvatsko odprt že spomladi 1946. Prvi vlak po vojni pa je pripeljal v Metliko šele v februarju 1947, saj je bilo treba prej obnoviti viadukt pri Otovcu in ostale manjše mostove ter popraviti vso v vojni razdrto progo.
Metlika je v naslednjih letih dobila novo železniško postajo, ob cesti proti kolodvoru pa so pričele rasti prve stanovanjske hiše. V teh prvih povojnih letih je bilo treba obnoviti tudi šole, ki so se ponekod stiskale celo v privatnih hišah. Tako so bile prekrite In vsaj delno obnovljene šole na Suhorju, na Radovici, v Dragath jn Drašlčih. Sola na Suhorju je bila dogra-
dovoljive gospodarske osnove, ostale pa so splošne kmetijske zadruge v'Metliki, na Suhorju in na Radovici, ki s svojimi odseki (trgovinski, kmetijski, živinorejski, vinogradniško-sad-jarski) nadaljujejo belokranjsko •zadružništvo. — Za obnovo sadjarstva in vinarstva pa sta bili ustanovljeni drevesnica in trstnlca z matičnjakom na metliški Veselici in Vlnomerju. — V zadružnem sklopu Je bila že leta 1946 zgrajena žaga tudi na Suhorju, ki je hkrati z obnovljeno žago v Metliki delala predvsem za obnovo.
V tem času je republika zgradila v Rosalnicah obsežne žitne silose, pod republiško upravo pa je "prišel tudi metliški Mestni log, ki je bil dotlej v lasti Meščanske . skupnosti. Nova uprava je takoj pričela z asa-nacljo zemlje. Očistila jo je drevja ln grmičevja ln na močvirnem svetu izkopala velike odvodne jarke. Vsega je doslej zrigolanih 123 ha zemlje ln zgrajena so ž« nekatera gospo-
Ljudski odbor mestne obiine
Mestni komite ZKZ Mestni odbor SZDL Mestni odbor ZB Met||ka
POZDRAVLJAJO OB OBČINSKEM PRAZNIKU 26. NOVEMBRA PREBIVALSTVO METLIKE
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU PA OB DNEVU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAJO!
V Beli krajini, zlasti v Metliki, s« je ohranilo veliko starih
tlfSki Zeleni Jurij
darska   in   upravna poslopja.
Dela na tem velikem posestvu, ki spada danes pod okraj, pa še niso zaključena.
Novi pereči problemi
Nujen problem v prvih povojnih letih je bila tudi elektrifikacija občine. Pred vojno je imela električno razsvetljavo samo Metlika, po vojni pa jo je najprej dobil suhorski sektor, kjer so poleg Suhorja in Jugor-ja bile elektrificirane Bereča vas, Dragomlja vas, Lokvica in še nekateri drugi kraji, potem j« zasvetila elektrika na državnem kmetijskem posestvu v Vi-nomerju (tudi tu so po vojni precej gradili!), na Svržakih, Boldražu in v Slamnl vasi. Lani pa J« b»l elektrificiran ves vzhodni del občine, tako da so sedaj brez elektrike samo še v Malem Lešču, pa tudi tu bo petrolejka kmalu ugasnila.
SlaČen težak problem metliške občine je preskrba vasi z vodo.  Metlika sicer  ima svoj
vodovod 8« Izpred vojne, toda ta voda mora biti zaradi varnosti pred okuženjem klorirana. Lansko leto so s pomočjo Higienskega zavoda v Ljubljani zgradili vodnjak v Dragomlji vasi, povsod drugod pa ljudje še vedno živ« ob redkih presi-hajočih studencih in kapnicah. V kratkem pa se bo tudi tu vidno obrnilo na bolje, saj so že letos v pogorju in predgorju Gorjancev zajeli celo vrsto studencev, ki bodo vasem to-stran Gorjancev vse do Kolpe dajali dobro pitno vodo. V Vrelo Rajakovič so speljali vodo štirih drugih potokov, nad Bo-janjo vasjo in Keserl pa so zajeli vodo šestnajstih večjih in manjših Izvirov, tako da bo verjetno že v prihodnjem letu z dobro pitno vodo preskrbljena vsa občina. Na novo vodno omrežje pa bo, razen v prav sušnih mesecih, priključena tudi Metlika. Vsa dela v letošnjem letu bodo stala okrog 50 milijonov dinarjev.
Metlika dobi industrijo
V zadnjih letih se je razmahnila gradbena dejavnost v Metliki sami. Obnovili so bivši Zdravstveni dom, kamor se je v pritlične prostore vselila pošta, pod njo pa je bilo urejeno javno kopališče. Na grajskem vrtu »o adaptirali bivšo telovadnico v kino dvorano in hkrati so po načrtih arh. Gize-le Sukljetove prav estetsko preuredili ves grajski vrt, na katerem bodo prav za letošnji prvi občinski praznik postavili spominske plošče padlim borcem in žrtvam fašizma ter odkrili bronast spomenik »Belokranjskega borca«, delo domačina akad. kiparja Julija Papl-čsu Dogotovljena je bila tudi stavba ob Fizkulturnem domu, kamor se je letos spomladi preselil metliški dijaški internat. Letos poleti so na Komendskem hribu v Metliki pričeli kopati temelje za mogočno vinsko klet, ki bo pri svoji polni kapaciteti lahko predelala letno tudi do milijon litrov belokranjskega vina. Skoraj istočasno pa so blizu železniške postaje pričeli graditi tovarno pletenin in zaves »Belokranjko«, katere prvi objekt bo verjetno v surovem stanju do novega leta že pod streho. Hkrati gradi »Belo-kranjka* za svoje uslužbence tudi prvo štirinadstropno hišo.
Tako bo Metlika že drugo leto prišla do svoje prve industrije, s katero bo mestu zagotovljen nadaljnji gospodarski razvoj.    Razen gospodarskega
razvoja pa ima Metlika vse pogoje, da zaradi neposredne bližine tople Kolpe, naravnih in kulturnih znamenitosti postane tudi letoviško mesto. 2e leta 1347 je bilo na Kolpi obnovljeno kopališče, ki ga je lami prevzelo v svoje varstvo novo ustanovljeno Turist iino-olepše valno društvo, ki se tudi sicer trudi za čim lepšo zunanjo podobo Metlike. Zgodovinski obraz Bele krajine pa se bo tako tujcu kot domačinu razodel v zanimivih in bogatih zbirkah Belokranjskega muzeja, ustanovljenega leta 1951, ki je našel svoj prostor v obnovljeni Martinovi cerkvi (arheološki oddelek) In v gradu (oddelek narodne osvoboditve, etnografska ter kulturnozgodovinska zbirka). Za Ijud-skoprosvetnl dvig v mestu skrbi KUD »Janez Marentič«, za telesno vzgojo pa telovadno društvo »Partizan«.
Seveda s tem še nI zajeto vse gospodarsko, ljudskoprosvetno in sploh društveno delo v mestu, še manj pa po vaseh, kjer je zlasti nujno potrebna gradnja novih gasilskih domov, ki naj s svojo društveno dvorano ln odrom postanejo pomembna žarišča splošno izobraževalnega in ljudskoprosvetnega dela na vasi. Vsa občina premore doslej samo dva gasilsika domova, čeprav je v občini 12 gasilskih društev« ki so sicer z gasilsko opremo še kar zadovoljivo preskrbljena ,saj imajo enajst mo-tork ln tri ročne brlzgalne.
POGLED V PRIHODNJA LETA
Metlika Jn z njo' vsa občina gleda vedro v prihodnost. Dolgoletne obljube postajajo resnica. V septembru prihodnjega leta naj bi v »Belokranjki« steklo prvih 96 tkalskih statev. Vinska klet bo v glavnem dovršena in preskrbljena z najmodernejšimi pripravami za predelavo grozdja. Dovršen bo
regulacijski in urbanistični načrt; nadaljevali bodo s kanalizacijo, elektrifikacijo ln razširitvijo vodovodnega omrežja. Zgrajena bo nova transportna cesta zunaj Metlike; omiljen in položneje speljan bo sedanji ostri ovinek Drašičke ceste pri metliškem Dijaškem domu. Verjetno bodo izvršene tudi prve
l Belokranjsko ljudstvo j* na vse načine pomagalo osvobodilni I  vojski. Betokranjicc so dan za dnem  nosile  hrano borcem na
postojanke
ljudskih običajev. Na sliki: m«-
priprav« za tlakovanje oziroma asfaltiranje ceste skozi Metliko.
Toda to še ni vse. Metličani hočejo že drugo leto zgraditi kovinarsko delavnico z garažo in moderno urejen pekarski obrat. Bore se, da bi čimprej dobili moderno klavnico ln pre-delovalnico mesa. Postaviti nameravajo Zdravstveni dom in zasaditi prve lopate za nevo metliško gimnazijo. V neposredni bližini mesta naj bi zrasel nov športni stadion. Na kopališču na Kolpi bodo zgradili večjo stavbo, v kateri bodo lahko preživeli svoj letni oddih letoviščarji. V Metliki sami pa bo treba zgraditi ali iiz že obstoječe stavbe adaptirati hotel s tujskimi sobami. Končno pa Metličani tudi ne smejo poza-biiti na staro in novo pokopališče.
In zunaj po vaseh? Dograjena bo šola na Radovici In opremljene bodo druge šole v občini. Dokončana bo cesta z Grabrov-ca v Bušinjo vas in v vasi bo po ceveh pritekla voda. Asanl-rana bodo gnojišča, nadaljevala se bo obnova v vojni požganih ali porušenih domov in gospodarskih poslopij.
Vsekakor lahko ob svojem prvem občinskem prazniku me* tllška občina milno gleda v prihodnost. Ljudska oblast njenih žrtev v zair.ji vojni ni pozabila. Tu velja: zvestoba za zvestobol Zato pa naj se prebivalci metliške občine prav v teh dneh, ko bodo postavili plošče svojim padlim junakom in odkrili spomenik belokranjskemu borcu, zavedo, da jim je 1« s krvjo njihovih sinov dn hčera bilo dano zgraditi tako lepo, svobodno in bogato življenje. Naj bodo občani metli* ške občine tega življenja tudi vredni! Jože Dular
AdlešiEi
Eelekirična luč je zasvetila v Gorenjcih in Vrhovcih. Delo napreduje in kmalu bo večina vasi tukajšnje občine elektrificiranih. Ljudje se nove pridobitve zelo veselijo. V tem veselju pa večkrat pozabijo ugasniti nepotrebno goreče žarnice. Pozabljajo, da je treba v korist na§i skupnosti Btedlti tudi z električnim tokom. Ko bodo pravilno poučeni, bo tudi to odpadlo.
Ob tej priliki bi priporočali merodajnim činiteljem, da bi bilo zelo umestno namestiti v AdleSičih' vsaj dve, po drugih vaseh pa vsaj po eno javno luč. *
Kakor drugod, bo tudi naj obiskala zdravstvena ekipa za prostovoljno oddajanje krvi. Nekateri ljudje se nekako boj« tega, to pa največ zato, ker niso poučeni. Zato bo predhodno zdravniško predavanje vsem, posebno pa Marindolcem zelo koristilo.
•
Zadružni dom napreduje. Ko bodo položil betonsko ploščo, bodo začeli graditi prvo nadstropje. Pravijo, da bo leto« pod streho. Skoda, da niso začeli graditi že prej, pa bi danes že služil tvojemu namenu. m
V Kunlčlh onkrnj Kolpe so odprli novo zadružno trgovino, ki je z blagom dobro založena. Ker Je v adlcšiSki zadružni trgovini kupovalo tudi precej •ljudi lz sosednje Hrvatske, t« bo verjetno to poznalo tudi na manjšem prometu. L.
NovomeščanH
28. novembra 1954 bo na novomeškem pokopališču odkrit spomenik padlim borcem In žrtvam faSisličnega terorja. V grobu je pokopanih okrog 50 neznanih borcev in žrtev.
Mestni odbor Zveze borcev Novo mesto ttjbl NovomeScane In okolišnu-, ila se polnoStovil-uo udeležo svečanega odkritja.
Štev. 4T
•DOLENJSKI LIST«
Stran 3
p
Mokronoški zadružni dom - ponos delovnih ljudi mlrenske doline
Po skoraj šestih letih bo se-) <laj uresničena želja prebivalcev mokronoske in mirnske doline po primerni dvorani in društvenih prostorih. Dokončana je namreč gradnja zadružnega doma, ki se je pričela že leta 1948. Mokronog, ta partizanski kraj in naravni center te doline, je že takoj po osvoboditvi pričel misliti na postavitev primernega doma, ker stari Sokolski dom ni več ustrezal novim potrebam.
Kmalu potem, ko so bili demobilizirani zadnji partizanski borci iz Mokronoga, je 1947 prišlo do skupnega sestanka množičnih organizacij, na katerem je bil sprejet sklep o gradnji zadružnega doma, ki naj bi postal politični, gospodarski in kulturni center mirnske, predvsem pa mokronoske doline. Izvoljen je bil gradbeni odbor, ki pa ni uspel spraviti predpriprav in gradnje dema v tir. Zato je prišlo spomladi 1948 do ponovnega sestanka množičnih organizacij, na katerem je bil izvoljen nov gradbeni odbor. Pod vodstvom Deua Petra se je ta odbor z vso vnemo lotil dela. Formirane so bile tri delovne brigade, ki so dobile imena po prvih slovenskih talcih, padlih v Radohovi vasi, ki so bili Mokronožani, in sicer brigada Franca Kodri ča, Ivana Maj ena in Francita Zlajpaha. Na določenem prostoru je bilo predvsem treba odstraniti ruševine porušenih zgradb. Akcija za brezplačno zbiranje gradbenega lesa je povoljno uspela. Brigadir ji-prostovol j ci so zbrali še uporabljiv material porušenih zgradb, za nabavo manjkajočega gradbenega materiala in plače poklicnih zidarjev pa so bila za tako ogromno stavbo potrošena malenkostna denarna sredstva — komaj okoli 245.000 dinarjev. Razni gradbeni material so mokronoški vozniki spravili brezplačno na gradbišče. Kljub raznim zaprekam se je žc- meseca maja 1948 pričelo z l?kopom in betoniranjem temeljev. 1. avgusta istega leta je bila položena prva zidna opeka, 26. novembra pa je bil dom v surovem stanju pod streho. Delo pri gradnji je bilo filmano, IOOF Slovenije pa je kot najboljšemu takratnemu gradbišču podelil prehodno zastavico.
Prišlo *je do nenadne izpre-membe gradbenega odbora in poslej so se odbori po več mesecih nedelavnosti večkrat me-• njali. Vsakemu gradbenemu odboru je manjkalo denarja, materiala, delavcev, predvsm pa delavoljnosti. Nihče ni bil to-
m
liko Iznajdljiv, da bi preskrbel i denar i material i delavce.
Ker je bila trgovina KZ v najemnih in slabih lokalih, se je odbor KZ odločil, da v pritličnih prostorih sam uredi trgovski lokal in skladišča. 1. jan. 1953 se je trgovina KZ že vselila v te nove lokale. KZ Mokronog je potem začela graditi ostale prostore v domu pod vodstvom Jožeta Jeriča. KZ je ta dela deloma sama finansira-la, deloma pa najela kredit. Ko so bila kreditirana sredstva izčrpana, je delo zopet obstalo Na pobudo osnovne organizacije ZKS in občinskega odbora SZDL Mokronoga je bil zopet sklican sestanek predstavnikov množičnih organizacij, na katerem je bil izvoljen popolnoma nov gradbeni odbor. Marsikdo, na katerega so krajevni faktorji računali ,pa je pod to ali ono oretvezo odklanjal sodelovanje. Za dokončno dograditev so se pričeli bolj živo zanimati tudi krajevni oblastni in politični funkcionarji. Z vso avtoriteto se je za stvar zavzel še domači republiški poslanec Franc Krese-Coban. Na pomoč so priskočili še predsednik OLO in republiški poslanec Viktor Zupančič, predsednik gospodarskega sveta OLO Maks Vale. predsednik OZZ Tone Pire, direktor Avbelj in drugi. Novi gradbeni odbor predvsem njegov predsednik Hinko Bule. se je z vso vnemo lotil dela. Treba je bilo deloma
izpremeniti načrt notranje porazdelitve prostorov. Ko še niso bila povsem zagotovljena denarna sredstva, se je že pričel lov za delavci in za raznim materialom, posebno za suhim lesom. Z dobro voljo in požrtvovalnostjo so bile uspešno premagane tudi zadnje ovire in dom je danes dograjen.
Zgradba ima hišni vodovod, moderna stranišča, električno napeljavo itd. V zgradbi je prostorna dvorana z galerijo in velikim, vsem zahtevam ustreza-jočim odrom z garderobami. Oprema odra je sicer Še pomanjkljiva, vendar je za prvo silo uporaben in prednjači vsem ostalim podeželskim odrom. Pri urejevanju odra je zlasti pomagal »Ljudski oder« iz Ljubljane. V vestibulu se nahaja blagajna za prodajo vstopnic, garderoba in opremljena točilnica ter kuhinja za prireditve. V prvem nadstropju je po vseh predpisih zgrajena kino-kabina. V prvem in drugem nadstropju ter podstrešju je poleg hišnikovega stanovanja tudi več sob, tako ?.a knjižnico in društvene sobe za razne organizacije in društva. V drugem nadstropju je prostorna sejna dvorana. V pri-tličnih-kletnih prostorih je tudi že pripravljen prostor za javno kopališče.
Kino odsek KUD »Emil Adamič« že predvaja filme in so predstave kar dobro obiskane.
Predvsem poseča predstave okoliško prebivalstvo. Aparatura je sicer izposojena, vendar se bo treba čimprej odločiti za nakup lastnege kino-projektorja.
Novi zadružni dom bo na praznik republike 29. novembra s primerno slavnostjo in prireditvijo izročen javnosti Za gospodarstvo v domu bo skrbela Uprava zadružnega doma, ki j) sestavljajo po en zastopnik občinskega ljudskega odbora in kmetijske zadruge ter trije zastopniki množičnih organizacij. Tako bo v Mokronogu sedaj prav lahko zaživelo kulturno in prosvetno delo in upamo, da bodo Mokronožani sedaj v osvobojeni domovini nadaljevali kulturne tradicije in uporabljali dom v okviru domačega KUD za široko prosvetno udejstvova-nje. Novi dom ni samo v okras in ponos Mokronogu, temveč vsej njeni bližnji in daljni okolici, Mokronog sam kot središče mirnske okolice pa je s to stavbo ogromno pridobil na ugledu. Dom se lahko kosa z marsikaterim kulturnim domom v Sloveniji in prebivalstvo in vsi, ki so k dovršitvi pripomogli, niso nanj zastonj ponosni.
TVD »Partizan« Mokronog pa je s sprostitvijo svojega telovadnega doma, ki bo služil odslej izključno telovadbi, lahko uspešno delovalo, ker ga pri delu ne bodo več motile ostale organizacije s svojimi prireditvami v dvorani.        S. P.
KULTURNI RAZGLEDNI K
O poklicnem gledm-Ušću wa Dolenjskem
Poskusi z umetnimi gnojili v Beli krajini
Belokrajnski kmetje so se letos lahko prepričali o vplivu umetnih gnojil na višji pridelek. V okraju je bilo izvedenih 10 poskusov v sadovnjakih, 10 na travnikih in 2 ha krompirju. Ta poskusna gnojenja so bila razkropljena po vsem okraju zalo si jih je večina kmetov lahko ogledala in se prepričala o koristi umetnih gnojil, zlasti v mešanicah — kombinacijah.
Za poskuse so se uporabila vsa, za rastline najvažnejša hranila: dušik, fosfor in kalij in to vsako zase pa tudi kombinirano v določenem razmerju med posameznimi gnojili. Najbolj so se obnesla mešana gnojila.
V sadovnjakih je bilo razen gnojenja z umetnimi gnojili v brazdo ali v kolobar pod
Pogled na zadružni dom v Mokronogu. Slikano julija letos ob občinskem prazniku Mokronoga
drevesno krošnjo opravljeno tudi zimsko in poletno škropljenje, prav tako so bili sadovnjaki redno čišoeni in redčeni. Ti > vzorni sadni nasadi« naj bi pokazali knietom-sadjarjem, kako se pravilno neguje in gnoji sadno drevje, da poplača sadjarjev trud z obilnim pridelkom.
Uspeh dela in truda ni izostal. Letošnji poskusni sadni nasadi so dali prav lepe rezultate. Kjer je bil lani nastavek cvetnih popkov močan, je bil že letos pridelek sadja prav obilen. JNa primer sadovnjak Stanka Pluta iz Cerovca pri Semiču. Plut je moral žc v začetku julija podpreti vsa drevesa, rast je bila v vseh poskusnih sadovnjakih prav bujna, mladice so zrasle visoko, listi so bili temni in zdravi. Tudi kapar je drevju škodoval veliko manj enako ostali škodljivci. Poletnemu škropivu so bila dodana še druga sredstva za uničenje mrčesa. Sadovnjaki, ki letos niso obrodili, so pa junija oblikovali cvetne popke za prihodnje leto. Tako se obeta lastnikom poskusnih sadovnjakov bogata letina. Z dosedanjimi uspehi so prav vsi sadjarji zelo zadovoljni.
Dobro so uspeli tudi poskusi na travnikih, ki jih je bilo prav talko deset. Štirje so bili fosforni — pognojeni z mešanico raznih fosfornih gnojil (superfosfat, kostna moka, fosforit, thomasova žlindra), za ostalih šest poskusov pa je bila uporabljena mešanica dušika, fosforja in kalija.
Zanimivo je bilo pri teh po-
dozd-lsogastvo Kočevske
Prostrane površine zelenih gozdov so za Kočevsko isto, kakor so v drugih predelih republike rudniki, mogočne tovarne itd. Gozdovi so ena od najmočnejših postavk go-^podarstva na Kočevskem. Gozd, to zeleno zlato, tudi na Kočevskem vedno bolj cenijo, ga negujejo in z njim pametno gospodarijo. Pa si oglejmo nekaj številk. Skupna površina gozdov na Kočevskem, vštevši tudi pašnike in koše-nice, katerih je 15.000 ha, znaša 67.000 ha. V lasti privatnega sektorja je 23.000 ha gozdnih površin, s katerim gospodari 5484 posestnikov na 28.091 gozdnih parcelah. To nam pove o veliki razdrobljenosti gozdov.
V državnem sektorju je skupno 29.000 ha. Tu so strnjene gozdne parcele ter se raztezajo po pobočjih Roga, Travne gore, Male gore in drugje. Zanimive so številke o zalogah le*a. Po zadnjih cenitvah znašajo zaloge v privatnem sektorju 3,115.000 ku-bikov, v državnem pa 3,320.000 kubikov. V državnih k«kor privatnih gozdovih sta najmočneje zastopani jelka in smreka s približno 3,500.000 kubičnimi metri, sledi bukev z 2,570.000 m8, nato pa hrast z ostalimi listavci in bor.
P« poglejmo še kako je z letnim prirastkom v gozdovih Po ugotovitvah gozdnih strokovnjakov isnalfl le-ta: v privatnem sektorju 81.952 m', v dritevnem pa 62.000 m«.
Dvajsetletni perspektivni
plan v gozdarstvu računa, da se bo prirastek znatno dvignil, to pa zaradi čimveč je nege in skrbi za gozdove. Tudi pogozdovanje napreduje v okviru tega načrta.
Velikega pomena so gozdne drevesnice. Najpomembnejša je centralna drevesnica, ki je pod upravo Kmetijskega gozdnega posestva v Kočevju. Drevesnica meri 2 ha površine in v glavnem zadošča potrebam. Poleg te je še 10 manjših drevesnic, s katerimi upravljajo terenski logarji. Valiko skrb posvečajo čiščenju gozdov. Po podatkih, ki so nam na razpolago za lansko leto, je bilo počiščenega 320 ha gozda.
Ker v gozdovih izvajajo v glavnem prebiralno sečnjo, so podsadili na 65 ha 210.000 različnih sadik. Posejanih pa je biio 120 kg različnih semen gozdnega drevja. Prihodnje leto bodo predvidoma zredčili in očistili 120 ha gozda. V zadnjem obdobju je bilo popravljenih skupno 146 km gozdnih poti.
Na delu je posebna komisija za razmejitev gozdov in pašnikov, v kateri so gozdarski in kmetijski strokovnjaki. Komisijo čaka najtežje delo na območju občin Draga ln Loški potok. Tu je posebno problematična razmejitev '50 hektarjev površin, ki n„ *[,.'-.-dajo pravzaprav niti pcK go/d niti niso pašniki ali košenice.
Kakšne naloge čakajo naše gozdarje, posebno gozdarske odseke pri KZ? Da bo čiščenje v gozdovih, zlasti v pri-
so posamezna na gnojenih
vatnem sektorju, kjer je največja potreba, uspelo v okviru 20-letnega načrta, bo treba s pomočjo gozdarskih odsekov pri KZ organizirati strokovna predavanja in praktični pouk. Ta pouk naj bi vodili logarji in gozdarski strokovnjaki. Na parcelah, kjer imajo kmetje stelnike, bo treba uvesti ko-lobarjenje. Tudi to nalogo bodo morali opraviti gozdarski odseki pri KZ s pomočjo terenskih logarjev. Kmete bo treba navajati na to, da bodo za kurjavo uporabljali slabše vrste lesa in ne tehničnega, kar se je doslej še marsikje dogajalo. Predvsem pa bo skrb gozdarskih odsekov za vzgojo kmečke mladine, da bo znala ravnati z lesom in ceniti lesno bogastvo.
Z ozirom na to, da imamo veliko zaledje gozdov, bo fond za obnovo gozdov in pogozdovanje kril vse potrebne investicije pri čiščenju, pogozdovanju, popravljanju potov itd, Izvzete so drevesnice, katere v glavnem vzdržuje Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje.
Za gozdni proizvod štejemo tudi eterična olja, s katerimi dosegata lepe uspehe to-varnici v Sodražici in Loškem potoku. Veliko bogastvo gozdov so tudi zdravilna zelišča, ki so jih kočevski gozdovi polni. Ob smotrnem gospodarstvu nudijo kočevski gozdovi zadostne količine lesa za lesno predelovalno industrijo, ki počasi, a vztrajno napreduje.
O. K.
skusih to, da gnojila dala
parcelah enako količino sena, kot na negnojenih. Torej je treba uporabljati gnojila v pravilni mešanici za posamezne kulture in upoštevati nji hove zahteve, če hočemo dvigniti pridelek.!
Na splošno pa so bili pridelki precej višji kot običaj no- V Dragatušu je bil pride lek sena  na  dveh parcelah, pognojenih z mešanico (dušik, fosfor, kalij) 100% višji — 104 kilogramov sena v primeri negnojenimi, ki sta dali le 54 kilogramov.  Tudi   lastnik j potrdil, da sta ga ti dve pognojeni parcelici  pri košnji močno »potili, čeprav je odli čen kosec.
Na poskusnih travnikih se je zelo spremenil tudi sestav trav. Prav močno so pognale detelje, zlasti tam, kjer je bilo pognojeno s superfosfa-iom. Pa tudi ostale žlahtne trave so močno pognale ter ud u šile razne divje korenine, vdovice itd.
Na teh praiktičnih primerih so okoliški kmetje spoznali, da je vredno gnojiti z umetnimi gnojili tudi travnike in jim tako ohraniti življensko silo, Zemlja, nasičena z vsemi hra nilnimi snovmi bo bogato obrestovala vanjo vloženo glavnico — hrano v obliki gnojil.
Oglejmo si še demonstra cijske poskuse na krompirju Tudi tukaj so uspehi gnoje nja z umetnimi gnojili zavid ljivi. Marsikdo se je bil ustavil ob njivi, ki leži ob cesti Semič—Metlika in radovedno opaizoval tablice, na katerih ie bilo označeno, kakšna gnojila so bila uporabljena, za temi tablicami pa visok, zdrav, bujno rastoč krompir sorte Bbhmov srednje rani. Mladi gospodar je z veseljem ustregel radovednežem in jim pojasnil kako in kaj, zlasti sedaj v jeseni, ko je na 30 kvadratnih metrov površine pridelal na negnojenem prostoru 62 kg krompirja, na gnojenem v enem obroku 155 kilogramov in gnojenem prostoru v dveh obrokih 152 kg zdravega krompirja. Pa tudi drugi poskus je bil zelo zadovoljiv: na 7 x 7 m veliki parceli je zraslo na negnojeni zemlji 95 kg, na gnojeni v enem obroku pa 190 kg zdravega krompirja.
Uporabljena so bila mešana gnojila, (dušik, fosfor, kalij) v kombinaciji, ki se je stopnjevala. Dušika je bilo n. pr. porabljenega na eni parceli 1 kilogram, na drugi 2 kg in na tretji 5 kg. dočini so bile količine superfosfata in kalijeve soli nespremenjene (5 kg).
Vse demonstracijske poskuse je po okrajni zadružni zvezi organizirala Agronomska fakulteta, finančno pa sta jih podprlu OLO in OZZ. Lastniki poskusnih zemljišč in ostali kmetje tudi želijo, da bi se podobni demonstracijski poskusi izvajali tudi v prihodnje- Kmetje si želijo pridobiti izkušenj t lastnim opazovanjem poskusa v rastni dobi in potrdilo, da je pravilna uporaba umetnih gnojil v raznih kombinacijah poleg hlevskega gnoja zares koristna in uspešna.
S. T.
(Nadaljevanje) Poslej, ko gre za ansambel in denarno plat gledališča, pa si bova s tovarišem L. B. precej navzkriž, dasi to ne bo motilo najine skupne sodbe, da je tako gledališče potrebno. — Število umetniškega osebja je L. B. postavil previsoko, tehničnega pa prenizko. Jaz bi računal na deset igralcev (morali bi še vedno računati na amaterje) z _ režiserjem vred, medtem ko bi bil upravnik in dramaturg ena in ista oseba — torej 11 članov umetniškega osebja in šest tehničnih uslužbencev: 2 pre-stavljača kulis (najbolje mizarja), električar, masker, vlasuljar, rekviziter in sufler. Torej ansambel, ki bi štel 17 ljudi.
Vprašanje potovalnega gledališča je še prevoz ljudi in kulis, oz. rekvizitov. Od poklicnih igralcev se zahteva marsikaj več kakor od amaterskih. Ker bi igralci veliko potovali, bi morali imeti udobno vožnjo. Pa ne gre samo za udobnost, ampak za hiter in točen prevoz na gostovanje in nazaj, kjer igralci domujejo. Gledališče! bi torej moralo imeti svoj avto bus, za kulise in rekvizite pa kamion. Pa recimo, da bi si gledališče ti dve vozili lahko izposojalo, toda računati mora mo (po sedanji ceni) 150 do 180 dinarjev od kilometra!
Oglejmo si okvirni račun. Dohodki: od 128 predstav s povprečno 12.000 din čistega dobička od ene predstave — 1,536.000. Izdatki: plača 17 uslužbencem letno s socialnim zavarovanjem 4,732.800 dinarjev. Dnevnice za gostovanje, za 104 dni v letu 1,326.000 din. Nagrade raznim amaterskim igralcem in statistom 25.000 din. Skupno torej za osebne izdatke 6,308.800 dinarjev. Izdatki prevoza:" za avtobus in kamion ekrog 537 tisoč din (Če bi se gostovalo po vseh naštetih krajih). Izdatki za sceno okrog 400.000 din. Za kostume, šminke, lasulje itd. 250.000 din (izdatki so računani, če bi v eni sezoni igrali samo eno predstavo z zgodovinskin*! kostumi). Tantieme (15°/» od 1,536.000 din) 230.000 din. Reklama, Gledališki list, vstopnice 260.000 din. Administrativni
stava, pa Čeprav bi obiskovalci plačali vstopnino, bi okraj veljala 56.250 din.
Pri tej številki pa se moramo vprašati naslednje: ali je pravilneje, da imamo eno predstavo, ali je bolje, da iz dotacije, ki bi jo dal okraj za eno samo predstavo, kupi vsakemu učencu na šoli knjige, zvezke, svinčnike, peresa, risalnike in radirke. Ali je bolje dati za predstavo, katero bi videlo 300 do 400 ljudi, 56.250 din, ali da ^e kupi knjižnici 115 knjig, katere bi bralo najmanj 1150 ljudi. Ali je bolje imeti predstavo ali imeti izobraževalni tečaj, kmetijsko nadaljevalni tečaj ali gospodinjski tečaj, ki stane približno prav toliko, iz katerega bi v enem letu izšlo 50 do 60- ljudi, ki* bodo umno gospodarili na naših bornih kmetijah in s tem ustvarjali večje hektarske donose in s tem višali narodni dohodek, ki bo kasneje lahko laže razpoložljiv za dvig prosvete in kulture. Na kmetijski šoli na Grmu ali na Gospodinski šoli na  Mali  Loki  stane za enega
učenca   letni   prispevek 30.000
dinarjev, torej bi za ta denar lahko šolali dva učenca, ki bosta postala dobra kmečka gospodarja. Vse to prepuščam v premišljanje našim gospodarstvenikom, ki so že sedaj dajali razpoložljiva sredstva za dvig prosvete in kulture, pa čeprav nam prosvetnim delavcem pravijo, da smo velikanska pasiva v narodnem gospodarstvu in da se investicije, ki jih vlagajo v to panogo našega življenja, ren-tirajo šele čez desetletja
Za konec bi dodal samo še tole. Naj živi visoka kultura, naj živi gledališče! Toda še preje postavimo močne in ne-porušljive, najosnovnejše temelje prosvete, kajti lahko se nam zgodi, da bomo težko priplezali na najvišje vrhove, če ne bo podlaga dovolj široka in krepka.
Vedno bom najzvestejši sluga dramski umetnosti, vedno sem jo pripravljen zagovarjati, pripravljen pa sem tudi vedno In povsod zagovarjati ta svoj - članek. Jože Zamljen
Ljudsko tehniko tudi v kmetijstvo
Delovanje Ljudske tehniKe , je bilo dovečkaj omejeno le na industrijo in vse premalo množično. Tako je bilo uvodoma poudarjeno na izredni okrajni konferenci Ljudske tehnike v Novem mestu.
Tehnika postaja iz dneva v dan važnejši del našega življenja. To ni več stvar posameznika, to je stvar celotne družbe, zlasti pri nas, kjer naglo razvijamo industrijo in vlagamo ogromne napore zato, da bi v tem (pogledu dohiteli najnaprednejše države na svetu. Pri tem moramo premagovat: veliko večje ovire, kot so jih na poti v osvajanju tehnike unele druge industrijsko razvite države, ki so razvijale svojo industrijo skozi več desetletij. Hitrejšemu razvoju tehnične presvete pri nas pa •o velika ovira splošna zaostalost, posebno na Dolenjskem.
Po zaslugi prizadevnih članov Ljudske tehnike je začela ta prodirati   v novomeškem
stroški 100.000 din. Drugi stro-1 okraju tudi na vas. Najlepši
ški (knjige,   prepisovanje vlog, fotografija   itd.)   300.000 din. Kurjava, razvetljava, pošta, telefon, zavarovalnina itd. 350.000 dinarjev.  Skupno  torej operativni   in   funkcionalni izdatki 2,428.000 din. Rekapitulacija: osebni izdatki    6,308.800 din operativni in funkcionalni izdatki 2,428.000 din
vseh predstav 1,536.000 din deficita 7,200.000 din
Ta zensek Je treba razdeliti med vse štiri okraje, toda ne na principu uravnilovke, temveč po številu predstav. Po tem načrtu bi imel Črnomelj 20 predstav in nanj bi odpado 1,125.000, okraj Kočevje 24 predstav in bi moral dotirati 1,350.000, okraj Krško 28 predstav in 1,575.000, dočim bi imel okraj Novo mesto 54 predstav in nanj bi odpadlo 3.150.000 dinarjev. Z drugimi besedami povedano: vsaka pred-
Ne pozabi na pravilo-POK za čevlje je zdravilo!
btjpeh so dosedaj dosegli v Sentrupertu, kjer se je v krožek LT vključilo že c&oli 30 mladincev in mladink. Uspeh tega krožka je pokazal, kako obsežno polje dela ima ljudska tehnika v kmetijsvu. Na te) konferenci so osvojili pet glavnih dejavnosti Ljudske tehnike v bodoče: tehnika v kmetijstvu, elektrifikacija, komunalna in gradbena dejavnost, spoznavanje tehnike na sploh in panoge ljudske tehnike.
Pospeševanje kmetijske proizvodnje si ne moremo misliti brez tehnike, to je brez uporabe umetnih gnojil in drugih agrotehničnih pripomočkov. Vse to pa je potrebno spet prilagoditi terenskim razmeram in zahtevam zemlje, prav tako kot izbrati najboljše seme.   Pri  živinoreji je važno,
kako je urejen hlev, kakšna je čistoča, kako se pripravlja konservirana krma . ki pod. Elektrika si naglo utira pot celo v naj oddaljenejše vasL Vsak dan poganja tudi več kmetskih* strojev. Elektrika je velika pridobitev novega časa in lahko olajša delo tudi kmetu. Toda ele'ktrika je tudi nevarna in je zato pravilno ravnanje z njo velikega pomena. Kadar gradimo domačijo ni vseeno, kako je postavljena. Pri nas so razne komunalne gradnje v velikem razmahu. Pomoč ljudske tehnike je tu potrebna, kot je potrebna pri urejanju vaških potov, drevoredov in nasadov ter vse vrste igrišč. Tehnika prinaša vsak dan kaj novega, zato jo je treba nenehno zasledovati, se ji bližati in jo osvajati
Šolski vrtovi, ki so na žalost pri nas velikokrat zaplate zapuščene zemlje, bi morali postati važno torišče dela ljudske tehnike, na katerem bi ta vcepljala učencem vseh šol znanje in s tem tudi ljubezen do dela v kmetijstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. Prav tako bi morala LT prenesi svojo dejavnost v vse šole s poukom ročnih del za učiteljstvo.
Želja po tehnični izobrtzbi je zlasti pri mladini velika. Potrebno je samo poskrbeti, da ta želja ne ostane le želja. Dejavnost ljudske tehnike je 'treba prilagoditi hotenju in zanimanju ljudi ter potrebam njihovega napredka. Vsako društvo ljudske tehnike mora poetalti v svojem kraju središče tehničnega napredka, pobudnik uvajanja tehničnih novosti in mesto, kjer bo vsak našel odgovor in nasvet o smotrnem izkoriščanju modernih tehničnih sredstev. V tem smislu je izzvenela celotna okrajna konferenca Ljudske tehnike v Novem mestu.
V črnof!ie!jskc§H okraju bodo prostovoljni krvodajalci oddali kri
Konec novembra bodo prišle v Belo krajino posebne ekipe Transfuzijske postaje v Ljubljani, ki bodo v posameznih centrih odvzemale kri prostovoljnih krvodaj alcev.
Okrajni odfoor Rdečega križa | v Črnomlju je z razumevanjem ustregel želji Transfuzijske postaje in začel široko akcijo za krvodajalstvo v vsem okraju. Pri okrajnem odboru RK je bil postavljen poseben štab za to akcijo. Tudi vsi občinski odbori RK so bili sezmamjeni z nalogami te akcije ter hkrati določeni, da pridobijo čimveč ljudi za odvzem krvi.
Zdravstveni delavci tolmačijo s pomočjo posebnih zdravstvenih predavanj namen krvodajalstva ter morebitne pomisleke posameznikom sproti odpravljajo. Taka predavanja bodo tudi po delovnih kolektivih.
Na bregu Uobiičuuke v Črnomlju raste novi objekt Zelezolivar-ne, ki ga gradi Fionir iz Novega mesta
Ker so ljudje z vrednostjo krvi večinoma že seznanjeni in ker je že marsikdo dobil transfuzijo v bolnišnici, je predvsem na vaseh odziv prebivalstva prav dober. Tako se je že prvi dan te akcije priglasilo na Vinici 80 krvodajalcev, katere so že popisali in jim pojasnili, kako opravijo odvzem krvi. Vsi, ki bodo dali kri, bodo dobili izdatno malico.
V Semiču, kjer je ustanovljen štab za približno šestdeset vasi, so tečajnice RK sklenile, da bodo one izvedle kampanjo za krvodajalstvo ter zbirale prijav-ljence. Sindikalne organizacije bodo zbrale podpise po kolektivih, uradih in trgovinah. Tudi v Adlešičih so imeli pretekli petek že približno sto prijav-ljencev.
V Črnomlju je občinski odbor RK tudi že pričel delati. Tu pa, kjer bi morali biti uspehi zaradi večje razgledanosti ljudi večji, so nekateri aktivisti RK naleteli na zapreke. Zgodilo se je, da so ljudi, ki so propagirali krvodajalstvo, posamezniki javno osramotili. Pa tudi v kolektivih bi morali delavski sveti, skupaj s sindikalnimi organizacijami izvesti večjo'propagando, ker vsekakor ni pravilno, da se je v rudniku Kanižarica od 200 delavcev prijavilo samo 15 krvodajalcev in v Belsadu od 130 delavcev snmo deset.     F. M.
študentje pozor!
Klub dolenjskih vlsokošoicev ima
23 nov. IS54 ob 9. uri dopoldne občni zbor v sejni dvorani OLO Novo mesto   Udeležba obvezna!
Odbor ,
■tran I
»DOLENJSKI LIST«
lie*. 0
Seiitierheiski učitelji so zborovali
Pododbor učiteljskega društva, ki ima svoj sedež v Šentjerneju, Je nedavno dal rsvoj letni obračun. Zbora se je udeležilo nad 50 učiteljev. Tehten ln obširen politični pregled je imela pred. učit. Anica Cvetic. Upravitelji šol pa so govorili o pripravah za ustanovitev šolskih odborov, kjer jih še nimajo. Po poročilu agilne predsednice Tončke Skerie je poročala delovna tajnica Marija Novak Iz njenega zanimivega referata posnemamo:
Poo-dbor je imel štiri sektorske sestanke s strokovnimi in drugimi aktualnimi referati. Skupinsikih sestankov, ki so člane seznanili s političnim polo-
žajem doma in po svetu, je bilo 80. Hkrati so na teh sestankih člani proučevali govore našiti voditeljev ter razno vzgojno in politično problematiko. Člani pododbora so Izpeljali več anket na pr. o stanju naših šol, o mladinskem tisku, kaj učence zanima, ocenili pa so tudi čitanke. Sentjernejska skupina je organizirala tudi anketo o otrocih padlih borcev NOB in jim v raznih krožkih pomagala pri učenju. Učiteljstvo je videlo mnogo problemov, ki jih samo nI moglo rešiti, zato je imelo veliko roditeljskih sestankov. Sentjernejska skupina je imela še 33 vaških roditeljskih sestankov. Učiteljstvo v Beli cerkvi
Ali taka vzgoja res nikogar ne briga?
V neaeijo 14. novembra sem Sel z manjšo družbo na iziet proti Rndohovi vasi. Ko SJHO se bližali vasi po cesti pri Vel. Gabru smo zagledali kaj nenavaden in žalosten prizor: nekti razjarjena ženska je s kol uv pret<f>aia manjše dekletce- Ko nas je zagledala, je odvrgla kol in find-^-evnla < roftnifl pretepanj eni. Udrihala je predvsem po glavi otroka in ni prenehala, tudi ko smo se čisto približali. Med bežnim pretepanjem je vpila in dajal;, otroku najgrše priimlke. Nismo mogli mimo, da se ne bi vmešali v to nečloveško pretepanje otroka. Zvedeli smo, da je bojevita ženska Angela Bregar in da otroka pretepa zato, kei da je na paši icgubil telico Opozorili smo Bregarjevo. drse z otrokom tako ne i-avna nakar smo dobili odgovor:»Ko.i pa vas to briga, jaz naredim z c^tr^ko^ kar r\n*wt'«
Iz Dobiič
Poleti, za proslavo 10- letnice SNOS, smo prebelili našo šolo, v katero so nato vzidali spominsko ploščo, kajti v naši šoli je bilo prvo partizansko učiteljišča v Sloveniji. Na žalost pa je šola pobeljena samo na zunaj — znotraj še zmerom strašijo umazani in razpokani zidovi, zato so učilnice temne ln kaj malo primerne za pouk. Naj bi občina vsekakor prispevala kredit še za notranjo ureditev. Žalostno je tudi, da v Dobličah ne morejo rešiti stanovanjske krize za učiteljstvo. Upravitelj stanuje v tako tesni sobici, da se komaj obrne, učiteljica pa mora spati kar v temačni kuhinji. To gotovo ni prav in je treba zadevo vendar čimprej urediti.
7. novembra so starši in množične organizacije izvolili 5ol-jrfti odbor, ki bo velika pomoč pri samoupravljanju šole. Šolski odbor ne bo skrbel samo za materialno plat šole. kot so mislili nekateri, temveč ima še razne druge, večje dolžnosti.
Ne vem, Če je taka izjava Bregarjeve na mestu, Naša ljudska oblast posveča preveliko sfcrb zaščiti otroka, da bi kaj takega dopustila in da je i« bi zanimalo, kaj tako razjarjeno ženšče počenja s tujim otrokom, ki ga ima v reji. Od rosedov smo namreč zvedeli, ia je punčko rejenka. doma nekje od Smihela pri Žužemberku. Ce morda nima nikogar domačih, ki bi o njeni vzgoji vedili račun, je tu družba, ld i i vzgoja efcrofe ni postranskega pomena, pač pa je na njej živo zainteresirana. Izjave, kot »Kobila, kar ubila te bom« in .-udobne, so nas vse presunile ;n ogorčile ter smatramo, da !ake pobesnele pisane matere ie morejo biti vzgojiteljice uiih orok. S svojim ravnan-iem je Bregarjeva zaslužila itrogo sodbo, ne samo družbe, ^ač pa tudi sodišča.   •   A. L.
Dolenjo vos pri Ribnici
Gradnja nove osnovne šole v Dolenji vasi lepo napreduje. Nova šola je v surovem stanju v glavnem že dograjena. Sola bo prostorna, svetla in zračna, na majhni vzpetini v bližini Dolenje vasi. Gradnjo nove šole je omogočila skrb ljudske oblasti, ki ]e dala v ta namen precejšnjo dotacijo. Pri gradnji pomagajo tudi prebivalci sami.
Nova šola je prebivalcem občine Dolenja vas zelo potrebna, saj se šoloobvezni otroci stiskajo v neprimernih prostorih že vsa povojna leta. Stara šola je bila uničena v zadnji vojni.
Naj omenimo Se to, da bodo
občani Dolenje vasi kmalu prišli tudi do nove železniške postaje v bližnjem Lipovcu. Po načrtih naj bi bila nova posta-.ia v surovem stanju še letos dograjena. Postajno poslopje v Lipovcu je bilo med vojno po-žgano, po osvoboditvi pa je bila zgrajena provizorična baraka, k; pa je bila v zelo slabem stanju.
in Orehovici je obiskalo nekatere starše tudi na domu. Starše io pritegnila zlasti kvalitetna predavanja o vzgoji ln higieni.
Tajnica je poročala tudi o delu v šoli. Po en oddelek je poučevalo 42 učiteljev, po 2 oddelka pa 12 in so pri tem opravili nad 1000 nadur. Clanl na šolah z dvemi oddelki so poučevali v treh dnevnih turnusih. Povprečno pride na učitelja v više organiziranih šolah 38 učencev, v niže organiziranih pa
uka so člani poučevali še na gimnazijah, v vajenski soli, v zimski gosp. šoli ln v tečajih RK za zdravstveno Izobraabo ženske mladine,
V okviru pionirske organizacije je 47 krožkov.
Podatki o Izven šolskem delu pričajo, da je bilo delo naših članov vsestransko ln močno razgibano, pa tudi uspešno. Po poročilu blagajničarfce Branke Mrakove so člani sestavili skupni  načrt dela  in sprejeli
45. Poleg svojega rednega po-pomembne sklepa.
Šentjernej
V Šentjerneju so imeli zelo lepo in koristno predavanje, ki je privabilo veliko poslušalcev. Obiskal nas je ing. Linzner iz Novega mesta ter nam tehtno in lepo po domače govoril o pomenu ljudske tehnike za napredek našega kmetijstva. Da je predavanje našlo plodna tla, priča sklep, ki so ga po preda-
vanju sprejeli gosrpodarji-kme-tovalcl, stari in mladi, da se v Šentjerneju ustanovi krožek mladih kmetovalcev, ki bo s pomočjo ljudske oblasti in s svojim prizadevanjem položil temelje sodobnega, naprednega gospodarjenja na šentjernejskem področju. i
Stara cerkev pri Kočevju
Rednega občnega zbora društva Svobode Stara cerkev se je udeležilo lepo štvilo članov in prijateljev društva. Med gosti je bil navzoč tudi tajnik republiške zveze Svobod Slovenije Roman Albreht.
Občni zbor je bil sklican predvsem zaradi nameravane gradnje novega  doma društva
Svobode v Stari cerkvi. Na zboru je bila prikazana nujnost gradnje novega doma. Kulturna dejavnost društva je omejena, ker nimajo prostora za razne nastope, igre Itd. Sedaj se poslužujejo prostorov na pol lesene na pol zidane zgradbe, ki nikakor ne ustreza.
V Mirni peči bo letos zimska kmetijska šola
V Mirni peči so letos ustanovili Zimsko kmetijsko gospodar, šolo, ki je začela 9. nove nihra letos s poukom. Šolo obiskuje 15 moških in 8 žensk, po opravljenih jesenskih delih pa se ho Število povečalo na 33 obiskovalcev. Pohvaliti je treba zanimanje moške mladine, saj se je prijavilo k rednemu obiskovanju 20 fantov- Šolo vodi Adalbert Božič. Poleg domaČih prosvetnih delavcev bodo kmetijsko snov predavali še: tov. Kocuvan, veterin. Pučko in ing. Hrček iz Novega mesta. Poleg splošnih predmetov obsega učni načrt vse vrste kmetijskega predavanja, za dekleta pa še posebej šivanje in ročno delo, ki ga bo poučevala šivilja Marija Dragan, Frančiška Rapuš pa bo poučevala kuharstvo in gospodinjstvo- Pouk bo štirikrat tedensko celodnevno. O zdravstvu bo predavala Milena Bučarjeva kakor tudi ostali zdravstveni delavci v okviru Ljudske univerze.
Uprava Zimske šole je že sedaj sestavila uačrt ekskurzij učencev. V zimskem času bodo obiskali grmsko šolo predvsem zaradi živinoreje, v februarju državno posestvo liob pri Grosupljem, kjer je dober strojni park, v marcu semenarno v Selu pri Radoho-vi vasi, obnovo vinogradov v
[ KINO
Kino KRKA Novo mesto
26. in 29. novembra: jugoslovanski film Poslednji most.
30. novembra <ir l. decembra: francoski  film  Sovražnik št. 1.
3. do S. decembra: ameriški barvni film  Viharni zaliv
Potujoči kino Novo nesto
Francoski film Odšel brei naslova.
V petek. 26 novembra, ob 16. un
V Gabrju, ob 19. uri v Brusnicah.
V soboto. 27 novembra, ob 18. uri na Dvoru.
V nedeljo, 23. novembra, ob 15. url v Ambrusu, ob 18. url v Zagrađen.
Kino Dolenjske Toplice
27. in 28. novembra: jugoslovan-sko-nemskl film H"a na ohall.
4. in 5. decembra: italijanski barvni film Bagdadska roža.
4. in .-. decembre: nemški film Vabljive zvezde.
Kino Crnomel|
25. do 28 novembra: Sled v taki. 30.  novembra  ln  l. decembra: Podvodna Četa.
Kino lortrnn Kočevje
2fi do 28. novembra: ameriški film  V  itnrl mr/nje.
1. !n 2 decembra: finski Plm Olimpiada.
Kino ln?ki ootok
87 m 28 novembra: angleški film Trto.
4. ln 5 decembra: slovenski film Vesm.
M A I I 0 S t A S t
V S!,U?.BO   SPKEJMEM TAKOJ
upokojenko 50 do 60 let Opravljala bi gospodinIska dela M eno osebo Kavčič [van, Begunje pri Lescan -- Fr.AN UPRAVA 7.A CESTE LHS - Tehnično r.pkciia Novo mesto sDrej-me pisarniško moč — dobrega stroifcotsc-a - sposobno u vsa administrativna dela. Pogoj: nižja strukovna izobrazba Placa po uredbi   Nastop službe takoj.
PISARNIŠKO MOC za administrativna ln podobna dela sprejme Elektro-Novo mesto, obrat Črnomelj. Potrebna Izobrazba: trgovski tehnikum ali popolna srednja Sola. Delovno mesto: Črnomelj.
SKLADIŠČNIKA sprejme Elektro-Novo mesto, obrat Črnomelj. — Potrebna izobrazba: trgovski pomočnik ali mala matura. Delovno mesto Črnomelj.
OREHOVE SADIKE tenkoluplna-stega oreha, razne velikosti, Ima naprodal po zmerni ceni Kmetijska zadruga Petrova vas, p. Črnomelj.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Od 29. novembra do B. decembra 1954 dr. SpUer Adolf.
Od 6. decembra do 13. decembra 1954 dr- Vodnik Miro.
Dežurna zdravniška služba se začne ob 7. url zjutraj In se zaključi zadnji dan dežurstva ob 7. url zjutraj.
Gibonje prebivolstvo v Novem mestu
Pretekli teden Je bilo rojenih 10 dečkov ln 12 deklic, — Poročil) so se: Zoreč Viljem, uslužbenec, in Rauh Albina, uslužbenka, oba tz Novega mesta. Pavec Anton, gradb. strojnik Iz Hateže, In Bobte Angela, bolničarka Iz Novega mesta Gazvoda Alojzij, paznik Iz Maribora, ln Kastelic Terezija. »slu?benka iz Novega mesta. Te-ropSlč MIlan, delavec iz Rakovega, ln Gorcnčlč Jožefa, strojna delavka iz Novega mesta. JevSek Roman, zidar, in Krizman Jožefa, delavka, oba Iz Novega mesta, — Umrl! so- Vranlčar Danijel, otrok, tz Novega mesta. Zoreč Janez, otrok, iz Novega mesta. Ze\]ko Jože, unokojenec, 80 let, iz O-gelnice pri Novem mestu.
v Črnomlju
Od 13. do 20 novembra sta bili mirni dve deklici ln en deček. -Poročili so se: .Tovanovlč Zlatko urarskl pomočnik Iz Beograda, In SemaniČ Marija, gosp pom. Črnomlja Turk Anton, rudar tz Tanče gore. In 8chweiger Ani. delavka lz Butoraja, Stezlnar JO-
fe«, vrtnar lz Metlike, tn Rajmer Viktorija, pletilja iz Črnomlja. Doltar Jože, trg. pom. lz Črnomlja, ln Pezdlrc Ana, trg. pomočnica lz Dolenje vasi. Barič Jože, vratar Iz Sred. Radencev, ln Gre-gorič Angela, delavka iz Rodln. Rajmer Ivan, strojnik Iz Desko-ve vasi, ln JakSa Ljudmila lz Vojne vasi. — Umrli stat RomSek Katarina, kmetica, 89 let, iz Trt-buč. Rom Katarina, užltkarlca. »a let, lz Bistrice.
v Kočevju
Od 14. do 20. novembra so blU rolenl 4 dečki in 1 deklica. — Poročili so se: Kavčič Andrej, delavec, ln Antolifl Ljudmila, delavka, oba iz Zeljn. Zupančič Engel-bert, delavec iz Brega, in 2lžek MartJa. delavka lz Mlake. Senako-vič Franc, kovač, In Snfar Marila, kmečka hči, oba lz Moz.ll a. JurJevČič Andrej, delavec, In VII-har Marila, delavka, oba lz Dolge vasi. Obrekar Zvonimir, železničar, ln Dolenc Milena, uslužbenka, oba Iz Kočevja. — Umrl ni nihče.
Iz novomeške porodnišnice
Pretekli teden so rodile: AS Fr,-n!ka Iz Gor. Straže — deklico. Fabjan Marija Iz Bušlnjea pri Dol. Toplicah — deklico. FerkoU Angela lz Dobravlce pri Šentjerneju — dečka. Grli Marija Iz BrSljlna — deklico. Šinkovec Matilda lz Smihela pri N. m. — dečka. Zore Pepea Iz Clkave pri Trebelnem — deklico. Ferbežar Albina iz Novega mesta — dečka. LovSin Marija iz Stare cerkve pri Kočevju — deklico. Crne Angela lz Pekla prt Trebnlem — deklico. Novak Antonija 1z Podtur-na pri Trebemem — dečka. Kova-čič Amallla lz Debenca pri Mirni
— dečka. Novak Stanka lz Cegel-nlee — deklico. Rlfeil Štefka iz Podllpe pri Straži — deklico. Sečni a k Ivanka lz No vena me^ta — dečka   Medved Jožica Iz Rr-Ulln.a
— dečka. Jako« Mlhncla lz Hra-stovfce nrl Mokronoru — dečka pavltn Matilda Iz Sote=ke — dečka Cujnllc M-ilda Iz Smihela -dpklieo Pa>nr penca Iz Prečni» — dečka. ToreČ Marili Iz Trče va<d — dečka. Or^rrorič Amnllla Iz Vrha prt Mubnem — dečka. — Čestitamo!
Trški gori in Birčni vasi Z denarno pomočjo okrajnega odbora LP pa bi radi učenci videli Še pleterski sadjarski vrt in živinorejski zavod v Novih dvorih pri Zaprešiču.
Da bodo predavanja uspešnejša in učinkovitejša, so predavatelji preskrbeli razna učila iz gnnske šole, v načrtu, pa so praktični ogledi ureditve hlevov v mirnopeški okolici- A. Z.
POJASNILO
V predzadnji Številki Dol. lista je prt naslovu članka: »Resna beseda Suhokranjčanoroi« med tiskanjem lista Izpadla beseda NEKATERIM in bi se naslov moral glasiti »Resna beseda nekaterim Su-hokrajijčanom«. Članek nI bil mišljen kot kritika vseh prebivalcev Suhe krajine, kot spet zlonamerno nekateri tolmačijo ln povzročajo razburjenje, pač pa je bila to samo kritika in objektivni prikaz nekaterih napak, ki se po krivdi slabega dela političnih organizacij Se vedno dogajajo v nekaterih vaseh Suhe krajine. Zlast! se take stvari dogajajo v vaseh hlnjske občine. Članek Je poziv vsem naprednim ljudem v Suhi krajini in političnim organizacijam za odločnejšo borbo proti tem nepravilnostim, nastal pa je na osnovi več razprav na oblastvenih in političnih forumih o teh problemih. Nerazumljivo nam Je, zakaj se zaradi navedb v članku razburjajo tisti, ki s takimi napakami nimajo nič skupnega in se zato njih ne tiče. Ce na primer sodišče obsodi kriminalca, nI potrebno da se zaradi tega razburjajo poSteni državljani.
Sodrožica
Na pobudo učiteljskega zbora nižje gimnazije v Sodražiici je biilo v preteklih člneh organiziranih več sestankov po večjih vaseh sodraške doline. Na teh sestankih je učiteljstvo tolmačilo ljudem pomen družbenega upravljanja v šolah po šolskih odborih, nadalje probleme v zvezi z vzgojo otrok, sodelovanje otrok v pionirskih Ln fiz-kulturnih društvih, odgovornost staršev kakor tudi šole pri vzgoji itd.
V Sodražici Je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev društva Prijateljev mladine, katerega naloga naj bi bila, da bolj trdno poveže starše, šolo in mladino. Na sestankih je bilo poudarjeno, da je treba posvetiti večjo skrb izvenšol&ki mladini. Za dekleta je bilo v tem precej več storjenega kakor za fante,
OBNOVLJENI ŽIVINSKI SEJMI V GRADACU
V Gradacu v Beli krajini je bil v soboto 30. oktobra prvi redni sejem za živino. Dogon je bil prav dober- Živinorejci so prignali na sejem 3U? glav goveje živine, okoli 85 komadov prašičev, 25 komadov ovc in 16 konj. Kupčija na sejmu je bila dokaj živahna, vendar je bilo kupcev premalo, ker je bila ponudba večja kot povpraševanje.
Drugi redni sejem Iki v soboto 27. nov., tako kot bo poslej redno vsako zadnjo soboto v mesecu.
4 f«VV
spr^d soaisc
Zakon o gozdovih je treba spoštovati
Okrajni logar je prijavil pocestnico Frančiško Janežič iz Grmovlja pri Skocjanu, da je posekala večjo količino lesa brez dovoljenja. Skupno 52 hrastov in 17 borov ter smrek. S posekom hrastov je napravila golosek, kar je še posebej zabranjeno.
Zaradi nespoštovanja zakonitih določil o sečnji gozdnega drevja je bila Janežlčeva na okrajnem sodišču, v Novem mestu obsojena na 15.000 din kazni in plačilo stroškov. Proti tej sodbi se je pritožila na okrožno sodišče in ker je v pritožbi navedla, da tega drevja ni posekala brez dovoljenja in odkazila logarja ter tudi navajala, da ji je logar sam odkazal vso drevje,
je bila prvotna sodba razveljavljena. Za ponovno razpravo je bil potreben ogled rta licu mesta, ki ga je sodišče tudi opravilo. Pri tem se je izkazalo, da so bile navedbe v ovadbi logarja in ljudske milice povsem točne in da je bilo brez nakazila in dovoljenja posekanih še več hrastov. Navedbe v pritožbi so torej bile neresnične. Zato je bila Janežičeva ponovno obsojena na 15.000 din kazni, toda stroški bodo sedaj znatno večji kot pri prvi sodbi in ne bodo dosti manjšT kot sama kazen. Janežičeva, pa tudi drugi podobni, bi si morali zapomnili, da se z lažnivim podatki ne pride daleč, lahko pa to precej stane.
Z vilami in zmerjanjem nad izterjevalce
To sta si dovolila Alojz in Jožefa Novak iz Osrečja št 2 pri Šmarjeti. Ko sta prišla davčna izterjevalca odnosno izvrševalca, po zarubljenega junca, sta ju zmerjala z naj-
Vzgojna svetovalnica
v
B. M. iz L. Vprašujete, kaj naj napravite, ker oče strahuje 6-leinega otroka, je prestrog, vi sami si ne morete pomagati.
Prevelika strogost starSev povzroča pri otrocih posebno vrsto strahu. Duševni hiateni-ki pravijo, da je ta strah najhujši, namreč strah pred samim seboj. Vaš otrok, ki ga oče staliro strahuje, se bo nazadnje bal vseh tistih stvari, ki o njih samo misli, da bi jih uteprtil narediti. Otrok se torej boji Že tega, kar misli. Kot razberem iz pisma, ste otroku Se vsa leta dopuSčali vse, zdaj pa naj bi se »pripravljal« na resno delo, ker bo drugo leto 7)stopil v Solo. Pustite otroka, da uživa svoja otroška leta! Ne grenite mu najlepših let, za resno delo je šolska doba! Popolnoma napačno je, Če je vaš mol tako strog, ko pa ste mu prej dorolrli vse. Otrok bo morda res postal navidezno dober ln bo ubogal, morda bo celo preveč vesten. Mislili boste, da ste ga ugojili. JWofft<? se. Tak otrok postane zanemarjen. Vaš moz je kriv, ker bo z ustrahovanjem dosegel prav obratno. Iz strahu pred posledicami, je otrok poslušen, vesten, ubogljiv. Uspeh take »vzgoje* bo, da bo otrok izgubil vsako voljo do samood-ločanja, kar je zelo vaSno v poznejšem življenju. Drulin -ska vzgoja ne more in ne sme. temeljiti na strahovanju, ker vam otrok tudi ne bo zaupal. Ce pa vam otrok ne zaupa, je konec vsakega vzgojnega vplivanja. Takrat začne dvolično HvpH. Otrok ni dejansko tak. knkršnega se kaze, ampak se kale takega, kakršnega si mi želimo. Zavedati se morate, dt
o ■ cd m cd a cd ■ cd * o m cd
Odlična kvaliteta U
Zmerna cena *
th;i>dno pranje L
To so odlike &
• P F H I O N« p
prask* /i pranje r
finih tkanin f|
oaoiioioioioioi
mestu
z zaupanjem do staršev vzbudimo otroku zaupanje vase in le na ta način bo postal samo-stifjen. Otrok, ki ga ustrahujemo, postane tudi divji, krut, Čeprav pred vami tega ne kaže. V pedagogiki pravimo temu nasilna avtoriteta stersev, ki je zgrešena. Pogovorite se o tem z možem in skušajte ga prepričati, da bo vajina enotnost pri vzgoji le dobro za otroka. Oglasite se še kaj!
OPOMBA: Starši! O vseh vzgojnih vprašanjih vaših otrok vam daje nasvete Vzgojna svetovalnica v Novem mestu. Dopise in vprašanja pošiljajte na naslov: Vzgojna svetovalnica pri Društvu prijateljev mladine, Novo mesto, Učiteljišče (prof. Tone Trdan).
SLIKARSKA    RAZTAVA V
Za kolo, ugriz in pretep 6 mesecev
Stanko Kostrevc iz Bučne vasi pri Novem mestu je zaposlen v »Keramiki«. Čeprav še mlad (star je 24 let), ni na najboljšem glasu. Ob neki priliki je napadel P. B., jo prijel za glavo, vrgel po tleh in obrcal po vsem životu ter ji prizadejal lažje poškodba. Za to je bil obsojen na 7 dni zapora, pogojno za eno leto. Sindikalna podružnica »Keramike« je imela neko zabavo. Ob tej priliki se je menda brez vsakega povoda stepel s sodelavcem in ga med ruvanjem hudo ugriznil v prst, da ta ni mogel več tednov delati. Končno je še sunil kolo izpred gostilne Kump v Bršljinu in ga doma ikril.
Ker mu pogojna doba za kazen 7 dni zapora še ni potekla, mu je bila ta kazen všteta za ugriz in tatvino kolesa, tako da se sedaj skupna kazen glasi na 6 mesecev zapora in plačilo stroškov. Če se ne> bo spametoval, bo pri ponovnem dejanju povlekel še dosti večjo kazen.
Doblndol
Tukajšnji mladinski akrtiv je sicer majhen, saj šteje le 18 mladincev, toda je delaven ln složen. V nedeljo, 14. nov. bo se polnoštevilno zbrali v lepo urejenem gasilskem domu. Izvolili so nov odbor, zbrali statistične podake članov ter takoj vedno računati na amaterje) z zimskem času bodo redno obiskovali tritedensko predavanje iz politike, tehnike ln kmetijstva ter si vsako nedeljo dopoldne lzposojevali knjige iz ljudske knjižnee na Gor, Sušlcah. Mladinci se zanimajo tudi za šport: nogomet, kolesarjenje In streljanje.
Tudi v preteklem letu je ta mladinski aktiv delal po svojih močeh. Ob priliki gasilske veselice so uprizorili dve eno-dejankl: »Medved« ln »Snubač« pod vodsitvom Jožice Darovec. Mladinci se udejstvujejo tudi pri gasilcih. Vsi so člani vaškega gasilskega društva in so pomagali pri gašenju treh požarov: na Priblšju, Uršnih selih ln Podlubancu.
NOVEM MESTU
Izidor Mole: DOLENJSKI MOTIV (olje)
Akademski sltlcar Izidor Mole bo od 28. noi;embra do S- de-cembra priredil razstavo svojih slik (predvsem motivov te Novega tnesita in ofcoHce). Razstava bo ?> Mestni kavami
na Glavnem trgu. Otvoritev v nedeljo 28. nov. ob 10. uri. NovomešČane im druge opozarjamo na obisk te pomerabne slikarske razstave.
Telovadna akademija v Novem mestu
V aohoto zvečer In nedeljo dopoldne bo v DLP v počastitev Dneva republike telovadna akademija partizana Novo mesto n sodelovanjem vrhunskih vrst mednarodnih tekmovalcev In tekmovalk la Ljubljane. Obsegala bo vaje na orodju, ki jih bosta Izvajali moška ln ženska reprezentančna vrsta, In akad emsko sestave, n katerim) se bodo predstavili domači telovadci In Člani Partizana Narodni dom lz Ljubljane. Med orodjaSI bosta nastopila tudi državna prvaka Furlan in Kroplvšek. Nedeljska akademija Je namenjena predvsem članom partizanskih društev Iz okolice ter Šolski mladini, vsi ostali pa naj se akademije po možnosti Je v soboto ttdelcJ.n.
OBVESTILO
OledalKCe SKTTT) »l.olze KoSak«, Kostnnjcvlm na Krki, RORtujo v soboto, dne 27. novnnbra. ob Z«, uri v Prosvetnem domu v Crnom Iju i BenelH-OradnlkovIm tratriCnl-n poemom mlade ljubezni LJUBKK9M   TURU KRALJP.V
Preflprodaja vstopnic ln gledatifklh listov je v Knjigarni in dve url pred prlCctkom predstavo pri blagajni v prosvetnem domu,
gršimi psovkami, z njima vred pa tudi državo. Grozila sta z vilami in dejansko preprečila izvršitev rubežni. Jožefa Novak pa je podobno dejanje zagrešila že enkrat, ko je prav tako hotela preprečiti z grožnjo rubež in dejansko napadla izvrševalca z vilami.
Alojz Novak je bil obsojen na 15 dni, žena Jožefa pa na en mesec zapora. Oba morata skupno tudi plačati stroške postopka in vsak 400 din pov-prečnine. Za tako hudo kaznivo dejanje sta jo še poceni odnesla.
»Vzgteden« gasilski tajnik
Prostovoljno gasilsko društvo v Dolenjskih Toplicah je letos v poletju nameravalo prirediti veselico. Kot običajno, so menda tudi letos pooblastili za nakup vina tajnika društva Albina Bar biča iz Dol. Toplic. Ta jo je mahnil po vino kar na Primorsko in ga kupil najmanj 509 litrov, po 65 din za liter. Od te količine so gasilci vzeli le 230 litrov, ostalo pa ie Barbič prodal raznim potrošnikom, seveda ne brez zaslužka. Prav pri prodaji vina se je pokazala njegova gasilska zavest. Gasilskemu društvu je namreč zaračunal vino po 95 din, dvema prijateljima, katerima je prodal najmanj 100 litrov vina, pa samo po 90 din. Nekaj vina ie razprodal na drobno po 100 din za liter.
Zaradi nedovoljene trgovine je okrajno sodišče v Novem mestu obsodilo Barbiča na 9000 din kazni, plačilo stroškov postopka in 600 din pov-prečnine.
Z voza je sunil odejo
Valentin Brajdič je z voza Franca Murglja pred gostilno Pečarič v Prečni ukradel odejo, vredno okoli 2000 din. Za to dejanje mu je okrajno sodišče v Novem mestu prisodilo mesece dni zapora.
118
V nedeljo bo dvoboj SD Stična: SO Novo mesto
Reprezentanci obeh šahovskih drUBteV sta se do sedaj ie enltrat •etUll. V tekmovanju za moitveno prvenstvo Dolenjske je Ivančna gorica (Stična) premagala oslabljeno ekipo Novega tnesta s 5:3. S to zmago se Je plasiralo v finale prvenstva, kjer je s Kočevjem dosegla neodločen rezultat 4:4. Le boljši uspeh na prvih štirih, desknh je prinesel Kočevju naslov moštvenega prvaka Dolenjske.
Povratni, prijateljski dvoboj bo v nedeljo 20. novembra ob 10 uri v Domu JLA. Dvoboj bo odigran v okviru prireditev za Dan republike. V reprezentanci Novega mesta bodo igrali: Sila, Hol, dr. Gole!8,, Fink, Rrkič SI., Medic, Po-povlč, Dobovšek, Avsec, Bilbla, I Kotnik, Verbič in Skrabl. Dvoboj bo na osmih deskah.
Brzoturnlr Rd Novo mesto v novembru
Kakor vsak mesec, tako bo tudi v  novembru  priredilo  SD Novo mosto redne brzoturnlrje za dru-I štveno in okrajno prvenstvo. Br-: zoturnlr za prvenstva    Rd Novo I mesto bo v četrtek 25. novembra j ob 19.  uri,  brzotuinlr 7.a okraj-i no prvenstvo pn na Dan republik« i ob 9. url dopoldne v domu JLA. Po dvoboju s Stično bo v nedeljo popoldne odigran brzotutnir reprezentnntov. Vabljeni tudi vsi ostali šahisti.
Mestno Šahovsko prvenstvo
Turnir za prvenstvo Novega mesta je v polnem teku. Moti lo neresnost posameznikov, ki no prihajajo redno na tuinh'. Do sedaj so odigrali pet kol. Kljub porazu h Fin kom vodi Ilof, ker Je odigral vseh pet partij. Največ upanja da ga prekosijo imajo dr. Gole?,, Popovič ln Fink, ki imajo doslej* le po en remi. Poleg majorja Pooovlea, ki Je <idllčno začel, Igrata dobro tudi Kotnik in prof. DobovSek, ki bi z oprezneJSo Igro bila sedaj med vodečlmi.
Po petem kolu vodi II. kategor-nlk Hof s štirimi točkami pred dr. Oolo?.em tn PopoVičem, ki imnta po tri ln pol ln eno odloženo partijo. Slede Fink dve in pol, Kotn k 2 1n pol, Brklč Si- 2, prof. Dobov-".ek Avsec In Mihelin 2. eno točko In pol ima Slfrar, Skrab". ln Ka-čunlč pa eno.
Bojanlč vodi ni turnirju ra iv! kategornlka
Vzporedno z mestnim prvenstvom teče tudi turnir brez kate-goi nlkov za IV. kotegoiljo. Od 13 kol so doslej odigrali 6 kol. Brez poraza In z odlično Igro vodi kapetan Dnlanič, kl bi I uspehom lahko tekmoval tudi na mestnem prvenstvu. TeSlč (tudi JLA) Je tesno za nJim z eno točko manj, vendar Je najbolISi predstavnik invalidov od katerih j'h kar Sest sodeluje na tem turnirju. Kump j« doslej Izgubil le eno ln pol '••••'.«• in Ima precej upanja na dober plasman. Tudi Vltanc ne r.a-ostaja. Iz Ilirih partij je »Izvlekel, kar tri točke.
Stanje na tabel! po sosteni kolu: vodi BOjftnlC fi točk, <;lorMio I. Konrln 4 Kump 3 in pni, Vltnnc ?. Leskov 2, KaSnlk i in ~ pol. Po eno točko trna Jo Bunda, Tomlč In Jovovlč. Ostali so So brc* točk.
9932
Ster. 47
•DOLENJSKI LIST«
Marjan Musit:
(Nadaljevanje ln konec)
Umolknil je živahni vrvež na Glavnem trgu, ki ga je oživljal tn mu dajal vsebino več ko 500 let. S preložitvijo tržišča je trg dobil novo vlogo slavnostnega atrija, zato je njegova arhitektonska dopolnitev nujno
trije piramidni topoli ali aka-c;je. Dovolj gosti zastor drevja bo tudi koristno ublažil vtis tuje, neokusne arhitekture ro-
tovža in jo vizualno odmaknil nekoliko v ozadje. Tikoma pred pročeljem   so   postavljene do-
strani herme Janeza Trdine, Dra-gotina Ketteja in Mirana J»arca, a na drugi herme Ivana Vrhov-ca, Ferdinanda Seldla in še koga. To je le misel, ki jo je treba dalje negovati. Pred to kompozicijo pa je razgrnjena pre-
običaj, da je našel vsakterl pomemben dogodek na mestnem Irgu monumentalni izraz bodisi v krpu ali spominskem stebru. Novomeški trg je dovolj prostran, da bi prenesel več takšnih  spomenikov, ne naenkrat,
1. Ureditev Glavnega trga
Vezana na njegov novi, v višje Vrednote dvignjeni smoter. Predpogoj pri obravnavanju trga je v tem, da z novimi dopolnitvami ne odmre vtis celote. Zato je pravilno  obravnavan cestni ti k, ki se preko rahlih kotanj na obeh straneh veže z ostalimi površinami, medtem ko naj za    višino   robnika dvignjeni pločnik čim bolj spremlja obrise poslopij. Funkcija tržnih površin je podana s strukturo gradiva, ki Ima hkrati tudi svoj estetski poudarek: cesta z granitnimi kockami, pločnik s tlakom, pripravljenim iz rečnega prodca, a ostale površine s penetrirano    peščeno utrditvijo. Tlak iz rečnega prodca, ki je izgubil na svojem dobrem glasu zaradi slabega Izdelka, je vendarle poleg kamnitnih plošč še najboljša rešitev v historičnem urbanističnem okolju, Tak tlak namreč   zamore  na določenih poudarjenih mestih dobiti mo-numantalnejšo obravnavo v oblik? dekorativne   risbe, podane v raznobarvnem gradivu. Taka, c kamen prenesena slavnostna preproga   je   predvidena pred mestno hišo, okrog vodnjaka, in spominskega stebra. V pogledu j zelenja, ki naj oživi trg, je potrebna vsa previdnost; lahko je nsmreč zelenje zelo koristno, a j z njim je tudi kaj lahko mogo- j Če uničiti dragoceno prostorni- j no trga. Namestitev dreves, ne- J posredno v utrjene površine s j kamnitno  obrobo,   mora imeti svojo  arhitektonsko zakonitost, spremljati mora izraz arhitekture, ga tu pa tam nevraliziratl, posebej pri onih stavbah, ki so v nasprotju z okoljem, a ponekod ga celo poudarjat? Spodnji der trga  naj  ima enakomerni ritem zelenja (drevje v vrstah), a na zgornjem delu *e naj zgosti   na  določenih mestih, tam, kjer so arhitektonski   in plastični poudarki. Tako na primer pred mestno hišo, ob kateri so predvideni na vsaki strani po
prsne herme za Novo mesto pomembnih kulturnih tvorcev, sa ozadje pa jim služijo okrasni piramidni hrasti ali podobno, v ne pretirane mere stopnjevano zelenje. Medtem ko naj bi se postopno dopolnjeval izra2 spomeniškega prostora »Na vratih« v panteon za našo svobodo zaslužnih tvorcev, pa naj bi na Glavnem trgu dobili svoje mesto kulturni tvorci, ki so s svojim delom postali zaslužni tudi za Novo mesto. V misel mi stopa takšna galerija, v kateri bi se razporedile morda na eni
proga z ornamentalno risbo v tlaku ln na vsaki strani po en jambor za zastavo.
Nekako tam, kjer je stal včasih litoželeznl vodnjak lz stare livarne na Dvoru, ki ga opeva v eni svojih najlepših pesmi D. Kette, m krasi danes trg majhnega avstrijskega mesteca Traberga, bi bilo reba oskrbeti nadomestilo v novi Kettejevi fontani.
Na svojih pogostih ogledovanjih po deželah z velikim kulturnim Izročilom, se ml je posebej vtisnil v spomin plemeniti
Ob redovalni konferenci na žužemberški gimnaziji
Četrt šolskega leta je za nami. V sredo 10. novembra je bila na tukajšnji gimnaziji mesečna učiteljska konferenca, združena s I. redovalno konferenco. Dijaki so v prvem četrtletju pokazali nezadovoljiv učni uspeh, saj se v večini oddelkov, razen v IV. razredu gimnazije odstotek neimenovanih dijakov vrti nekaj čez 30%. Kriterij ocenjevanja je res strog, a vzroki neuspehov so še drugje. Mnogo dijakov prihaja v šolo od daleč in gredo že v temi, večinoma brez pravega zajtrka in malice v šolo, popoldne pa tudi prepozno pridejo h kosilu. Na splošno je zunanji videz naših dijakov precej slab. Zato bi bila potrebna neka kuhinja, kjer bi dijaki dobili nekaj toplega in košček kruha. Tudi rentgenski pregledi ne kažejo ravno razveseljive slike. Večina sedanjih dijakov je bilo rojenih v vojnem času in so rastli' v pomanjkanju najnujnejšega. Poleg neštetih vzrokov za neuspeh so premnogi dijaki doma delovna sila in jim za učenje preostane le prav malo časa. Ponekod se tudi starši še vse pre-
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
Poročijo o žrebanju srečk 60. kola 23. novembra v P#d
Srečke,  ki se končujejo s spodaj označenimi številkami
30
7750 0741710 0884440
1007090 «2(51 8351 20231 0587G51 0884441 02 SI 2 3042 4382 2042 0384442 0387652 3
8543
767*
4763 0fi37r,.)3
1884
8534 61G54 0063394 45
0055
8185
0245 0013735 00(53395 458
so zadele
dobitek dinarjev
800.— 4.000.— 10.000.— 10.000.— 10.000,— 6.000.-30.00 i). -. 50.000.— 10.00(1.— 300.000.— 500.-2.000,— 4.000.— 5.000.— 8.000.— 10.000,— i. 000.000.— 100.-1.100,— 4.100.— 10.100.— 10 100.— 1 000.— 5.000.— ',0.000.— 10 doo.— 300.— 5.000.— 6 000.-10300.— 10.000,-200.000.-3.000.—
6366	6.000.—
6176	8.000.—
5428	20.000,—
0063396	10.000.—
0013736	200.000.—
4?	300.—
0013737	10.000.—
6	100.-
08	1.100,—
18288	100.100.—
0741708	11.100.—
1007088	10.100.—
0741709	soo.ooo.—
1007089	eoo.ooo.—
Skupno je bilo izžrebanih 304.438 dobitkov in 6 premij v skupni vrednosti 80,400.000.— dinarjev.
V zneskih za izplačilo so vezani dobitki Se upoštevali. Dobitke izplačujemo samo po uradni žrebni listi Dobitke do 50.000 din izplačujejo zastopniki Jugoslovanske loterije, ki so v vseh večjih krajih Slovenlle. dobitke od 3000.-do 50.000 din pa tudi V3l sedeži Narodne banke FLHJ. Dobitke po lOoooo din ln vse premije izplačujejo republiške in Glavna direkcija Jugoslovanske loterije.
Dobitek   loo.ooo din  je eadeta
srečka Štev 0418288 prodana v Ce-Uu. Srečnega dobitnika prosimo, da zaradi izplačila dobitka predloži srečko Jugoslovanski loteriji, Direkciji za LRS v Ljubljani. Beethovnova 10.
malo zavedajo važnosti učenja za svoje otroke in niti ue preskrbe potrebnih knjig in zvezkov. Upamo, da se bo uspeh do polletja zelo popravil, ker iz izkušenj vemo, da je to čas, ko se dijaki največ nauče.
•
V soboto je bila v kinu Žužemberk posebna predstava angleškega filma »Mandy« za dijake. Take predstave bodo še sledile. Upajmo, da bodo dijaki in starši zadovoljni in da dijakov ne bo treba več kaznovati zaradi nedovoljenega obiska raznih filmov. Uprava kina je doslej premalo pazila na to, da dijaki zvečer ne smejo obiskovati predstav.
M. K.
ampak postopoma postavljenih v ugodnih in določenih časovnih razdobjih. Ali ne bi bilo morda prav za Novo mesto značilno, da Be veliki dogodki oziroma spomini nanje ovekovečljo s poedinimi skrbno izvršenimi obnovitvenimi posegi na historičnih objektih, o čemer bi pri-
	H
	j-
	
Vojne so droge
Izračunali   so  da je prva
svetovna vojna stala Ameriko okoli 66 milijard dolarjev, druga svetovna vojna okoli 450 milijard dolarjev in vojna v Koreji 150 milijard. Tako so vse tri vojne stale Ameriko 666 milijard dolarjev. V prvi svetovni vojni je sodelovala Amerika 585 dni. v drugi je bila zapletena 134? dni in v korejskem spopadu 1095 dni-
Trojček s tritedensko zamudo
28-letna žena Boyda Brazto-na iz Detroita (ZDA) je 1. VIII. letos rodila dvojčki. Tri Wns pozneje, to je 21. avgusta pa je rodila še dečka. Zdravniki trdijo, da je ta primer pravi čudež.
Zaposlenost ameriških žena
V Ameriki je 10,024.000 žensk, ki so poleg domaČega gospodinjskega dela zaposlene še v industriji ali uradih. Statistika v Ameriki dokazuje, da je žena. ki opravlja samo domače gospodinjske posle zaposlena tedensko 58 ur. Taka žena, ki je zaposlena v industriji in opravlja sama vse gospodinjske posle pa dela tedensko najmanj 79 ur.
Kako je z utrujenostjo teh žena? Tudi o tem govori statistika. Od 100 takih žena jih 22 pravi zvečer po končanem delu, da so popolnoma zbite, 39 je takih, ki pravijo, da so trudne1 36 takih, ki zatrjujejo, da so prijetno trudne in samo tri so take, ki pravijo, da ne občutijo nobene utrujenosti.
Ribnico
V teh dneh so v ribniški dolini zamenjavali oziroma dodeljevali nove hišne tablice. Ureditev napisnih hišnih •tablic je bila že nujna potreba ter bodo razne začetne nevšečnosti zaradi novih hišnih številk    kmalu odpravljene-
Kdaj Je bila ustanovljena prva novomeška god on
3. Pogled na gornji del Glavnega trga
Pogled se odpira iz novo odkritih arkad v Kopačevi hiSi na Fichtenauovo IriSo z ustrezno, na osnovi dokumentacije obnovljeno arhitekturo pritličja; novejši vhodni portal je bil nadomeščen z baročnim portalom iz otoških hlevov. — Na desni strani trga. tam, kjer je sta! stari vodnjak, je predvidena Kettejeva fontana.
čala ustrezajoča spominska plošča? Doba, v kateri nam je usojeno živeti, d^je po svoji kreposti pravico do takšnih želja.
m.
,f* t V V
Vodoravno:   1, Organ Ljudske
skupščine Jugoslavije; 17. lus*ri; 18. sanjaril, pripadniki nef^e smeri v politicriil ekonomiji; 19. živalska krma: 20. skopljenec, evnuh; 21. čin, vrsta, red (nedovoljena tujka); 22. naslov turških uradnikov, beg; 23. znak za plutonij; 24. kratica za okoli, 26. z-bor, prostor v cerkvi; 27. ploskovna mera; 28. stročnica; 29. paradiž; 31. znak za litilj; 32. mesto v Slovenskem Primorju; 33. nedotakljivo, zavarovano zoper nalezljive bolezni; 34. kratica v znansivenlh razpravah; 35. polne-
ga trebuha; 36. zamašek; 37. kratica za glavni nadzornik; 39. brezplodno; 41. bajeslovni raj p*rl Grkih; 43. naprava, stroj, mreža; 46. pctaplja/ti se: 48. šopek cvetic, značilen duh ln okus vina; 50. kemična prvina; 51. arabska država; 53. vrtoglav; 64. zabavišča, nočni lokali.
Navpično: 1. hudobija; 2. gozdna žival; 3. poskus, vrsta razprave; 4. kratica slovenske taborniške organizacije; 5. nikalnica; 6. naprave za umetno valjenje: 7. mlada kravica; 8. kratica za or« I gan Ljudske slkupSčine Jugoslavi-
je; 9. reka v Nemčiji (fone.tičmo); 10. srbohrv. vprašalni zaimek; H. vekoven, obče znan; 12. kratica za in podobno; 13. mlečni izdelek; 14. nedoločni zaimek; 15. na-rodoslovoi; 16. divje Živali; 23. močiti; 25. nefca cvetlica; 28. ne-obut; 30. nek planet; 34. drago, moško ime; 38. svojjlni zaimek (množ. oblika); ^O.n&Sfprotno od teiko v srbohrv < 42. letni časi; 44. rlmljanski pozdrav; 45. glas, odtenek; 46. tesno poleg; 47. desni pritok Volge; 43. razum, pamet; 52. latinski veznik.    (K. G.)
V letošnjem letu j*e bila, kakor je nai list že poročal, ponovno ustanovljena godba. Naključje je naneslo, da se je to zgodilo ravno 100 let potem, odkar je dolenjsko središče dobilo svojo prvo godbo. Ker bo naše bralce nemara le zanimalo zvedeti o tem kaj več, naj sledi nekaj podatkov.
V Novem mestu je bila godba že rpred letom 1854: obsegata je 10 do 15 mož, ki so igrali le ob posebnih prilikah. 1854 pa so meščani sklenili nabaviti godcem uniforme, kupiti instrumente in najeti kapelnika, ki bi nabiral novince in jih vadil. Zbrali so po-
Veliki prijateljici sta hčerka čuvaja v londonskem živalskem vrtu in mlada opica (šimpanz)
trebni denar in načrt je bi! brž" uresničen. Za kapelnika so postavili nekdanjega »feldvebla« novomeškega polka Šenico in mu določili 300 gold. letne plače. Kapelniku se je posrečilo zbrati 24 godcev. Vaje so imeli dvakrat ali trikrat na teden, in sicer le zvečer. Seveda je bilo treba pri tem precej požrtvovalnosti, kajti godci so bril povečini doma iz okolice Novega mesta, nekateri celo uro in pol daleč. Deset let po ustanovitvi je bilo moštvo že tako izvežbano, da je igralo okoli 600 komadov: 22 arij, 3 čardaše, 3S četvork, 8 galopov, 4 mazurke, 13 uvertur, 155 »,pcwotnic« (menda domač izraz za marš), 227 polk, 16 potipurijev, 2 retreti, 2 budnici, 53 valčkov in 57 drugih skladb.
Dvakrat na teden, to je v sredo popoldne in v soboto zvečer so igrali v mestu. Za nagrado so pri tej priliki dobivali 8 bokalov (pribl. 12 Kotov) vina in za en stari goldinar kruha. Kar pa so zaslužili pri (pogrebih, na plesih, godovanjih, so si godci razdelili, le 1 gold. so morali od tega vložiti v druirveno blagajno.
Stari Novomežčani so bili na godbo zelo ponosni. Umljlivo, saj česa podobnega ni imelo menda nobeno slovensko mesto. Ko so Novice 1864 poročale o novomeška »iplelunuzki«, je urednik dr. Bleiweis pristavil: »Če ktero mesto, potrebuje gotovo Ljubljana svojo lastno godbo (kapelo). To se je čutilo že zdavnaj in čuti se tudi dandanažnjli. In če jo No-vomesčani že imajo 10 let, kako, da bi jo glavno mesto ne meglo osnovati...«
Torej ima Novo mesto kar lepo glasbeno tradicijo. B-r
Stare in novo primerjave
(lz leksikona Po starem
Vsiljiv kot podrepna muha
Podjeten kot Jud
Bogat kot baron
Denarja ima ko hudič petka
LaČen kot pes
Krade kot sraka
Laže kot cigan
Suh kot poper
Pijan kot čep
Drvi kot veter
Kadi kot Turk
Načičkan kot božično drevesce Drag kot žafran Kisel kot jesih Delaven kot mravlja Pričakovan kot obljubljeni
odrešenih Nezaželjen kot smrt Vesel ga je kot rodnega brata Boji se ga kot hudič križa
Janeza Popotnega)
Po novem
— Kot nakupovalec jajc.
— Kot lesni manipulant.
— Kot lesni manipulant.
— Kot mešetar.
— Kot abonent v menzi.
— Kot skladišaiik.
— Kot pobožna priča na sodišCu.
— Kot delavec 20. v mesecu.
— Kot šolarji v vinorodnih krajih.
— Kot avtomobili skozi Novo
mesto.
— Kot moderna tovarisica.
— Kot vozni red na postajah.
— Kot uvoženo blago s faktorjem.
— Kot letošnje vino.
— Kot šušmar.
Kot motorni vlak na Dolenjski
— progi
— Kot davčni izterjevalec.
— Kot paketa iz Amerike.
— Kot kritike v časopisju.
CKRCG1E BODICASTt
Janez gre natreskan domov in se zaleti v kiosk. Tipaje gre okrog njega enkrat, gre okrog njega drugič, tretjič, stene pa ni ne konca ne kraja. Tedaj se mu zasveti v možganih. Od strahu se mu naježijo lasje in krikne: »Na pomoč, zazidali so me*.
Dva vinska bratca gresta ponoči
skozi drevored. Okornih nog kakor sta bila, sta se zaletavala v drevesa. Pa pravi Miha: »Nace, sediva tule na klopt da gre tale procesija mimo.*
Pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani Se ustavi star možak in gleda v vrh zvonika. Zdaj z eno, zdaj z drugo roko začne kriliti po zraku kot da nekomu daje znamenje. Okrog njega se nabere trop ljudi. Vse strmt v zvonik in ugiba, kaj neki možak ima. Gluh za vsa vprašanja krili starec dalje. Ljudi se polašča nestrpnost. Ko pride še miličnik, se mož globoko oddahne in pove: »Prav na vrhu strelovoda je sedel vrabec. En sam korak v levo pa bi padel 2 zvonika. Videl je moje znake in se držal desno. Zdaj je srečno odletel.*
Francelj In Tone se peljeta z motornim kolesom na izlet. Fran-
celj vozi, Tone pa sedi za njim. Začelo ga je zebsti. Francelj ustavi in predlaga Tonetu, naj si obleče suknjič tako, da ga bo zapel na hrbtu in mu tako ne bo pihalo pod vrat. Tone res tako napravi in odpeljeta se dalje. Ko se čez čas Francelj ozre vidi, da Toneta ni nikjer. Obrne se in pelje {po cesti nazaj. Kmalu zapazi gručo ljudi in med njimi na tleh Toneta. »Ali je še živ?« vpraša v skrbeh. »Ko smo ga našli je bil še živ, ko smo mu pa obrnili glavo v pravo smer, je umrl.«
«0 •<
»Vem, da nI lepo, je pa toplo!«
Stane Gabrovec
Bela krajina do naselitve Slovencev
4
Medtem ko onstran kočevskih hribov komaj Se poznamo kako litrsko naselje, so Gorjanci sami gosto naseljeni, posebej Se na svoji 3everni strani, kjer sespu-fičajo v dolino Krke, kbsična tla slovenskega halštata. Naštejmo samo Ilirske postojanke, o katerih Je pisal Že Pečnik ln jih jo v veliki meri tudi sam odkril: Poljane, Jugorje, Mač-kovec, Loka pri Črnomlju, Črnomelj, Tanča gora (ljubljanski muzej ima izpod Tanče gore glLnast kalup, ki kaže na to, da Je bila tudi tu topilnica), Veliki Norajec, pU3ti gradeč, Ple-SevSca, Metlika, Gradac, Že obravnavani Kučer z Grmom in Podzemljem, Gornje Grlblje, Krupa, Vinjl vrh, Vrh pri Vinici, Zeželj, Zilje, Stari trg pri Poljanah. Najdišča naStevam v Jjtern vrstnem redu kot Pečnfk, ne da bi mogel dodati kai bi-■tvenega »kromnim ln n«T»drwt-Bljn Pučnikovim podatkom, da-
si je na vsem slovenskem ozemlju ta ločitev prav v Beli kra jinl najbolj ostra. Omenim naj posebej samo še Loko pri Črnomlju kot primer bogatih zvez, ki so vezale ilirsko Belo krajino s centri tedanjega kulturnega sveta. Pečnik je v Loki leta 1898 odkril štiri gomile, katerih vsaka je Imela pet grobov. Tudi te gomile »o pokarle starejše gradivo (danes na Dunaju, med katerim Imamo vaško vozlasto fibulo železno 1 bronasto ločno prevleko, železne spiralne zapestnice, bronasto ogrlico z uvltl-ma koncema, zlate lističe v obliki daljnega lista z usloče-nlmJ krožki s piko v sredini (priljubljen mottv naše Ilirske obrti) In končno ob drugem manj Izrazitem grndlvu tudi grško amforo, izdelano na kolovratu, s kroglastim trupom, na visoki, votli nogi, 7. dvema ho-rlzontnlnlma ročajema, n širokim poševnim ustjem in ostanki
temnorjave slikarije. Loški grobovi nam potrjujejo naše misli ob Podzemlju, da je v nasprotju z ležišči onkraj Gorjancev, vrh liirake kulture v Beli krajini v starejšem halštatu. Import grške vaze tz južne Italije, ki je razmeroma redek, pa morda kaže, v kateri smeri Je treba Iskati poti grškega uvoza. Mnogo grškega Importa, sličnoga naši amfori je v Istri, nato pride naša Loka, naslednja postojanka proti vzhodu pa Jt Stična. Toda to so že vprašanja, ki presegajo okvir našega pregleda.
Halitatska doba na slovenskem ozemlju živi večinoma konservativno dalje, vse do prihoda Rimljanov. V odmaknjenih predolih in intimnejših Izrazih življenja kot so verovanja ln običaji, pa živi še naprej. Seveda s tem nI rečeno, da se na slovenskem ozemlju ni zgodilo nič novenga. 2e sa-
me ostaline lz grobov nam kažejo spremembe, pojavljajo se nove oblike in Izginjajo stare. Važna pa je predvsem ugotovitev, da v latenskodobnem času slovensko ozemlje ni več tako blizu vrhu evropske kulture ln civilizacije, kot je bilo preje. Kljub temu pa je slovensko ozemlje tega časa že pritegnjeno v območje tedanje geografske in zgodovinske vede. Vzrok je seveda v političnem In gospodar, vzponu tedanjega Rima, ki se Je začel živo zanimati za vzhod. S padcem Kartagine Je bila odprta pot v vzhodno Sredozemlje; v skladu s tem prodiranjem pa je bilo treba tudi zavarovati in poznej« podvreči severovzhodni prostor.
Ce v prvi polovici tisočletja govorimo o Ilirih na našem ozemlju, je to le zbirni pojem za različna plemena, ki jih še ne moremo razločevati. Individualizacija plemen pa se je v keltski dobi Je povečala. Vzrok bo jih bili v mnogočem tudi Kelti sami. ki so s svojimi upadi in delno tudi • »talnimi naae-litvami precej spremenili dose-
danjo strukturo ozemlja. Na podlagi antičnih pisateljev lahko ta ljudstva tedaj že imenujemo z imenom, dasi mej njihovega ozemlja pogosto nI najlaže ugotoviti. To je razumljivo, saj so nasprotujoča si ln nejasna mnenja posameznih piscev Izraz zgodovinskih premikov ljudstva, ki so svoja ozemlja širila ali jih tudi morala odstopati; dostikrat pa Je tu tudi nejasnost geografskih predstav o našem ozemlju. Strabo in Plinij, da Imenujem le dva najpomembnejša pisatelja, ki govorita o našem ozemlju, poročata o Karnih, Japodih, Istrih, Tauriskih, Noričanih; s tem pa eem omenil le večja in slovensko ozemlje zadevajoča imena.
Belokranjsko ozemlje pripada v tem času Japodom, kot nam govori najvažnjeSl latenskodob-no najdišče tega časa, Vinica. Ce smo dejali za halštatsko dobo, da Gorjanci niso bili ostra meja med plemeni v dolini Krke tn Save ter Belo krajino, moramo sedaj ugotoviti, da predstavljajo izrazito mejo. Vi-
nica je v latenskl dobi neprimerno bližja hrvaškim najdiščem v Prozoru, Jezerlnah, Kompolju, Sanskem mostu, Ribiču pri Bihaču, kot pa laten-skodobnemu Mokronogu, Smar-jeti ali Mih ovu v Gorjancih. Ker so prejšnja najdišča dokazano japodska, lahko tu šele iz arheoloških virov dobimo podatke za vključitev Bele krajine v Japodsko etnično ozemlje, o Čemer so pisana poročila zelo nejasna. Računati moramo torej, da je Bela krajina v celoti pripadala Japodom. Mejo so tvorili Gorjanci, Kolpa pa je bila posredujoča vezna žila.
Nekropolo na Vinici je izkopavala vojvodinja Meklenburška v letih 1906-1907. Odkritih je bilo 323 planih grobov, 2 gomili, ki sta dal! starejše gradivo in v Podklancu rimski material. V Ljubljani je danes le neznaten del viniškega gradiva, vse drugo pa je bilo med obema vojnama prodano v Ameriko.
V čem je značilnost viniškega gradiva? 2e kratek pregled v zbirke Narodnega muzeja nam
daje o vlniškem gradivu nenavadno čist, latenski vtis. Ce vsa druga najdišča naravnost tiče v tej dobi v mladohalštat-skem certoškem gradivu, iz katerega le po redkih kosih ugotoviš, da je čas že latenskodo-ben, na Vinici ravno te naslonitve na certoško gradivo ni. Popolnoma nas to ne tačudi, saj smo že v Podzemlju videli, da certoški material nima pomembne vloge v Beli krajini. Na Vinici prevladuje srednje-latensko gradivo, manj pa je rano latenskega in pozno laten-skega. Čeprav viniško gradivo nI brez zvez s starejšim podzemeljskim (n. pr. rogljasta fibula) imamo vendar občutek nesklenjenosti tako navzgor kot navzdol. Med gradivom naj omenim fibule, ki imajo večinoma listnat, rombičen ali pravokoten locenj, ki pozna večkrat tudi emajlirane vložke. Važne so tudi fibule z antropomorfno masko. Sploh je figuralni okras bogat. Poleg že omenjenih mask mislim tudi predvsem na živalske motive na obeskih.
(Se nadaljuje Ji
Stran f
»DOLENJSKI UST«
Star. #
Volitve v SZDL naj bodo obračan
političnih in gospodarskih uspehov
... »Socialistična zveza delovnih ljudi postaja množična javna tribuna socialistične politike in misli, organizacijska oblika svobodnega boja mnenj na splošni soeiališiričnii podlagi.
Biti mora politična osnova za vse državne in družbene samoupravne organe. v široki diskusiji in kritiki bodo ti organi pod stalno kontrolo množic.
Po svoji politični podlagi mora biti dovolj Mrnka, da bo omogočila vsakemu državljanu, ki se >>o.*;eno obnaša do družbene skupnosti in sprejema socialistične smotre — ne glede na ideološke in druge razlike v mišljenjih.
Po metodah dela se mora udejstvovati kot vseljud-ski parlament, ki stalno zaseda in na katerem lahko >?ak dobro namerni državljan vedno- pove svoje www-(■je, svoje predloge in svojo kritiko v kasterekolih vprašanjih družbenega življenja.*
(Edvard Kardelj na iv. kongresu Osvobodilne fronte)
K ,2 okrajni odbor SZDL Novo .nesto septembra na svoji seji razpravljal o razpisu voldiiev za osnovne organizacije, občinske odbore in okrajni odbor SZDL, je stal no stališču., da je treba irti pri vo-IStvah na tisto širino, ki jo ima SZDL v našem javnem življenju in katero širino je dovolj jasno nakazal tovariš Kardelj na IV- kongresu OF. Stal je na stališču, da morajo biti letošnje volitve obračun vseh gospodarskih in političnm uspehov, računajoč pri tem, da bo pravi uspeh pri volitvah dosežen samo s dobrimi tehničnimi pripravami. Zato se je obrnil na vsa društva in organizacije, ker so volitve v organe SZDL s<ćvar vseh in ne samo organov SZDL. Se prav poseb no je računal na pomoč članov ZK in ZB. Poseben poudarek je dal vključevanju novih članov, zlasti mladine od 20 do ?5 leta starosti, ki povečini tava izven vsake organizacije.
Našemu političnemu aktivu danes ni težko nastopati na se^Lankih SZDL ali pa na zborih volivcev, kajti gradiva ta ko za sestanke kot za zbore volivcev je več kot dovolj Uspehi so tudi v našem okraju
— rekel bi že v vsaki vas:
— več kot očiti. 1079 milijonov din, kolikor je bilo letos vloženo za dvig gospodarstva, je najboljši dokaz, da je ljudska oblast s pomočjo delovnih množic v naši državi ustvarila pogoje za gospodarsU. nrt>redek. Razširitev podjetij in tehnična izpopolnitev ter nužna investicijska dela so omogočila zaposlitev nad 2745 novih delavcev samo v času od marca do oktobra. Desetina vasi in našel j je bilo elektrificiranih, v teku so melioracije zemlje, grade se šole. dograjujejo zadružni domovi, obnavljajo občinske ceste in vaška pota, grade vodovodi in št vrsta drugih gospodarskih in
oogledu dosedaj še nimam< lobenih poročil ne od vaških odborov ali društev, ne od občinskih odborov SZDL. In vendar je bila to ena temeljnir nalog ob letošnjih pripravah ia volitve- Družbeni razvoj ir. komunalnih del. Za vse to se iaši ljudje upravičeno zanimajo in prav tako upravičene iajejj svoje pripombe, saj vedo, da je bilo treba ta velikf sredstva nekje ustvariti.
Veliko je zanimanje za na^t zunanjo, kot tudi notranjo po-ivtiko- Se so ljudje, ki jim re sitev tržaškega vprašan i a .-povsem jasna in prihajajo tu in tam do izraza nacionalna čustva. Ljudje se veliko zanimajo o balkanski zvezi, o obisku maršala Tita v Turčiji in Grčiji, zanimajo se za njegovo potovanje v daljno Indijo in Burmo. Prav tako se zanimajo za odnošaje naše države z vzhodnimi državami (SZ, Madžarsko, Bolgarijo in drugimi) O vseh teh problemih mora biiti politični aktiv na jasnem, da potem lahko pravilno tolmači ljudem naše uspehe in bodočo pot gospodarske iz gradnje.
Dosedanji potek predvolilnih sejtanicov SZDL
Politični aktiv SZDL novo-neškega okraja je že pred :asom začel s predvolilnimi sestanki. Ti potekajo ponekod dobro, drugod slabše. Odvisno je od tega, kako sopripravlje-na poročila. Na splošno pa se ■ i>aža premalo prizadevnosti za razširitev članstva. V tem s;avest naših delovnih ljudi sta prišli že do take stopinje, da je 42% volivcev v članstvu SZDL odločno premalo. ZJasti še to velja za občine, kri toajc le 20 do 25% volilnih upravičencev v SZDL. Tu je več kot očito, da so organizacije SZDL (in z njimi vred vse ostale) ter društva v tem pogledu premalo naredile, ali pa nepravilni ocenjujejo zavest naših delov-
nih ljudi. V takih občinah naj ne bi hiteli z volitvami, pač pa posvetiili več dela raz&Lri/tvi organizacije- Ne gre za stari kampanjski način izvedbe volitev, gre za pojasnjevanje vloge te naše osnovne organizacije v vsem našem družbenem upravljanju.
Tu in tam se na sestankih SZDL porjavijo kritike. Ljudje predvsem kritizirajo ugotavljanje vinskega pridelka in izdajo sečnih dovoljenj za domačo potrebo in za prodajo. Te kritike so ponekod tudi upravičene. Vsak kmet si po navadi naseka drva še predno napade sneg. Tega pa si marsikdo ne bo mogel, ker ni dobil ečnega dovoljenja. Tudi ugotavljanje vinskega pridelka ii povsod pravilno- Zlasti gre 'u pri pridelku vina samoro-Inic, iz katerega si je marsikateri napravil tako imenovani >etjot, pa mu ga sedaj hočejo /pisati kot vino. Tam, kjer se judem pravilno tolmači namen vseh teh zakonitih predpisov in njihovo izvajanje, jih ljudje .udi razumejo, ker vedo, da so zdani za korist celotnega 'ospodarstva, akoravno sem ■n tja prizadenejo posameznica. Jasno pa je, da jih je treba izvajati življenjsko, dosledno.
Po nekod pride na sestankih SZDL do izraea tudi zlonamerna in razbitiaška kritika zlasti takih posameznikov, ki bi radi iiveli na račun družbe. Tak orimer je bil v Otočcu, kjer je kmet F. kričal, da naj vzame vrag tako oblast, češ da nI v • rgovinah masti. Pri tem se seveda ne vpraša, kakšna je ori nas proizvodnja in kaj je on kot kmet storil, da bi bilo na trgu več masti in jo ne bi bilo treba uvažati. Takim kri likom nasedajo samo ljudje, Iti ne poznajo naporov delov-
nih ljudi pri nas ln nočejo razumeti, da vsako jesen poleg delavcev in uslužbencev kupuje mast tudi okoli 70% kmetov. Vsakdo mora vedeti, da je bdi letošnji pridelek zelo majhen in da moramo velike količine živil uvažati, pri tem pa so tudi različne težave in zamude.
Od pravilnih priprav in ■ izvedbe predvolilnih sestan- Q kov je odvisen uspeh volitev, zato ponovno vabim ves politični aktiv na sikrbnejšo pripravo sestankov in aktivnejše delo za razširitev naše temeljne     družbene organizacije
szdl t * ™
Jože Plaveč
DlOiOlOlOlOlOBOlOBCDlOIOlOlOlOSJOlOIOlOaOBO
o
■
o
L
Starim in novim naročnikom »DOLENJSKEGA USTA«
Kakor dosle), bo tudi letos za naše naročnike
velika nagradna žrebanje
Prva nagrada: RADIOAPARATI
Pogoj, da boste izžrebani, je: poravnana naročnina za leto 1954 In plačana celoletna ali polletna naročnina za 1955.
DOLENJCI, ki se niste naročeni na list, pohitite!
OIOlOlOlOlOBOlOlOlOlCDflOBOlOIOlgOBOBOlOiC
Vedno večje izkoriščanje lesa in odpadkov pri Norolesu
>NOVOLES« je ime podjetja, ki je nastalo letos po združitvi Lesno industrijskega podjetja Tovarne tesnih izdelkov. Po številu zaposlenih delavcev je drugo^ največje podjetje v novomeškem okraju. Združitev, ki je bila izvedena na podlagi sklepov obeh organov delavskega samoupravljanja, je bila koristna posebno za smotrnejše izkoriščanje lesa, ki je doslej še vedno glavna surovina v Sloveniji, a ga je tudi vsak dan manj s ozirom na načrt, da je potrebno sečnjo zmanjševati, dokler je ne izenačimo z letnim prirastkom.
Spričo zmanjševanja sečnje lesa je preskrba obratov »No-volesa« s surovinami čedalje težja Pri polnem obratovanju samo obrat za proizvodnjo potrebuje letno okoli 4.000 kubi-kov rezanega lesa, v glavnem suhe bukovine, to je približno 200 vagonov desk, Oba žagar-sa obrata v Soteski že sedaj obratujeta samo v eni izmeni in je vprašanje, če bodo drugo leto dobili toliko blodovi-
Za vzgojo mladih ljudi smo odgovorni vsi
»»+*»*****»»*»*»»**♦♦»*»**»*♦•»»»»»**»»*»»•»»»»»»»»♦♦♦♦♦♦4
i Jkraina zadružna zveza NOVO MESTO
Za vzgojo otrok, mladostnikov in sploh mladine v dobre poštene državljane sociallist. domovine smo odgovorni pra\ vsi. Ne pa samo starši za vzgojo otroka v predšolski dobi, za šolskega otroka učitelj ln potem? Naj bo prepuščen raznim kvarnim vplivom ulice, filma, čtiva itd. Sploh okolja v katerem živi. Ne, tako mišljenje ni pravilno. Res je. da se morajo za vzgojo posebno zavzeti starši in vzgojitelji, ki so zato poklicani. Toda vsak državljan je dolžan, da s svojim vzgledom, z lepo besedo vpliva pozitivno na otroke. Nikakor pa se mi ne zdi pravilno; da v javnih lokalih preklinjajo, posebno
k * *•       ik A AAAAAAAbI
če so otroci zraven. Tako se je zgodilo nedavno v metliški pekarni da je starejši pek ali prodajalec preklinjal vpričo otrok osnovne šole in nižje gimnazije, ki so prišli, da kupijo zemlje ali kruh za malico. Potem je vse zastonj, če se na eni strani vzgojitelji trudijo, da vzgoje otroka, ko na drugi strani ostali ljudje njihov trud podirajo. Posebno je težavno, če je otrok doma v težkem okolju; ves vzgojiteljev trud v šoli je zastonj. Večkrat sem slišal po ulicah — tudi metliških — da preklinjajo starejši ljudje. Mladina jih posnema. To so negativni vzgledi! Odstranimo jih.
ne, kolikor jo lahko razrežeta obe žagi v eni izmeni. Razen tega cene lesu dosegajo že tako višino, da postaja vprašanje rentabilnosti predelovalnega obrata vedno bolj resno. Ce bi delali proizvode lesne galanterije za domači trg, bi teh cen za les ne zmogli, tako pa ker proizvajajo skoraj izključno samo za izvoz, se proizvodnja navzlic raznim težavam v preskrbi z lesom in visokimi cenami, izplača.
Hlode Iz okraja, deske pa iz Bosne v okra)
Ce bi ves les, ki se poseka v okraju za tehnično rabo, predelali v »novolesovih« obratih, bi ga bilo dovolj za obratovanje v sedanjem obsegu. Ker pa gre določena količina lesa v okroglem stanju na obrate izven okraja, mora podjetje za svoje potrebe (za lesne izdelke) iskati les v dragih okrajih in tudi republikah Tak »uvoz« lesa od drugod ni samo združen z velikimi prevoznimi stroški, pač pa ga je tudi vsak dan težje dobiti, ker okraji stremijo za tem, da čimveč lesa predelajo v končne izdelke in tako izvažajo več izdelkov, kot surovin. Cisto navaden 'gospodarski račun kaže. da bi morali tako ravnati tudi pri nas. Res morda kupec okroglega lesa izven domačega okraja plača kak stortak več za kubik lesa, toda glavni dohodek da les tam, kjer se do kraja predela. Ker gre predvsem za bukovino, bi si morali prizadevati, da ves posekan bukov les, ki je namenjen tehnični uporabi, predelamo v okraju v končne izdelke.
Namesto tramov In desk Žaganje
Razumljivo je, da hoče podjetje, zaradi takega stanja v
9
ČESTITA
OB 29. NOVEMBRU VSEM KMETIJSKIM ZADRUGAM, KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM TER KOLEKTIVOM SVOJIH  IN  DRUGIH PODJETIJ!
Novomeška opekarna
ZALOG
Čestita ob dnevu republike vsemu delovnemu ljudstvu! izdelujemo kvalitetno zidno in stresno
opeko!
POD I c T J E
MIZARSTVO - NOVO MESTO
iidrluje vseh vrst sobno opremo, zlasti trgovinske lokale In stavbeno
opremo.
Opozarjamo potrošnike, da s 1. decembrom začns poslovati lov .»brat »MIZARSKA DELAVNICA BROD Štev. 1«, kamor se obračajte za vse usluge mizarske stroke.
Oglejte si naše izdelke - opremo trgovine »Novoteks«, opremo poslovnih prostorov Narodne banke in stavbe DOZ, opremo hotela In kavarne "Metropol« itd.
Tapetniški oddelek na cesti Komandanta Staneta 8 vam naredi vse apetniSke izdelke.
KOLEKTIV SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA 29. NCVEMBEK!
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦4»«mm« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»<
OBČINSKI L0, SZDL, ZKS, ZB m druge družbene organizacije v MIRNI PEČI
preskrbi s surovinami, v čim-večji meri izkoristiti razpoložljive količine lesa, da bi lahko obdržalo sedanjo količino proizvodnje ali jo tudi povečalo. Zato posvečajo vso pažnjo izkoriščanju lesa, hkrati pa že delajo uspešne poskuse za izkoriščanje odpadkov. V tem pogledu so že dosedaj dosegli zavidljive uspehe. Po združitvi prejšnjih podjetij bo boljše izkoriščanje lesa sedaj že lažje, ker bodo že pri razrezu na žagi upoštevali potrebe predelovalnih obratov. V teh dneh bodo končali obnovo parke-tarne, katero so razširili in opremili deloma z domačimi in deloma i uvoženimi stroji, s pomočjo katerih bodo v bodoče lahko izdelovali še več vrst parketov, zlasti takih, kjer je izkoriščanje lesa večje kot pri dosedanji vrsti parketa.
Koristna novost, ki so jo uvedli letos, je izdelovanje stropnikov iz žaganja, cementa, apna in neke kemikalije. Žaganje, ki je doslej šlo izključno v nič, se tako koristno izrablja za proizvodnjo stropnikov. Ti so potrebni pri novih gradnjah stavb in popolnoma nadomestijo stropne grede in deske, Lahko pa bi tako mešanico porabili tudi za druge oblike gradbenega materiala. Dosedaj so na obratu v Soteski napravili nekaj tisoč takih stropnikov in če se bo posrečilo urediti sušenje, jih bodo izdelovali tudi pozimi. S podobnim tehničnim postopkom bi bilo mogoče v isti namen uporabiti tudi drobno oblanje, o čemer že prav tako razmišljajo pri »Novolesu«. Drobno žagovino in celo lesni prah, ki nastaja pri obdelavi lesa v tovarni lesnih izdelkov pa tako sproti dobro vnovčijo kot surovino za izdelavo vezanih plošč Torej o kakih neizkoriščenih odpadkih skoraj ni več govora.
Sezonske delovne nezgode In obolenja
V tovarni lesnih izdelkov ima podjetje veliko število mlade delovne sile, ki so io sprejeli na delo v zadnjih dveh letih. Delovna zavest pri taki delovni sili gotovo ni na višku, vendar je disciplina dobra in storilnost visoka. To je zasluga akordnega sistema, odnosno plačevanja po učinku, ki ga imajo uvedenega na vseh doloviščih, kjer je mogo-
če, tako v tovarni kot na žagarskih in drugih obratih. Tak način je potreben poleg drugega tudi zaradi boljšega izkoriščanja strojev. Seveda akord upošteva tudi kvaliteto izdelkov. In prav s kvaliteto finih izdelkov so si pridobili ugled na inozemskem trgu in zato nimajo s prodajo teh nobenih težav. Lahko bi jih prodali več, ko bi jih le imeli.
Zanimivo je, da So delovne nezgode v obratih najbolj pogoste ob času sezonskih del na kmetih, to je ob kopu vinogradov, košnji, mlačvi, trgatvi in podobnih prilikah. Večina delavcev stanuje na kmetih in tam delajo zjutraj in po delov, času v podjet. Tak človek je manj pazljiv pri delu in sem in tja kateri morda tudi poišče vzrok, da ostane nekaj dni doma. Pri vplivih na delovne nezgode ima svoj delež seveda tudi alkohol. Zanimivo je tudi, da je med žensko delov, silo manj obratnih nezgod kot med moško. To dokazuje, da so ženske pri enakih strojih bolj pazljive in verjetno tudi - bolj trezne.
Bodočnost podjetja je lesni kombinat, ki bo predeloval v končne proizvode ves les od furnirske hlodovine do žaganja, proizvajal bo tudi vse od vezanih plošč do kartona in kartonske embalaže. Ta kombinat, za katerega se načrti že izdelujejo, bo potreboval kot surovino ue samo letni prirastek bukovega lesa v novomeškem okraju, |aač pa iz vsega dolenjskega gozdnega bazena. V lesni kombinat, ki bo stal med Prečno in Zalogom, se bo vključilo podjetje »Novo-les< v celoti z vsemi obrabi. Hkrati z gradnjo objektov kombinata bodo gradili tudi stanovanja za delavce in uslužbence. Ko bo kombinat popolnoma dograjen, bo zaposloval okoli 4000 delavcev. Predelava lesa v kombinatu bo dala tej naši važni surovimi šele pravo vrednost, obenem pa bo znatno vnlivala na dvig narodnega dobička.
Iz Metlike
V Metliki je precej cvetličnih nasadov, kar daje mestu lepo podobo. Slabe pa so ulice, posebno po deževju. Zato so jih zadnje čase posuli z gramozom, gramoz pa povaljali z valjarjem. Prav tako na glavni cesti Novo mesto—Črnomelj, ker je bila že precej »raztrgana«
• čestitajo prebivalstvu K prazniku ! f 29. NOVEMBRA/ i
• t2t i i i
>•••*.•••.«..•..«. ,*..«. .•..•..•..«..«...,
»♦»»♦♦»»♦»»»♦»♦♦♦»♦»♦♦»»mm
SVOJIM ODJEMALCEM IN PREBIVALSTVU ČESTITA K 26. IN 29. NOVEMBRU
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE !! METLIKA ★
^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦mm»mmm»»«+4
Iskrene čestitka
Barblč Frano
♦ »♦♦♦♦♦♦♦<
mizar NOVO MEST >
»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦mm
Splošno gradbeno podjetje
ZIDAR'*
99
KOČEVJE
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»»♦<
>♦»♦»«♦♦♦♦♦>»♦♦♦♦<♦♦»♦»»**>♦♦♦♦»»»♦>♦♦>»♦♦
GRADBENO IN OBNOVITVENO PODJETJE
.a.••<•« .•..»• .«..•. .c..«..«..•••••«
GOP - Novo mesto
fESTITA OB DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM 1
★
Sprejemamo naroČila za vsa gradbena dela, visoke In nizke gradnje
ter adaptacije
r
čestita ob Dnevu republike svojim požrtvovalnim delavcem in vsemu delovnemu ljudstvu!
živelo socialistična Jugoslavija — steber miru
v svetu!
BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN SVOJIM INVESTIT0VJB K PRAZNIKU 29 NOVEMBRA!
*
NAJ   2IVE   POBUDNIKI   NASE   REVOLUCIJE I
»mmmmmmm»»mm»m>j; ;;»;,>»»♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦t»mmm»*»»
" DOLENJSKI LIST
Stran T
ti ■■■■■■■■l •••••• »«■««..»
f    CFEAVN1 ODBOR
KMETIJSKE ZADRUGE MIRNI PEČ
čestita ob Dneva republik« vsem {lanom ln odjemalcem
Prodajalno v MIRNI PECI In KARTEUEVEM. Čevljarski In Živinorejski odsek.
»..«..*•■.•■•••*- .••••<    «♦*»•»»•«•« •<
i
• •••••• -».•#- t !■>■■■■
♦+»»»»»»»»«»m»»»m»»»»»»»»»»»
Clanl
Kmetijske zadruge MIRNI
z delovnim kolektivom m upravnim odborom čestitajo k 29. novembru vsem svojim članom ln odjemalcem l
Vsemu delovnemu ljud- % itvu Dolenjske Čestita za 29. november delovni ko- X lektlv
KomnoseStvo
ln cementni Izdelki NOVO MESTO
QQQQQQQQf
Delovni kolektiv
Splošnega mizarstva DVOR
čestita ob Dnevu republike vtem odjemalcem in se priporočal
GOSTIŠČE
»Pri kolodvora« STARA CERKEV
čestita vsem delovnim kolektivom   in  svojim go- X stom ter se še nadalje ♦ priporočal X
FRIZERSKI SALON
AjJŠM IVAN Novo mesto
X čestita vojlm strankam in vsemu delovnemu ljudstvu k 29. i^vembrul t
Občinski LO, ZKS
ln množične organizacije
2U2EMBERK
čestitajo k prazniku 29. n^- >mbral
Splošno trgovinsko podjetje SEMIČ
s poslovalnicami Semič, ostaja in Crmošnjice čestita   k   Dnevu  re- : publike 1
«♦♦♦♦♦♦♦♦»»»»»»♦»>»»»»»♦♦»♦♦♦»
mmm»»»»»»»»»»»»»»»
«♦♦•1
►♦"   ♦♦♦»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»»♦♦♦»»»»♦♦ ♦♦♦»»♦♦»»»^»»♦»»»♦♦♦♦♦♦♦»♦»»«
♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦m
• •«••• •••••• ••»••.
K 29. novembru čestita
DOLJAK ROMAN
steklarstvo NOVO MESTO
Kmetijska zadruga SODRAŽICA j
i obratom »LESOSTRUGARSTVOe,
i
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K NAJ- i VEČJEMU   PRAZNIKU* REPUBLIKE   —  29.   NO- f
VEMBRU! i
Kmetijska zadruga
METLIKA
ČESTITA ZA PRVI OBČINSKI PRAZNIK METLIKE 26. NOVEMBRA IN K DNEVU REPUBLIKEI
►»»♦♦*♦»♦♦♦♦»♦»< šušteršič Tone i
krojač NOVO MESTO čestita vsem svojim strankam
Ob 29. novembru čestita vsem odjemalcem in članom
Kmetijska zadrugo | VELIKA LOKA
.«..•-.«.•«..«■ .*..«. •••••• ••»••
VSEM  SVOJIM  ČLANOM IN ODJEMALCEM :
ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE l
Kmetijska zadruga j
DVOR
»KROJAČ«
NOVO MET TO
lsSreno čestita vsem de-lovnim ljudem k prazniku republike 1
Slikarsko-pleskarsko podjetje CRN0I1ELJ
pošilja za 29. november borbene pozdrave vsem delovnim ljudeml
KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA na Dolenjskem
,.....♦ ♦♦»♦♦m»»»»»»»»»m»»»»»< ♦♦»♦♦♦»»♦»»»♦♦»»»♦»»»♦♦»»»»♦»♦■
..»•.•..••••..•. »•..». .,,.,.<|..,. .«•••• •••••• •••»•• .»..«..»•
ZDRAVILIŠČE
DOLENJSKE TOPLICE
ČESTITA VSEM SVOJIM GOSTOM IN DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU 29. NOVEMBRA!
Odprto čez zimo. Vsa oskrba ki kopeli.
Dnevna oskrba din 500.
SE PRIPOROČA VSEM ODJEMALCEM IN DO-   J ......................••••..............•..............•............-.........•..•«•..
• •••••• .••••>•••        ••«••• •••••• .•.«•.••..•• ••••••.«..»..«..«. .«..».
BAVITEUEM ZA NADALJNJO SODELOVA-    ; • S
NJE IN JIM ŽELI VSE NAJBOLJŠE K PRAZ-    \ :
NIKU REPUBLIKE!                                           : •
.«..«.••. .«..•..•• .«■■*.      ,«..*. .•,,*..»,,..
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE
pošilja borbene pozdrave in čestitke vsemu delovnemu ljudstvu ob prazniku republike - 29. novembrul
j Občinski L0, ZKS, SZDL, ZB, LMS j     RAKOVNIK in I Prostovoljno gasilno društvo ŠENTRUPERT
SE PRIDRUŽUJEJO ČESTITKAM ZA 29. NO-I VEMBER!
Iskrene čestitke vsemu prebivalstvu ob Dnevu republike
Občinski ljudski odbor DOLENJSKE TOPLICE I
\ UPRAVA PODJETIJ METLIKA j
! KOVASTVO, ŽAGA, MESTNA KLAV- !
t NIČA,    ČEVLJARSTVO,    ŠIVILJSTVO, j
FOTO, KINO in MESTNA PEKARIJA, !
I ČESTITAJO DELOVNEMU LJUDSTVU K PRVEMU t f OBČINSKEMU PRAZNIKU METLIKE IN K DNEVU • i   REPUBLIKEI f
• i
••..«..•..»,.»..».,«,.«..»..«. .«..•• .•-.«..«..«..«..    ? i
.•.«•<.•««••<•«•. .»..«. .«..*. •••••• .•..•..•..«..•.
♦♦»*»♦......m»»«»»»»mmmm»    ♦♦»♦♦»»»♦♦»»»♦♦»»♦»♦♦mm»mmm»»»»»»»»»»»»»»m»»»»»»»»»»»» »»♦»»»»»»»»»♦♦♦......»»»»♦♦»»»»»♦
Vse sile za boljše življenje delovnih ljudil ,
BORBENE POZDRAVE VSEMU PREBIVALSTVU  OB  DNEVU  REPUBLIKE POŠILJAJO
OBČINSKI LO, SDZL, ZKS, ZB in druge organizacije na MIRNI
■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»»»»»♦»mm*
Kmetijska zadruga DOBRNIC
s svojo trgovino, kmetijskim, lesnim in strojnim odsekom čestita članom ln odjemalcem za 29. november
Občinski L0f ZKS
i ln množične organizacije
VELIKI GABER
!! čestitajo k 29. novembrul
OBČINSKA PODJETJA ŽUŽEMBERK:
LIPA, KRUPON, REMONT, ŽAGA, PESKOLOM, MESARIJA in KINO
ČESTITAJO OB DNEVU REPUBLIKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU !
>»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
DELOVNI KOLEKTIV
TELEKOMUNIKACIJE  — OBRAT SEMIČ
ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVUI
ČUVAJMO PRIDOBITVE NAŠE REVOLUCIJE I
>♦»»»»»♦♦»♦♦♦♦♦<»»»»»»»»»»»»»♦»♦♦♦♦♦»♦♦»»»♦♦»♦»»♦♦♦»♦»♦♦»♦♦ ♦♦♦♦»♦»♦»♦»♦»»»♦»•♦♦»♦»»»»»»»»♦»» »»»»»»»»♦♦•»»»»»»•»♦»♦»»»»»♦»»
GRADBENO PODJETJE »KRKA« NOVO MESTO
IZVRŠUJE VSA GRADBENA IN VSA V STROKO SPADAJOČA DELA!
SE PRIPOROČA IN ČESTITA K DNEVU REPUBLIKEI
Kmetijska zadruga VELIKI GABER
Trgovina z odkupi — Pospe šev ' odseki
čestita ob Dnevu republike vsem svojim odjemal-ceml
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Zidarsko tesarsko podjetje
»REMONT«
MIRNA na Dolenjskem
se pridružuje čestitkam za 29. november!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦m »»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦»»»♦»♦♦»»
Občinski LO, ZKS
^ in vse množične organizacije
DVOR
čestitajo ob 29. novembru '<} t vsemu delovnemu ljudstvu
OB PRVEM OBČINSKEM PRAZNIKU METLIKE 26. NOVEMBRA IN OB PRAZNIKU REPUBLIKE POZDRAVLJAMO VSE PREBIVALSTVO IN MU ČESTITAMO!
Kmetijsko posestvo METLIKA
,♦♦»»»»»+» ♦ » M >'» f> < ♦♦♦♦4
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI ODBOR ZB, druqe množične organizacije in KMETIJSKA ZADRUGA MOKRONOG
ČESTITAJO OB DNEVU REPUBLIKE VSEM SVOJIM CLANOMI
*
V počastitev praznika bo uprava zadružnega doma Izročila zadružni i   H dom svojemu namenu
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVNI ODBOR
KZ ŠENTLOVRENC in POSLOVALNICA ČATEŽ
Z MIZARSTVOM, TRGOVINO IN MLEKARNO — ČESTITA
OB r N E V U REPUBLIKE VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM IN SE SE VNAPREJ PRIPOROČA!
★
■»♦♦♦^»»♦♦♦♦»♦♦»»»♦♦♦»»»♦»♦♦♦e
Ob Dnevu republike čestitajo vsem odjemalcem
obrtna občinska podjetja TREBNJE:
r
PEKARIJA,
KROJASTVO,
ČEVLJARSTVO, REMONT, ŽAGA, MIZARSTVO,
OPEKARNA
Knaflič Anton
ključavničar NOVO M K STO
Čestita za 29. november
♦♦»»♦♦♦»♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦
DELAVCEM, CESTARJEM, USLU2BENCEM IN 1        PREBIVALCEM DOLENJSKE METROPOLE — NASE  BORBENE  ČESTITKE  ZA 29. NOVEMBER!
uPRAVA ZA CESTE LRS,
TEHNIČNA SEKCIJA,
NOVO MESTO
OB DNEVU REPUBLIKE POŠILJAMO BORBENE POZDRAVE IN ISKRENE ČESTITKE VSEMU PREBIVALSTVU I
OBČINSKI LO ZKS, SZDL, ZB in ostale organizacije TREBNJA
t T
KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO - KOČEVJE
nudi odjemalcem naslednje proizvode svoje dejavnosti: plemenske bike slvorjave pasme,
plemenske svinje — nemške, oplemenjene In jokširske pasme, semenski krompir — voran In ackersegen, sir Grever In prvovrstno čajno maslo.
Proizvaja gozdne sortimente vseh vrst ter žagan les iglavcev in listavcev.
Prav tako nudi stavbeno pohištvo In stanovanjsko opremo, zaboje In galanterijsko blago.
Vse po najnižjih cenah!
*
OB 29. NOVEMBRU ISKRENE ČESTITKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU!
♦♦♦♦♦♦
DOLENJSKI OIST
St««. IT
Ob Dnevu republike čestitamo vsem občanom ln prebivalcem Dolenjske 1
Občinski ljudski odbor ŠKOCJAN
Delovni kolekti gostilne
NOVAK - Novo mesto
čestita svojim gostom tn se priporočal
Bevc Rudcli
klepar NCVO MESTO
iskreno čestital
VSEM OBISKOVALCEM - GOSTOM ŠMARJEŠKIH TOPLIC ČESTITA K PRAZNIKU 29. NOVEMBRA
DELOVNI KOLEKTIV
ZDRAVILIŠČA
ŠMARJEŠKE TOPLICE
••• *»»»»»»»»»»»♦♦»♦♦♦♦»»»♦♦»♦♦♦♦♦
ti * *
OKRAJNA
f OBRTNA ZBORNICA
NOVO MESTO
čestita vsem svojim članom ob največjem prazniku   nove socialistične j Jugoslavije I
i
••• •••••• ■••
...... .«..•..«..........
••••••       .j..........
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE ČRNOMELJ
t t
:
Kos Boris
urar NOVO MESTO
čestita k 29. novembrul
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, SZDL, ZKS, ZB, LMS
v Beli krajini
Čestitajo delovnemu ljudstvu ob dnevu republike in zele mnogo uspehov pri nadaljnjem delu!
Čestita za 29. november vsem delovnim kolektivom in prebivalcem svoje občine in jim želi še mnogo uspehov pri nadaljnjem delul
Iskrene čestitke ob Dnevu republike!
Občinski LO, ZKS
in ostale organizacije
DOBRNIC ♦»»♦»»»»»•»»*••♦♦»♦»♦♦♦♦»♦»♦
tirni—mm •••<*. ••••
Gostinsko podjetje DOLENJSKE TOPLICE
čestita vsem     ojim gostom in se priporočal
.*..«. »m—m* «•••••••••••.♦.•••
... ...... ...... ...... ..............
K PRAZNIKU ROJSTVA REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM ODJEMALCEM IN SE SE PRIPOROČAMO! Izdelujemo moško, žensko, deško, dekliško in otroško obutev vseh vrst iz kvalitetnega materiala in po konkurenčnih cenah. Sprejemamo in Izvršujemo naročila na veliko.
Čevljarska zadruga »BOR« DOLENJSKE TOPLICE
DELOVNI KOLEKTIV
KMETIJSKEGA POSESTVA ČRMOŠNJICE
s svojimi delovišči:
ČRMOŠNJICE, BLATNIK, PLANINA, gostinskim in drugimi obrati
čestita delovnemu ljudstvu za 29. november!
OB 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE POŠILJAJO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI ODBOR ZB OKRAJNI KOMITE LMS '
KOČEVJE
VSE SILE ZA POLITIČNI, GOSPODARSKI IN KULTURNI RAZVOJ NAŠEGA OKRAJAI
t Iskrene čestitke l za praznik!
Občinsko podjetje
»REMONT«. Mirna peč
.....................
Ob največjem prazniku naše socialistične domovine čestita vsem delovnim ljudem
MESTNA HRANILNICA NOVO MESTO
KMETIJSKA ZADRUGA TOPLICE NA DOLENJSKEM
čestita ob prazniku 29. novembra vsem svojim članom in odjemalcem.
Trgovina - podružnica Toplice, Soteska, lesni odsek, kino, strojni, živinorejski, sadjarski In drug! pospeševalni odseki
NAJCENEJE SI NABAVITE TEKSTILNO BLAGO, KONFEKCIJO,  OBUTEV  IN GOSPODINJSKE POTREBŠČINE V
VEltdlAGOVMCA
IJVBIJAHA
(PRED POŠTO)
OB   DRŽAVNEM   PRAZNIKU ČESTITAMO PREBIVALCEM DOLENJSKE !
LESNA INDUSTRIJA
»ZORIi« - ČRNOMELJ
- • •
pozdravlja 29. november - Dan republike ter pošilja vsem delovnim ljudem borbene pozdrave!
••■    •••••• •••••• •••••• •••••«••
.................. ■•..«....... ......
........................
Splošno
e
I
eno
NOVO MESTO
odjetje
>»♦«♦♦»»♦»»»♦♦♦»»♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦<
KMETIJSKO-GOSPODINJSKA SOLA
MALA LOKA
♦ čestita k prazniku t  29. novembra I
Trgovska podjetje »P E T R 0 L« NOVO MESTO,
IMA NA ZALOGI VSE VRSTE NAFTNIH DERIVATOV.
ob dnevu republike pošilja .vsemu delovnemu ljudstvu borbene pozdrave in čestitke!
............
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM KOLEKTIVA OB DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRA Z ZELJO, DA V SVOJI BORBI ZA SOCIALIZEM DOSEŽEJO ČIM VEČJE USPEHE!
TRADICIJE NAŠE REVOLUCIJE NADALJUJEMO Z VEDNO NOVIMI IN VEDNO VEČJIMI DELOVNIMI ZMAGAMI IN S POGLABLJANJEM SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE!
Vsem odjemalcem čestita
Melanšek Ivan
krojač
fiO^O m" sto
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ČRNOMEJ
i
? f
............
Kmetijska zadruga TREBNJE
pridružuje čestitkam za 29. novemberl
čestita ob prazniku 29. novembra vsem svojim potrošnikom in delovnemu ljudstvu Bele krajine!
©VOL
DOLENJSKA LESNA INDUSTRIJA — NOVO MESTO
s svojimi obrati: žago v Soteski, žago in parketarno v Straži in galanterijskim obratom v Novem mestu,
nudi odjemalcem vse vrste rezanega lesa, bukov ln hrastov parket, galanterijske izdelke in zaboje. Kupuje vse vrste hlodovine po najvišjih dnevnih cenah. Za vsa cenjena naročilo In ponudbe se obračajte na komercialni oddelek podjetja - Novo mesto, telefon 109.
OB 29. NOVEMBRU POŠILJAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU   BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE!
i
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL
OKRAJNI ODBOR ZB — NOVO MESTO
ČESTITAJO OB DNEVU   EPUBLIKK VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU DOLENJSKE)
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
TREBNJE
ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN SE PRIPOROČA!
Poslovalnica It. 1, 2 in knjigarna.
Znižali smo  cene raznemu blagu!
t
BORIMO SE ZA POLITIČNI, GOSPODARSKI IN KULTURNI NAPREDEK NAŠEGA OKRAJA!