POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
NOTARKA
Na trgu 2S v Mozirju

Dekliški in fantovske«» 3-dekni komplet (hlače, majica, jopica)
IK.OOC
k /
%	4.313,52 SIT
3 pac. dekliške hlačke + TORBICA
Otroški body 2 pac.
Dekliške
majicp"'
®fl !WV ura dl®	nets
ŠTEVILKA 12
LETO XXXIX 23. MAREC 2007 CENA 1.25 EUR
(299,55 SIT)
!\T«»jMiRi||
Karin Bitenc s.p., Na trgu 25, 3330 Mozirje
Odprto: Pon-petek 9. -19. ure Sobota 8.-12. ure
VSAK TEDEN
VLa Va sismo odor li PRODA J N h
]Aw«dBMHgBiaig
kvttHgraaniplfo^
Net
ISO 9001:2000 Q-387
Posredovanje v prometu z nepremičninami
Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net
HabiT
upravljanje s stanovanji, d.o.o,
Upravljanje s stanovanji
Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56
V	podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo predvsem s poslovanjem z nepremičninami, kjer je glavna dejavnost upravljanje z nepremičninami, ter organizacijo gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah.
V	podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo tudi s posredovanjem v prometu z nepremičninami za kar imamo pridobljeno ustrezno licenco Ministrstva za okolje in prostor.
Storitve, ki jih opravljamo:
m sestavljanje pogodb in svetovanje;
H vpisi v zemljiško knjigo;
ü cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev;
Bi oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih;
BI brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin;
Bi provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla
NAŠA STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOLJSTVO!
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE
VABI K OGLEDU KOMEDIJE Toneta Partljiča
ŠČUKA, DATE KAP
v izvedbi KD »ZARJA« Trnovlje - Celje Režija: Miha Alujevič
DOM KULTURE NAZARJE
Petek, 30. marec 2007, ob 19.30 uri.
Ščuka, da te kap je nekakšno nadaljevanje Partljičevega spogledovanja z ribištvom in radijsko postajo v Gačniku, ki se je začelo že daljnega leta I973. Tretji del komedije o ščukah še vedno obravnava do obisti spolitizirano življenje glavnega junaka Kremžarja, najbolj pa je zanimivo dejstvo, da so razlike v političnih situacijah med osemdesetimi leti prejšnjega stoletja in danes minimalne.
Pridite
in se na§mejte
slovenskemu
Molieru!
v^fiipnic:
I *;Muzej1m)ovec Nazarje, » ^ Trafika Ljubno in uro pred predstavo.
INFORMACIJE: 041/787-6 16
PšME
Zemlja propada. In?
Pred dnevi sem po elektronski pošti prejel serijsko pismo s priloženo predstavitveno datoteko, ki vsebuje pripoved Zemljanke ob izteku prvega stoletja v tem tisočletju. Gre za apokaliptično zgodbo, iz katere izvemo, da je človek zaradi nevestnega ravnanja povzročil prekomerno segrevanje Zemlje in njenega ozračja, končne posledice tega pa se pokažejo v obliki kronične suše, onesnaženega zraka in kritičnega pomanjkanja pitne vode.
Seveda se tudi v teh razmerah pokažejo razlike med bogatimi in revnimi. Velekapitalisti, ki so s brezglavo eksploatacijo zemeljskih dobrin povzročili njen propad, si s svojim bogastvom uspejo zagotoviti sorazmerno solidno preživetje tudi v ekstremnih pogojih, revni večini pa ostane boj za preživetje. Povprečna življenjska doba pade pod petdeset let, saj sonce skozi razredčeno zemeljsko atmosfero neusmiljeno pripeka, še hitrejše staranje človeškega organizma pa povzroča konstantna dehidracija zaradi že omenjenega pomanjkanja vode.
Nemogoče, pravite? Hm, morda res nekoliko črn scenarij, toda nad sporočilom te zgodbe sevelja resno zamisliti. Nenazadnje podatki z vseh koncev sveta govorijo o tem, da se z našim podnebjem zares nekaj dogaja in da opozorila znanstvenikov
ter ekologov niso iz trte izvita. Dobro je, da se glasna opozorila širijo po vsej zemeljski obli, vprašanje je le, kdaj bomo doživeli kakšne konkretne ukrepe tudi tam, kjer je stanje najbolj alarmantno.
Vse skupaj je v veliki meri odvisno od ravnanja ZDA, Rusije in Kitajske. Medtem ko pri Američanih ne moremo pričakovati sprememb, dokler bodo imeli predsednika iz vrst republikancev, je ravnanje Rusov in Kitajcev mogoče lažje predvideti. Na Kitajskem kratkoročno ni mogoče pričakovati, da se bodo pri svoji gospodarski eksploziji veliko ukvarj ali z ekologijo. Njihov cilj je čim prej dohiteti razviti svet, s ceno tega podviga pase bodo verjetno začeli ukvarjati šele kasneje. Rusija kot energetska velesila na drugi strani namerava nadaljevati z intenzivnim izkoriščanjem svojih naravnih potencialov, številne nesreče (tudi s smrtnimi žrtvami) pa nam dajejo vedeti, da je pri njih za dosego končnega cilja (beri: dobička) dovoljeno žrtvovati (skoraj) vse, tudi človeška življenja.
In mi? Dokler bomo svojo vest tolažili z letnimi očiščevalnimi akcijami po krajevnih skupnostih, pravih sprememb ne bo, kar pa ne pomeni, da tovrstne akcije niso potrebne in koristne. Toda pravi učinek se bo pokazal, ko bomo začeli z očiščevalnimi akcij ami v naših glavah.
IZ VSEBINE:
12
V__
Aktualno:
Skrbite za svoje okolje?...........5
Občina Mozirje:
Trenutno potekajo dela
kar na šestih gradbiščih...........6
Občina Gornji Grad:
Župan Stanko Ogradi kazensko
ovadil predhodnika Tonija Riflja...7
Intervju:
Mag. Simona Moličnik...............8
Brdo pri Šmartnem ob Dreti:
Kljub hitri intervenciji gasilcev
ogenj opustošil stanovanjsko hišo..11
Zgornja Savinjska dolina:
Preglavice zaradi sneženja.......11
Planinsko društvo Luče:
Zimsko-pomladni Arničev
pohod na Raduho....................19
ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 12, 23. marec 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
©
VELENJSKO PODJETJE KARBON Sl PRIZADEVA POSTATI VODILNO NA PODROČJU RAVNANJA Z NEKOMUNALNIMI ODPADKI
Razgradnja vozila za zadnjega lastnika brezplačna
Temeljno vodilo družbe Karbon je vezano na čisto okolje. V preteklem letu je družba prevzela gospodarjenje z odpadki v poslovnem sistemu Premogovnika Velenje in dosegla predvidene učinke zmanjševanja količin od-
padkov, namenjenih odlaganju na komunalno deponijo ter večji izrabi sekundarnih surovin. Po treh letih začasne koncesije za razgradnjo rabljenih avtomobilov jim je vlada letos podelila petlet-
no koncesijo za izvajanje te službe na območju od Rinke do Sotle in dela Koroške.
V Karbonu so pooblaščeni za brezplačen prevzem in razgradnjo starih avtomobilov, kar počnejo po predpisih evropske direktive.
Poskrbijo za 85-odstotno reciklažo delov avtomobilov. Direktor Franci Lenart ugotavlja, da je še vedno preveč zadnjih lastnikov avtomobilov, ki se poslužujejo ekološko povsem neprimernih
možnosti. Pri Karbonu so poskrbeli za 14 zbirnih mest, v Zgornji Savinjski dolini lahko lastniki vozilo pripeljejo do prevzemnika A.M. Miklavc v Nizki pri Rečici ob Savinji.
»Obravnavamo dva tipa vozil. Lastnik, ki ima registriran avtomobil, lahko tega pripelje na enega od naših zbirnih mest. Predložiti mora veljavno prometno dovoljenje in osebno izkaznico. Pri nas dobi potrdilo, daje vozilo bilo oddano v razgradnjo. S tem potrdilom lahko vozilo odjavi iz prometa na upravni enoti. Za neregistrirana vozila velja, da je treba poklicati pristojnega komunalnega inšpektorja, ki bo poskrbel, da bo vozilo prevzeto in pri nas razgrajeno,« razlaga Franci Lenart.
V Karbonu, ki je eden od štirih slovenskih koncesionarjev za razgradnjo vozil, stare avtomobile takoj razgradijo in poskrbijo za predelavo materialov. Pri tem so izredno učinkoviti, saj je kar 85 odstotkov razgrajenega materiala namenjenega ponovni uporabi. Preostanek konča na odlagališču, nevarne snovi pa predelajo v tujini. Direktor Franci Lenart je prepričan, daje država s podelitvijo koncesij dobro poskrbela za razgradnjo starih
Direktor Karbona Franci Lenart: »Zadnji lastniki se še vedno premalo poslužujejo možnosti
brezplačne razgradnje avtomobila.«
(foto: EMS)
avtomobilov in s tem za čistejše okolje. Za kršitelje je sicer predvidela kazni, vendar, ugotavlja Lenart, so te občutno prenizke, zato velikokrat ne dosežejo potrebnega učinka.
Savinjčan
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Zavest o čistem okolju se širi
Kotje že nekaj letv navadi, bo tudi letos potekala velika akcija čiščenja našega okolja, in sicer v soboto,
31.	marca. Udeležili seje bodo številni člani različnih društev, kot so lovci, ribiči, gasilci in krajevne skupnosti.
Ribiči se bodo posvetili zlasti bregovom in strugam. »Spoznavamo, da naša prizadevanja vendarle niso zaman, saj se zavest o pomembnosti čistega okolja širi.
Vendar pa v zadnjem času opažamo, da nekateri v vodo odmetavajo folijo od baliranja trave. Ti številni metri plastike zelo onesnažijo vodo, zato bi apeliral na kmetovalce, da tega ne počnejo in plastične odpadke odlagajo na ustrezen način,« je povedal gospodar Ribiške družine Dušan Žunter. Sicer pa k
SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com
Ali menite, da se bo stanje glede natalitete v Sloveniji spremenilo tako na bolje, da nam ne bo treba skrbeti za bodočnost upokojencev?
Večina sodelujočih v tokratni anketi je zelo skeptična glede tega, da bi se stanje natalitete v bodočnosti popravilo.
Da
15%
Tokratno vas sprašujemo: ali boste prijavili krivca, ki bi povzročil večje onesnaževanje okolja? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 27. marca 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic.
udeležbi na akciji vabijo tudi vse lastnike traktorjev, ki bi zagotovili odvoz kosovnih odpadkov.
Marija Lebar
Dušan Žunter apelira na kmetovalce, da plastične odpadke odlagajo na ustrezen način (foto: Marija Lebar)
BO SLOVENIJA RAZDELJENA NA ŠTIRINAJST POKRAJIN?
Zgornjesavinjčani in Soletemi pod skupno streho
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je pripravila paket zakonov, med katerimi je tudi predlog zakona, ki določa meje in sedeže pokrajin. Poslanci in predstavniki občin naj bi pripombe posredovali do danes, že sedaj pa je jasno, da predlog ni usklajen niti med ministri, saj so nekatera vprašanja še vedno odprta. Zgornja Savinjska dolina naj bi skupaj s Šaleško tvorila Savinjsko-šaleško pokrajino s sedežem v Velenju.
Predlog zakona predvideva prenos pristojnosti upravnih okrajev, v katere se bodo preoblikovale upravne enote, na pokrajine. Minister za javno upravo dr. Gregor Virant takšni rešitvi nasprotuje, saj želi doseči, da bi nekatere upravne postopke še naprej vodila država. Pokrajine naj bi izvajale ukrepe državne pomoči v kmetijstvu, zagotavljale sredstva za gradnjo neprofitnih stanovanj in določale izvajalce izobraževalnih programov za vse srednje in višje šole ter dijaške domove. Zakon predlaga, da bi celo ustanavljale in financirale
javne bolnišnice in zagotavljale njihovo mrežo na območju pokrajine ter načrtovale in izvajale ukrepe za integracijo tujcev in beguncev. Pod pristojnostmi pokrajin bodo tudi naloge inšpekcijskega nadzora iz državne pristojnosti ter gradbene in prometne inšpekcije.
Zakon ofinanciranju pokrajinjim dodeljuje petino davka od dohodkov pravnih oseb, plačanega na območju pokrajine. Glavni vir dohodka naj bi dobivale iz državne blagajne; ocenjena vrednost nalog, prenesenih iz državne pristojnosti na pokrajine, je 1,4 milijarde
evrov, kar vključuje tako naloge kot investicije pokrajin. Stroški delovanja pokrajinskih organov in uprav so ocenjeni na 84 milijonov evrov na leto. Sprememba predloga zakona o financiranju pokrajin zelo natančno opredeljuje zadolževanje. Posamezna pokra-
jina se lahko za investicije v tekočem letu zadolži, če skupni obseg vseh njenih zadolžitev ne dosega desetine prihodkov, odplačilo glavnic in obresti pa ne dveh odstotkov realiziranih prihodkov.
Savinjčan
OBČINI GORNJI GRAD IN NAZARJE
Velika očiščevalna akcija
Glede na zadnje snežne padavine je letošnjo zimo pust pregnal le začasno, žal pa mu ni uspelo pomesti odpadkov in nesnage, kije ostala od preteklega leta. Zato bodo v krajih Zadrečke doline 31. marca izvedli veliko očiščevalno akcijo, v kateri bodo sodelovala društva in osnovnošolski
otroci. Župana Stanko Ogradi in Ivan Purnat vabita k sodelovanju tudi ostale občane in občanke, vsi skupaj pa želijo urediti okolico cest, poslovnih in javnih zgradb, skupne in javne površine, obrežja potokov in reke Drete ter divja odlagališča.
Savinjčan
Naša anketa
Skrbite xa svoje okolje?
Civilizacija se odlikuje po tem, koliko je izboljšala odnos človeka do človeka, zmanjšala nasilje, kakšen je njen odnos do narave. Zdravo okolje je namreč pomembno za dolgoročen napredek in kvalitetno življenje, zato prebivalci Evrope zahtevajo višjo stopnjo varovanja okolja. Tudi Slovenci pri tem nismo izjema. A nekateri med nami vse bolj pozabljajo, da je naravo potrebno varovati, in jo z različnimi anorganskimi odpadki onesnažujejo.
Koliko Zgornjesavinjčani skrbijo za svoje urejeno okolje in se vključujejo v očiščevalne akcije in ločujejo odpadke v gospodinjstvu?
Lenka Kralj, Ljubno ob Savinji
V čiščenje domačega kraja se vedno vključimo, če je to organizirano, kar je pri nas predvsem pred večjimi prireditvami. Mož se na očiščevalne akcije poda tudi z lovci. Žal pa odpadkov ne ločujemo, saj to še vedno ni organizirano. Tako tudi nimamo možnosti, da bi steklo, plastiko, papir in organske odpadke metali v ločene posode. Verjetno bi to delala, čeprav sem pred časom v eni od kontaktnih oddaj na televiziji izvedela, da smetarji vse zmečejo na en avtomobil za prevoz smeti. Stanko Flere, Pusto Polje V naši občini so postavljeni ekološki otoki, kjer lahko ljudje ločeno oddajo odpadke. Vendar se pogosto zgodi, da tja postavijo vso mogočo navlako in je ne klasirajo. Pogosto mešajo ločevanje odpadkov in kosovne odpadke, kijih odstranjujejo le enkrat na leto. Že v soboto pa bomo pripravili očiščevalno akcijo, katere se vsako leto udeleži veliko ljudi. Delamo na tem, da bi bilo naše okolje čim bolj čisto, saj se moramo zavedati, da če mi ne bomo čuvali na čistočo, tudi drugi ne bodo. Pogosto se pojavljajo črna odlagališča. Ta problem smo v krajevni skup-
nosti Kokarje že nekako rešili, vendar se tu in tam še vedno najde kak neosveščen odlagalec smeti, ki mu narava ni mar.
Nuša Dvornik, Mozirje
Sama še ne ločujem odpadkov, ker zaenkrat te možnosti ni, saj imamo le eno kanto, v katero spravljamo vse mogoče odpadke. Kar pa se očiščevalnih akcij tiče, se v njih vključim po svojih zmožnostih, predvsem poskrbim, da je očiščena okolica hiše in pometena cesta. Tudi ob Trnavi poberem odpadke, kijih voda naplavi, prav tako pa skrbim, da je urejen dostop do potoka.
Rajko Kerznar, Nova Štifta Za ločevanje odpadkov pri nas poskrbi žena. Organski odpadki zgnijejo, papir pa spravimo v kontejnerje, ki so nastavljeni v Mačkinem kotu. Čeprav ne vem, koliko je smiselno ločevanje, saj naši smetarji vedno zmečejo vse v en avto za odvoz smeti.
V očiščevalne akcije v kraju se vključujem preko gasilskega društva.
Sanda Djujič, Dobletina
Sama skrbim predvsem za čisto okolje okoli športne dvorane v Nazarjah, drugače pa se očiščevalnih akcij ne udeležujem. Doma ločujemo odpadke, saj imamo za to ekološke otoke, kamor lahko vse skupaj spravimo, vendar pa dvomim, da vsi ti odpadki končajo tudi tako sortirani. Zdi se mi, da pri odvozu vse skupaj spravijo na isti tovornjak. Milovan Jovanovič, Nazarje Sam se neposredno v različne očiščevalne akcije ne vključujem, poskrbim pa za ločevanje odpadkov. Prav tako se doma že v startu pri nakupu različnih dobrin odločamo za naravno embalažo, ki je razgradljiva in se lahko pozneje tudi predela.
Pripravila; Marija Sukalo, foto; Ciril M. Sem
GRADNJA NA VSEH KONCIH MOZIRSKE OBČINE
Trenutno potekajo dela kar na šestih gradbiščih
Letošnja zima brez snega je bila naklonjena gradbincem, da so lahko nemoteno izvajali gradbena dela. V Mozirju slednja potekajo kar na šestih mestih, ponekod tudi na jezo občanov, ki so se naveličali prahu in cestnih zastojev.
za letošnji oktober.
Gradnja novega poslovnega objekta podjetja ZKZ Mozirje je v zaključni fazi. Ta teden so odprli
pripravljajo temelje za gradnjo trgovskega objekta družbe Hofer. Z njim bo poslovna podoba tega dela Mozirja zaključena. Manjkalo bo
Na lokaciji prejšnjega zadružnega objekta delavci podjetja Sovič pripravljajo temelje za gradnjo trgovskega objekta družbe Hofer (foto: Benjamin Kanjir)
Dela na prenovi trškega jedra potekajo pospešeno. Ta del Mozirja vztrajno dobiva podobo, ki so mu jo namenili arhitekti s poudarkom na varnosti, predvsem pešcev. Delavci podjetja Mins trenutno gradijo dodaten mostiček preko potoka Trnava, na katerem bo pločnik za pešce. Zaključek vseh teh del je predviden za konec naslednjega meseca.
Počasi se zaključuje sanacija obsežnega plazu ob šmihelski cesti. Nabrežina Trnaveje urejena, prav tako odvodnjavanje s plazečega hriba. Zaključna dela je za nekaj časa prekinilo slabo vreme.
V Novih Lokah poteka nadaljevanje pred leti začete izgradnje kanalizacijskega sistema. Takrat so kanalizacijo dobile ulica ob reki Savinji in glavna ulica do hotela Benda. Trenutno se gradi sistem poleg ulice ob Savinji, naslednji korak pa bo nadaljevanje gradnje od hotela Benda proti Lokam.
Delavci celjskega gradbenega
podjetja Gradis pripravljajo teren za betoniranje temeljev večnamenske športne dvorane. Izkopi gredo h koncu, zaključek del in predaja dvorane v uporabo sta načrtovani
vrata kupcem, svečana otvoritev je predvidena za naslednji mesec.
Na lokaciji prejšnjega zadružnega objekta delavci podjetja Sovič
samo še krožišče, ki bo z regionalne ceste varno speljalo promet proti novim trgovskim centrom in naprej proti Lepi Njivi.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET NAZARJE
Zagotovljeni pogoji za nemoteno poslovanje občine
Nazorski občinski svet je na četrti redni seji sprejel dva pomembna odloka, in sicer Odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo v občini Nazarje in podlage za odmero komunalnega prispevka ter Odlok o proračunu Občine Nazarje za leti 2007 in 2008. Oba odloka so svetniki sprejeli po skrajšanem postopku, kar pa ne pomeni, da gradiva niso temeljito preučili. Glavnina razprave je bila opravljena že na matičnih odborih.
KOMUNALNI PRISPEVEK V NOVI OBLIKI
S sprejetjem novega zakona o urejanju prostora je bil dorečen tudi nov način odmerjanja komunalnega prispevka v fazi gradnje objektov. Na tej osnovi sta nastala podzakonska akta Uredba o vsebini
programa opremljanja zemljišč za gradnjo in Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka. Vse občine so dolžne za svoja območja izdelati programe opremljanja zemljišč in na tej osnovi določiti višino komunalnega prispevka v obliki odloka.
Vsebino omenjenega odloka je nazorskim svetnikom na seji obrazložila urbanistka Milka Grom, predhodno pa je predlog obravnaval že odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Predsednik odbora Bojan Štrukelj je na seji občinskega sveta nazorno pojasnil, da gre v bistvu za prispevek novograditeljev za predhodni vložek v infrastrukturo, vkalku-lirane pa so tudi nujne investicije, ki še sledijo.
LETOS PRORAČUNSKI PRIMANKUAJ, PRIHODNJE LETO PRESEŽEK
Predlog odloka o proračunu za leti 2007 in 2008 je predstavil župan Ivan Purnat. Predvideni obseg prihodkov za letos znaša 2,3 milijona evrov, za leto 2008 pa 1,95 milijona evrov. Medtem ko naj bi letošnji proračunski primanjkljaj znašal 71 tisoč evrov, kar pomeni, da namerava občina porabiti pravtoliko več denarja, kot ga bo prejela, naj bi prihodnje leto porabila 33 tisoč evrov manj, kot bodo predvidoma znašali njeni prihodki.
Ker sta temeljito obravnavo predloga odloka o proračunu predhodno že opravila odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ter odbor za negospodarstvo, javne službe in družbene dejavnosti, so se svetniki
odločili, da odlok sprejmejo po enofaznem postopku, ob tem pa je bil omenjen podatek, da je po novi metodologiji Občina Nazarje edina v Zgornji Savinjski dolini, ki sama dosega primerno porabo in nima potrebe po finančni izravnavi.
VIŠJA CENA VRTCA ZA NAJMLAJŠE
V zadnjem delu seje so svetniki sprejeli še spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko študijsko središče vCelju in sklep ofinanciranju političnih strank. Na predlog Osnovne šole Nazarje so podali soglasje k povišanju ekonomske cene vrtca za prvo starostno obdobje za 7,85 odstotka na 356,94 evrov in soglasje k povišanju normativnega števila otrok v posamezni skupini za dva.
Franci Kotnik
GORNJEGRAJSKI ŽUPAN STANKO OGRADI KAZENSKO OVADIL PREDHODNIKA TONIJA RIFLJA
Razpletanje toplotnega vozla
Znano je, da so člani gornjegrajskega občinskega sveta na decembrski seji določili enomesečni rok, v katerem naj bi Holding Slovenske elektrarne (HSE) sporočil, ali bo odkupil teijatve, ki jih ima Probanka do družbe Engo, in tako postal lastnik omenjenega podjetja. Pisnega odgovora oziroma podpisa pogodbe do prejšnjega tedna ni bilo, opravljeni pa so bili določeni razgovori med upniki in morebitnimi kupci, zato je župan Stanko Ogradi sklical občinske svetnike in predsednika občinskega nadzornega odbora ter direktorja Engazenosamo točko dnevnega reda, vezano na dogajanje vtem podjetju.
Engo je v obdobju od leta 1999 najel dvo dolgoročna in dva kratkoročna kredita pri Probanki Maribor, katere je omenjena banka zavarovala s poroštvenimi izjavami Občine Gornji Grad, ki jih je podpisal bivši župan Toni Rifelj. Ogradi pravi, da v občinskem arhivu ni našel dokumentov oziroma sklepov, v katerih bi bilo zapisano, daje takratni občinski svet dovolil poroštvo, kar pomeni, daje Rifelj ravnal na svojo roko in s tem krepko prekoračil zakonsko določeno višino zadolževanja občinskega proračuna.
»Ker Engo ni bil sposoben odplačevati kreditov, je Probanka s tožbami dosegla, da je delno »zarubljen« občinski transakcijski račun. Celoten dolg z obrestmi in zakonskimi zamudnimi obrestmi do
banke znaša 2,1 milijona evrov (504 milijonovtolarjev). Problem je, ker so zadeve izterljive in namesto, da bi predhodnik plačeval obveznosti, jih je poskušal vseskozi sodno izpodbijati. Zaradi podpisanega poroštva je občina na podlagi obligacijskega zakona tudi v primeru stečaja dolžna odplačevati obveznosti Enga, kar usodno vpliva na občinske finance in pripravo proračuna. Po sklepu krajevno pristojnega sodišča imamo odobrenih slabih 120 tisoč evrov (28 milijonov tolarjev), zato si je lahko predstavljati, da je krepko ogroženo osnovno poslovanje občine,« razlaga Ogradi, ki vsako trditev podkrepi z dokumenti.
Zadeve se dodatno zapletajo, ker je HSE pripravljen kupiti Engo za z
njihove strani določen znesek, ostale dolgove Enga pa bo morala očitno prevzeti občina. Gre za približno 600 tisoč evrov (140 mil-
Gornjegrajski župan Stanko Ogradi: »Na podlagi obligacijskega zakona odgovarja porok, v tem primeru Občina Gornji Grad, tudi v primeru stečaja Enga ali prisilne poravnave za celoten znesek.« (foto: EMS)
ijonov tolarjev) neporavnanih obveznosti do velenjskega Vegrada in 170 tisoč evrov (40 milijonovtolarjev), ki jih dolgujejo dobaviteljem lesne biomase ter ostalim dobaviteljem.
»Dodatna težava je, ker smo vseskozi v podrejenem pogajalskem položaju. Dejansko smo se primorani odločati med dvema, za proračun in gornjegrajsko razvojno perspektivo, neugodnima rešitvama. Ena je sprožiti stečaj Enga in prevzeti vse finančne posledice, d ruga je zavestno se odločiti in pod najboljšimi pogoji odplačati terjatve Vegrada in dobaviteljev. Kljub vsemu zagovarjam izvensodno poravnavo, kolikor bo ta mogoča, in prodajo Enga. Zadeve so skrajno zapletene in boljše rešitve dejansko ni,« razlaga Stanko Ogradi, ki seje, po posvetu z odvetnikom, odločil kazensko ovaditi svojega predhodnika na županski funkciji. Ovadba Riflja bremeni preslepitve pri najemu kreditov in zlorabe uradnega položaja, za katero je zagrožena nekajletna zaporna kazen.
Savinjčan
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Krajevni praznik odslej tudi občinski
Svetniki novoustanovljene občine Rečica ob Savinji so za občinska simbola potrdili zastavo in grb dosedanje krajevne skupnosti. Za občinski praznik so določili 17. junij, kot spomin na leta 1899 ustanovljeno kmetijsko društvo in podelitev trških pravic, ki so bile Rečici podeljene leta 1585. Bistvena točka četrtkove seje je bila potrditev zaključnega računa občine Mozirje, na podlagi katerega bosta lahko občini opravili delitev premoženja in sprejeli lastna proračuna.
Rečiški župan Vinko Jeraj pričakuje, da bosto občini uspeli skleniti dogovor o delitvi premoženja do konca junija. Po njegovem posebnih zapletov ne bo, saj bodo večina premoženja delili po principu teritorialne lege, še največ odprtih vprašanj, ki so po Jerajevem prepričanju rešljiva, je pri bančnih obveznostih. Za čimprejšnjo razdružitev seje zavzel tudi svetnik Milan Cajner in pri tem opozoril na morebitna »presenečenja«, kijih čakajo pri delitveni bilanci. Čim prej bo potrebno
imenovati odbore in komisije, med zunanjimi člani pa poiskati in angažirati dobre strokovnjake, opozarja Cajner.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli sklep o vključitvi v območno razvojno partnerstvo Sav-injsko-šaleške regije in zavrnili sklep o pristopu v Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo. Svetniki so bili mnenja, da bi morali kot sestavni del občine Mozirje na podlagi razdružitvene pogodbe avtomatsko postati člani območne razvojne agenci-
je. Pristop je namreč pogojen s sem konkretno razpravljati o plačilom 1.150 evrov osnovnega pravicah in obveznostih, kijih kot vložka, zato je Cajner zahteval morebitni družbeniki prevzema-predložitev družbene pogodbe, jo.
na podlagi katere bo možno pov-	Savinjčan
Občinski svetnik Milan Cajner (v sredini) opozarja na morebitne pasti delitvene bilance med občinama Mozirje in Rečica ob Savinji
(foto: EMS)
©
Mag. Simona Moličnik (foto: Marija Lebar)
Povod za to, da je Simona Moličnik obiskala svojo rodno Zgornjo Savinjsko dolino, je nameravano »rojstvo« novega pevskega zbora. Organizacijo pri nastajanju je prevzela njena sestra Tadeja, sodeluje pa tudi zborovska dirigentka Jerica Bukovec. Simono smo povprašali tudi o vsebini njene knjige, ki je nedavno izšla.
-	Pravite, da bo v Zgornji Savinjski dolini zaživel nov pevski zbor?
Prepričana sem, da so v naši dolini pevski potenciali tako široki, da bomo lahko sestavili vokalno instrumentalni zbor. Cilj je zahtevnejši repertoar. Zbor bo nastopal tako doma kot v tujini, njegovo delovanje pa si želimo seveda zapisati tudi na nosilce zvoka. Da bi omogočili čim širši nabor izvajalcev, bomo imeli avdicije, in sicer 26. marca ob 19. uri na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah in 27. marca ob 18. uri v Slomškovi dvorani v Mozirju. Želimo namreč združiti izvajalce iz cele Zgornje Savinjske doline.
-	Prej ste rekli v »naši dolini«, vi pa ste se pripeljali iz Ljubljane?
Resje, sedaj z otrokoma živim v Ljubljani, doma pa sem iz Luč in vedno bolj me vleče nazaj. Iz Ljubljane sem se domov v Luče vozila tudi prej, ko sem vodila sprva dekliški, pozneje pa mešani pevski zbor Viva la musica.
-	Je tudi ta zbor nastal na vašo pobudo? Lahko bi rekli tako. Delovati smo začeli leta
1989, ko sem še študirala in vztrajali deset let. A obveznosti so se množile in srečno naključje nam je poslalo drago kolegico in prijateljico Jerico Bukovec, s katero vse od takrat sodelujeva.
MAG. SIMONA MOLIČNIK - MUZIKOLOGINJA
»Vleče me nazaj v Zgornjo Savinjsko dolino!«
Lahko rečem, da sem v njej našla sorodnega človeka s podobnimi pogledi in pristopi do glasbe.
- Če ste hoteli voditi zbor, ste morali imeti glasbeno izobrazbo. Kako je s tem?
Za vodenje zbora sem se posebej izobraževala, obiskovala sem tečaje in seminarje, tudi v tujini. Sicer pa seje moja glasbena pot začela že zgodaj. Pri prof. Miri Kelemen na Glasbeni šoli Mozirje sem se učila klavir in nauk o glasbi pri prof. Olgi Klemše. Ko sem odšla v gimnazijo v Velenje, sem študij klavirja nadaljevala pri prof. Toniju Acmanu na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju, harmonijo in kontrapunkt pri prof. Danici Pirečnik. Hkrati sem se na Teološki fakulteti v Mariboru učila orgelske igre pri prof. Francu Križniku. Pouk sva običajno imela v Celju.
Spomnim se, da sem se takrat stalno vozila med Celjem, Mozirjem in Velenjem. Na izpite pa sem hodila v Maribor. Dobro je bilo, da smo v Lučah stanovali čisto blizu cerkve in sem tam lahko vadila
orgle. Tudi sestra je obiskovala glasbeno šolo, igrala jeflavto. Lahko rečem, da sva hvaležni staršema, ki sta veliko žrtvovala in nama omogočila glasbeno izobrazbo.
-	Nato je sledil študij?
Da, leta 1989 sem opravila preizkus in bila sprejeta na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
-	To pa ni ravno povezano z zborovodstvom?
Ne čisto neposredno. Muzikologija je veda o glasbi, njenih zvrsteh, kompozicijskih zakonitostih, historičnemu razvoju, o glasbeni psihologiji, sociologiji in estetiki. Naša stroka je opazovanje, raziskovanje in interpretacija glasbenega dogajanja, virov in pojavov.
-	Kje pa so začetki vašega znanstvenega delovanja na tem področju?
Že kot študentka sem po priporočilu svojih profesorjev skrbela za urejanje nekaterih glasbenih zapuščin in arhivov v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani.
-	Kako je ob tem potekal vaš študij? Diplomirala sem leta 1995. Diplomska naloga
je nosila naslov Publicistično in kritično delo Antona Lajovca. On je bil namreč pomemben skladatelj in eden prvih strokovnih glasbenih kritikov na Slovenskem. Za to nalogo sem leta 1996 prejela študentsko Prešernovo nagrado.
-	Fakulteta je bila za vami, kako pa je bilo z zaposlitvijo?
V Glasbeni zbirki NUK seje odprlo tretje delovno mesto. 1. januarja 1996 sem bila kot prva ženska sprejeta v službo za nedoločeni čas. Delo je terjalo od mene še bibliotekarsko strokovno izpopolnjevanje. Potem sta se rodila moja dva sončka - leta 1998 hči Špela in 2002 sin Matevž. Vpisala pa sem tudi magistrski študij, ki sem ga končala tik pred Matevževim rojstvom.
- In tukaj so začetki knjige, ki ste jo izdali pred kratkim in o kateri sva govorili v uvodu? Kako je torej nastala?
Ja, to je bilo res zanimivo naključje. Med moje delovne naloge v NUK je spadalo tudi urejanje različnih arhivov. Že v času nastajanja diplome meje »grizlo« dotedanje vedenje muzikološke stroke, da je korespondenca urednika Novih akordov Gojmira Kreka izgubljena. Anton Lajovic je namreč največ kritik objavil v tej reviji. Radovednost mi ni dala miru in prosila sem kolege v Rokopisni zbirki, če smem pregledati zapušči-
no slavista Gregorja Kreka, očeta skladatelja Gojmira Kreka. No, domneve so se uresničile. »Izgubljena« korespondenca je bila tam, kajti tudi sin Gojmir se je včasih podpisoval kot Gregor.
Gojmir Krek, rojen 1875 in umrl 1942, je bil uspešen pravnik, sodnik, glasbenik, pedagog in akademik. Slovensko glasbeno ustvarjalnost je iz narodnobuditeljskih voda želel dvigniti na višji nivo, zatoje s pomočjo založnika Lavoslava Sch-wentnerja ustanovil revijo Novi akordi. Revijo je urejal od leta 1901 do 1914, torej vseh trinajst iet, koje izhajala. Skupno je bilo izdanih kar 75 zvezkov.
-	V čem je bil pomen te revije?
Gojmir Krek je vsem, ki so na tedanjem slovenskem ozemlju v glasbi kaj pomenili, poslal vabila za sodelovanje v Novih akordih. In ko so dela pričela prihajati, jih je temeljito pregledal. Bil je kritičen inje marsikaj zavrnil, vendar je osebno odgovoril vsakomur. Tako je prijazno zavrnil tudi zborovska dela, ki mu jih je poslal organist Anton Tevž z Ljubnega ob Savinji, ker niso bila na dovolj visoki strokovni ravni. V Akordih pa je občasno objavil kako svoje glasbeno delo.
-	Se pravi, da ste s to najdbo rešili pozabljenja dobršen del naše glasbene zgodovine, da ste odkrili pravi zaklad?
Z omenjeno najdbo smo osvetlili nekatera dogajanja v slovenski glasbi v času moderne. To ob-
»Da bi omogočili čim širši nabor izvajalcev za nov pevski zbor, bomo imeli avdicije, in sicer 26. marca ob 19. uri na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah in 27. marca ob 18. uri v Slomškovi dvorani v Mozirju. Želimo namreč združiti izvajalce iz cele Zgornje Savinjske doline.«
dobje naše ustvarjalnosti je dobro raziskano tako v literarni kot v likovni sferi, na glasbeni pa veliko manj. V tem arhivu seje našlo mnogo zanimivega, omeniti velja vsaj korespondenco med Krekom in Aškercem. Anton Ašker je bil namreč Kreku vzornik in učitelj.
Podrobneje smo javnosti najdbo predstavili ob 100-letnici NUK, ko sem pripravila razstavo z vsem najdenim gradivom. Ob otvoritvi smo priredili koncert samospevov iz Novih akordov ter interpretacijo za tisti čas tako značilnega besedila in vztrajnih Krekovih vzpodbud, kot na primer: »Ali slišite? Glasbena zora! Drami se!«
- Sva zdaj že pri knjigi?
Ne še čisto. Kot rečeno, sem leta 2002 obranila magistrsko delo. Podlaga je bila omenjena najdba, naslov pa Ustni in pisni arhiv Novih akordov (1901-1914). Gre za podrobnejšo obravnavo začetkov, obstoja in pomena te revije, ki seveda vključuje tudi vrednostno sodbo posameznih skladateljskih prispevkov in celovitega obdobja moderne, ki pomeni obrat slovenske glasbe v novi čas. Pri mojem delu mi je bila velik vzor in spodbuda mentorica prof. dr. Katarina Bedina, ki je bila moja mentorica tudi pri diplomi. Zaradi pomembnosti najdbe sem se lani odločila, nalogo dopolnila in razširila, kot knjiga Novi akordi - Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo, 1901-1914 pa je v sodelovanju
s Slovenskim muzikološkim društvom izšla pri Slovenski matici. Deloje poljudnoznanstveno in tako dostopno tudi širši javnosti.
-	Kako poteka vaše vsakodnevno delo v ustanovi, kakršna je NUK?
Lahko rečem, da v službi nisem omejena, delo je dokaj ustvarjalno. Koje leta 2003 odšel v pokoj moj dotedanji predstojnik dr. Borut Lapornik, sem prevzela delovno mesto vodje glasbene zbirke pri NUK. Res pa je tudi, da moj delavnik nikoli ne traja samo osem ur. Neprestano se rojevajo nove ideje. Deloje ustvarjalno, disciplinirano, natančno in mije v užitek, tako da se nenehno prepleta z mojim zasebnim življenjem.
-	Odmevno je vaše publicistično udejstvovanje, slišati vas je mogoče tudi na radiu.
Nedavno so na tretjem programu Radia Slovenija objavili serijo osmih oddaj, ki semjih pripravila ob 80-letnici Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča. Ob tej priložnosti sem pripravila tudi razstavo o delu zbora, napisala dolgoletno zgodovino in uredila zbornik z naslovom Mladi že 80 let. Mnogo gradiva je že hranila naša zbirka, mnogo smo ga ob tej priložnosti še našli in ga združili z obstoječim v zbirki, tako da je zdaj mogoče najti vse na enem mestu.
Sicer pa sem dokaj aktivna tudi v Slovenskem muzikološkem drušlvu in v Mednarodni organizaciji glasbenih knjižnic, arhivov in dokumentacijskih središč (International Association of Mu-
sic Libraries, Archives and Documentation Centres - IAML). V Glasbeni zbirki NUK trenutno razvijamo digitalizacijo starih zvočnih posnetkov, glasbenih arhivov in revij (preko spleta je že dosegljiva tudi omenjena revija in arhiv Novih akordov), posebnega pomena pri tem je izdelava elektronske podatkovne baze. Za izvedbo tega dela sem pridobila dva evropska projekta in prav zanimivo je dejstvo, kako zelo so drugi evropski narodi odprti in zainteresirani za slovensko glasbeno deio. Sicer pa je glasbeno knjižničarstvo v Sloveniji še dokaj nerazvito in tu nas čaka še veliko dela.
-	Je vaše delo beg pred ljudmi? Arhive si vedno predstavljamo kot nekakšno izolacijo?
Nasprotno, zelo rada delam z ljudmi. Čutim obvezo, da delim svoje pridobljeno znanje tudi z drugimi. Pravijo, da imam dar, da ljudi vzpodbujam kdejavnostim, kijih veselijo in zadovoljujejo.
-	Kaj bi želeli povedati našim bralcem za konec?
Morda je to dobra priložnost, da se zahvalim
vsem, ki so verjeli v moje delo in mi pri tem stali ob strani. Bilo jih je veliko in ni moč vseh našteti. Prvi izvod knjige sem poslala na Osnovno šolo Luče, saj seje tam začela moja pot k učenosti. Zahvala pa velja tudi mojima otrokoma, ki me, čeprav še majhna, spremljata tudi na moji ustvarjalni poti, predvsem pa razvedrita v našem domačem muziciranju.
Pogovarjala se je Marija Lebar
PRIHAJAJO DOHODNINSKI OBRAZCI
Letos bo v znamenju dohodnine april
V teh dneh ste nekateri davčni zavezanci na dom že prejeli predizpol-njene obrazce za odmero dohodnine, vsi pa naj bi jih prejeli najkasneje do 31. marca. Prvič bodo obrazci že izpolnjeni z našimi podatki in zneski obdavčljivih prejemkov, sami pa bomo morali pozorno izpolniti okenca z olajšavami, kajti le tako lahko upamo tudi na kakšno vračilo. Dohodninsko napoved bo potrebno oddati do zadnjega dne v aprilu.
LETOS ZADNJIČ RAČUNI V OLAJŠAVO
Kljub temu da bodo dohodninski obrazci letos že delno izpolnjeni, nas pri dopolnjevanju čaka podobno delo kot v prejšnjih letih. Najprej je potrebno vse vpisane podatke natančno preveriti, nato pa se lotiti izpolnjevanja okenc za olajšave. Od tega kaj lahko in kaj znamo vpisati v olajšave, bo odvisna naša dajatev državi.
Letos še zadnjič lahko z zbranimi računi znižamo dohodninsko osnovo za dva odstotka. Seveda le, če ste lansko leto pridno zbirali račune za nakupljene knjige, učbenike, zdravila, plačane šolnine in še bi se kaj našlo. Tudi dokumenti o posojilu ali računi za stanovanjsko olajšavo so letos še aktualni. Dobro je le, daje vsaj na
večjih računih navedeno tudi vaše ime.
Možnosti za olajšave je še kar nekaj; olajšava za nakup državnih vrednostnih papirjev, olajšava za plačano prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, plačane storitve pri zdravniku specialistu ali predpisano zdravljenje vzdravilišču. Olajšavo prinaša tudi vzdrževanje stanovanja ali hiše, v kateri ste prijavljeni, torej računi za material, kije bil potreben za obnovo stanovanja in tudi za opravljeno delo. Prispevki v dobrodelne namene in plačane članarine političnim strankam in sindikatom prav tako prinašajo dvoodstotno olajšavo.
Pod drugo, štiriodstotno olajšavo pa ravno tako le še letos oziroma za lansko leto lahko zmanjšajo letno dohodninsko osnovo tisti zave-
zanci, ki so v lanskem letu porabili denar za odpravo lastnega stanovanjskega problema. Torej z nakupom ali gradnjo stanovanja ali hiše.
NEKATERI ZAVEZANCI
DOHODNINSKEGA OBRAZCA NE BODO PREJELI
Če izplačevalci dohodkov davčni upravi niso pravi čas poslali kontrolnih podatkov, le-ta predizpolnjen-ega obrazca zavezancu ne more poslati. V tem primeru mora davčni zavezanec sam ugotoviti, ali je dohodnino dolžan oddati, jo nato tudi sam izpolniti in jo najkasneje do 30. aprila svoji davčni izpostavi tudi poslati oziroma vročiti. Predpisani obrazec bodo lahko dvignili na svojem davčnem uradu, dosegljiv pa je tudi na spletni strani davčne uprave v rubriki napoved za odmero dohodnine za leto 2006.
Seveda vsem davčne napovedi ni potrebno oddati. Tako se bodo davčni birokraciji letos izognili vsi, ki lani niso imeli več kot 604.330 tolarjev dohodka in upokojenci, ki poleg pokojnine niso prejeli več kot
19.171 tolarjev obdavčenih dohodkov. So pa sem šteti le upokojenci s pokojnino, od katere jim lani niso odtegovali akontacije dohodnine in tisti, ki niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane člane družine.
Vsem obrazcem bodo priložena tudi krajša in ne preveč zapletena navodila, seveda pa je vsem še vedno na voljo virtualna davčna pomočnica Vida. Časa za oddajo napovedi bo zagotovo dovolj, vseeno pa ni priporočljivo čakati do zadnjega dne. Tako se boste izognili vsakoletni gneči na poštah in davčnih uradih, v primeru kakšne nejasnosti pa se tudi v miru posvetovali z vašim davčnim svetovalcem.
TG
Tvoja vest je merilo iskrenosti tvoje sebičnosti. Pazljivo ji prisluhni.
Richard Bach
RAZVOJNA KONFERENCA V VELENJU
»Kar bomo danes zamudili, bomo v prihodnje težko
nadoknadili«
V petek je v okviru 9. srečanja velikega in malega gospodarstva Savin-jsko-Šaleške regije v Velenju potekala razvojna konferenca, katere cilj je bil izboljšati komunikacijo med nosilci razvoja, spodbuditi povezovanje za skupne projekte in izpostaviti razvojne potenciale, ki bodo brez povezovanja ostali neizkoriščeni. Seveda tudi tokrat ni šlo brez razprave o tretji razvojni osi, gost konference pa je bil minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar, ki je predstavil možnosti sofinanciranja razvojnih programov v obdobju 2007-2013.
Po uvodni predstavitvi razvojnega programa Sa-Ša regije s strani direktorice območne razvojne agencije Jasne Klepec in stanja na področju gospodarstva v regiji s strani direktorice območne gospodarske zbornice Alenke Avberšek, ki je med drugim izpostavila (pre)veliko odvisnost od velikih gospodarskih sistemov in prepočasno rast dodane vrednosti, na drugi strani pa številne razvojne priložnosti, je udeležence konference nagovoril velenjski župan Srečko Meh. Pozval je vse nosilce razvoja v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini k boljši komunikaciji in združevanju potencialov ter opozoril, da čas ni naš zaveznik. »Kar bomo danes zamud-ili, bomo v prihodnje težko nadoknadili,« seje slikovito izrazil Meh in nato nanizal po njegovem mnenju ključna področja regijskega razvoja.
Poleg formaine vzpostavitve regije oziroma pokrajine Sa-Ša je na prvo mesto postavil tretjo razvojno os in v zvezi z njo dejal, da s cesto ne bo mogoče rešiti vseh problemov. Po njegovem je mogoče razvojna vprašanja Zgornje Savinjske doline reševati tudi na drugačen način, ne zgolj z zahodno varianto hitre ceste. Ostali ključni elementi razvoja so: komunalna infrastruktura (gradnja centra za ravnanje z odpadki), gospodarstvo, turizem, izobraževanje (razvoj visokega šolstva), ekologija, človek (nova delovna mesta), bivalno okolje, sodelovanje občin, javni red in mir ter sociala.
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA POTREBUJE HITRO CESTO
V imenu zgornjesavinjskih županov in županje je udeležence konference pozdravil mozirski župan Ivan Suhoveršnik, kije poudaril, da je razvoj regije Sa-Ša predvsem
odvisen od nas samih, ki tu živimo in ustvarjamo, med glavnimi razvojnimi usmeritvami Zgornje Savinjske doline pa je omenil gradnjo infrastrukture (ceste, kanalizacija, sanacija vodovodnih sistemov...), gradnjo poslovnih con (Prihova, Ljubno ob
Direktor za področje gospodarjenja BSH Hišnih aparatov Boštjan Gorjup je predstavil napredek njihovega podjetja v zadnjih šestih letih
Savinji, manjše krajevne cone) in razvoj turizma. Glede tretje razvojne osi je Suhoveršnik povedal, da Zgornjesavinjčani odločno zagovarjajo zahodno varianto trase hitre ceste od avstrijske do hrvaške meje, saj brez ustrezne povezave s svetom še tako dobri razvojni programi nimajo prave perspektive.
PRILOŽNOST, KAKRŠNE NE BO NIKOLI VEČ
Minister dr. Ivan Žagarje v grobem predstavil državni razvojni program za obdobje 2007-2013, znotraj katerega so oblikovani trije operativni programi: za krepitev regionalnih razvojnih potencialov, za razvoj človeških virov in za razvoj
Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je poudaril, da je razvoj regije Sa-Ša odvisen predvsem od nas samih (foto: Benjamin Kanjir)
okoljske ter prometne infrastrukture. V sedmih letih bo za sofinanciranje razvojnih projektov iz evropske blagajne na razpolago 5,1 milijarde evrov, k temu pa bo država dodala še milijardo evrov. Žagar je poudaril, da takšne priložnosti, kot jo omogoča finančna perspektiva 2007-2013, za Slovenijo ne bo nikoli več.
GORENJE, BSH HIŠNI APARATI IN KLS LJUBNO GLEDAJO NAVZGOR
V drugem delu konference so predstavniki nekaterih najbolj uspešnih podjetij v regiji predstavili njihove razvojne usmeritve. Direktor razvoja Gorenja Boštjan Pečnik je povedal, da bodo letos v Velenju izdelali tri milijone gospodinjskih aparatov, celotna Skupina Gorenje pa kar 4,4 milijona aparatov. Prisoten je izrazit trend v smeri vgradnih gospodinjskih aparatov, Gorenje pa svojo dejavnost uspešno širi tudi na področje energetike in ekologije.
Direktor za področje gospodarjenja BSH Hišnih aparatov Boštjan Gorjup je predstavil napredek njihovega podjetja vzadnjih šestih letih in napovedal preboj v segment kavnih aparatov z višjo dodano vrednostjo. Hišni aparati bodo predvidoma že letos začeli z gradnjo novih poslovnih prostorov v sklopu
sedanjega proizvodnega kompleksa, število zaposlenih pa se bo z novimi projekti z lanskih 554 letos povečalo na 630 in prihodnje leto na 840. Gorjup je opozoril, da brez ustrezne cestne infrastrukture tako ambicioznih razvojnih načrtov ne bo mogoče uresničiti.
Direktor KLS Ljubno ob Savinji Mirko Strašek je opisal potek sanacije podjetja, kije bilo pred desetletjem in pol ob razpadu takratnega jugoslovanskega trga »klinično mrtvo«, danes pa pokriva 30 odstotkov evropskih in pet odstotkov svetovnih potreb po zobatih vencih za avtomobilsko industrijo. Strašek je pri tem kot pogoj za uspeh izpostavil stalno povečevanje konkurenčnosti. KLS Ljubno je razvil v dobavitelja, ki si ga želijo vsi ugledni proizvajalci avtomobilov na svetu.
RAZVOJNIH PROGRAMOV NE MANJKA
V zadnjem delu konference so razvojne programe predstavili še direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik (izgradnja bloka VI za trajnostni razvoj regije), vodja razvoja HTZ Velenje Bojan Voh in namestnik direktorja Inštituta za daljinsko energetiko Robi Hudournik (pilotne sončne elektrarne), direktor Bisola Velenje dr. Uroš Merc (proizvodnja fotonape-tostnih modulov), direktor HTZ dr. Vladimir Malenkovič (programi z visoko dodano vrednostjo za zaposlovanje invalidov), direktorica območne razvojne agencije Jasna Klepec (lesarski razvojni center), direktor PV Investa Velenje Drago Potočnik (podjetniški inkubator), direktorica Term Topolšica Lidija Fi-javž Špeh (razvoj zdraviliškega turizma), direktor Birta Velenje Uroš Meža (razvoj športnega turizma), direktor Ere Velenje Gvido Omladič (temelji povezovanja za prihodnost), direktor Erica Velenje mag. Marko Mavec (izobraževalno središče) in direktorica Perspektive Šoštanj dr. Cvetka Tinauer (inovativen poslovni model in tehnološka rešitev za e-izmenjavo dokumentov).
Franci Kotnik
KLJUB HITRI INTERVENCIJI GASILCEV OGENJ OPUSTOŠIL STANOVANJSKO HIŠO NA BRDU
Sosed prvi opazil hišo v plamenih
48 gasilcev okoliških prostovoljnih gasilskih društev je v noči s sobote na nedeljo gasilo požar, ki je zajel stanovanjsko hišo na Brdu pri Šmartnem ob Dreti. Požar je prvi opazil sosed Dominik Pečnik, kije skupaj z očetom Ivanom najprej zbudil lastnika goreče hiše Marjana Slatinška in obvestil gasilce. Požarišče so si kasneje ogledali tudi kriminalisti in ugotovili, daje ogenj izbruhnil zaradi poškodovanega dimnika.
Lastnik hiše Marjan Slatinšek (ob našem obisku je bil odsoten) je v soboto, tako kot že mnogokrat doslej kuril v krušni peči in se zvečer nič hudega sluteč odpravil spat. Sreča v nesreči je, da ogenj in dim nista dosegla njegove spalnice, saj je bilo ob prihodu gasilcev ostrešje že
porušeno. Pečnikova hiša je od Slatinškove oddaljena komaj nekaj metrov, kar bi lahko bilo ob vetrovnem vremenu usodno.
Gasilci so ukrepali maksimalno
angažirano, pripoveduje Dominik Pečnik, ki je po njihovem prihodu bedel nad lastno hišo. Z vidika požarne varnosti je Brdo precej problematično območje, saj v
naselju ni niti enega hidranta. Zaradi bojazni, da zmanjka vode, je poveljnik PGD Šmartno ob Dreti in vodja intervencije Slavko Bric, poleg gasilcev nazorskega poveljstva aktiviral tudi gasilce bivšega mozirskega občinskega poveljstva.
»Poleg goreče hiše, je dodatno nevarnost predstavljala cisterna z okoli 1.500 litrov plina tik ob hiši. Pomembno je bilo zaščititi sosedovo hišo in gozd. Požarje bii pogašen do sedme ure zjutraj, vendar smo zaradi varnosti še nekaj ur bedeli nad požariščem,« razlaga Slavko Bric, zadovoljen, ker so se tako domači kot gasilci sosednjih društev odzvali klicu na pomoč v maksimalno kratkem času.
Savinjčan
LJUBNO OB SAVINJI
Obnova župnijske cerkve sv. Elizabete
Pogled na panoramo Ljubnega je v zadnjem času nekako nenavaden. Osrednja točka, ki pritegne pogled ob prihodu v kraj -tamkajšnja župnijska cerkev - je odeta v železne odre, ki kažejo na obsežna obnovitvena dela na zunanjosti cerkve.
ostala sredstva pa bodo zagotovili s pomočjo sponzorjev, župnijskega gozda in dobrih ljudi, ki bodo pripravljeni denarno pomagati pri obnovi.
Če bodo dela potekala po načrtu, bodo zaključena do julija letošnjega leta.
Franjo Atelšek
Preden bodo na Ljubnem praznovali 800-letnico rojstva farne zavetnice sv. Elizabete, bo zunanjost cerkve že temeljito obnovljena
(foto: Franjo Atelšek)
Ob 800. obletnici rojstva Ijuben-ske farne zavetnice Sv. Elizabete, ki jo bodo praznovali letos, bodo zunanjost cerkve temeljito obnovili. Streha, fasada in še posebno zvonikje bil, po besedah župnika in dekana Martina Pušenjaka, potreben obnove nosilne konstrukcije in pločevinaste kritine.
Zahtevno delo na zvoniku, kije bil zaradi dotrajanosti že precej nagnjen, bosta izvajali skupini Podgrajšek
in Hribernik iz Zreč, ki sta v mariborski nadškofiji obnovili večino obnove potrebnih zvonikov. Zidarska dela izvaja podjetje Cigrad iz Šoštanja, za prekrivanje strehe pa bo poskrbelo podjetje Rihter z Ljubnega.
Finančno bo obnova velik zalogaj, saj je njena predračunska vrednost od 210 do 225 tisoč evrov. Po besedah dekana bosta več kot tretjino sredstev prispevala Ministrstvo za kulturo in Občina Ljubno,
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Preglavice zaradi sneženja
Novozapadli sneg je tudi na širšem zgornjesavinjskem območju povzročil težave v prometu in še posebej v oskrbi z elektriko. Podrta drevesa so poškodovala električne vode, zato je brez elektrike ostalo večje število uporabnikov. Na celotnem območju Elektra Celje je bilo na terenu okoli 350 ljudi, ki so se trudili čim prej vzpostaviti normalne razmere.
V Zgornji Savinjski dolini so dežurne
ekipe večino težav odpravile že v ponedeljek, v najbolj oddaljenih in težko dostopnih območjih pa se je stanje z elektriko normaliziralo v torek. Precej težav je bilo tudi na občinskih in gozdnih cestah, kjer so na nekaterih odsekih promet ovirala podrta drevesa, tako daje promet povsod potekal upočasnjeno, vendar brez večjih težav.
Savinjčan
Na nekaterih odsekih občinskih in gozdnih cest so promet ovirala podrta drevesa (foto: EMS)
živa glasba
PREKRIVANJE STREH
NAT
cijnirtfioteC
m šLmmmm to modra M SL OSO/9&-77
banka celje
www.banka-celje.si
Vi samo uživajte
|Mi vaše počitnice jemljemo resno |
[1.MAJ: Korzika in Sardinija 26,4-1.5: Rim-Vatikan-Pompeji-Sorrento-Neapelj-Amalfi 27.4-1,5;Jezero Maggiore-■Boromejski otoki-Mifano 27-28.4;Genova-Portofino-Cinque Terre 30.4-2.5; Innsbruck-Swarovski-Bodensko jezero iMainau-Renski slapovi 28-30.4;Ženeva 26-30.4;Zlata Praga in gradovi južne Češke 3fl.4-2.5;Medugorje-Mostar-■Sarajevo 30.4-2,5:Beograd-Zlatibor-Šarganska osmica-Sirogojno 27-29.4; Regensburg-Walhalla-Z ladjo do I Passau-a 27-28.4;_epote Rena 29,4-2 5;Dunaj-Bratislava 1-2.5;Beograd in Srbski samostani 27-30.4;Peloponez n Atene 27,4-2.5;Sicilija 28.4-21, PRVOMAJSKI ODDIHI: Novigrad b. Laguna 3 dni 95€;Petrčane h.Pinija 3 dni 7€;Vodice h.PuntaA3dni102€:Šibenik h.lvan 3 dni105€:Opatija h.Adriatic 2 dni 124€;Krk h.Dražica 3 dni 99€; ■POLETJEM: PAKOŠTANE 7 ONI ALL INCLUSIVE že od 171€ dalje 10'/, POPUST NA REZERVACIJE DO 31,3.! ■KARIBU KENIJA 8 dni odhod 12,19.10; TANZANIJA IN ZANZIBAR 12 DNI odhod 26,10 in 24.12! NE ZAMUDITE!!
Iemail:info(a>potepuh.si,www.potepuh.si PLAČILO NA VEC OBROKOV
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/71323 00,03/713 23 01; fax: 03/713 23 08
iGflR/W
Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a, www.garant.si Industrijska prodajalna: 03/70 37 130, 03/70 37 131, info@garant.si
z različnimi pločevinastimi kritinami
SKANDINAVSKA KRITINA ■ čfcSČfe)
CITYCENTER CELJE
Presežena vsa
pričakovanja
Citycenter Celje v mesecu marcu praznuje svoj prvi rojstni dan. V enem letu je postal priljubljeno nakupovalno središče prebivalcev iz Savinjske regije pa tudi od drugod, v času od otvoritve do sedaj pa ga je obiskalo več kot pet milijonov kupcev. V primerjavi z obiskom centra Interspar, ki stal na isti lokaciji pred izgradnjo Citycentra, se je povečal kar za 70 odstotkov.
Direktor Citycentra Celje Boštjan Brantuša je ob omenjeni obletnici povedal, da so s poslovnimi rezultati v upravi zelo zadovoljni. Zabeležili so 90 milijonov evrov prometa, kar je 20 odstotkov več, kot so optimistično načrtovali. Tudi v prihodnje se kljub ostri konkurenci nadejajo do-
poslovanja sojih organizirali več kot osemdeset, ob prvem rojstnem dnevu pa so pripravili pester zabavni program, kije zadovoljil okuse vseh generacij. Nastopili so Alfi Nipič, Modrijani, Vesele Štajerke, Alenka Gotar, Don Corleone in številni drugi.
PRODAJNI CENTER ZKZ LJUBIJA
Sledijo željam kupcev
“Naše osnovno vodilo je zadovoljstvo kupcev,” pravi vodja prodajnega centra Milena Irmančnik (foto: EMS)
brega obiska, v povprečju okrog 14.000 obiskovalcev dnevno. Da bi dosegli ta cilj, ne nameravajo sedeti križem rok, ampak bodo sistematično širili ponudbo izdelkov in storitev v nakupovalnem centru.
Razlogi, zaradi katerih kupci tako množično obiskujejo Citycenter, so tudi zanimivi dogodki. V prvem letu
Ob tej priložnosti so za zveste kupce pripravili nagradno igro z bogatimi nagradami, posebej zanimiv zanje pa je bil, prvi te vrste v Sloveniji, tudi festival agrumov. Obiskovalci so se lahko sprehodili med številnimi skulpturami iz kar petih ton pomaranč in limon.
Helena Kotnik
kvaliteta v vašem domu - zavese Bodoni
Stari trg 26,3320 Velenje M:03/897-49-80 GSM.MW2MI7
Delovni čas: 8h - 17h
sobota 8h - 12h
Zadruga Mozirje je v novem prodajnem centru v Ljubiji za stranke pripravila pestro ponudbo gradbenega in inštalaterskega materiala ter program široke potrošnje, kamor sodi kompletna ponudba čistil, fotofar-macije, elektromateriala ... Novost je oddelek stekla, keramike, porcelana in razne posode, nad-
alje seje vredno ustaviti na oddelku akustike. Vodja centra Milena Irmančnik ob tem zagotavlja, da bodo poskušali maksimalno slediti željam kupcev in njihovim potrebam. Pri tem izpostavi kmete, za katere so kot kmetijsko podjetje dolžni poskrbeti še s posebnim posluhom.
Savinjčan
GRAFIČNE STORITVE
.juniciraF
-	BARVNO in ČB fotokopiranje in tiskanje
-	grafično oblikovanje
-	vezave vseh vrst	t
(spiralne, termo, diplomske naloge ...)	i
• izdelava tiskovin	§
(vizitk, vabil, letakov...)	|
-	plastificiranje
-	sprejem zahval, čestitk in	f
malih oglasov za Savinjske novice	I
©
'È
Delovni čas:	I
od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 |
o
Vabljeni!	!
Oglasi
enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo
Prednost več
FlexPension

Akcijske cene za člane za pnevmatike so tudi z
do 23% popustom. Članski popust pri vulkanizerskih
storitvah je 20%. MPC s popusti so izračunane na osnovi veljavnih
cenikov distributerjev, ki si pridružujejo pravico do spremembe. Cene so
preračunane po tečaju zamenjave (1 EUR = 239,640 SIT).
Pnevmatike lahko prednaročite v enotah AMZS in Interservice Trbovlje ter preko spletne strani www.amzs.si	___________________
Rezultati AMZS testa 31 letnih pnevmatik so objavljeni v marčevski številki Motorevije.
Dimenzija 155/70 R13 75T
MPC s popustom11 MPC s popustom1 v EUR	v Sl
Diners Club n International
'Akcija traja do 16.04.2007 oz. do razprodaje zalog.
3bl? 3HSE.T8 OOOO
MIN HRAST
3P-M K ’ll -Mint — M
080 t9!20-! !-! !-
I I I I I l_Li I L I I I
WWW. Z M prizma
i r i i 7ir 1*11111
PREGLED IN PRODAJA:
LETNIH PNEVMATIK IN PLATIŠČ, METLIC BRISALCEV, IZPUŠNIH SISTEMOV IN ZAVOR.
ai primeNn/ iz ponudbe
Sava Perfecta	31,26	7.491,15
ContiEcoContact 3	44,64	10.697,53
Dimenzija 205/55 R16 91V		
MPC s popustom' Naziv v EUR		MPC s popustom' v SIT
Bridgestone Turanza ER 300	124,73	29.890,30
Uniroyal Rally 550	101,95	24.431,30
Naročnik oglasa: AMZS d.d., Dunajska cesta 128a, 1000 Ljubljana
Zgodovina in narodopisje
[
Piše: Aleksander Videčnik
O pomenu slovenskega planinstva v naših krajih smo že veliko pisali, pa vendar, morda je kar prav, da tudi tokrat ponovimo narodnoobrambni značaj tega gibanja. Lahko si predstavljamo, kaj bi bilo, če se ne bi zavedni slovenski možje združili in ohranili slovenski značaj naših gora in planin. Velika nevarnost, da postanejo slovenske planine nemško poimenovane, so v naših krajih uspešno preprečevali narodno zavedni izobraženci, kot so Fran Kocbek, dr. Johannes Frischauf, Zemljič in Šijanec, seveda je še bilo veliko odločnih ljudi med narodnjaki, ki so stopili v bran slovenske zemlje in ljudi, saj je znano, kako so nemški prenapeteži iz celjskega Alpenverei-na brezobzirno zapisovali nemška imena za naše vršace, planinske poti pa so označevali zgolj z nemškimi smerokazi in napisi. Ker so imeli vso podporo oblasti, so kmalu začeli postavljati planinske koče. Nenazadnje so imeli na upravi škofijskega veleposestva nemškega upravnika Flofbauerja, ki jih je odkrito podpiral v raznarodovalnem početju.
O SAVINJSKI PODRUŽNICI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA
Prav zanimivje članek o planinstvu v naših krajih, v koledarju Družbe svetega Mohorja za leto 1901. V njem najdemo tele navedbe:
»Savinjska podružnica je dobila svojega Aljaža v osebi vrlega in neumornega načelnika, nadučitelja v Gornjem Gradu, Frana Kocbeka. Vsak se bode čudil, kako je mogel ta mož v par letih toliko storiti za planinstvo v Savinjskih planinah. Mesec dni po otvoritvi Orožnove koče je otvorila Savinjska podružnica svojo prvo kočo na Molički planini (1.770 m). Po zahtevi štajerskih rodoljubov in planincev se ji je dalo ime "Kocbekova koča". Ker so celjski Nemci kočo na Korošici popolnoma zanemarili, je postavila Savinjska podružnica to novo kočo, ki isto tako ugodno leži za hribolazce iz Kranjske kakor tudi iz Štajerske. Svetje podaril posestnik Jurij Moličnik, ves stavbni les pa njegova eminenca kardinal Missia, takrat knezoškof ljubljanski.
Težavno je bilo to delo, saj so delavci morali ves les znositi dve uri navkreber. Koča stoji varna plazov in vetrov v kotlini med Ojstrico in Velikim vrhom. Koča ima pastirski stan, turistovsko sobo za 10 oseb in podstrešje za 14 do 20 oseb. Zidana je, a znotraj obložena z deskami, zunaj pa z macesnovimi deščicami ali skodlami ter stane 2.300 goldinarjev. Blizu koče je studenec, v koči
SloDensbo
pa malo vremensko opazovališče. Obiskovalcev je na leto kakih 80. Od tod na Ojstrico (2.350 m) je po Kocbekovi poti eno uro. Do koče prideš iz Solčave skozi divno Logarsko dolino v štirih urah. Iz Luč prideš skozi Robanov kot ali čez Lučko kočo na Poljšakovi planini v petih urah. Iz Kamnika pa te pripelje tja zelo zložna pot skozi Bistrico, Belo in Korošico v sedmih urah.
Leta 1896 je Fran Kocbek odprl kočo na Golički planini (1.300 m). Koča je štiri metre široka in pet metrov dolga, ima eno sobo z ognjiščem, pograd s štirimi ležišči in podstrešje za šest oseb. Koča stane 500 goldinarjev, denar pa so zbrali Mozirjani.
Pri Slapu pod Rinko (1.120 m) je podružnica uredila podružnično verando. Kerna celem potu od Luč do Ojstrice ni nobene koče, je zgradila Savinjska podružnica leta 1898 Lučko kočo (1.550 m). Tri ure dolga pot vodi iz Luč mimo Pečovnika in Ojstrega vrha na Poljšakovo planino. Istega leta je opremila podružnica sobo za hribolazce "pri Planinšku", dve uri hoda nad Lučami, ob poti na Ojstrico.
V spomin 60-letnice papeža Leona XIII. in 50-letnice našega cesarja Franc Jožefa je pozidal Fran Kocbek jubilejno kapelico svetega Cirila in Metoda na silni pečini nad Robanovim kotom, malo višje od Kocbekove koče. 50 hribolazcev, med njimi tudi gospod Aljaž, seje udeležilo veličastnega in ganljivega blagoslavljanja, dne 5. julija 1898. Kapelica stane nad 1.000 goldinarjev.
KOČA NA MENINI
Med Gornjim Gradom in Gornjim Tuhinjem se razteza obsežna Menina planina. S pomočjo gornjegrajskih rodoljubov in z dovoljenjem kne-zoškofa ljubljanskega je zgradil Fran Kocbekjako lično Gornjegrajsko kočo (1.470 m). Iz Gornjega
planinsfpo
Grada vodita tja dve poti: ena na sveti Florjan in Ovčji stan, druga na Borovnico in Graščinski stan, po vsaki dve in pol ure hoda. Iz Zgornjega Tuhinja se pride v dveh urah. Koča je dolga pet m in toliko široka in znotraj obdana zdeskami, ima eno sobo in podstrešje ter skupnega prostora za 20 do 25 ljudi. Stane pa 600 goldinarjev. Omeniti velja, da je stavbni les za Lučko in Gornjegrajsko kočo ter kapelico pod Ojstrico podaril ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič.«
POMEN SLOVENSKE PLANINSKE ORGANIZACIJE
V navedenem članku iz Mohorjevega koledarja je veliko zanimivih podatkov, ki bodo morda komu, ki raziskuje zgodovino Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, koristili. Vsekakor so tu zajeti podatki, ki bi jih sicer morali iskati iz različnih virov, predvsem pa iz mnogih številk Planinskega vestnika. Je pa seveda zanimivo poudarjeno prizadevanje Frana Kocbeka in njegovih planinskih sodelavcev. 0 tem je bilo sicer že veliko zapisanega, tudi v našem časopisu, pa tudi v publikaciji Nazaj v planinski raj, kije bila izdana ob priliki jubileja Savinjske podružnice SPD v Celju, leta 1993.
Gre seveda tudi za del naše narodne zgodovine. Nikoli ni preveč podatkov o časih, ko so si naši predniki prizadevali za narodovo bit. Narodnostni boj Slovencev, posebej še štajerskih, je zapisan z zlatimi črkami. Tako občuti takšno branje zaveden in razgledan Slovenec tudi vteh časih, ko smo domala pozabili na dolgo dobo boja za narodnostne pravice v stari Avstriji in velike napore, ki so bili potrebni, da so naši narodni voditelji uspeli opozoriti dunajsko gospodo na ta naš, tedaj zatiran slovenski narod.
Sščemo stare fotografije
Lučnica je lahko postala hudournik! Takole je zgledal predel Podvolovljeka dne 27. 9.1926. Izvirnik slike hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu.
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE
Novosti pri identifikaciji in registraciji živali
Pri zadnjem izpisu stanja v Centralnem registru govedi v mesecu oktobru ste verjetno opazili, da je dodana rubrika »priglasitev«. Kontrolorji oziroma veterinarji so sedaj dolžni zabeležiti podatek, v koliko dneh po felitvi ali premiku živali je rejec naročil številčenje ali javil premik. Če bodo podatki javljeni kasneje kot v sedmih dneh, bo označeno z zvezdico. Tele, ki bo ob označitvi starejše od 20 dni, bo označeno z dvema zvezdicama. Morebitne ugotovljene nepravilnosti s področja označevanja in registracije živali se upoštevajo pri navskrižni skladnosti in pomenijo odbitek pri izplačilu subvencij.
NOVE CENE OZNAČEVANJA ŽIVALI
Da bi se izognili nevšečnostim, vas prosimo, da kontrolorje čim prej obvestite o telitvah, saj ste za pravočasno označitev odgovorni rejci. Kontrolorji so dolžni voditi evidenco pozivov za označitev. Označitev po normalni predpisani ceni mora rejec naročiti najmanj 16 dni vnaprej. Ob kasnejših naročilih lahko označevalec imetniku dodatno računa stroške prevoza in dela, kar znese 10,77 evra. Ta vrednost se lahko računa tudi v primeru zahteve rejca, da se tele označi prej kot v petih delovnih dneh, je to izven plana obiska območja kontrolorja.
Obenem vas obveščamo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) od 1. januarja 2007 ne sofinancira stroškov označevanja telet, zato je nova cena označevanja 4,01 evra za žival. Da bi se izognili dodatnim stroškom in nevšečnostim, vas prosimo, da se držite predpisanih rokov.
PRAVOČASNO SPOROČANJE PREMIKOV ŽIVALI
Opozarjamo vas, da vam pri navzkrižni skladnosti nevodenje registra govedi na gospodarstvu doprinese 100 točk. Dosledno
morate shranjevati potne liste in pravočasno sporočati premike živali. Prihode in odhode s kmetije morate sporočiti v sedmih dneh. Če ta rok prekoračite, se kršitev kaznuje z 10 točkami. Označene morajo
biti vse živali v hlevu, če je označenih manj kot 50 % živali, se to kaznuje s 50 točkami, če je označenih od 50 do 80 % živali je 10 točk, do 20 % neoznačenih živali pa 5 točk.
DOSLEDNO VODENJE REGISTROV
Po pravilih navzkrižne skladnosti je potrebno dosledno voditi tudi register drobnice in prašičev na gospodarstvu. Vsi rejci prašičev in drobnice morajo biti registrirani v Centralnem registru živali. Če redite prašiče ali drobnico in niste prijavljeni v registru, se kršitev kaznuje s 100 točkami. Nedosledno vodenje registra se kaznuje s 50 točkami.
Prašiči morajo biti označeni z okroglo ušesno znamko, na kateri je zadnjih šest številk MID-a kmetije, kjer
so bili rojeni. Označeni morajo biti pred odhodom s kmetije. Ob prodaji mora živali spremljati spremni list za prašiče. S tem dokumentom prodajalec živali odjavi, kupec pa prijavi prihod na kmetijo. Vnos premikov opravijo veterinarji. Tudi pri prašičih je predpisan rok za javljanje premikov sedem dni. Prekoračitev se kaznuje z 10 točkami. Enkrat letno morate sporočiti stalež prašičev na gospodarstvu. To lahko naredite tako, da oddate obrazec B skupaj z vlogo za subvencije ali pa oddate obrazec za prigiašanje staleža živali, ki ga prejmete po pošti od MKGP.
ŽIVAL NAJ SPREMLJA SPREMNI LIST
Drobnica mora biti označena do starosti devet mesecev. Jagnjeta ali kozlički za zakol se označijo pred odhodom s kmetije z okroglo znamko, na kateri je zadnjih šest številk MID-a kmetije, kjer so bili rojeni. Odrasle živali morajo biti označene z štirioglato ušesno znamko v obe ušesi ali v eno uho, če je v drugem
številka tetovirana. Veljavne pa so še tudi okrogle znamke, s katerimi seje označevala drobnica prejšnja leta. Izpadlo znamko lahko nadomestite z drugo, kar morate zabeležiti v register drobnice. Pri nakupu ali prodaji drobnice mora žival spremljati spremni list. Prihod ali odhod morate javiti v sedmih dneh. Spremne liste morajo rejci hraniti še najmanj tri leta po nakupu živali. Kršitve rokov se kaznujejo z 10 točkami. Tudi pri drobnici ste dolžni enkrat letno sporočiti stalež živali na gospodarstvu v centralni register. To lahko storite ob subvencijah na obrazcu B ali z obrazcem prigiašanje staleža, ki ga prejmete po pošti od MKGP.
Upamo, da bo težav pri izpolnjevanju standarda za identifikacijo in registracijo živali čim manj. Pri govedu je postopek že utečen in morate samo upoštevati predpisane roke. Pri prašičih in drobnici pa sporočanje premikov med kmetijami še ni prišlo v navado rejcev. Tudi tega se bo potrebno navaditi, da bo ob kontroli navzkrižne skladnosti čim manj odbitnih točk.
mag. Marjeta Ženko KGZ Celje oddelek za živinorejo
M
SINTAL'
CELJE
Vaša jrar n ost fe naša skrb
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
Po pravilih navzkrižne skladnosti je potrebno dosledno voditi tudi register drobnice in prašičev na gospodarstvu. Vsi rejci prašičev in drobnice morajo biti registrirani v Centralnem registru živali.
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA
Brezplačna pomoč družinam in posameznikom v stiski
Družinski inštitut Bližina iz Celja, ki je začel delovati letošnji februar, je namenjen predvsem družini in vsem težavam, s katerimi se družinski člani v medsebojnih odnosih srečujejo. V Domu sv. Jožefa v Celju pripravljajo sredine Večere za zakonce in Večere za starše, kjer se lahko vsi zainteresirani pogovarjajo o vsakdanjih ali težjih težavah, kijih morajo reševati s svojimi partnerji ali otroci. Večeri so tematsko
določeni, vstop je prost, tudi vnaprejšnje prijave niso potrebne.
Temeljna strokovna dejavnost inštituta je psihološka pomoč posameznikom, parom in družinam v stiski. Program inštituta temelji na modelu Relacijske družinske terapije, ki jo je v Sloveniji razvil dr. Christian Gostečnik. Vsi izvajalci terapevtskih programov so specialisti zakonske in družinske terapije. Družinski inštitut nudi indi-
vidualno, zakonsko in družinsko (psiho)terapijo, ki lahko poteka v obliki enkratnega svetovanja ali tedenske terapije v dvanajstih srečanjih.
Organizirajo tudi terapevtske skupine za razvezane, ki so namenjene soočanju in razbremenitvi negativnih čustev po razvezi, in terapevtske skupine za ženske, ki se srečujejo s težavami v odnosih z bližnjimi. Staršem ponujajo Šolo za
starše, kjer pogovori tečejo o aktivnem in odgovornem starševstvu, ki je dandanes obremenjeno s hitrim in stresnim tempom življenja. Navsezadnje pa pomemben del našega življenja predstavlja tudi služba, zato družinski inštitut Bližina precej pozornosti posveča tudi programu, ki je namenjen zakoncem, ki iščejo ravnotežje med družino in službo.
TG
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
Predstavili so se najboljši
V ponedeljek, 12. marca, so se v dvorani Glasbene šole Nazarje na koncertu predstavili mladi glasbeniki - tekmovalci iz domače in velenjske glasbene šole Fran Korun Koželjski. Nastopilo je sedem izvajalcev pod mentorstvom petih učiteljev, vsak pa se je predstavil z večimi skladbami.
Kot je povedal vodja koncerta Jernej Marinšek, so bili za nastop izbrani tisti učenci obeh glasbenih šol, ki so se uvrstili na različna državna in mednarodna tekmovanja. Temu nivoju primerno je bil sestavljen tudi spored večera, ki je bil dokaj zahteven. Ana Glušič in Fia Selič sta se predstavili na klavirju, Mojca Kuhar s klarinetom, Simeon Garkov in Grega Plamberger na tolkalih ter Nina Miklavžina in Larisa Gregorc na flavti. Na sporedu so bila tako dela klasikov, kot sta Mozart in Bach, kot tudi
sodobnih tujih in domačih ustvarjalcev. Veliko zanimanjaje bila deležna marimba, okoli dva metra dolg instrument, ki spada med tolkala, podoben pa je ksilofonu.
Kakor je bilo pred koncertom pri nekaterih izvajalcih opaziti nekoliko treme, pa se na nastopu to ni odrazilo. Videti je bilo nekatere starše in učitelje, kako so od takta do takta budno spremljali izvajanje svojih otrok in v mislih skupaj z njimi preigravali posamezne točke.
Marija Lebar
Nina Miklavžina je ob korepeticiji Sanje Mlinar Marin med drugim izvedla Bachovo sonato v g-molu (foto: Marija Lebar)
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Mladi kažejo zanimanje za sadjarstvo
V skladu s svojim letnim programom so člani Sadjarskega društva Mozirje v petek, 9. marca, organizirali redno izobraževanje. Seznanili so se z vzgojno rezjo, cepljenjem in naravi prijazno zaščito drevja. Izobraževanje je vodil dipl. ing. agr. Simon Napotnik.
Kot je povedal predsednik društva Alojz Plaznik, je včlanjenih okoli 60 sadjarjev - ljubiteljev. Zanimanje pa je vse večje, saj v društvu skrbijo za poučne vsebine čez vse leto. Tokrat so se posvetili vzgojni rezi mladih sadnih rastlin, za kar je bil najprimernejši novi nasad v šolskem sadovnjaku. Oblikovanje mladih krošenj z rezjo, upogibanjem in različne načine cepljenja divjakov so si z zanimanjem ogledali tudi otroci iz šolskega sadjarskega
krožka pod vodstvom Antona Veneka.
Praktični prikaz so udeleženci izobraževanja nadaljevali na Ljubnem. V sadovnjaku Franja Nar-aločnika so se seznanili s pomlajevalno rezjo na starih drevesih v klasičnem travniškem sadovnjaku. V društvu si namreč prizadevajo, da bi se ohranilo čim več teh, za naše podeželje nekoč tako značilnih sadovnjakov. Zavzemajo pa se tudi za stare sorte jablan in hrušk, ki so
prilagojene na naš sadni okoliš in sejih prideluje na sonaraven način.
»Pri tolikem številu članov se pojavlja težava, da je znanje sadjarstva na različnih nivojih. Lahko se zgodi, da nekdo predavanja ne razume, ker nima osnov, nekdo, ki o tem več
ve, pa se dolgočasi. Zato smo med člane dali anketo, ki nam bo povedala več o stopnjah sadjarskega znanja in bomo tudi izobraževanja prilagodili tem potrebam,« pravi predsednik Alojz Plaznik.
Marija Lebar
Simon Napotnik je pokazal vzgojno rez mladih sadnih rastlin v šolskem sadovnjaku v Mozirju (foto: Ciril M. Sem)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI
Prosti čas si bodo še obogatili
Člani šmarskega društva upokojencev v jeseni življenja čas preživijo v druženju tako na različnih izletih kot tudi v ročnodelskem krožku. Tako so se lani podali na Bizeljsko in Notranjsko, ob sredah pa so si izmenjavali izkušnje in pripravljali različne izdelke, ki naj bi jih postavili na ogled v letošnjem letu.
Po besedah predsednika društva Petra Weissa, ki bo društvo vodil še naslednji mandat, ne pozabljajo niti na bolne in onemogle. Te obiščejo ob koncu leta tako doma kot v domovih za starejše ter jih skromno obdarijo. Aktivni so pri sooblikovanju življenja v domačem kraju in sodelujejo z različnimi društvi.
Na občnem zboru, ki so ga pripravili drugo marčevsko nedeljo v prostorih gasilskega doma v Šmartnem ob Dreti, so se med drugim dotaknili dela Univerze za tretje življenjsko obdobje. V njo naj bi se vključili upokojenci iz nazorske občine in svoj prosti čas dodatno obogatili z različnimi dejavnostmi. Katere bodo, naj bi predlagal programski svet, ki ga bodo sestavljali šmarski in nazorski upokojenci. V plan dela za letošnje leto so med drugim zapisali tudi organizacijo predavanj o zdravem življenju.
Marija Šukalo
Peter Weiss bo šmarsko društvo upokojencev vodil tudi naslednji mandat
(foto: Marija Šukalo)
ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE
w	__
»Ze majhen dar lahko v svetu veliko pripomore!«
V nedeljo, 11. marca, so se člani župnijske karitas in njihovi gostje zbrali v Slomškovi dvorani v Mozirju, da bi se pogovorili o delu v letošnjem letu, seveda pa so podali tudi obračun za nazaj. Pozorno so prisluhnili predavanju Staneta Kerina s Škofijske karitas Novo mesto.
Kot je povedala vodja župnijske karitas Alenka Brezovnik, so lani zapisane načrte izpolnili. Vsak mesec so se srečevali na rednih sestankih, skrbeli so, da so bili aktivni vse leto. Posebno pozornost so namenili novorojenčkom, ki sojih obiskali
20. Ti so bili rojeni v prvi polovici leta, pri rojenih v drugi polovici leta pa se je zataknilo zaradi varovanja podatkov, kar bodo poskušali nadomestiti letos. Aktivno so sodelovali pri pripravi materinskega doma, imeli so počitniške delavnice za
OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12 3333 Ljubno ob Savinji tel. 839-17-70, fax. 584-14-15 e-mail: obcina@ljubno.si
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št. 110/02,8/03) Občina Ljubno sklicuje
PRVO PROSTORSKO KONFERENCO
o pripravi Strategije prostorskega razvoja občine Ljubno in Prostorskega reda občine Ljubno
ki bo dne, 2.4.2007, ob 11.00 uri v sejni sobi Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12,
3333 Ljubno ob Savinji
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek Programa priprave Strategije prostorskega razvoja občine Ljubno in Prostorskega reda občine Ljubno.
Postopek bo vodila občinska uprava Občine Ljubno.
Pobudnik in naročnik prostorskega akta je Občina Ljubno.
Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo strateškega prostorskega akta.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo pisno dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Gradivo (osnutek programa priprave) je na vpogled na sedežu Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji, v času uradnih ur (ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 h -15.00 h, sreda od 7.00 h -17.00 h, petek od 7.00 h -13.00 h).
ŽUPANJA OBČINE UUBNO Anka RAKUN
otroke, srečanje starejših in bolnih, dvakrat letno obdarovanje krajanov starejših od 80 let, ki jih je bilo lani 217. Pomagali so pri razdeljevanju hrane iz evropskih zalog. Iz sredstev, ki jih zberejo z dobrodelnim koncertom in z darovi, pa so otrokom omogočili počitnice na morju in pomagali šestnajstim družinam z darilnimi boni.
Tudi letos nameravajo vso pozornost nameniti socialno ogroženim, starejšim, otrokom, šibkim, bolnim in pomoči potrebnim. Nadaljevali bodo začrtano, saj na usmeritve nihče od članov ni imel pripomb. Pri tem pa ne bodo pozabili na lastno
duhovno rast.
Delo občnega zbora je najprej pozdravil domači župnik Sandi Koren, sledilo je predavanje Staneta Kerina. Taje ob nazornih posnetkih iz misijonov opozoril na potrebe ljudi drugod po svetu. Že majhen dar, kot je en evro, lahko veliko pripomore v svetu, kjer je 800 milijonov ljudi na robu preživetja. Stane Kerin je ravnatelj Papeške misijonske družbe za Slovenijo in se je o razmerah lahko sam prepričal. Za prijazno vzdušje so poskrbeli mladi pevci, kijih je vodila in na citre spremljala Marijana Glušič.
Marija Lebar
Za prijazno vzdušje so poskrbeli mladi pevci pod vodstvom in ob spremljavi Marijane Glušič (foto: Marija Lebar)
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE LJUBNO OB SAVINJI
Obsodili skrunitev spomenika v Radmirju
Na nedavnem občnem zboru ljubenske borčevske organizacije je o delu v preteklem obdobju spregovoril predsednik Franc Krum-pačnik, ki je z letošnjim letom predsednikovanje predal Bogdanu Groharju. Ta pa je v plan dela začrtal številne naloge, ki jih bo skušal opraviti ob pomoči upravnega odbora in ostalih članov.
Na občnem zboru so borci in pridruženi člani obsodili skrunitev spomenika padlim borcem med drugo svetovno vojno v Radmirju »Ravno tako obsojamo drugi del pisanja Edija Mavriča Savinjčana iz
5.	številke Savinjskih novic, kjer pod bodico tedna komentira skrunitev spomenika. Skrajno žaljiv in posmehljiv se nam zdi njegov komentar na delo vandala, kije to naredil,«
je med drugim dejal Grohar.
Vsa leta ljubenski borci skrbijo za bolne in onemogle terjim ob obisku podarijo skromno pozornost. Veliko časa jim vzame urejanje grobov in grobišč, ki jih je v ljubenski občini kar enajst. Udeležujejo se spominskih proslav in pripravijo žalno slovesnost ob dnevu mrlvih.
Člani borčevske organizacije, ki se bo po spremembah statuta in pravilnika imenovala Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Ljubno ob Savinji, so v veliko pomoč pri organizacijah različnih prireditev v svoji občini, predvsem Flosarskega bala. Letos bodo med drugim sanirali spomenik v Radmirju in obnovili streho na Bolnici Trate.
Marija Sukalo
Zimsko pomladni Arničev pohod na
Domnu in Ožbeju
za 5. rojstni dan	za 1. rojstni dan
Naj vama sreča, zadovoljstvo vsak dan cvetita, naj ves čas smeh in zdravje vama v očeh žarita!
Vsi, ki vaju imamo radi
Ves napor je bil poplačan na vrhu s čudovitim zimskim razgledom na okoliške zasnežene vrhove (foto: Franjo Atelšek)
V organizaciji Planinskega društva Luče je bila tretja marčevska sobota ponovno rezervirana za tradicionalni, letos že 17. Arničev zimski pohod na Raduho. Resnici na ljubo je bil po zaslugi letošnje zime, ki je zelo skoparila s snegom, pohod bolj spomladansko obarvan. Vse do koče na Loki pod Raduho je
bilo namreč snega le za vzorec, od tam proti vrhu zasnežene lepotice pa so bile razmere za hojo že bolj podobne zimskim.
Čudovit sončni danje na vzpetine Raduhe privabil blizu dve stotniji ljubiteljev pohodništva in planin. Nekateri so se podali iz Luč, drugi so si izbrali krajše poti, vsem pa je bila cilj
koča na Loki, kjer so se pri prijaznih oskrbnikih okrepčali in s planinskimi prijatelji veselo pokramljali.
Še večjih užitkov pa so bili deležni najbolj zagnani planinci, ki se niso ustrašili zasnežene poti do vrha, ki prepojena s toplim pomladanskim soncem ni bila ravno prijazna do pohodnikov. Ves napor je bil poplačan na vrhu s čudovitim zimskim razgledom na okoliške zasnežene vrhove štrleče v modrino jasnega neba in dolino, ki seje kopala v pomladnem soncu. Številni privrženci tovrstnih pohodov so obiskali Raduho tudi v nedeljo, kojim je bilo vreme prav tako še naklonjeno.
Franjo Atelšek
Nekateri so se podali iz Luč, drugi so si izbrali krajše poti
(foto: Franjo Atelšek)
PLANINSKO DRUŠTVO LUČE
in vrata
iimer.si
Himer
Simerd.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03/42 55 800; in|o@s|mer.si
P.E. Ljubljana, Brnčičeva T Ljubljana tel.: 01/563 34 38; stnerJj@simer.si
P.E. Koper, Ferrai tel.: 05/630 10 ‘
>080 10 27)
www.simer.si
DO 31.3.2007 VAM NUDIMO DO 12% SEJEMSKEGA POPUSTA
PVC, ALU-PVC, ALU okna, vrata, vhodna, protivlomna, notranja vrata, senčila, fasadni sistemi, zimski vrtovi, požarni sistemi
POSLUŠAJTE NAS = IZVEDELI BOSTE VEČ
RADIO GOLD)
Savinjski va!
www.radiosÉ)ldi.si
106,2 Mhz
V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz |
Kritični do preteklega dela
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLCAVA
Solčavski gasilci so na letošnjem občnem zboru predstavili svoje načrte in želje ter se spomnili tudi opravljenega dela iz preteklega leta kateremu so namenili tudi nekaj kritičnih besed. Za povrh so predali namenu novo gasilsko brizgalno.
Predsednik solčavskih gasilcev Peter Poličnik je kot največjo pozitivno stran iz lanskega leta naglasil poravnan dolg Gasilske zveze Slov-
enije do društva, ki je bil glede na povedano kar pereč problem. Ostale aktivnosti, kot so različna izobraževanja, tekmovanja, prido-
bivanje novih članov, delo z mladimi, so v njegovem poročilu izzvenele dokaj kritično. Glede pomanjkanje članstva je ob tej priložnosti apeliral tudi na bolj oddaljene kmete, naj se včlanijo v gasilsko organizacijo, saj je to lahko vsakomur v čast. Posebej je Poličnik pohvalil tudi zgledno sodelovanje s prejšnjim
r	Hc	)fer	sporoča

Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji. Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine.
Za našo poslovalnico v Mozirju iščemo
prodajalke/-ce
(skrajšan delovni čas)
Vaše delovno področje bo obsegalo:
•	delo na modemi blagajni,
•	zlaganje blaga na police,
•	skrb za red in čistočo v poslovalnici.
Od vas pričakujemo:
•	končano ustrezno poklicno izobrazbo IV. stopnje oziroma opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalca,
•	da ste odprte narave, prijazni, odgovorni, pripravljeni na delovne obremenitve in sposobni delati v skupini;
•	veselje pri delu s strankami.
Ponujamo vam:
•	temeljito usposabljanje,
•	zagotovljeno delovno mesto,
•	prijetno delovno okolje.
Plačilo 475,00 EUR bruto mesečno (24 ur tedensko). Kandidatke in kandidate, ki vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam v roku 15 dni na spodnji naslov pošljete prošnjo v slovenščini ali nemščini z življenjepisom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili.
V postopku izbire bomo opravili tudi praktični preizkus znanj oz. sposobnosti primernih kandidatov za opravljanje dela na delovnem mestu.
Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas treh mesecev z možnostjo podaljšanja.
/
“Z veseljem delam vtimu in se počutim osebno odgovorno za naše kupce.”
Hofer trgovina d.o.o.
Brnčičeva ulica 49 1231 Ljubljana-Črnuče
Predsednik Peter Poličnik želi, da bi se tudi bolj oddaljeni kmetje včlanili v društvo
(foto: Franjo Atelšek)
občinskim vodstvom.
V lanskem letu se sirena v Solčavi zaradi potreb intervencij na srečo nikoli ni oglasila, udeležili pa so se gasilskih vaj v Bočni in na avstrijskem Koroškem v Železni Kapli. Gasilskih tekmovanj se niso udeleževali, kar za delovanje društva po mnenju poveljnika Romana Selišnika ni preveč vzpodbudno. Kritiko na samo delovanje društva je bilo slišati tudi od enega izmed prisotnih gasilcev, kar je izzvalo polemično razpravo, zaključek katere je vendarle bil, da morajo nesoglasja reševati na drugačen način in ne na občnem zboru.
Na Selišnikovo željo so na predčasnih volitvah na mesto poveljnika društva izvolili Matjaža Krivca. Na temo izpostavljenih problemov sta prisotnim spregovorila tudi predstavnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, predsednik Janko Žunter in poveljnik Boštjan Cigale, ter ponudila pomoč pri reševanju aktualnih problemov v društvu. V prid preseganja nesoglasij in reševanja aktualne problematike je bila tudi ponudba solčavskega župana Alojza Lipnika o aktivnem sodelovanju z gasilci s strani občinske uprave.
Franjo Atelšek
GOLTE
C
— Ljudje in dogodki, Oglasi
Čez drn in strn v sneg!
Vež kot sto glasbenikov na snegu
Na Golteh so se v petek, 16. marca, na odprtem slovenskem smučarskem prvenstvu pomerili glasbeniki zabavne in narodno zabavne glasbe, komponisti, aranžerji, glasbeni producenti, tehniki, glasbeni uredniki in novinarji. Veleslalomsko tekmovanje, kije bilo hkrati tudi evropsko prvenstvo, sta ob različnih sponzorjih organizirala agencija Geržina videoton in Golte Slovenija.
Po progi Blatnik seje spustilo več kot sto tekmovalcev različnih generacij, med njimi tudi sedem deklet. Kljub temu da je bilo druženje tekmovalnega značaja, pa estradniki niso mogli iz svoje kože. Zato tudi dobre volje in različnih dvotipov
Tele bitke niso zabeležili pri rezultatih, ampak slutimo, da je Irena Vrčkovnik (v sredini) pripomogla k zmagi
Tanji Žagar (prva z desne) se je pležuh prilegel, a smuči so ji bolje služile
tako na startu kotna cilju ni manjkalo, glasba pa je bila tokrat le na zgoščenkah.
Čeprav so bili rezultati postranskega pomena, so najboljšim podelili pokale. Absolutni zmagovalec tekmovanja je postal Milan Pečovnik Pidži, za njim seje uvrstil Bor Žuljan, najboljši Zgornjesavin-jčan Franci Podbrežnik iz Happy banda pa je pristal na tretjem mestu. Med dekleti je prvo mesto zasedla Anita Žuljan, drugo in tretje pa je pripadlo Zgornjesavinjčankama Mojci Bitenc, ki prepeva pri Mitji kvintetu, in Danieli Fužir iz dueta Peti
as. Ekipno so bili najboljši Veseli Begunjčani, na drugem mestu so pristali Happy bandovci in na tretjem Folkrola. Najboljši glasbeniki se bodo že jutri, 24. marca, pomerili na svetovnem prvenstvu glasbenikov v Saalbach Hinterg-lemmu.
Za popestritev v ciljni areni so letos poskrbeli člani Country duba Selnica stekmovanjem s pležuhi - vozili podobnimi sankami. Tudi pri tovrstni vožnji so glasbeniki gledalcem ob progi pripravili številne atraktivne točke.
Tekst in fotografije Marija Sukalo
100% RENAULT
KAKŠNE SO PA VASE, SO VARNE?
Izberite med bogato ponudbo letnih pnevmatik in platišč za vozila vseh znamk.
Izkoristite:
E ALU PLATIŠČA IN AVTOPLAŠČI • PLAČAŠ TRI DOBIŠ ŠTIRI
E PRIHRANKI DO 50%-
VELJA ZA AVTOPLAŠČE IZ POSEBNE PONUDBE
HTŽ5LL. R.L.S. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče Telefon: 03/425-45-36
LEVEC
V dvoje je lepše, kajne?
TOPIOTA IZ I
Zelena
prihodnost
topline
Uvoznik kotlov Fröling
Kotli na lesno biomaso
Oprema za daljinsko ogrevanje
Servis in montaža
Izdelava in prodaja lesnih sekancev
/0masa. si
V sodobno opremljeni ordinaciji Vam nudimo širok
spekter storitev z najsodobnejšimi materiali:
-	IMPLANTOLOGIJA - vstavitve zobnih implantatov in izdelava protetičnih izdelkov na njih
-	PROTETIKA - kovinskokeramične prevleke in mostički, brezkovinski mostički, polne keramične prevleke, estetske luske za prekrivanje vidnih površin sprednjih zob,vse vrste delnih snemnih protez, totalne proteze
-	KONZERVATIVA - zdravljenja z endometrijo, plombiranje z belimi materiali (tudi na zadnjih zobeh), ...
-	RTG DIAGNOSTIKA - z digitalnim rentgenom
-	ORTODONTIJA - fiksni in snemni aparati
-	KIRURGIJA

Delovni čas:
Od pon. do pet. od 8.»dbw12. in Pod 14. do 18. urlr*’ sobota od 8. do 14. ure Torek zaprto
V POSLOVNEM OBJEKTU f IZOLES NAZARJE ^
V mesecu marcu ob ureditvi frizuire BREZPLAČNA MASAZ# LASIŠČA!
M- s L...............
Naročila na tel 03/839-52-71 ali 031/740-100 (Jožica).
BIOMASA*
ROK SlIHOnOI.NTK
Biomasa d. o. o.
Krnica 52,3334 Luče ob Savinji
tel.: 03 838 40 86 fax.: 03 838 40 87 gsm: 041383 383
BIOMASA - TOPLOTA IZ LESA
JAVNI RAZPIS ZA FINANČNE SPODBUDE INVESTICIJSKIM UKREPOM ZA ENERGETSKO IZRABO LESNE BIOMASE
Predvidoma v petek 23.3.2007 bo objavljen razpis za spodbujanje izvedb investicij za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za vgradnjo specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, in sicerza kurilne naprave na: polena, sekance in pelete,
Na razpisu lahko sodelujejo posamezna gospodinjstva na območju Republike Slovenije, ki so izvedla ukrep, ki je predmet razpisa. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za izvedene ukrepe, ki so v funkciji delovanja in bodo zgrajena še v času javnega razpisa. Funkcija delovanja se dokazuje z datumom računa za vgradnjo oz. montažo kurilne naprave. Razpis bo odprt predvidoma en mesec oz. do porabe sredstev, zato vam priporočamo, da se tisti, ki razmišljate o vgradnjo krilnih naprav na lesno biomaso zanje čim prej odločite.
Poleg tega razpisa bo v naslednjih mesecih še en razpis, ki bo namenjen podjetnikom in kmetom, ki bodo imeli interes pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov. Kot opravičljivi stroški se priznajo vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta, nabava nove opreme, nakup zemljišča za potrebe naložbe, promocija ter ostali splošni stroški, ki so neposredno povezani z naložbo. Med opravičljive stroške spada tudi prispevek v naravi (in kind). Najvišja stopnja pomoči znaša do 50% priznane vrednosti naložbe.
V podjetju BIOMASA d.o.o. vam bomo z veseljem svetovali in vam pomagali, do uresničitve vašega projekta.
Vse Savinjčanke in Savinčane pa prav lepo vabimo na otvoritve kotlovnic na daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, ki bosta 3.4.2007 ob 10. uri v kotlovnici Podrožnik v Mozirju in ob 15. uri v kotlovnici Luče.
Biomasa d.o.o. David Špeh
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
David Pečnik, dr.dent.med. Hotel BENDA,
Loke 33 3330 Mozh-je
Tèi.: 03/705-36-36 Faks: 03/705-36-37 »M: 041/791-754 jošta: david.pecnik@volja.net

Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
TRGOVINA Z OBUTVIJO j| ZA VSE GENERACIJE
v prodajnem centru IZOIES Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tei. 705 09 33
Novi modeli za pomlad in poletje že na naših policah!
V mesecu marcu 20% popust za vse torbice! I
VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685
VSI TERMINI SO PO DOGOVORU (tel.: 03/705-36-36).
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Strmo naraščanje članstva
Člani Ribiške družine Mozirje so se v začetku tega meseca zbrali na redni letni skupščini. Ob poročilih so se spomnili na okoli 4.800 opravljenih delovnih ur, tako na področju ohranjanja narave in ribjega življa, kot na ostalih društvenih področjih. V svoje vrste so z letošnjim letom vpisali 13 novih članov.
Predsednik družine Mile Kojc ugotavlja, da sta Savinja in Dreta vse bolj čisti reki. Slednje gre pripisati čistilnim napravam, ki jih ima že vsak večji kraj. Prav gotovo so tudi ljudje vse bolj ekološko osveščeni, zato je primerov onesnaževanja vse manj. Kljub temu bo potrebno obrežja obeh vodotokov temeljito očistiti, česarse bodo mozirski ribiči lotili 24. marca. Pred njimi je tudi temeljita
odzivajo na klice ribiških čuvajev. Slednji so lani pri krivolovu zasledili 19 krivolovcev.
Člani tekmovalne sekcije se kot po »tekočem traku« s tekmovanj vračajo kot nosilci najvišjih priznanj. Prednjači gospodar družine in predsednik muharske sekcije pri Ribiški zvezi Slovenije Dušan Žunter, ki seje v lanskem letu okitil z naslovom mu-harskega evropskega prvaka.
Predsednik Ribiške družine Mozirje Mile Kojc ugotavlja, da sta Savinja in Dreta vse bolj čisti reki (foto: Benjamin Kanjir)
obnova ribiškega doma in okolice.
Veliko preglavic so v lanskem letu zopet povzročale čaplje in kormorani. Rice namreč zdesetkajo ribji živelj, za ohranitev katerega si ribiči prizadevajo. Tu pride v ospredje dobro sodelovanje z lovci. Sodelujejo tudi z mozirskimi policisti, ki se
V družini se redno sestaja okoli tudi 20 mladincev, ki spoznavajo osnove ribolova. V lanskem letu je ribogojnica ob Mozirskem gaju pričela opravljati svojo funkcijo. Iz nje sedaj prihajajo generacije rib, ki bodo poselile vodotoke.
Benjamin Kanjir
BREZPLAČNO PRANJE
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 30. marca 2007, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil.
AM.MIKLAVC
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O, E-naslov; a.m.miklavc@email.si
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO
Gore nos vabijo, obiščimo jih skupaj
Številni ljubitelji planin so se 2. marca udeležili volilnega občnega zbora Planinskega društva Ljubno. V večnamenskem prostoru ljubenske osnovne šole so zboru prisostvovali tudi povabljeni gostje. Ti so z zanimanjem prisluhnili pregledu aktivnosti društva, ki jih je podrobno predstavil predsednik Alojz Mikek.
Delo društva v preteklem letu so kot že vrsto let v največji meri zaznamovale aktivnosti okrog vzdrževanja in oskrbe koče na Travniku. S tem posledično skrbijo za pohodnike in planince v poletnem času, ko je koča ob vikendih odprta za obiskovalce. Člani društva so se posvečali vzdrževanju in označevanju planinskih poti, za katere skrbijo prizadevni markacisfi, aktivni pa so bili tudi mladi planinci. V lanskem letu planinski izleti niso izostali, le udeležba na njih bi na željo vodstva lahko bila številnejša.
Predstavljene lanske aktivnosti so tudi osnova za letošnje načrte, med katerimi je bilo še posebej naglašeno povabilo ob priliki praznovanja letošnje 55-letnice delovanja društva. Ob dnevu državnosti bodo organizirali pohod na Travnik, ki naj bi se ga udeležilo vsaj simboličnih 55 pohodnikov. Vsi na zboru zastavljeni cilji bodo odslej na skrbi pomlajene ekipe upravnih organov planinskega društva. Izpeljali so namreč volitve, na katerih je po dolgih letih predsedovanja Alojz Mikek funkcijo predsednika predal Brigiti Vrčkovnik. Novoizvoljena predsednica je kot osnovo za delo
Brigiti Vrčkovnik je kot osnovo za delo v društvu poudarila sodelovanje med mlajšo in starejšo generacijo planincev
(foto: Franjo Atelšek)
v društvu poudarila sodelovanje med mlajšo in starejšo, izkušeno generacijo planincev. Brez potrpljenja in strpnosti delovanje društva po mnenju Vrčkovnikove ne more biti uspešno. Vizijo in načrte svojega dela je sklenila z zgovornimi besedami: »Gore nas vabijo, obiščimojih skupaj.«
Franjo Atelšek
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Ljubenske odbojkarice nadaljujejo z zmagami
Odbojkarska ekipa starejših deklic OK KLS Ljubno je bila uspešna tudi na drugem turnirju A lige vzhod, ki je potekal na Ljubnem. Na njem so nastopile tudi ekipe iz Murske Sobote, Benedikta in Prevalj.
Gostiteljice so se v prvi tekmi pomerile z ekipo iz Murske Sobote in jo premagale z 2:1. Gostje so se samo v prvem nizu, ki so ga tudi dobile, dostojno upirale doma-
činkam, pri ostalih dveh pa domače igralke niso dovolile presenečenja. V drugi tekmi z ekipo Benedikta je domača ekipa brez težav zmagala z 2:0.
Po dveh turnirjih so odbojkarice OK KLS Ljubno na lestvici osmih ekip na drugem mestu, brez izgubljene tekme. Na vrhu je ekipa Nove KBM z boljšo razliko v izgubljenih točkah.
Franjo Atelšek
• J,
23 j
PREDAVANJE SIMONE POGAČ V NAZARJAH
»Glej pod noge, štej korake!«
Na svoje zadnje četrtkovo predavanje v tej sezoni z naslovom Koraki nad 7.000 m so člani Planinskega društva Nazarje povabili Simono Pogač. Ta je bila v letu 2005 na kar treh ekstremnih odpravah. Sama pravi, da ni alpinistka, bolj se ima za planinko.
vrnila, če sedaj odneha. Po večtedenski aklimatizaciji in po nekaj vmesnih taborih so se člani mednarodne odprave posamič
Simoni, ki je svojo gorniško pot začela v planinskem krožku v osnovni šoli, seje, kot je dejala, v letu 2005 »vse poklopilo«. Zbrala je dovolj energije, papirjev in denarja, da uresniči nekatere od svojih ciljev. Najprej je bila na vrsti južno-amer-iška Aconcagua, nato ruski Elbrus, kije geografsko gledano še v Evropi. Potem je sledila najzahtevnejša -Himalaja.
Shishapangmaje najvišji osemti-sočak v Tibetu. V odpravi je bila edina ženska. Že po prihodu v Tibet se je zastrupila in imela hude težave, tako da je precej shujšala in tudi oslabela. Vendar je zelo trmasta in vedela je, da se bo težko še kdaj
Obiskovalce je pritegnila iskrena in doživeta pripoved Simone Pogač
(foto: Marija Lebar)
podali proti vrhu. »Na takih višinah je vsak sam. In v tistem neskončnem ledenem prostranstvu nikar ne glej, kako dalečje še tvoj vrh, glej pod noge, štej korake,« je povedala. Višina in oslabelost zaradi bolezni sta naredili svoje. Morala seje obrniti malo pred vrhom, vendar krepko čez 7.000 metrov. V tabor seje vračala sama. Koje obležala v šotoru, ji je zdravnik dejal: »Ja, Simona, počasi umiraš!«
A se je izmazala! Sta pa takrat umrla dva člana drugih odprav, kar joje pretreslo. Ni ji žal, da ni stala na vrhu, saj hodi v gore zaradi pozitivne energije, s katero jo polnijo in ji širijo duhovna obzorja. »A najlepše gore so naše domače, vedno znova se vračam v Logarsko in Savinjske Alpe. Tukaj je nasmeh naših ljudi najbolj širok in iskren!«
Marija Lebar
V ANKARANU
Z zimovanja ob morju z novimi imeni domov
Zimovanje so mozirski skavti zaključili na železniški postaji v Celju
Mozirski skavti so prejšnji mesec štiri dni taborili v Ankaranu. Iz Šmartnega ob Paki so z vlakom krenili na dvourno vožnjo do Kopra. Ko sta jih taksija pripeljala do Ankarana, je bilo »zanesljive« poti konec. V kampu jim je voditelj David razdelil zemljevide in že so bili na prvi skavtski preizkušnji.
Vklopili so čut za iznajdljivost in kaj kmalu našli župnika Sandija in »tehnična« pomočnika Ano in Simona. Pri iskanju jim je bilo v pomoč dejslvo, da je bila orientacijska točka dovolj velika, kar cerkev v Ankaranu nedvomno je. Poleg nje je salezijanski dom, kjer so se nastanili. Dom je tako velik, da seje celo njihov voditelj David skoraj zgubil, koje iskal jedilnico. S skupnimi močmi sojo našli, nato pa je sledila večerja iz nahrbtnika.
V dnevih, ki so sledili, so molili, prisostvovali mašam, urili so se vskavtskih veščinah, prosti čas pa preživljali v igranju različnih iger. Tretji dan so imeli orientacijski pohod. Od voditeljev so prejeli zemljevide in kompase, nato se je šel vsak vod »potepat« drugam. Svizci in psi v Nove Škofije, uške v Hrvatine, ovce pa na Debeli rtič. Popoldan so na približno uro trajajočem »izzivu« četniki pokazali svoje skavtsko znanje na tako imenovanih živih in mrtvih točkah. Zvečer so dočakali podelitev skavtskih imen. Po krstu sojih okitili z nadvse zvenečimi novimi imeni: Blaž - Tanar-tagorši Svizec, Andraž - Taprav' Svizec, Aleš -Nabrit Svizec, Mija - Turbo Uška, Nika - Logična Uška, Rok - Odgovoren Pes, Anamarija - Potru-
cana Ovca. Zadovoljni s tem so zmolili rožni venec in zaspali.
Rek - skavt pusti prostor še lepši, kot ga je prejel -so izpolnili zadnji dan pri pospravljanju doma, v katerem so preživeli nepozabne dni. Do vlaka jih je pospremila voditeljica Danica. Poleg njej so hvaležni za odlično organizirano zimovanje
voditelju Davidu, Sonji za pomoč pri kuhanju in tudi za vse drugo, župniku Sandiju ter pomočnikoma Ani in Simonu. Voditelju Jaki, ki se taborenja ni mogel udeležiti, pa pošiljajo pozdrav.
Rok - Odgovoren Pes in Anamarija - Potrucana Ovca
KOŠARKARSKI KlUB NAZARJE
S porazom končali nastope v 2. SKL
Prejšnji teden sta se v dvorani Tivoli na povratnem srečanju za obstanek v 2. SKL pomerili Union Olimpija mladi in Nazarje. Nazarčani so v Ljubljano prišli z minimalno prednostjo ene točke iz prve tekme, zraven jih je prišlo bodrit okoli 50 zvestih navijačev.
Začetek srečanja je pokazal, da bodo Ljubljančani igrali na vse ali nič, saj so kmalu povedli za desettočk. Po minuti odmora so se gostje pobrali in razliko zmanjšali na štiri točke zaostanka, a jim kaj več ni uspelo. Košarkarji Olimpije so dobili prvo četrtino za osem točk in imeli igro v
svojih rokah. Tudi v nadaljevanju so zadevali iz vseh položajev, od Nazarčanov pa je stik z njimi držal le kapetan Valenčak. V začetku drugega polčasa so Ljubljančani povečali prednost že za 18 točk, a sojo gostje z nekaj odlično odigranimi protinapadi spet nekoliko zmanjšali. Nadalje so
se igralci Olimpije rutinirano obranili vseh napadov in na koncu zasluženo dobili tekmo.
Z razliko 14 točk so zmagali tudi v skupnem seštevku obeh tekem in si zagotovili obstanek v drugi ligi. Nazarčani se s tem neuspehom »selijo« v tretjo, kjer si bodo v prihodnji sezoni zagotovo ponovno
GENERALNI SPONZOR^
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30,
3331 Nazarje__________ ,
KK Union Olimpija ml. :
KK Nazarje 71:56 (19:11, 20:17, 16:14, 16:14)
Ljubljana: Dvorana Tivoli. Gledalcev: 100. Sodnika: Damjan Gajšek (Trbovlje) in Mario Majkič (Hrastnik). Tehnični komisar: Zvonimir Unijat (Ljubljana).
KK Union Olimpija ml.: Glavaš (0-2), Sarajlija 5 (1-2), Zidar 5 (1:1), Ž. Drvarič 7 (4-4), Simoneti 14 (3-4), Perovšek 6 (0-1 ), Sirnik 8 (2-2), Vončina, Stopar, J. Zagorc 17 (5-6), Gorjup 2, Buda 7 (3-6).
KK Nazarje: Ilič, Blatnik, M. Janko 2, Gračner 2, Zadravec 5 (0-1), Vodončnik 12 (7-7), Gelb 5 (1-2), Jevič 2 (0-1 ), Marčinko, Skočič 8 (6-8), Valenčak 20 (10-15), M. Zakrajšek (0-2).
poizkusili zagotoviti mesto med drugoligaško druščino. Na koncu lahko ugotovimo, daje bila to najslabša sezona za nazorske košarkarje v drugi ligi. Športtemelji na porazih in zmagah, vsi pa upamo, da bo slednjih naslednjo sezono čim več.
RokTkavc
Igralci nazarskega košarkarskega kluba si bodo v prihodnji sezoni prizadevali za vrnitev v drugo slovensko košarkarsko ligo
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Prvi uspehi dekli«
Ekipa deklic OK Mozirje s trenerko Dami-jano Mihalinec sodeluje na odbojkarskih turnirjih v mini odbojki za mlajše deklice (letnice 1996, '97 in '98), na katerih igra 19 ekip iz vzhodne Slovenije. V soboto so se udeležile turnirja v Mežici, kjer so premagale ekipi Prebolda in Mežice, ekipa Slovenj Gradca pa je bila za nadebudne tekmovalke, ki so se povečini z odbojko prvič srečale pred nekaj meseci, tokrat še pretrd oreh.
Deklice, trenerka in navijači iz Mozirja so se veselili prvih uspehov ekipe, ki so gotovo velika spodbuda za prizadevni trening v prihodnje. Mini odbojka je dober šport za spodbujanje gibalne aktivnosti otrok, zaradi sodelovanja na turnirjih pa so se deklice z veseljem odločile, da bodo trenirale dvakrat tedensko. Pravijo, da uživajo pri rekreaciji in se veselijo uspehov na tekmovanjih.
MJT
25. MENINSKI VELESLALOM
Četrt stoletja smučarskega druženja
Planinsko društvo Gornji Grad je na Menini planini organiziralo že 25. jubilejni veleslalom, katerega se je udeležilo preko štirideset tekmovalk in tekmovalcev iz Zgornje Savinjske in Tuhinjske doline. Organizatorji so se tudi tokrat potrudili in pripravili progo, ki je vsem tekmovalcem nudila enake pogoje. Po pričakovanjih sije najboljši čas vseh kategorij prismučal Tomaž Robnik iz Luč, pri ženskah se je s »polžek« časom okitila Nuša Purnat iz Gornjega Grada, za »grčo« Menine pa so proglasili smučarskega in planinskega veterana Rafka Žerovnika iz Nove Štifte. Od šestih prijavljenih ekip je prvo mesto osvojila ekipa planinskega društva iz Luč, pred kolegi iz Gornjega Gradu in Tuhinja.
Savinjčan
Vsakoletno druženje smučarjev na Menini planini je namenjeno predvsem družabnosti in prijateljstvu (foto: Ivan Šinkovec)
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objove oli neobjave, krajšanja oli delnego objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na koterije možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
Zahteva po razvojnih možnostih -odgovor g. Francu Severju
Vesel sem, da sem pred tedni s pismom župane občin Zgornje Savinjske doline opomnil, da trasa bodoče hitre ceste med Koroško in avto cesto Ljubljana - Celje niti slučajno še ni določena in da seje potrebno ob vsaki priložnosti in ustrezno argumentirano zavzemati za varianto, ki je po kriteriju družbene spre-
jemljivosti za našo dolino in prepričan sem, da tudi za celotno SAŠA regijo najbolj sprejemljiva. Res je, da je ta kriterij samo eden od petih, pa vendar je v primerjavi z drugimi za razvojno možnost regije najpomembnejši.
Gospod Sever navaja, da so moje trditve glede njegovih prizadevanj iz-
mišljene in neresnične, vendar so mi dobro znana (pa ne samo meni) njegova odkrita (in prikrita) prizadevanja za potek trase vzhodno od Velenja.
Gospodu Severju predlagam, da si v SN št. 10 z dne 9.3.2007 v prispevku »Župani in gospodarstveniki ogorčeni in razočarani« prebere tudi korektno povzeto mojo razpravo na okrogli mizi v organizaciji OGZ Velenje dne 27. februarja, kjer med drugim piše: »da bomo do rešitve prišli le s konsenzom, ta pa ni mogoč, če se del regije odreže in prometno osami. Cesta mora potekati tako, da bo prinašala raz-
voj v vsak kos bodoče SA-ŠA regije, za katero pričakuje, da bo v kratkem dobila tudi zakonske in pravno formalne osnove. Zato v tej regiji ne more ena sama občina ali celo krajevna skupnost odločati o vitalnih zadevah.« S tem mnenjem so se strinjali vsi prisotni Zgornjesavinjski župani in gospodarstveniki.
Zagotavljam, da si bom še v bodoče z vsemi močmi prizadeval za rešitev, ki bo v korist celotne SA-ŠA regije, ne pa samo enega dela.
Jakob Presečnik Podvrh 31 Mozirje
Portal Savinjske doline
NIKA
CRNA KR
OPLAZIL IN HUDO POŠKODOVAL PESCA
•	PROMETNA NESREČA S POBEGOM
Mozirje: Na »gorenjskem« klancu se je 12. marca okoli osme ure zvečer zgodila prometna nesreča s pobegom. Neznani voznik belega večjega osebnega vozila je vozil iz smeri Ljubije proti Velenju, pri tem pa z vozilom zapeljal na levo stran vozišča. Tam je z levim stranskim ogledalom trčil prav tako v levo stransko ogledalo nasproti vozeče voznice, ki se je omenjenemu vozniku umikala v desno, vendar trčenja ni mogla preprečiti. Voznik neznanega belega vozila je s kraja odpeljal, ne da bi nudil svoje podatke.
•	ZAGORELO V KUHINJI
Šmartno ob Dreti: 14. marca popoldan je prišlo do požara v stanovanjski hiši všmartnem ob Dreti. Gospodinja je na plinskem štedilniku pozabila olje, ki gaje pričela greti. V času, koje bila zunaj hiše, je olje zagorelo, z njim pa tudi kuhinjski elementi. Ko seje vrnila v kuhinjo, je požar pričela gasiti sama, pri tem pa se lažje telesno poškodovala. Požar, v katerem je bila kuhinja uničena, so do konca pogasili gasilci.
•	ZMEDLA IN OKRADLA NATAKARICO
Okonina: V gostinskem lokalu v Okonini sta dva neznanca 15. marca okoli 17.30 ure pri plačilu zapitka pretentala natakarico. Ko sta plačevala, sta natakarico zmedla in jo ogoljufala za 40 evrov.
•	PO NEPRAVILNI STRANI CESTIŠČA
Mozirje: 16. marca dopoldan je prišlo v Mozirju na cesti med pokopališčem in vrtnarijo do prometne nesreče med dvema osebnima avtomobiloma. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilne strani vožnje enega izmed udeležencev, ki je bil ob tem tudi huje telesno poškodovan. Gasilci PGD Nazarje so voziloma odklopili akumulatorja in očistili cestišče.
•	VINJEN VZVRATNO NA PREDNOSTNO	CESTO
Bočna: V Bočni je prišlo 16. marca popoldan do trčenja med dvema osebnima voziloma. Povzročitelj je pod vplivom alkohola zapeljal s parkirišča vzvratno na prednostno cesto in ob tem trčil v drugo vozilo. Povzročitelj, kije bil očitno močno pod vplivom alkohola, sajje alkotest pokazal kar 1,64 mg alkohola v litru izdihanega zraka, seje policistom na kraju nesreče izdajal za drugo osebo, kar so hitro ugotovili. Za nameček je vozil brez vozniškega dovoljenja in še neregistrirano vozilo.
Gornji Grad: Policisti so 17. marca dobili obvestilo občana, daje prišlo
7.	marca okoli 18.30 ure do prometne nesreče v Gornjem Gradu. V nesreči je voznik osebnega vozila oplazil pešca, kije hodil ob vozišču. Sprva ni kazalo, da bi bil pešec poškodovan, a so ga iz zdravstvenega doma kljub vsemu odpeljali v bolnico Celje. Tam se nahaja še sedaj, saj je pri prometni nesreči utrpel hude telesne poškodbe.
• DIMNIŠKI POŽAR POVZROČIL VELIKO ŠKODO
Šmartno ob Dreti: Policisti so 18. marca zgodaj zjutraj dobili obvestilo, da je prišlo do požara na stanovanjski hiši v Šmartnem ob Dreti. Tja so odhiteli tudi gasilci, ki so požar pogasili. Z ogledom je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo zaradi dotrajanosti dimnika, sama materialna škoda, ki je nastala zaradi požara, pa znaša kar 24.000 evrov.
(foto: EMS)
• ODPELJALI OTROŠKO KOLO
Lačja vas: Na policijski postaji seje 18. marca dopoldan zglasila občanka, ki je povedala, da so neznani storilci preko noči izpred njihove hiše odpeljali otroško kolo.
• UKRADEL BRISALCE
Gornji Grad: V noči na 18. marec je neznani storilec iz avtomobila, parkiranega v Gornjem Gradu, pobral sprednja brisalca. Občanko je oškodoval za okoli 40 evrov.
24. marca mineva devet let, odkar med nami ni več našega dragega dedoja
Franca KOTNIKA
Hvala vsem, ki se spomnite nanj in mu prižigate svečke.
Njegova družina
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je lepraznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
Petra SLAPNIKA
iz Rovta pod Menino 13 (15.4.1945-8.3.2007)
Iskreno se zahvaljujemo sosedom - Beletovim, Laznikovim, Štrukljevim in Atlaristovim, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sveče, za sv. maše in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala govorniku za besede slovesa, gasilcem, pogrebcem, pevcem, organistu in gospodu župniku za opravljeno sv. mašo in pogreb ter zvonarju pri cerkvi sv. Jošta. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Zelo ga bomo pogrešali žalujoči: vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Ni te na pragu več, ni te v hiši.
Nihče te več ne sliši.
Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče v spomin gorijo.
ZAHVALA
Dne 12.3.2007 smo se poslovili od mame, babice in prababice
Veronike MATJAŽ
Hmetove mame,
ki nas je za vedno zapustila v 94. letu starosti.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili nazadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Gasilcem, župniku, pevcem, govorniku - najlepša hvala.
Vsi njeni
?0oR1»"e sTO«7
Tel.: 03/7OO-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p.	!
,v___________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12_J
Skozi vse življenje svoje, boriti si se znala, a v tihempomladnem jutru utrujena in nemočna siza vedno nam zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre
Vide RAJTER
(10.7.1938- 10.3.2007)
se zahvaljujemo osebju Centra starejših Gornji grad, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih slovesa kakorkoli pomagali, darovali za sv. maše, cvetje in sveče. Hvala g. Marčunu za opravljen obred, pevcem, praporščakom, govorniku g. Marku Potočniku za besede slovesa, gasilcem in vsem vam, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Dedek Mraz: "Presneto! Zima je spet prišla. Menda me ne bodo še kar prosili za darila? Jelenčkom sem dal že dopust!"
Večnamenski časopis
Pobrežanka ugotavlja, da svojega moža zadnje čase bolj malo vidi. Podobno se godi tudi Trnovčanki.
"Zadnji mesec je mož zelo poredko doma. Včlanjen je v toliko različnih društev, da še sam točno ne ve, kje povsod mora biti. Ko izidejo Savinjske novice, samo preberem, katera društva so imela občne zbore, pa vem, kje vse je bil."
"Tudi meni so Savinjske novice v pomoč, da zvem, kje je bil moj mož."
"Je tudi on včlanjen v kakšno društvo?"
"Ne, jaz ga običajno najdem omenjenega v črni kroniki."
Mimo pride Ljubenka in pove rešitev vseh problemov: "Odkar smo pri nas odprli bife, je moj mož ob večerih vedno doma."
Pomlad nam jo je pošteno zagodla. V goste je povabila zimo.
Šibkost
Mož, naveličan nakupovanja, izziva ženo: "Draga, katero barvo boš izbrala za novo kanto za smeti? S čim se mora ujemati, da ti bo všeč?"
"To je nemogoče oceniti. Povsem odvisno je od tega, v kakšni obleki boš zraven obležal, ko se boš vračal iz gostilne."
Vedeževalec
V papirnici poslovodja reče sodelavki: "In ne pozabi naročiti večje količine korekturnih sredstev! Davčna uprava je letos začela pošiljati že vnaprej izpolnjene obrazce za odmero dohodnine."
Jupi! Očiščevalne akcije so preložene, zato izkoristimo tole zofo do konca!
Problemov * težavami ni!
Razvrščate smeti po kategorijah in ločujete papir in steklenice od ostale nesnage, pa vas moti misel, da potem smetarji vse skupaj zmečejo v en sam kamion?
Ne skrbite, čeprav smetarji mečejo ločene smeti na en kamion, jih imajo kljub temu razvrščene. Sortirajo jih po hišnih številkah. Na dnu kamiona so tiste smeti, ki so jih prve pobrali, na vrhu pa tiste, ki so jih zadnje. Red vendar mora biti!
Hugo Mušnik
Potledice poledice
"Zakaj je tvoj mož tako živčen?" vpraša Cilka sosedo.
"Zaradi novoza-padlega snega ga skrbi, da bo v soboto odpadla TV oddaja Na vrtu."
Le kdo bi sredi marca zapiral streho avtomobila? Pomlad je tu!
is3'
Cvetke ib koprive
BOJ ZA PREŽIVETJE
Darko Repenšek, državni uslužbenec in mednarodni rokometni sodnik: »Plače v državni upravi so odločno prenizke! Govorice, da na ministrstvih in občinah veliiiko zaslužimo, so popolnoma neresnične. Sam si moram zato služiti dodaten kruh s sojenjem rokometa po Sloveniji in svetu, a po uvedbi evra tudi to ni dovolj. Hočeš nočeš sem se moral lotiti še honorarnega snemanja dokumentarnih filmov za zgodovino...«
NAPOREN ŠPORT
Andrej Hofer, radijski in televizijski voditelj: »Uau, kaj šibajo tele sanke! Upam samo, da se bom lahko pravočasno ustavil pri hotelu, da pridem do kakšnega pira. Od tega sankanja sem namreč že povsem brez sline...«
NEUSTAVLJIVO PRIVLAČEN
Franci Podbrežnik, najboljši smučar med glasbeniki in najboljši glasbenik med smučarji: »Mati narava, no pa tudi ata je imel nekaj prstov vmes, sta me obdarila z neizmerno lepoto. Zato se lahko ponašam s pravim holivudskim nasmehom in upam, da me bodo čim prej opazili tudi kakšni filmski producenti...«
Križanka, Oglasi
DELUJOČI VULKAN NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU
IZVLEČEK,
JEDRO,
GLAVNA
VSEBINA
SPISA
MOČAN
DeŽ,
PLOHA
MEDMET
AMEHA
SIDRO,
KOTVA,
MAČEK
DEJAVNOST
POPRAVLJ.
PRECIZNIH
NAPRAV
NOVI
SVET
DENARNA ENOTA V MJANMARU
SLOVENSKI
POLITIK
(ŠEŠERKO)
ODGOVOR
NA
KONTRO
VOJVODINSKI
PESNIK-
KAROLY
AMERIŠKA
PEVKA-
BRENDA
AMERIŠKA
IGRALKA-
SSSÜL...
RAZTOPINA S KISOM IN ZAČIMBAMI
NERAZLOČ-
NAPISANA
ČRKA
KRVNI
SORODNIK
PO
MOŠKI
STRANI
TURBO
DIESEL

ZADNJA OKONČINA PRI ŽABI
FRANCOSKI PIŠATE LJ-PAUL
FORDOV
MALČEK
ODPRTINA V STENI
SLOVENSKI
NOGOMETAŠ
___UttBift__
MESTO V SRBIJI, OB REKI IBAR
GLAVNO
MESTO
ARGOLIDE
STAR
SLOVAN
OBREŽJE,
UREJENA
OBALA
GLAVNO
MESTO
JORDANIJE
ERICK
RAEDER
16. ČRKA HEBREJSKE ABECEDE
KULTURNA
RASTLINA,
VRSTA
ŽITA
BLAGAJNA
(POG.)
SOL ALI ESTER VINSKE KISLINE
Portal Savinjska dolino
MINI SLOVARČEK:
ACKER- Francoski pisatelj- Paul TARTRAT- sol ali ester vinske kisline ASAMA- delujoči vulkan na Japonskem otoku Honšu ALESSI- Italijanski arhitekt- Galeazzo ULEKNINA- manjša vdolbina v zemeljskem površju
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravilno rešenimi križankami iz 10. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri srečne reševalce križank, ki prejmejo nagrado Kavarne Saymons, vsak prejme bon v vrednosti 14 EUR.
Nagrade prejmejo:
1.	Ludvik Velam, Rečica ob Savinji 132;
2.	Fani Škruba, Ljubija 58, Mozirje;
3.	Minka Papež, Plac 29, Ljubno ob Savinji.
Nagrajenci bodo bone prejeli po pošti.
Čestitamo!
Napovednik, Oglasi in Mali oglasi
\________________________________
Napovednik
•	Petek (23. marec), ob 15.30. POŠ Šmartno ob dreti
Javna kulturna prireditev vrtca in POŠ Šmartno ob Dreti
•	Petek (23. marec), ob 17.00. Kulturni dom Mozirje
Prireditev vrtca Mozirje __________________________________
•	Petek (23. marec), ob 19.00. Turistična kmetija Dobrovc
Čitalniški večer: gost dr. Bojan Vršnjak__________________
•	Petek (23. marec), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Nogometna tekma - KMN Nazarje Glin :
Cerkvenjak gostišče Anton_________________________________
•	Sobota (24. marec), ob 11.00. Kulturni dom Ljubno
Klipe Klope - območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin___________________________________________
•	Sobota (24. marec), ob 19.00. Kulturni dom Luče
Gledališka komedija Ženska kmetija_________________________
•	Sobota (24. marec), ob 19.00. Dvorana Solčava
Prireditev ob materinskem prazniku______________
•	Nedelja (25. marec), ob 17.00. Športna dvorana Slovenske Konjice
Košarkarska tekma ■ Konjice : Nazarje (mladinci)
•	Nedelja (25. marec), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Dan staršev ■ materinski dan______________________________
•	Ponedeljek (26. marec), ob 19.00. Osnovna šola Luče
Avdicija za nov mešani pevski zbor_________________________
•	Torek (27. marec), ob 18.00 Slomškova dvorana Mozirje
Avdicija za nov mešani pevski zbor_________________________
živali - KUPIM
Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/ 533-745.
Kupim teden stare bikce mes. pasme, po 4,5 eur/kg ter 200- 400 kg. bika; gsm 031 /676-833.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam simentalko - teličko, težko cca 150 kg; gsm 041/830-403, tel. 03/584-71-20.
Prodam kravo sivko, 8 mes. brejo, a kontrola; tel. 03/584-15-50. Prodam telico simentalko, težko 80 kg; gsm 051/806-053.
Burske koze, a rodovnik, 9 kom., prodam ali menjam; gsm 041/ 759-461.
DRUGO - PRODAM
Prodam cisterno za gnojnico, 2.200 I; gsm 041/466-720. Prodam plug za muto, prodam tudi kitaro; gsm 031/667-963. Prodam metrska drva,jasen -javor; gsm 031/738-101.
Prodam silažne bale in dve pravici
za krave dojilje; gsm 051/207-273. Prodam vgradni komb. hladilnik gorenje - zamrzoval. - klet; 130 eur; tel. 838-30-06.
Prodam otr. avto sedež - brevi - 7 - 18 kg, cena po dogovoru; gsm 031/221-710.
Za simbol, ceno prodam/podarim več kosov rablj. pohištva (Mozirje); gsm 041/324-345.
Prodam bukova, cepljena drva -ugodno; gsm 041/783-985.
Drva cepljena - bukev in gaber, suha ali surova - prodam; gsm 031/585-735.
Prodam avto priklop za galoperja ter cisterno za olje 1.000 I; gsm 041/776-422.
Prodam domače ocvirke; gsm 031/821-382.__
VOZILA - PRODAM
Prodam audi a4, tdi, let. '99; gsm 041/631-395.
IŠČEM
Iščem žensko, ki bi prišla na pomoč na kmetijo; tel. 03/838-12-30.
NEPREMIČNINE
Prodam hišo, staro 15 let, v Šentjurju pri Celju; tel. 03/574-07-10 ali 041/363-018.
V najem oddam starejšo hišo, inf. po 15. uri; gsm 051/330-247.
Najamem stanovanje v okolici Rečice/S. ali Mozirja; gsm 051/ 258-864.
Travnik za košnjo oddam v najem; gsm 041/783-630 -zvečer.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk!
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RAZPISUJEMO PROSTA DELOVNA MESTA
za več monterjev strojnih instalacij. Ponujamo dobre delovne pogoje in stimulativen osebni dohodek. Pisne prijave pošljite na:
Instalacije Razgoršek d.o.o., Plinarniška ulica 2,3000 Celje; info: 493-14-14. ZAPOSLIM KUHARICO ALI KUHARJA kvalificiran(o) ali priučen(o), zaželene delovne izkušnje; inf. na gsm 031/269-785.
Dom planincev, Petek Martin s.p., Logarska dolina 15 a.
ZAPOSLIM FRIZERKO
za določen čas z izkušnjami, informacije na gsm 031/776-803.
Žensko in moško frizerstvo Bojana Trogar s.p., Na trgu 27, Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalocije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje.
POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15.
Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti.
VZAJEMNI SKLADI, VREDNOSTNI PAPIRJI Nudimo svetovanje, pristop k vzajemnim skladom, posredujemo pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev, tel. 03/839-48-42.
Naložbe Lukač d.o.o., Spodnja Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji.
VIP MEHAN
Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633.
Janez Klopčič s.p.. Ob Savinji 10 a, Nazarje.
POOBLAŠČENI KROVEC za jeklene strešne kritine s peščenim posipom Reser, Hosekra, Isola, Gerard, Trimo, izvajanje stavbno kleparskih del, hidroizolacije, vezava, postavitev ostrešij, frčad in napušča, krovska dela. Gsm 041/444-131.
Andrej Strnad s.p., Tlaka 12, Gornji Grad.
V NAJEM ODDAM 2 POSLOVNA PROSTORA in stanovanje - 70 m2 (3-sobno), na relaciji Gornji Grad. Gsm 041/ 465-744.
Špeh d.o.o., Attemsov trg 22,3342 Gornji Grad.

Velikih trideset! Zdaj so popusti resni!
Obiščite salon pohištva Gorenje v Nazarjih, kjer vam do odprodaje zalog preteklih programov zagotovijo do 30 % popusta! Pohitite in izberite med prvimi. Akcijske cene že čakajo.
Industrijska prodajalna programa Pohištvo ■ Lesarska cesta 10 ■ 3331 Nazarje ■ Tel: (03) 839 31 38 • www.gorenje-no.si • Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, ob sobotah zaprto
5OTQ
CT
Savinjske novice organizirajo za vse, ki imate posebno veselje do kuharskega predpasnika, nagradni natečaj za najboljše doma pripravljeno drobno pecivo.
Pecivo, ki ga boste prinesli na pokušnjo, bo ocenila štiričlanska komisija, ki jo Brezovnik (predstavnica službe), Marija Bezovšek
Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 31. marca, v gostilni Menina v Gornjem Gradu.
sestavljajo Bernarda Kmetijske svetovalne (strokovnjakinja za domačo kulinariko), Stanka Prek (slaščičarka) in Branka Ermenc (vodja gostinstva Zadruge Mozirje).
Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah izdelkov:
1.	janeževi upognjenci
2.	keksi na strojček .
3.	krhki rogljički '"tfBb
(kokosovi, orehovi in rogljički brez jajc)
Drobno pecivo tekmovalk in tekmovalcev bomo zbirali od 12. do 13. ure. Komisija bo ocenjevanje zaključila do 16. ure in razglasila zmagovalce. Po podelitvi priznanj in nagrad bo sledilo družabno srečanje z degustacijo, na katerega ste prisrčno vabljeni tudi vsi "zunanji pokuševalci".
Za oceno keksov in krhkih rogljičkov je potrebno oddati 50 dag izdelkov, za janeževe upognjence pa zadostuje 30 dag.
Na tekmovanje se lahko prijavite po telefonu 839-07-90 (Helena Kotnik) ali z objavljeno prijavnico, ki jo pošljite na naslov: Savinjske novice d.o.o., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
Ugradili Kulinarični Savinjaftih
- i
■
Ime in priimek: Naslov:
NAGRADE:
Prvouvrščeni v vseh treh kategorijah prejmejo poleg priznanja praktične nagrade.
Vabljeni vsi, ki vas veseli peka peciva, in pokuševalci!
^POKROVITELJ AKCIJE^
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
Telefonska številka: |§l
Sodeloval(a) bom v naslednjih kategorijah:
(obkrožite izbrane kategorije)
1.	janeževi upognjenci
2.	keksi na strojček
3.	krhki rogljički
Celje - skladišče D-Per
7/2007
5000020039,12
COBISS s
Naravna opečna kritina Tondach
prijazna okolju | odporna proti UV žarkom odporna proti kislinam | negorljiva | odporna proti mrazu enostavna za vzdrževanje
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše. Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje. Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 PE Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 PE Trbovlje. Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80
www.sam.si
OSREDNJA KNJ. CELJE