274. številka. Ljubljana, v ponedeljek 30. novembra. XVIII. leto, 1885. I*haja vsak dan sveder, izimni nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 cld jedon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja aa dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 8 gld. 30 br., za joden mesen 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se - • 10 kr. za inesec, po .0 k:\ za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaćnje ao od četiristopnc potit-vrste po 6 kr., će oe oznanilo jedcukrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr.. će se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati, — Rokopisi so no vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hi«, „Gledališka stolba". Uprav ni št vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vae administrativne otvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je po-teMa koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez poSiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ ^njjietrt leta........4 „ — „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo „8lov. Naroda", Premirje. Prelivanje bratovske krvi ustavljeno je vsaj začasno, kajti v Sofijo dospela je v 28 dan t. m. ob 9. uri zvečer naslednja kneževa brzojavka: „Z ozirom na kolektivno noto zastopnikov velevlastij in izjavo grofa Khe-venhilllerja, kateri je bil odposlan od svojega vladarja ter je izjavil, da bodo avstrijske čete prišle srbskim na pomoč, ako idemo dalje; nadalje z ozirom na to, da smo zmagovito zaseli Pirot in zado stili našej vojaškej časti in veljavi, dovolil in zaukazal sem, da se ustavi vojevanje in začno pogajanja o premirji. Zmagonosni Bolgari morali so se udati želji velevlasti j, izmej katerih se je posebno Avstro-Ogerska jako toplo zavzela za Srbe. Grof Kheven-httller prišel je z oljkino vejico v desnici, a v levi držal je goli meč, zahtevajoč naj se ustavi vojevanje, sicer pride avstrijska vojska Srbom na pomoč. Na te kategorične besede in ker se je blizu jednako izrekla tudi Turčija ni knezu Aleksandru druzega preostajalo, nego vsprejeti premirje. Z dna srca pozdravljamo premirje, ki je ustavilo nenaravni boj, akoruvno pri tem pogrešamo politiškc pravičnosti. Kje so bile takrat velevlasti, ko je Srbija brez vsacega uzroka napovedala vojno in prekoračivši mejo napala nepripravljene Bolgare ? Nihče takrat niti ganil ni in apatično so gledale vlasti, kako so Srbi dan za dnevom Bolgare potiskali nazaj, dokler neso utrdbe pri Slivnici in v naglici dohitevši rumelijski batalijoni zastavili na-paclovalcem pota. Ko so pa Bolgari prekoračili srbsko mejo in po hudem boji zajeli mesto Pirot, oglasili sta se hkratu dve vlasti tepenim Srbom na korist in premirje se je moralo skleniti. Kakor rečeno, veseli smo premirja, nikakor pa ne nagibov, ki so bili v tej zadevi odločilni, ako-ravno so bili baš ti nagibi razkrili, da so se Čudne stvari snovale in da je mej Avstro-Ogersko in kraljevino srbsko bila trdna pogodba za gotove slučaje, akoravno se je to zanikavalo. O pogojih premirja še ni nič znanega, zatorej naj slede tukaj samo še poročila o krvavih bitkah pri Pilotu: Beli grad 28. novembra. Da je Pirot pal, se oficijalno potrjuje. Vojni bullctin pravi, da so Srbi se predvčeraj izpraznili Pirot in ga zaseli Bolgari, včeraj ga je pa z naskokom zopet vzel sedmi (Aleksandrov) polk in nazadnje ga zopet moral ostaviti. V dobro poučenih krogih se trdi, da sedmega polka ni več, od kar so bili Srbi tepeni pri Slivnici. Bolgari so zaseli visočine okrog Pirota in Srbi so morali ostaviti svoje pozicije. Zdravniki so kon-statovali, da je v bolnici nad 800 vojakov, ki so se sami pohromili (Selbstverstilmler), kar nič posebno ugodno ne osvetljuje srbske hrabrosti. Ranjena sta major Vanlie in poročnik Tavsanović. 100 bolgarskih vojakov je nekda vjetih. Trdi se pa, da so vjeti Bolgari večinoma kmetje iz vasij, ki neso bili niti na bojišči, ampak so je Srbi kar z doma s silo odpeljali. General Lješanin poroča, do so Bolgari včeraj prodrli iz Vidina ter je navstal hud boj z bajoneti. Bolgari bili so nazaj zavrneni in morali so bežati v trdnjavo. Kakor poročajo ujeti Bolgari, so zgube bolgarske jako velike. Koliko je palo Srbov ni znano. Ranjen je nadporočnik Protić. Bolgarov se je dalo mnogo v manjših oddelkih vjeti. (Tu je že vse prenapolneno z ranjenci, bolgarskih batalijonov ki so baje vjeti, pa še vedno ni videti.) Nasproti temu poslednjemu poročilu se pa poroča, da je Lješanin že davno odšel čez Knježevac v Srbijo in pridružil se južnej vojski. Pred Vidinom pa pustil le observacijski voj, kateri z vednim bombardovanjem prikriva odhod Lješaninov. Poročilo, da je Topalo-vić prevzel vrhovno poveljništvo in pomanjkljiva vojna poročila, katera jako nejasno poročajo, da je kralj odpotoval iz Niša na bojišče, ne da bi povedala, kje je glavni stan, so jako vznemirila prebivalstvo in liberalci že jako odkrito izjavljajo svoja mnenja o bolgarski vojni. Še večje vznemirjenje je pa prouzročila vest, ki je došla iz Pirota, da se je kralj v najstrožjem inkognito odpeljal obiskat obolelo kraljico v Beligrad. Vprašuje se po vsej pravici, čemu se prikriva to potovanje. Potovalci iz Niša poročajo o strašnem stanji srbske vojske. Jako slabo je preskrbljena vojska, pa tudi se jako slabo ravna z ranjenci. Stanje ranjencev je pomilovanja vredno in vnanja pomoč nujno potrebna, ker je v Niši vse zmešano. Za vojno so bili Srbi jako slabo pripravljeni. Kralj Milan je bil slabo poučen o stanji vojske. Z lažnjivimi poročili o izzivanji Bolgarov se je dal zapeljati, da je začel vojno, katere sam ni hotel. Vsegii kriv je Garašanin in njegova vlada. Dosedaj še ni bilo v deželi nikakega gibanja proti kralju, a ministarstvo bode moralo odstopiti. Kralj je neki izjavil pri nekej priložnosti svojo veliko nevoljo Srbi, preganjani od Bolgarov, so se nekda umaknili v Niš. Včeraj bili so baje boji pri Ak-Palanki. Sofija 28. novembra zvečer. Pirot je vzet. Včerajšnja bitka bila je najkrvaveja. Srbi so poseli v polukrogu višine okrog Pirota in mi smo prodirali v polukrogu. Naše središče je korakalo po slabih potih naravnost proti Pirotu. Naše desno krilo, ki je bilo slabo, razpostavilo se je na desni ob pogorji. Prava, za napad odločena kolona, pri kateri so bili trijo vzhodnjorumelijski batalijoni, mej katerimi je bilo mnogo mohamedanskih prostovoljcev se je nastavila pod gorovjem na levi in začela jo iz topov streljati na Srbe, kateri so se videli daleč gori po bregovih. Srbi so nekaj časa se držali, potem so se jeli umikati, ko so granate v več krajih trgale njih vrste. Zdaj se je dalo znamenje našim pešcem za napad. Šli so dalje čez tri jarke in potrebovali čez pol ure, da so prišli do višin, na katerih so bili Srbi. Puškine kroglje so švigale okrog glav, ko so lezli po strmini, vendar neso napravilo mnogo škode. Le z veliko težavo lezli so naši vojaki po mokrih in opolzlih tleh na višino, s katero so se Srbi umaknili. Ko so prišli gori, videli so naši, da jim stoji glavna moč Srbov nasproti. Na LISTEK. Druga izložba Vereščaginovih slik na Dunaji. (Izvirno poročilo.) (Konec.) Kakor bi navlašč nam hotel to sodbo potrditi sam Vereščagin, izložil je nekaj slik iz Jezusovega življenja. Te so — iz kataloga to zvemo —: „Sveta obitelj", „Jezus pri Janezu ob Jordanu", „Jezus v puščavi", „Kristus ob jezeru Tiberius", „Proroko-vanje", „Vstajenje". Dve izmej teh, rekše „Sveta obitelj" in „Vstajenje" vzbudili sta mnogo hrupa, o katerem bi se moglo reči: „malo manj, bi bilo bolje". Ostale štiri slike predočujejo prekrasno in veličastno palestinsko prirodo, nad katero nam še veje duh svetega pisma, poezija naših mladih let. Jezus in druge svetopisemske osobe so bolj neznatna „statiage" v tej prirodi, a to le povzdiguje njihovo resno, veličastno hojo. Vsa druga pa je s slikama, zavoljo katerih se je vnel boj mej Dunajskim duhoven8tvom, imenito mej kardinalom Gangl-bauer-jem in ruskim slikarjem. Slika, katero katalog izdajo za „Sveto obitelj", predočuje nam čisto preprosto židovsko družino, ki je ravno zbrana mej polupodrtinami svojega stanovanja. Pri delu bo: Dva odrasla imata z deskami opraviti, dva mala raztrganca ložita v oblanicah, mati ravno doji, a malo v stran od nje stoji še jeden otročaj, s prstom nekamo pritožujoč se; jedina vzvišena misel — Jezus, zanemarjen židovsk tipus z rudečimi lasmi (prav za prav z grivo) sedi sam zd-se in globoko čita. Denimo, da jo vse to res, kar trdi Vereščagin v svoji noti iz Pariza proti Dunajskemu kardinalu, da je res mati božja „poleg Jezusa imela še sedem ali osem otrok, dečkov in deklic" - toda, kdo njemu, realistu, jamči, kdo mu verjame, da je „sveta obitelj" kedaj bila v naslikanem položaji, a če se mu je videlo slikati tak položaj, zakaj bi moral biti isti nadobudni, čitajoči Žid baš Jezus, zakaj ne rajši kakov bodoči veliki duhovnik ? Vzvo-ličar pa je verski pojem, torej tudi nekakov „ens", ki se kakor tak mora slikati idealistično: drugače ni istinito, ker nazoru našemu ni prikladno, a istinitosti ima se najpreje držati realist. Še neprimer-niša, naravnost zoperna je slika, ki predočuje „Vsta-jenje" Kristovo. Vereščagin naj bi bil tako daleč realist, da je naslika! Vzvcličarja iz gore od strani vstajajočega, ker je bil grob udelan v goro, ne v tla. Ali to bi tudi realist lanko učinil, ne da bi mu bilo treba iz glavne osobe napraviti karikaturo. Jezus se iz groba koplje, a ne samo to, okolo glave ima mrtvaški prt tako čudno-smešno zvezan, da prvi hip niti ločiti ni mogoče, kaj je to prav za prav. Dva vojaka, vsak od jedne strani groba, držita nogo kvišku v plašni skok. Slika je na prvi pogled smešna, potem pa je ostudna. A to naj je „ Vstajenje", veličastno, trijumf Boga! Kar smo gore rekli o „Sveti obitelji", to tem več velja za „Vstajenje". Proti obema slikama zagnala se je strastna agitacija. Dunajski kardinal je zahteval, da se iz »umetniškega doma" odstranita, a neso ga poslušali. Mestu tega je v pastirskem listu razglasil slovesen protest, češ, da po teh slikah Kristus „trpi sramoto", in da mu naše streljanje odgovarjali so s strašnimi dešaržami in trije srbski batahjoni napali so z bajonetom Bolgare. Bil je strašen trenutek. Vsak naših bojeval se je za življenje. Ko bi se bili doli po bregu nazaj pomaknili, bili bi izgubljeni. Bili smo v veliki stiski. Sovražnik je nas napal z divjo energijo in skoro ves pridobljeni teren smo zopet izgubili. Samo za skale smo se morali skrivati. Položaj je bil tembolj kritičen, ker so batalijoni, ki bi bili morali priti za nami, prišli v navzkrižno streljanje dveh srbskih baterij, ki sta bili nastavljeni na višinah na levi, ter so se mogli ustaviti. Zdaj je knez opazil naš kritičen položaj, odjahal je naravnost iz središča k našemu kiilu in zaukazal občno pomikanje naprej. V tem pa so Srbi neusmiljeno na naše streljali. Videli smo, kako tla so bile vedno bolj redke vrste batalijonov, ki so prodirali nam na pomoč, in že so začeli umikati se. Zdaj skoči knez s konja in hotel se je postaviti s sablo v roki na čelo koloni, ki je morala naskočiti Srbe. Nek častnik je hitro skočil predenj, zakril ga s svojim telesom in potisnil ga nazaj. Knez je dosegel, kar je hotel. Z uiti klici naskočili so naši vi-sočino in napali Srbe. Navstal je krvav boj in Srbi so se morali umakniti. Naši batalijoni so pa bili preveč utrujeni, posebno oni trije batalijoni, ki so prvi napali Srbe, da bi bili mogli preganjati sovražnika. Z ravnine, od desne in leve se je čulo grmenje topov, vendar drugod najbrž ni bilo nikjer boja z bajoneti. Proti 1. uri slišalo seje grmenje topov prav pri Pirotu Iz mesta sta se slišali dve eksploziji. Več hiš se je razgrnilo v zrak. Pirot je neki podminiran in poilkopi napolneni z razstrelili in i snovmi. Videli smo, da so naše čete v kljub temu udrle v Pirot in ob treh bil je v naših rokah. razgl Politični Notranje dežele. V L j u b lj an i 30. novembra. Poljaki so se že večkrat pritoževali, da vlada daje galfikemu deželnemu zboru premalo časa za zborovanje. Letos je pa naznanila gališketnu deželnemu zboru, da lahko zboruje do 20. jauuvarja, ker se državni zbor snide še le '22. jauuvarja. Imel bi tedaj dovolj časa, da reši. vse važnejše zadeve. Iz Levova se pa poroča, da se bode deželni zbor zaključil mnogo poprej. Poljaki namreč nečejo dati Rusinom priložnosti, da bi mogli izjaviti vse svoje pritožbe Vsi tisti predlogi, katerih namen je, Kasinom zagotoviti vsaj nekaj jednakopraVnosti v šoli in v uradu, bodo zopet ostali nerešeni, kajti gospodujoči Poljaki j ili bodo tako dolgo odkladali, da se zbor zaključi. Hrvatska legnikolarna deputacija v kratkem začne zopel svoja dela in bode nekda jako hitela s posvetovanjem, da bosta mogli obe regnikolarni deputaciji, hrvaisku in o^erskii, začeti skupna posvetovanja takoj po Božiči. Najprej bo sedaj hrvatska deputacija naprosila predsedstvo deželnega zbora, da voli v deputacijo jednega člana mesto odstopi vsega Krestiča. Kandidati se imenujejo Živič, baron /majic in Kušević. Predsednikom bode izvolila deputacija najbrž dosedanjega starostnega predsednika Vukotinovića f nanje države. Na Spuia jskoiu je še nekda vse mirno. Zaradi varnosti se je za Cartageno, Barcelono in Kanarske otoke objavilo obsedno stanje. General Lorna izdal je dnevno povelje, da bode na vsak način obdržal red. Kdor bi skušal rušiti mir, bode ga ka- znoval s prekim sedora. Klubu vsem previdnostnim naredbam, se bode pa državljanska vojna težko dala preprečiti. Karlistični generali so že ostaviti Madrid in odšli na razne kraje. Govori se že, da so že v več krajih orgauizovani redni karlistični batalijoni, kateri dobivajo redno plačo, kakor bi bili na bojišči. Kako nevaren da je položaj na Španjskem, kažejo jako obširne naredbe za vzdržavanje reda, ker sicer bi ne bilo treba take strogosti. Ko se je zvedelo, da se kralju bliža smrt, odposlala so se takoj povelja v vse pokrajine, raznim poveljnikom, da morajo že v kali zadušiti vsaka karlistična gibanja. Vsi generali, kateri so bili privrženci Alfonzovi, so na-svetovali, da se mora povišati vojska. Vojaki po vojašnicah dobili so povelje, da morajo biti pripravljeni, žandarmeriji in policiji se je pa naročilo, da naj straži javna poslopja. Minister notranjih zadev zaukazal je, da se mora strožje postopati S časopisi. Večina listov bilo je kontiskovanih in brzojavna oblastva so obdržala skoro vse brzojavke. V Madridu bila je velika zmešnjava in strah, ker ni izšel noben list. — Tudi o vodji republikancev Zorilli se sedaj mnogo govori. Nekateri trdijo, da se je že vrnil na Španjsko. Pariški „Figaro" objavil je nek pogovor ž njim. Zorrila je pravil, da so je majal Alfonza prestol, od kar je bil potoval v Nemčijo. Spanjska republika je samo mogoča, ako je Fran-i cija tudi republika. V interesu kraljevem je bilo, j podkopati francosko republiko Nemčija je Franco-I zom že odtujila Italijane, zdaj je pa hotela še j Spanjee Narod španjski ni mogel kralju odpustiti, i da je hotel sovraštvo z bratovskim narodom. Karo-i Unsko vprašanje je dalo narodu priložnost pokazati j svoje sovraštvo do Nemčije. Verjamite mi, rekel je ! Zorilla, da jo ustaja blizu. Smrt kraljeva jo je le j pospešila. Kralj je osobno pridobil mnogo generalov. ! V kratkem bomo videli, ali bodo ostali verni kralje-j vej rodbini. V vojski je mnogo nezadnvoljnežev. : Republikanci so jedini in bodo v kratkem proglasili republiko. Na vprašanje, ali moramo kmalu priča-\ kovati republiko na Španjskem, odgovoril je Zorilla, I da na vsak način. Kar liste v se pa po njegovem S mnenji ni bati, ker v vojski nemajo privržencev. iFrum'OKki ininisterski predsednik, minister I vnanjib zadev in vojni minister so se v petek ude-i ležili seje tonkiške komisije. Brisson se je izjavil, ! da vlada ne misli širiti kolonij ter se hoče izogi-j bati prejšnjih zmot, mora pa zavrniti vsak predlog, da bi se kdaj izpraznil Tonking. Vlada tudi neče ! omejiti okupacije, samo francoske čete bode s ča-i som zamenila z domačimi. Ako izpraznimo Tonking, ! bodo vse dosedanje žrtve zastonj, zgubili bomo ve-i ljavo, naši sovražniki bodo dobili pogum, prijateljem : pa pomagati ne bonlo mogli. Škodovalo bi to časti ; Francoske. Miuisterski predsednik je potem odgovarjal na nekatera vprašanja posamičnih članov. I Vojni minister je zagotovil, da jo Anam skoro po-. polnem pomirjen, ozemlje mej Tonkingom in Cochin- I chino pa še ni vse mirno. Sicer je pa sedaj samo ' • Žandarmerijsko delo še izvršiti. Mejnih mest ne mo- j ; rejo lahko varovati evropske čete, a domačiuci tu | l lahko mnogo koristijo. Rochefort misli, da se ni za- i : našati na domače čete. ki bi pri prvoj priložnosti | se izneverile. Vojni minister Campenon pa jjinisli, da se sme zanašati na nje, ker so nabrane iz onih razredov prebivalstva, ki žele, da se obrani mir. Drugače bi bilo, ko bi Kitajci se zopet začeli mešati vmes, a s Kitajera sedaj živimo v miru. Miuisterski predsednik misli, da se je le tedaj bati napada Kitajcev, ko bi popolnem izpraznili Tonking. Sedaj, ko smo v Tonkingu, ne moremo ostaviti te dežele, da ne bi škodovali svojoj časti. Minister vnanjib zadev Frevcinet je pa konstatoval, da se Kitajci strogo diže mirovne pogodbe. V iicmškpiii državnem zboru predlagal je poslanec Jungreen, da se upelje jednakopravnost danščine z nemščino pri sodiščih v severnem Slez-viku. Nadalje je predlagal ta poslanec plebiscit v severnem Šlezviku. Da bosta njegova predloga zavržena, ni treba omenjati Koncem tedna so se volitve na Angleškem za liberalce malo na bolje obrnile. V soboto do 3. ure popoludne bilo je voljenih 141 konservativcev, 145 liberalcev in 19 Ircev. Posebno so na Škotskem zelo liberalno volili. Pa vkljub temu ni nobenega upanja, da bi liberalci dobili večino. Posebno se je pokazalo, da liberalci neso več tako priljubljeni v velikih in tovarniških mestih. Razen Bir-minghama volila so skoro vsa večja mesta večinoma konservativce. Sedaj so volitve v mestih končane in začele so se volitve po kmetskih občinah. Dopisi. \*4 Gradca 27. novembra. [Izv. dop.] Štajerski deželni zbor bil je 25. nov. otvorjen z navadnimi formalnostni. Ko je deželni glavar izrekel obžalovanje povodom smrti Kaisersfelda, so slovenski poslanci ali obsedeli ali zapustili svoje sedeže. Le g. baron Godel ustal je z nemškimi poslanci vred v znak priznanja zaslug Kaisersfeldovih. Vsem Slovencem je še v živem spominu, s kako strastjo je Blagotinšek, pobijal najpohlevnejše naše narodne želje. Torej se ne more zahtevati od Slovencev, da bi še priznanje izrekali sinu, lastnemu narodu izneverjenemu. V drugi seji volili so se odseki ter so se, Slovenci letos ravno tako prezirali, kakor v prejšnjih sesijah. Izvoljen je bil v finančni odsek dr. Dominkuš, v šolski odsek dr. 6uc, v gospodarski odsek dr. It a dej, v železuiški baron Godel in M. Vošnjak, le v peticijskem in občinskem odseku ni nobenega Slovenca. Zato pa nahajamo Vesteneka v šolskem in občinskem odseku. Ta c. kr. okrajni glavar ne more zatajiti svoje narave in ne more živeti brez politiške agitacije. Trgi njegovega glavarstva so ga poslali v deželni zbor, da tam pomnožuje število tiste neinško-nacijonalne stranke, katere prorok je Knotz. Poli-tišk uradnik in najhujši oponent vlade, kaj tacega je mogoče le pod Taaltejevo vlado, mogoče pa le privržencem nemških nacljonalcev. — Deželni odbor štajerski je predložil deželnemu zboru mej drugim poročilo o hipotečnem zadolženji iu ustanovi deželne hipotečne banke, katero pa deželni odbor odsvetuje. Lani je deželni zbor po nasvetu g. M. Vošnjaka bil sklenil, obrniti se do hranilnic zastran znižanja obresti za hipotečne dolgove. Deželni odbor pa meni, da on nemi nobene pravice uplivati na visokost obresti, to d.i je stvar državnih oblastev. Obrnil pa se je do vseli hranilnic s prošnjo, da naj znižajo obrestij. Od skupnih dolgov v znesku 255 miljonov gld. spada na hranilnice 64 milj., na druge denarne zavode, privatne osobe in državo pa 190 milj. gld. Pri dveh tretjinah hranilnic plačuje se obresti ulagateljem po 4 do 4tyk v najsrem>-j4>ui siuciiji poiiiiju velika /ajuiiu < nu denarna loterija. Specijelno pa: 1 prem. a mark i00000 1 dobit, a mark 200000 u dobit, a mark 100000 dobit, a mark 1 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark 5 3 dobit, a mark dobit, a mark 26 dobit, a mark 50 dobit, a mark 106 dobit, a mark u v O dobit, a mark 512 90000 70000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 1000 5 0 0 145 dobit, a mark 818 dobit, a mark 3J720 dobit, a mark 1699» dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Kajcovejla velika, od \isoke državno vlado v HAMBUROU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 (*rc«k, od katerih se bodo 50.500 Nroi-k. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da no vseh 50.500 dobitkov, ki ko zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 00.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelnu na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hiši in vsak, kdor jih hoče kupili, naj se neposredno na njo obrne. Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotično zneskov avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvršč tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 4'4'h« originalna siečka jiv. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne arečke av. v. gld. 1.75. 1 rHriina originalne srečke av. v. gld.—.00. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednom uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne Ugajajofie srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo so uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 9. decembrom 1885 nam direktno doposlati. (kateri dan bodo žrebanjo prvega razreda) (610—13) I/datelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni kar. VALENTIN & C0, Bankgeschaft, SI-A- lv£ E TJ 13 Gh Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne" J5 JR 5974