Ano (Leto) XVI (II) No. (Štev.) 15. “ESLOVENIA LIBRE 99 BUENOS AIRES, 10. APRILA (ABRIL) 1958 Nova sovjetska propaganda Ko je Hruščev objavil v sovjetskem parlamentu sovjetski sklep, da bo ZSSR prenehala z atomskimi poskusi vseh vrst in pozval istočasno USA in Angli¬ jo, da storita isto, je vsemu svobodne¬ mu in seveda tudi zasužnjenemu svetu postalo jasno, da je Kremelj spet spro¬ žil spretni propagandni manever. Ker je danes mogoče kontrolirati atomske eksplozije, pa naj jih izvedejo kjer ko¬ li na svetu, trdi Hruščev, je jasno, da ta sovjetski predlog ni propaganda, pač pa resna namera, da bi tako zavarovali svetovno prebivalstvo pred atomskim u- ničenjem in zagotovili trajen mir. To trditev, da je namreč nemogoče prikri¬ ti atomske eksplozije, je takoj pobil Macmillan, ki je objavil v parlamentu prav nasprotno dejstvo. Eisenhower je, kakor vedno ob takih prilikah, na tiskov¬ ni konferenci izjavil, da je ta sovjetski predlog navaden propagandni trik, Dul- les pa je bil neroden, ko je dejal, da je tudi Eisenhower že mislil na to, da bi prehitel Hruščeva in on prvi objavil a- meriški predlog o prenehanju z atom¬ skimi eksplozijami. Ni tega storil, ker je bil mnenja, da bi bil preveč propa¬ gandističen. Ni treba mnogo študija svetovnega položaja, pa človek uvidi, da je Moskva znova povzela iniciativo v zunanjepoli¬ tični propagandi. Dosegla je psiholo¬ ški učinek na svetovno prebivalstvo, vedoč, da bo z objavo predloga o prene¬ hanju z atomskimi poskusi sprožila ne¬ zadržne polemike po parlamentih, stran¬ kah in v javnosti svobodnega sveta, ker se danes že navaden zemljan zave¬ da smrtne nevarnosti strontija 90. Jasno je, da je bila ta objava izključno pro¬ pagandni manever Kremlja, preraču¬ nan samo na to, da v množicah prikaže Sovjetsko zvezo' kot pobomico mirnega sožitja med narodi, zahodne zaveznike pa kot hujskače na vojno. O prenehanju z atomskimi eksplozi¬ jami so prvič govorili v USA že apri¬ la 1956. Takrat se je začela v USA vo¬ lilna kampanja, ki je dosegla višek sep¬ tembra istega leta, ko so objavili for¬ malni predlog v tem smislu. Eisenho- wer je zadevni Stevensenov predlog o- značil za teatralni. Od tedaj naprej je bilo na zahodni strani izraženih še več želja za prenehanje z atomskimi posku¬ si, kljub temu, da je postala očitna naglica, s katero je take poskuse začela delati Sovjetska zveza ter 'izde¬ lovati novo atomsko in drugo ozožje. Zato je moral zahodni svet še naprej graditi svoj obrambni sistem, da zaščiti svobodo in demokracijo tako v svojih deželah, kakor tudi v vsem še pre¬ ostalem svobodnem svetu. To tem bolj, ker je postalo jasno, da Sovjetska zve- ba razorožitve noče, kar je dokazala vsa leta, ko je številne razgovore za raz¬ orožitev izkoriščala zgolj za svojo pro¬ pagando, nikdar pa ni dopustila, da bi prišlo do sporazuma za pravo razoro¬ žitev, ki bi bil prvi korak za utrditev trajnega miru med narodi. Koliko pred¬ logov s strani zahodnih zaveznikov je bilo storjenih za zmanjšanje svetovne napetosti, za razorožitev, ki bi končno privedla tudi do ustavitve atomskih poskusov, pa je vse zavračala Sovjetska zveza, istočasno pa vedno propagandi¬ stično zavijale stvari tako in potvarja¬ la resnična dejstva, kakor da je samo ona za mir, vsi drugi pa proti! Isto¬ časno pa je v morju krvi zadušila po¬ skus: madžarskega naroda za osvobodi¬ tev izpod komunistične tiranije, je neu¬ smiljeno pobijala borce za svobodo, stre¬ ljala na nemške delavce in zatirala z nasiljem tudi povsod drugod sleherni poskus za osvoboditev. Da je bil tudi zadnji sovjetski pred¬ log za prenehanje z atomskimi poskusi samo propagandističen manever, je do¬ kazal isti Hruščev nekaj dni zatem, ko je stavil ta predlog zahodnim zavezni¬ kom, z izjavo na Madžarskem, da bo ZSSR s atomskimi poskusi takoj nada¬ ljevala, če v najkrajšem času ne bo do¬ bila od zahoda zadovoljivih odgovorov. Nihče ne dvomi, da Sovjetska zveza te¬ ga ne bo storila. Saj nikdar z atomskimi poskusi tudi prenehala ni. Na zahodu predobro poznajo vse komunistične tri¬ ke in propagandistične mahinacije. Za¬ to na sovjetske besede in predloge ne PIJ XII. ZA VELIKO XOC Pred več kot 250.000 ljudmi, zbrani¬ mi na trgu sv. Petra v Rimu, je papež Pij XII. govoril svojo velikonočno po¬ slanico vsemu svetu. Prvič v treh letih sv. Oče v svojem govoru ni posebej o- menil komunizma, niti ni govoril o a- tomskem orožju. V govora je pozval svet, naj se trudi za pravičen in trajen mir in resno opozoril narode, da ne bo ostalo skrito, kdo bo kriv nesporazuma, če do sporazuma ne bo prišlo. Pozval je vse ljudi, naj odpro svoja srca luči Kristusa, ki naj znova zavlada v tej solzni dolini, “če notranje tragedije mu¬ čijo srca in dvomi prepletajo duha, če se laž spreminja v orožje in če se izvr¬ ši toliko zločinov, če se stiska slabotne, če se zapira nedolžne, če zakoni ne za¬ dostujejo, če je pot do miru težka, če je, z eno besedo, ta dolina še vedno pre¬ napolnjena s solzami kljub čudovitemu napredku modernega, izurjenega in ci¬ viliziranega človeka, potem to pomeni, da je nekaj, kar se skriva pred božjo lučjo, ki plodi in osvetljujo”. Govor je papež imel v italijanščini, potem pa je tuje romarje pozdravljal v francoščini, angleščini, nemščini, špan¬ ščini, portugalščini in prvič tudi v ho- landščini. Hruščev na Madžarskem Prvo potovanje v svojstvu predsed- hika sovjetske vlade je Hruščev napra¬ vil v Budimpešto na Madžarskem, kjer je imel več propagandnih govorov v sti¬ lu vodje rdečega komunističnega impe¬ rija, ki se razteza od Srednje Evrope do obal Tihega ocena. V Budimpešto je prišel na proslave 13. letnice poraza nemške nacistične vojske na Madžar¬ skem in vkorakanja sovjetske rdeče armade v Budimpešto. Govoril je o e- notnosti sovjetskega imperija, o posku¬ sih “zapadnih imperialistov”, da bi sa¬ telite odtrgali od Moskve in opozoril madžarske komuniste, da jim v slučaju novega upora sovjetska vojska ne bo več pomagala, kakor je to storila pred dobrim letom dni. “Enotnost sociali¬ stičnega tabora moramo čuvati kakor punčico svojega očesa”, je kričal Hru¬ ščev.' S potovanjem v Budimpešto je Hru¬ ščev hotel znova poudariti, da ta deže¬ la predstavlja del sovjetskega imperija in da Kremelj ne namerava spremeniti položaja v Vzhodni Evropi. Hruščev tu¬ di hoče znova navezati tesne stike Mad¬ žarske z ZSSR, kakor je to storil že s Titovo Jugoslavijo in Gomulkovo Polj sko. Ker je obisk Hruščeva na Madžar¬ skem bil napovedan na več dni, so mno¬ gi zapadni poznavalci kom. razmer tr¬ dili, da bo novi moskovski vodja sklical v Budimpešti konferenco satelitskih pred¬ sednikov, na kateri naj bi razpravljali o trenutnih svetovnih problemih, vključ¬ no o sovjetski objavi o prenehanju z a- tomskimi poskusi ter o možnosti vrhov¬ ne konference. Po istih poročilih bi mo¬ rala poleg drugih priti v Budimpešto tudi italijanski komunistični prvak Togliatti in jugoslovanski komunistični diktator Tito, ki je imel prejšnji teden tajne razgovore z madžarskim pred¬ sednikom Radarjem. Iz seznama oseb, ki so spremljale Hruščeva v Budimpešto, so strokovnja¬ ki tudi ugotovili, da je Kozlov in ne Mi- kojan postal sedaj prvi zaupnik Hru¬ ščeva. Na dragi strani pa Bulganino- va zvezda ni tako močno zatemnela, kakor je bilo videti na prvi pogled, ker je bil imenovan za predsednika sovjet¬ ske narodne banke (Cosbank), s čimer bo Bulganin imel direkten vpogled v da¬ janje posojil, kreditov in dragih finanč¬ nih operacij, ki se bSdo nanašale na izvedbo agrarne reforme, ki jo zagovar¬ ja Hruščev. KUBA SREDI DRŽAVLJANSKE VOJSKE Poveljnik upornikov Fidel Costro je izdal povelje za splošen napad na vla¬ do Fulgencija Batiste. Ta napad naj bi spremljala splošna stavka v vsej deželi. Do te pa še ni prišlo. V stavko so doslej stopili samo še železničarji v važnem žel. križišču Camuguey. Med vladnimi četami in uporniki je prišlo na nekaterih mestih do ostrih spopadov. Vladna poročila navajajo, da so se mo¬ rali uporniki povsod umakniti z izgu¬ bami. Fulgencio Batista je na tiskovni konferenci časnikarjem zatrjeval, da je upornik Fidel Castro s svojimi ljudmi obkoljen ter da je njegov podvig obso¬ jen na neuspeh. Dejal je tudi, da sto¬ ji za njim svetovni komunizem, ki da ga tudi podpira. Po zadnjih poročilih so uporniki po¬ ostrili napade na vladne čete. Arn, zun. minister Dulles je pa izjavil, da bo ku¬ banski predsednik Batista dobil v USA še več ordžja. LAS VISITAS A VARIOS PAISES SUDAMERICANOS DEL PRESIDEN- TE ELECTO El doctor Arturo Frondizi inicio el lunes pasado su visita a varios paises sudamericanos en un avion Douglas DC-6 de Aerolineas Argentinas puesto especialmente a su disposicion por el gobierno. Segun su programa de viaje el pre- sidente electo permanecio durante el dia del lunes pasado en la Republica Oriental del Uruguay donde fue recibi- do con gran jubilo popular, y martes pasado partio hacia Rio de Janeiro, donde se quedara hasta el jueves 10, fecha en que se trasladara a Sao Paulo. A las 20 de ese dia el doctor Frondizi regresara con su comitiva a esta Capi¬ tal adonde su llegada esta prevista pa¬ ra las primeras horas del viernes, El 14 partira con destino a Chile, a donde llegara poco despues de mediodia. El miereoles 16 viajara desde Santia- go a Lima, Peru. Segun anuncio el pre- sidente electo visitara luego Ecuador. IVOVI BOJI NA SUMATRI Po zadnjih neuspehih so se naciona¬ listične uporniške čete umaknile na strateške položaje, odkoder nameravajo zavarovati važno pristanišče Padang, ki ga imajo nacionalisti še vedno v svo¬ jih rokah. Yakartska vlada je za napad na to pristanišče poslala močne oddel¬ ke. Indonezijska komunistična stranka je objavila proglas, v katerem poziva ljudstvo, da je ‘treba v najkrajšem ča¬ su in z vsemi sredstvi uničiti uporni¬ ke ter preprečiti načrte, ki jih imajo v tem delu sveta “mednarodni kapitalisti in imperialisti”. Novice, ki so bile ob¬ javljene v listih, da je yakartska vlada naročila več sto najnovejših vojnih le¬ tal na Češkem, so člani vlade zanikali, čeprav je znano, da indonezijska vlada dobiva orožje od sovjetov. Nacionali¬ stični revolucionarji pa so pozvali za¬ hodne zaveznike, naj preprečijo dovaža¬ nje sovjetskega orožja v Indonezijo. IZ TEDNA V TEDEN Na področju jezera Huleh na meji med Izraelom in Sirijo so se ponovno spopadli oboroženi oddelki obeh držav. Pri volitvah v Kanadi je z ogromno večino zmag'ala konservativna Stranka, ki jo vodi John Diefenbaker. S to zma¬ go si je Diefenbaker zagotovil tisto večino v parlamentu, ki mu je manj¬ kala od lanskih volitev, da bo lahko ne¬ moteno izvršil delovni program svoje vlade. Diefenbakerjeva politika je zla¬ sti različna od politike prejšnjega, 22 let trajajočega režima liberalcev pod vodstvom St. Laurenta v tem, da se kon¬ servativci nočejo v vsem in popolnoma povezati z gospodarsko-pclitičnim ustro¬ jem USA, pač. pa si iščejo partnerjev preko Anglije tako v Evropi kakor dru¬ god. Sredi marca sta se tajno sestala TD to in Kadar, da se dogovorita o novi po¬ litiki, kakor so javili poznavalci komu¬ nističnih zadev na zahodu. Temu sestan¬ ku naj bi sledil obisk Hruščova v Bu¬ dimpešti, združen s sestankom glavnih komunistov vzhoda in zahoda v svrho ponovnega oživetja nekakega Komin- forma. Hruščov je v Budimpešto res prišel in tam med drugim delavcem po¬ dajo nič več, pač pa zahtevajo, da jih morajo vedno spremljati dejanja. Kajti zločin nad svobodnim svetom bi bil, če bi se odgovorni možje na zahodu dali znova preslepiti od lažnivih komunistič¬ nih mirotvorcev ter bi samo za trenu¬ tek zanemarjali obrambo svobodnega sveta, pred nevarnostjo, ki mu grozi samo od komunistične strani! vedal, da “ne smete misliti spet na ru¬ sko pomoč, ako pride ponovno do kon¬ trarevolucije. To pot si boste morali sa¬ mi pomagati,” ako si bodo hoteli obdr¬ žati sedanjo demokratično svobodo.” Delno iz strahu pred atomsko vojno, delno pa v namenu, kako izriniti amer. in druge čete iz Evrope je pred me¬ seci poljski zun. min. Rapacki objavil načrt, po katerem naj bi vse področje od Baltskih držav preko Srednje Evro¬ pe, vključno obe Nemčiji, do Balkana proglasili za nekako atomsko prosto cono, v kateri ne bi smeli delati nobe¬ nih poskusov in tudi ne imeti orožja na atomski osnovi. Rapackijev načrt, o ka¬ terem so nekateri celo pisali, da se je rodil v glavah emigrantskih Poljakov, ki na vsak način poskušajo priti v neko sožitje z Gomulko, je zemljepisno ob¬ segal področje Intermariuma, načrta, ki je bil v modi takoj po II. svet. vojni, ko so emigrantski politiki hoteli doka¬ zati zahodu veliko napako pripustitve Sovjetov tako globoko v notranjost Ev¬ rope. Na Rapackijev načrt SO' na zahodu odgovorili negativno, zavedajoč se, da bi taka prosta cona bila na milost in nemilost prepuščena ev. sovj. napadal¬ nim podvigom. Poleg Rapackija so se za tako cono zavzemali posebno ju- goslov. komunisti. Sedaj so kitajski ko¬ munisti objavili podoben predlog, na¬ našajoč se na azijsko ozemlje, kjer naj bi namestitev atomskega orožja na področju Južne Koreje, Japonske in Čankajškove Formoze ogrožala miren razvoj azijskih narodov. Na Rapackijev plan je sedaj odgovoril tudi vodja angl. opozicije Gaitskell, bodoči šef vlade, ako laboristi zmagajo. V tej možnosti so njegove izjave pomembne, ker kažejo na bodočo politiko laburistične vlade. Gaitskell je dejal med .drugim: “Ome¬ jitev razorožitve samo na dejstvo u- stvaritve atomsko nevtralne cone v Evropi bi nujno vodila v krivo tolmače¬ nje ravnotežja sil: to dejanje bi mora¬ lo spremljati drugo, in sicer občutno zmanjšanje vojaških edinic običajnega značaja, v katerem pa so sile. Varšav¬ skega pakta daleč pred zahodnimi.” Piavo pomirjenje bi bilo doseženo, mehi Gaitskeli, ako bi bile umaknjene vse čete iz obeh Nemčij, Poljske, Če- ško-Slovaške in Madžarske; potem bi morale štiri velesile podpisati dogovor o stalnosti meja teh držav in obenem združiti Nemčijo, šele potem bi zah. Nemčija zapustila Atlantski pakt, vzhodne dežele pa Varšavskega. V krogih zah. nemške vlade je vzbu¬ dilo precej vroče krvi dejstvo, da je v letošnjem vatikanskem pregledu kat. Cerkve na svetu pri nemških škofijah, sedaj pod poljsko oblastjo, naveden kraj samo v poljskem jeziku in ne nemškem, kakor je bil prej. 395 sovj. divizij stoji nasproti 196 zah. sil, od katerih je 15 amer. v stalni pri¬ pravljenosti — 6 na področju USA, 5 v Evropi, 2 na Japonskem in Havvaiijih in dve na Koreji. Sovjeti imajo lastnih divizij 175, računajo pa lahko še na 200 divizij znotraj sovj. bloka držav. Mlad. komite KP v Befetacu, Rusija, je hotel svojim bližnjim pokazati ves blišč poroke dveh res pravih mladih ko¬ munistov, predanih ideji in prežetih s disciplino. Tako so izbrali Evgenija Iva¬ nova in Sonjo Gavrilajevo: dali so na¬ tisniti z zlatimi črkami vabila, dali so jima na razpolago luksuzno opremljeno stanovanje in napravili zbirko poročnih daril. Na poročni dan je vsa povorka z mladim parom na čelu stopala po ulicah in nosila napis: “Takšna je poroka ko¬ munistične mladine”. Napravili so ban- OBISKI IZVOLJENEGA ARGENTIN¬ SKEGA PREDSEDNIKA RAZNIM JUŽNOAMERIŠKIM DRŽAVAM Dr Artur Frondizi, novoizvoljeni ar¬ gentinski predsednik, je v ponedeljek začel z obiski raznim južnoameriškim državam. Tega dne je v jutranjih urah odpotoval s svojim spremstvom z leta¬ lom Douglas DC-6 Argentinske letal¬ ske družbe, ki mu ga je dala na raspo- lago sedanja vlada, v sosednjo republi¬ ko Uruguay. V Uruguayu so izvoljenemu argentin¬ skemu predsedniku priredili navdušene sprejeme. Na obisku v tej republiki je ostal v ponedeljek, nakar je odpotoval v Rio de Janeiro y Brazilijo, kjer bo o- stal do četrtka. Tega dne se bo podal na obisk še v brazilsko mesto Sao Pau¬ lo, odkoder se bo vrnil domov v Bue¬ nos Aires, kjer je njegova vrnitev na¬ povedana za petek dopoldne. Dne 14. aprila bo dr. Frondizi odpo¬ toval v Čile. V sredo 16. aprila bo pa iz Čila nadaljeval potovanje v Limo v Pe¬ ru. Dr. Frondizi namerava zatem obi¬ skati še Ecuador. ket in govorili, pili in peli. — Teden dni kasneje pa se je sekretar komiteja podal na obisk k mlademu paru in nemalo za¬ čuden ugotovili, da sta mladoporočenca oddala stanovanje naprej, si razdelila med seboj poročna darila in se odpra¬ vila vsako v svojo smer znotraj ZSSR. Na sovj. predlog zah. velesilam o skupnem prenehanju poskusov z atom¬ skim orožjem doslej zahod še ni urad¬ no odgovoril. MacMillan se z Evropej¬ ci dogovarja o skupnem odgovoru. Po statističnih podatkih OZN je zna¬ šalo število prebivalstva na svetu sredi leta 1956 2,737 milijonov ljudi, napram 2.495 milijonom v letu 1950. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO GAMA 1958 Amerikanci so pred 14 dnevi pognali s Cabo Canaveral na polet okoli zemlje svoj tretji satelit Gama 1958. Z raketo Jupiter-C, ki je pognala prvi ameriški satelit Alfa 1958 v vsemirje, je odletel na pot okoli našega planeta tudi Gama 1958. Ta satelit je skoro v vsem podo¬ ben Alfi 1958. USA je po številu umet¬ nih satelitov v vsemirju prekosila So¬ vjetsko zvezo. Tako danes okoli Zemlje krožijo trije ameriški sateliti in še e- den sovjetski, Sputnik II. Za ta te¬ den napovedujejo konec Sputnika II, na¬ kar bodo ostali samo trije ameriški sa¬ teliti. Gama 1958 alf Explorer III — drugi umetni satelit vojske, Beta 1958 ali Ex- plorer II, se je ponesrečil — je po prvih ugotovitvah strokovnjakov zletel neko¬ liko izven določene poti ter bo zato ime! krajšo življenjsko dobo, kakor so jo predvidevali. Amerikanci se sedaj z vso naglico pri¬ pravljajo na pogon rakete in dragih vozil na Luno. Prav tako preizkušajo letalo-raketo X-15, s katero namerava¬ jo pognati na polet okoli zemlje po vse- mirskem prostoru prvega človeka. Tak poskus da bodo mogli izvesti ob koncu letošnjega ali prve mesece prihodnjega leta. Primerjave med posameznimi umetni¬ mi sateliti so naslednje: Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 10. IV. 1958 LETOŠNJA SEZONA V BARILOČAH VREDNOTE so zbornik razprav, ki ga kot glasilo Delovnega občestva za Slovenski ka¬ toliški institut izdaja Slovenska kult. akcija v Argentini. Sedaj je v ured¬ ništvu g. Rude Jurčeca izšla na 120 straneh že 4. knjiga. V njej je objavljenih pet razprav. Pr¬ vo je pod naslovom Svoboda mesa pri M. M. Tarejevu napisal dr. Pavel Kraj¬ nik. Posvečena je vzhodnemu bogoslov¬ ju, zlasti moralnemu, prav tako se pa tudi bavi z dogmatiko in bliblicistiko. Razprava razodeva strokovnjaka v vpra¬ šanjih vzhodnega bogoslovja. To je g. dr. Pavel Krajnik dokazal že tudi z raz¬ nimi predavanji, ki jih je imel v Bs. Airesu po svojem prihodu v Argentino, pa tudi z dosedaj objavljenimi članki o problemih vzhodnega bogoslovja. Sedaj je postal tudi profesor za vzhodno bo¬ goslovje na slovenski bogoslovni fakul¬ teti v Adrogueju. Vinko Brumen tudi v emigraciji na¬ daljuje nad vse koristno delo z zbira¬ njem gradiva, ki se nanaša na življenje in javno delovanje dr. Janeza Ev. Kre¬ ka. V 4. knjigi Vrednot nadaljuje z ob¬ javo zbranega gradiva in podatkov, s katerimi je prikaaal in pojasnil “Kre¬ kovo delo v letih 1900-1907”. V poglavju Krek pri socialnem in g-ospodarskem delu govori o dr. Krekovem delu v delavskih organizacijah ter v delavskem stavbnem društvu, zatem popisuje njegovo vlo¬ go pri organiziranju slovenskega za¬ družništva. V naslednjem poglavju se bavi s Krekovim izobraževalnim in so¬ rodnim delom, zlasti z njegovim delom v Slovenski krščanski socialni zvezi, ki se je pozneje razvila v centralo vseh slov. kat. prosvetnih organizacij. Pri¬ kazuje dalje dr. Kreka kot predavate¬ lja na številnih prireditvah, opiše Kre¬ kov boj za treznostno gibanje, poda si ¬ ko Krekovega izobraževalnega dela v raznih ustanovah in opiše njegove stike z dijaštvom. Posebno poglavje je po¬ svečeno Krekovemu duhovniškemu in slovstvenemu delu in njegovemu zaseb¬ nemu življenju. Kdor bo prebral to le¬ po in temeljito razpravo, bo g. dr. Vin¬ ku Brumnu še bolj hvaležen za vse, kar je o dr. Kreku napisal. Napisal je pa tako, kakor je treba tako stvar napisa¬ ti: podal je resnično sliko velikega slo¬ venskega moža z vsemi njegovimi vr¬ linami in slabostmi, brez katerih nobe¬ no živo bitje ni. G. dr. Brumna samo prosimo, da z zbiranjem in objavljanjem tega gradiva nadaljuje, da bomo imeli tako zbran ves material, ki se nanaša na dr. Jan. Ev. Kreka. Dr. Ivan Ahčin, po dr. Kreku 'in dr. Ušeničniku največji slovenski sociolog, je za pričujoči zbornik napisal razpra¬ vo “Filozofija automacije”. O tem vprašanju je dr. Ahčin že predaval na kulturnem večeru SKA Dr. Ahčina in njegovo delo g. Marijan Marolt ozna¬ Proti pričakovanju smo precej zao¬ stali za lanskim letom in v gospodar¬ skem pogledu sezona ni prav nič ugod¬ na. Vzroki za to so različni: razne stav¬ ki, volitve sredi februarja in pretirane hotelske cene. A če so na splošno Bariločani neza¬ dovoljni, je pa vendar vsaj ena plat tu¬ rizma v stalnem porastu: to so prija¬ telji narave, ki žive skromno, razmero¬ ma malo trošijo in si ogledajo vse, kar morejo. Poleg velikomestnih “mochileros” različnih narodnosti je tudi slovenski planinski turizem v naraščanju. V pri¬ meri s sezono 1956/57 smo ugotovili skoraj 100% prirastek in imeli smo pri¬ ložnost spoznati slovenske goste celo iz Kanade in Brazilije. Dolga leta smo v poletju srečavali v Bariločah že poznane obraze. Kdor se je znašel enkrat tu doli, ta je spet in znova prišel obiskat patagonske gor¬ ske vršace. A v januarju in februarju 1958 smo zabeležili rekorden poset novih, po ve¬ čini mladih ljudi, ki so se brž navdušili tu doli za planinski svet. Napol dogra¬ jeni “Planinski stan” je presenetljivo dobro služil svojemu namenu, pa tudi Budinekova gostilna je bila za goste privlačna, ker je ob jako zmernih cenah čuje takole: “Ušeničniku sledi 's preciz¬ no filozofsko točnostjo, Kreku z logič¬ no dedukcijo, z izpeljavo norm na prak¬ tično uporabo”. Sodobna vzgojna stopnja družabnega nauka je druga sociološka razprava v tem zborniku. Napisal jo je Stanko Mi¬ količ, ki je sadaj profesor za socialna vprašanja v Kolegiju sv. Jožefa v. W. Hartfordu v državi Connecticut v USA. V članku razčlenjuje zgodovinski raz¬ voj naukov o družboslovju v starih ča¬ sih do nastanka prave sociologije. Pesnik in literarni zgodovinar dr. Ti¬ ne Debeljak je objavil obširno študijo o Antonu Žaklju, (rojen 14.X. 1815), pe¬ sniku, ki je v slovenski literarni zgo- dovni znan ped imenom Rodoljub Le¬ dinski. Iz objavljenega vgradiva pisec razprave prihaja do zaključka, da je bil Anton Žakelj pomemben slovenski pe¬ snik, ki je dobro poznal tako nemško, kakor tudi ted. italijansko pesništvo, še bolj pa slovansko, češko, slovaško, polj¬ sko in rusko. Revija je tako tudi letos izpolnila svoje poslanstvo. Omogočila je, da so bile v njej objavljene razprave naših znanstvenikov ter kulturnih delavcev v izseljenstvu. V novem letniku jo bo za¬ menjal Zgodovinski zbornik, ki bo slu¬ žil istemu namenu. Posamezni izvod stane 30 argentin¬ skih pesov, v Italiji 800 lir, v ostalih državah pa 2 dolarja. nudila letoviščarjem vso potrebno u- dobnost. V “Stanu” sta prenočevali ob svojem bivanju v deželi jezer poleg posamez¬ nih planincev dve večji mladinski sku¬ pini: fantje iz Mladinskega doma v Ra¬ mo s Mejia in Slovenski skavti. Skupina iz Mladinskega doma je ob- lezla menda vse, kar se je v tem krat¬ kem času dalo napraviti: Catedral, Lo- pez, Tronador, Jacob. Z zanimanjem smo opazili med njimi posameznike, ki bi se verjetno razvili v sposobne plezal¬ ce, če bi imeli priliko zato. Skavti so se predstavili kot izredno dobro organizirana družbica. Z lepo ve¬ černo predstavo v svojem prijetnem ta¬ borišču, ob kristalnih vodah jezera Mo¬ reno, v bližini veličastne Lopezove ste¬ ne, so se predstavili s skavtskimi igri¬ cami, recitacijami in komičnimi prizori. Dokazali so, da je njihova organizaci¬ ja važen vzgojni činitelj, ki zasluži vso podporo. Navdušeni smo bili nad lepo slovenščino, ki so jo govorili dečki, ki so vsi zrastli v Ameriki. Buenosaireški planinci so dosti hodili, a napravili tudi nekaj resnejših plezal¬ nih tur. V prvi vrsti omenjam seveda Jureta Glasbena revija Buenos Aires Musi- cal je v letošnji marčni številki objavi¬ la zanimiv pregled sinfoničnih koncer¬ tov v pretekli sezoni v argentinski pre- stoliei. Po tem pregledu je lansko leto 8 orkestrov priredilo v celoti 119 sinfo- ničnih koncertov. Nad 30 dirigentov ar¬ gentinskih in tujih se je predstavilo občinstvu na teh koncertih. V pregledu so vsi poimensko navedeni in se naha¬ ja med njimi tudi Drago Mario Šijanec, bivši dirigent ljubljanskega radijskega orkestra, ki nastopa v Argentini pod psevdonimom Mariano Drago. — Pri večini teh sinfoničnih koncertov (pri 74)- so sodelovali razni solisti. V navede¬ nem pregledu, kjer so vsi solisti poi¬ mensko našteti, najdemo poleg najbolj priznanih argentinskih umetnikov ime¬ na gostov mednarodnega slovesa, tako med pianisti, violinisti, pevci in drugi¬ mi. Od Slovencev, je med temi navedena koncertna in operna pevka altistka Franja Golobova, bivša članica ljubljan¬ ske in beograjske opere. Letošnjo koncertno sezono pa so otvo- rili v Buenos Airesu pretekli teden z gala predstavo v gledališču Colon. Ta gala predstava je bila obenem proslava 50 letnice obstoja gledališča Colon. Iz¬ vajali so Beethovnova Deveto sinfonijo. V kvartetu je pel tenorski del tenorist Anton Dermota, ki je že dolgo vrsto let član dunajske opere. Rodil pa se je An¬ ton Dermota v Kropi in je svojo pevsko kariero začel v Ljubljani. Danes je e- Olejnika. Podprt od J. Trudna je pono¬ vil vzpon na “Aguja Frey” nad zave- stiščem Frey ob Tončkovem jezeru. Ta prvi razrešil rajnki W. Clerch. Olejnik, prvi razrešil rajnki. W. Clerch. Olejnik, ki se je svoje dni uril v črnogorskih in bosanskih hribih, se tako uvršča med naše najsposobnejše plezalce in upamo, da se z njim kmalu spet vidimo “na terenu”... Marko Martelanc z gospo in Tinetom Debeljakom je napravil argentinski vrh Tronadorja, Primož Marolt in Stane Fajfar pa sta plezala z menoj Lopezov Torre. Prepričan sem, da se bodo pri¬ hodnje leto vsi tisti, ki so se zdaj prvič pritaknili bariloških skal, znova vrnili sem doli. Ob koncu sporočam vsem obiskoval¬ cem, da se tlakovanje cest počasi, a vztrajno nadaljuje in upamo, da bomo prihodnje leto vsaj v središču mesta ho¬ dili po cementnih ulicah. V zameno nam je zgorel pomol in malo je manjkalo, da se ni vnela tudi edina bariloška ladja “Modesta Victoria”. Rašili so jo po¬ žrtvovalni prostovoljci, ki so pod ognje¬ nimi zublji plavali in veslali do barke ter jo ob huronskem kričanju vseh Ba- riloč srečno izvlekli iz gorečega prista¬ nišča. VA den izmed posebno cenjenih tenorjev ne le v Evropi, ampak tudi drugod po sve¬ tu. V torek, 8. t. m. je imel Anton Der¬ mota samostojen koncert v gledališču Colon, ki je izredno lepo uspel. Na spo¬ redu so bile pesmi Schumana, Brahmsa in Straussa. Anton Dermota je s svo¬ jim izvajanjem občinstvo tako zajel, da po končanem sporedu nobeden ni vstal s sedeža, ampak je bilo ploskanja in odobravanja toliko, da je moral Dermo¬ ta dodajati še in še. Dodajal je v glav¬ nem Straussa in Schuberta. Med te pe¬ smi pa je uvrstil “pesem svoje domovi¬ ne” kakor jo je sam napovedal in sicer Kje so tiste stezice. Verjetno je bilo to prvič da je s Colonskega odra odmeva¬ la slovenska pesem in to v odlični Der- motovi izvedbi. Včeraj zjutraj se je Dermota z leta¬ lom vrnil na Dunaj. G. duhovni svetnik Karel .Škulj obhaja 10. aprila t. 1. 75.. letnico svojega življenja. Ko je lani slavil zlatomašniški jubilej, smo o njego¬ vem javnem ter kulturnem delu po¬ ročali v daljšem članku. Izrazili smo prošnjo in željo, naj bi mu Bog na¬ klonil še dolgo življenje, da bi ga mogel še naprej posvečati slovenskim izseljencem. To željo in prošnjo po¬ navljamo sedaj ob njegovem 75. let¬ nem življenjskem jubileju in mu iskreno kličemo: še na mnoga leta! ARGENTINA V večinski intransigentni radikalni stranki so imeli v zadnjem času več sestankov. Na nekaterih je bil navzoč tudi novoizvoljeni predsednik republike dr. Frondizi, ki je tudi predsednik te politične skupine. Pazpravljali so o preosnovi vodstva stranke. To vpraša¬ nje je nujno, ker so skoro vsi doseda¬ nji vidnejši člani pri zadnjih volitvah bili izvoljeni na take položaje v držav¬ ni upravi, da bodo morali dati ostav¬ ke na svoja mesta v stranki. Razprav¬ ljali no tudi o vprašanju zasedbe mest v javni upravi pod novo vlado. Ugoto¬ vili so, da za vsa mesta, ki jih je dobi¬ la z izvolitvijo intransigentna radikal¬ na stranka, ne bo imela zadosti svojih ljudi. Zato ni izključeno, da bodo na taka mesta postavljali tudi sposobne lju¬ di iz drugih strank, ki so pri zadnjih volitvah glasovali za dr. Frondizija. Na sestanku s strankinimi funkcionarji jih je dr. Frondiziji tudi obvestil o vsebini svoje poslanice, ki jo bo prebral dne 1. maja po zaprisegi. V njej bosta kot prva zakonska osnutka, s katerima se bo bavil novi narodni kongres, zakon o spremembi denarnega sistema in zakon o široki amnestiji. Za amnestijo so vse demokratske stranke, so pa proti temu, da bi se amnestija mogla nanašati tudi na Perona. V intransigentni ra¬ dikalni stranki se je prejšnji teden se¬ stalo tudi častno sodišče ter je na za¬ htevo buenosaireške strankine organi¬ zacije izključilo iz stranke urednika strankinega glasila Resistencia popular Ramona Tabordo. Mož pa uživa na dru¬ gi strani zaupanje predsednika dr. Fron¬ dizija in je bil celo po izključitvi iz stranke v dr. Frondizijevem spremstvu ob obisku Uruguaya. Buenos Aires ima novo senzacijo. V sredo pred velikonočnimi prazniki sta Izginila otroka Patricija Viljema Kel- !yja, voditelja znane nacionalistične a- liance, ki je s svojimi napadalnimi od¬ delki nastopala kot borbena skupina prejšnjega režima. Sta to 15 letna Beatriz Marta in 9 letni sin Viljem Aleksander. Živela sta pri svoji materi, s katero je pa bil peronistični funkcio¬ nar ločen. Neka ženska, ki je s Kelly- jem imela zveze, je izpovedala, da je otroka ugrabi sam Ker:y, ker da ji je sporočil, da bo to storil. Kelly da je telefonično sporočil tudi svoji bivši že¬ ni, da sta otroka pri njem na varnem. Eden od buenosaireških dnevnikov je dobil tudi Kellyjevo sliko, kako se po mestu sprehaja s svojima otrokoma. Policija je spravila ves svoj aparat na noge, da ugotovi, ali je Kelly res sam v Buenos Airesu, ali so njegova otroka u- grabili njegovi pristaši z namenom, da ju spravijo čez mejo. Prispevajte v tiskovni sklad Iz bnenosaireškega koncertnega živi Jeraj a SLOVENSKA PESEM V COLONU Dr. Peter Klopčič Slovenci in skupni evropski trg Kakor znano se je šest evropskih dr¬ žav: Francija, Italija, Zahodna Nemči¬ ja, Belgija Nizozemska in Luxemburg zedinilo, da ustanovijo za vse te deže¬ le skupni trg (tržišče). Carinske meje med njimi bodo postopoma odstranjene in delavci se bodo lahko svobodno gi¬ bali in hodili za delom na področju teh šestih držav. Skratka: namesto šestih gospodarskih enot v manjši obliki in ob¬ segu se bo razvila ena sama velika in močna gospodarska enota, ki naj tvo¬ ri zasnutek skupnega trga za vso Ev¬ ropo. Teoretični činitelji, ki svetujejo skup¬ ni trg, temeljijo na izgledih večje go¬ spodarske učinkovitosti. Razlogi take večje gospodaske učinkovitosti so trije. Prvi razlog je v možnosti povečanja proizvajalne dosegljivosti tudi v prime¬ ru, da domači narodni trg ni dovolj ve¬ lik, da bi tako povečano proizvodnjo do¬ volil v najboljši gospodarski dimenzi¬ ji; ali pa, če bi se ta dala doseči, hi šla na račun take standardizacije, ki bi je kupci ne hoteli sprejeti. Dr.ugi razlog je v večji izrabi razlik v primerjalnih stroških in to zaradi večje mednarod¬ ne specializacije in zaradi pospeševa¬ nja proizvodnje posameznih dobrin tam, kjer je proizvodnja najcenejša. Verjet¬ no se bodo dosegli največji uspehi rav¬ no v poljedelstvu. Tretji razlog je.po¬ večanje konkurence, ki bo pospeševala večjo učinkovitost v upravi in delu. Poglejmo sedaj, kakšne so slabe stra¬ ni takega skupnega trga in sicer na splošno, ne konkretno za nas Slovence. Proti skupnemu trgu govorijo tudi trije razlogi: 1) Nevarno je, da bi se zasebna in¬ dustrija selila in tako povročila brez¬ poselnost. .2) Obstoja nevarnost, da 'se zniža življenjska gladina delavcev V : bogatih deželah, če se formira popoln skupni trg, v katerem bo prosto krožila delov¬ na -sila. Ta zadržek bi bil za Slovenijo bolj pozitiven kot negativen, ker bi bilo iz Slovenije možno izvažati delovno si¬ lo v dežele z višjim življenskim stan¬ dardom, kot so n. pr. Nemčija in Fran¬ cija. Toda, če pomislimo, da se računa z možnostjo, da se vključijo v skupn’ trg tudi kolonije, protektorati in man¬ datna ozemlja, bi bila oškodovana tud Slovenija po invaziji arabske delovne sile, ki je zelo cenena in obilna. 3) Ko bi bile enkrat vse države v skupnem trgu, bi se lahko zgodilo, dr bi pri določanju denarne in davčne po¬ litike te države bolj upoštevale plačil¬ no bilanco kot pa ohranitev polne zapo slenosti. V tem slučaju bi bila deflaci¬ ja edino sredstvo, da se zmanjša uvoz. Druge slabe strani skupnega trga so, da si veliko ljudi zamišlja, da J>o skup¬ ni trg takoj dvignil življenjsko raven prebivalstva. Treba je pa upoštevati, da bo vsa združena Evropa skupno z An¬ glijo imela 263 milijonov prebivalcev v primeri z Z. D. Amerike, ki imajo 166 milijonov in Rusijo, ki ima 215 mi¬ lijonov ljudi. Tudi, če bi imeli tako velik trg, to ne pomeni, da bo njegova kupna moč večja kot ona Z.D.A. kajti kupna moč Evropejcev ni tako velika kot Amerikancev. Podčrtati je treba na tem mestu, da narodni dohodek ne zavisi toliko od več¬ je ali manjše carinske zaščite, temveč od primernih investicij in od povečanja produktivnosti. Predvideva se lahko, da se bodo po izgradnji skupnega evropskega trga in¬ vesticije nalagale tam, kjer bo to -na¬ rekoval gospodarski princip. Upošteva¬ joč tako ogromen trg, lahko računamo, da bodo po tem principu izvršene inve¬ sticije odločilno vplivale na porast pro¬ duktivnosti, ki je osnova za povečanje dohodka. Če pa bodo posamezni naro¬ di še naprej sledili le narodnemu egoiz¬ mu in ne bodo upoštevali gospodarskih načel, bo preteklo veliko časa, preden se bodo pokazali pozitivni rezultati spe¬ cializacije trga in povečanja produktiv¬ nosti. Slovensko gospodarstvo v skupnem trgu Ko smo postavili teoretični okvir iz- Tjledov za skupni trg, z vsemi njegovimi nrednostmi in nedostatki ter zadržki, noglejmo sedaj konkretno posledice slo¬ venskega oz. jugoslovanskega gospodar- tva v takem skupnem trgu. Pravimo: 'ugoslovanskega, ker je trenptno slo¬ vensko gospodarstvo tako povezano z o- italim jugoslovanskim, da je nemogo¬ če- govoriti konkretno samo o prvem. Najprej vprašanje: ali bi slovenska industrija mogla konkurirati z indu¬ strijo zapadnih dežel, ki imajo veliko industrijsko tradicijo? Skoraj z goto¬ vostjo bi lahko zatrdili, da bi del sloven¬ ske industrije propadel. Katere indu¬ strijske panoge bi bile najbolj oškodo¬ vane? Metalurška industrija, tako črna kot barvana, bi v veliki meri izginila. Jese¬ niške- visoke peči ne bi mogle konkuri¬ rati s cenenim nemškim in francoskim jeklom. Isto velja za jeklarno v Ravnah. Tudi za ptujsko tovarno aluminija (v Strnišču) bi bila konkurenca zelo veli¬ ka in to predvsem zaradi neprimerne lege tovarne. Biti bi morala v kakem pristanišču, kamor bi se lahko poceni dovažal boksit. Avtomobilska in električna industri¬ ja (stroji in aparati) hi skoro gotovo propadla, ker ne bi mogla tekmovati s proižvodi zapadno-evropskih držav, ki so veliko cenejši. Tudi za tekstilno industrijo bi nasto¬ pile težave, vendar v manjši meri, ker ima ta industrija v Sloveniji precej ve¬ liko tradicijo, ker te- industrije ni mo¬ goče tako avtomatizirati kot n. pr. av¬ tomobilsko, in ker prevoz surovin ni tako težaven kot n. pr. v metalurški industriji. Kar se kemične industrije tiče, je težko predvidevati, kakšen bi bil razvoj v skupnem trgu; vendar lahko pred¬ postavljamo, da tista industrija, ki je naslonjena na slovenske surovine (rja¬ vi premog in les), bo zmožna preživeti in premagati konkurenco in se bo celo še bolj razvila. Industrije, za katere je upati, da bi se razmahnile in povečale po vstopu v skupni trg, so sledeče: lesna, živilska, usnjena, gradbena in proizvodnja elek¬ trične sile. Te industrije imajo veliko tradicijo, so osnovane na domačih suro¬ vinah in — kar je glavno — že delj časa uspešno konkurirajo s svojimi proizvodi na svetovnih trgih. Poglejmo sedaj, kaj bi bilo z rudar¬ stvom, gozdarstvom in poljedelstvom. Te panoge se omenjajo šele sedaj zato, ker bodo čutile manj vpliva od razši¬ ritve trga. To pa zato, ker so te pano¬ ge vedno naslonjene na gotove narav¬ ne pogoje gotove dežele in ne zavise od večje ali manjše avtomatizacije, o- ziroma večje ali manjše proizvodnje, ki bi odločilno vp’ivala na dokončno ceno izdelka. Pri vseh teh panogah so naravni pogoji odločilnejši,- kot pa viši¬ na tehniškega napredka (tehnizacije). Tako se n. pr. — kljub visoki stopnji tehniškega napredka — ne more kopati premog tam, kjer ni rudnika. Nasprot¬ no pa se izdelujejo avtomobili tam, kjer je tehniški napredek na višku, do- čim surovine pripeljajo. Omenjene tri panoge bi se v skup¬ nem trgu razširile in hi prodajala svo¬ je izdelke bolje kot v sedanjem trgu in to tako slovenske- kot celokupne jugo¬ slovanske proizvode. Možno je torej predvidevati, da bi v Sloveniji, ki bi bila vključena v skup¬ ni trg, izginila vsa njega težka industri¬ ja in precej lahke. Ostalo bi pa nekaj industrijskih panog, ki so navezane na ugodne lokalne pogoje (surovine', ener¬ gija itd.). Ali bi po vsem, kar smo povedali, bi¬ lo za Slovence priporočljivo, da se vklju¬ čijo v skupni trg, kadar bi to vpraša¬ nje postalo zanje akutno. Kaže, da bi skupni trg vplival povoljno na sloven¬ sko gospodarstvo šele čez mnoga leta. Zaradi tega vključitev v skupni trg za Slovence ne bi bila ugodna vse dotlej, dokler ne bo slovenska industrija in sploh vse naše gospodarstvo dovolj moč¬ no, da bo lahko uspešno tekmovalo z zapadnimi državami. Več drugih naro¬ dov v Evropi je zavzelo isto stališče kot n. pr. Finska, Norveška, Portugal¬ ska. Z ozirom na to, da je razvoj moder¬ nega gospodarstva usmerjen proti u- stvarjanju večjih gospodarskih enot na¬ stane vprašanje, kaj naj Slovenci stori¬ mo z ozirom na to gibanje. Ali naj o- stanemo brezbrižni in čakamo (ker smo majhen narod), da nas bodo drugi po¬ rinili tja, kjer nas bodo oni hoteli ime¬ ti, ali pa bomo skušali sami vplivati na formacijo gospodarskih enot? (Nadaljevanje v prihodnji številki) Buenos Aires, 10. IV. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. / Jlovice it V Ljubljani je v začetku marca umrla znana pesnica in prevajalka go¬ spa Lili Novotny. Umrla pesnica se je rodila 24.XII.1885 v Gradcu. Mlada le¬ ta je preživela v graškem nemškem meščanskem okolju, po prihodu v Ljub¬ ljano pa se je popolnoma vživela v slovenske razmere. Svoje prve pesmi je začela pisati v nemščini. Na pobudo pok- pesnika Otona Župančiča jih je za¬ čela pesniti tudi v slovenščini. Objav¬ ljala jih je v Ljubljanskem Zvonu in Sodobnosti, po vojni pa v revijah No¬ vi svet, Obzornik, Naša žena, Ciciban in Naša sodobnost. Leta 1941 je izšla njena pesniška zbirka “Temna vrata”. Naslednje njeno delo je bilo “Lirika v času moderne”, ki jo je leta 1952 izda¬ la skupno z literarnim zgodovinarjem dr. Linom Legišo. V nemškem jeziku je izdala dve knjigi prevodov iz sloven¬ skega pesništva. Leta 1933 je izšla knji¬ ga “Blaetter aus der slowemschen Ly- rik”, leta 1936 pa prevod Prešernovih 'pesmi pod. naslovom “Gedichte”. Istega leta je izdala tudi izbor jugoslovanske ženske lirike “Jugoslawische Frauen- lyrik.” Slovenci so se vedno radi učili tujih jezikov. Zanimanje za nje je ostalo tu¬ di pod rdečimi gospodarji, toda za je¬ zike, ki jih komunisti najbolj ne obraj- tajo — za angleščino, nemščino, fran¬ coščino. Največje zanimanje je pri mla¬ dini za angleščino. Tako so morali v letošnjem letu v jezikovni šoli Ljudske univerze v Ljubljani odpreti kar 10 pr¬ vih letnikov, t. j. tri več kot so jih pa imeli lani. Takoj za angleščino je nem¬ ščina, zatem francoščina. Za ruščino za¬ nimanje hi veliko. Tobačna tovarna v Ljubljani je kot RAZSTAVA BUKOVEC — ŽIROVNIKOVA Bukovec je že izven šolskih nalog mnogo slikal v okolici Bs. Airesa. Ob¬ čutil je vlažnost tukajšnjega ozračja, ki zabrisuje močno kontraste kot jih je pri nas doma zabrisovala meglenost. V suhem bariloškem podnebju so kontrasti neprimerno močnejši, kajti tam je zrak čist tudi v slabem vremenu. Ni čudno, da je slikar med posameznimi predme¬ ti (otoki, vodo, gorami) zaradi telesnih kontrastov potegnil včasih močne črte — mejnice; mehkejši, slikovitejši pa so prehodi na predmetih samih ali v zapo¬ rednosti sorodnih, tipičnih predmetov. Gotovo nudi pogled na širino pokrajine slikarju več mikov za risbo in barvitost, kot pogled na gorsko ostenje, ki .je pri¬ vlačnost gorniku — plezalcu. V nasprot¬ ju s svojo odlično učiteljico se je Buko¬ vec vendar lotil tudi slikanja gorskih pečin (na razstavi eno olje in dva akva¬ rela) in to z lepim uspehom brez ki- Kadar nalagaš svoje prihranke, misli predvsem, kdaj in kako jih boš dobil vrnjene. Zato se ne zanašaj samo na lasten preudarek! Vprašaj za nasvet znanca ali prijatelja, ki je mogoče že dvignil iz potrebe svojo naložbo pri “PROMETU” in se boš kaj lahko odlo¬ čil, komu boš zaupal svoj denar. PROMET SRL, capital m$n. 100.000,—, (edina družabnika brata Krištof), 25 de Mayo 533 - 3“?, Buenos Aires, T. E. 31 - 6435. čevstva; slikarsko, pa tudi z upošteva- jem gorske formacije. S posebnim ču¬ tom za komplicirani sestav svetlob in senc je naslikal gozd in tuširal celo pra¬ gozd. Mož ima velik čut za raznolikost narave. Metka Žirovnik je — po prejšnji raz¬ stavi sodeč — ustvarjala največ v ate¬ ljeju in si tam ustvarila nekakšen li¬ nearno barven kubističen pogled na predmetnost. Letos je najprej slikala v družbi drugih naših mladih, ki škoda da niso tega tudi razstavili, v Tigrah in postala “mehkejša”, bolj slikovita. Toda črne tigrske vode so brez vedro¬ sti, ki je tudi jasno nebo na platno ne prikliče, pač pa vzbuja oboje neko meh¬ ko otožnost. Ko je prišla iz Tiger na atlantsko obalo, je to mehkobnost ohra¬ nila’ za iskrenost svojih marin. Niso je zamikale, kot tudi Bukovca ne, baha¬ ške stavbe hotelov, promenade letovi¬ ških centrov ali banalno svetlikajočih se morskih (odn. jezerskih) valov, kar bi šlo pri mondenih letoviščarjih celo v denar, ampak je občutila in ovekoveči¬ la vse svetlobne spremembe na stavbah, obalah in na m orju in njihova medseboj¬ na prelivanja, enkrat tudi s figuralno kompozicijo dveh deklet, še lepše pri¬ de ta decentna slikovitost do> izraza na treh monotipijah. Na slikah iz tujega sveta je pri obeh slikarjih čutiti mnogo slovenstva. M. Marolt prva v Jugoslaviji začela letos izdelo¬ vati cigarete s filtrom. V Sloveniji imajo nove toplice pri Podčetrtku. Topli vrelec ima 33.5 sto¬ pinj C. in 4.7 Machovih enot specifič¬ ne radioaktivnosti. Je to najbolj radio¬ aktivni vrelec v Slovenji, kajti Rim¬ ske toplice imajo samo 3.4 enote, Do¬ lenjske 2.1, Laške o. 5, Dobrna pa o 6. Jugoslavija bo letos sodelovala s svo¬ jimi proizvodi na raznih inozemskih mednarodnih gospodarskih razstavah. Zlasti bo zastopana na velesejmih v Bruslju in v Nev Yorku v Severni Ame¬ riki, kjer do zlasti razstavila svojo sli¬ vovko, razna buteljčna vina, leseno robo ter usnjene izdelke. Za stoletnico, odkar je Levstikov Mar¬ tin Krpan prvič izšel v celovškem Ja¬ nežičevem Glasniku, je družba “Tri¬ glav film” v Ljubljani dovršila pripra¬ ve, da bo to klasično slovensko povest ovekovečila tudi v barvnem filmu. Zgodbo o Martinu Krpanu je za film predelal Matej Bor. Ista družba bo iz¬ dela tudi še celovečerni film z naslo¬ vom “Dobro morje”. V njem bo prika¬ zano življenje in delo dalmatinskih ri¬ bičev, med kratkimi filmi bo pa eden posvečen konjem lipicancem, ki so zna¬ ni po vsem svetu. Imajo pa ime po va- ' si Lipica na Krasu, kjer obstoja še da¬ nes konjerejska postaja. Izdelavo tega filma bo vodil Metcd Badjura. Alkohol je glavni krivec prometnih nesreč v Sloveniji in tudi v ostalih jug. republikah. To so ugotovili na zadnji konferenci zastopnikov avtobusnih in transportnih podjetij iz vse Slovenije. Od 1928 prometnih nesreč leta 1957 so vinjeni vozniki zakrivili 31 smrtnih ne¬ sreč, 166 s telesnimi poškodbami in 115 z materialno škodo. Letošnje Prešernove nagrade so do¬ bili v Ljubljani: Edvard Kardelj, Boris Ziherl, Boris Kraigher, Veno Zupančič, Marij Pregelj, Lojze Potokar, Samo Hu¬ bad, Hjnko Leskošek in Samo Smerkolj. V izboru jugoslovanske proze za pre¬ vod v kitajščino je med 25 srbskimi in hrvatskimi pisatelji tudi 5 Slovencev. To so Ivan Tavčar, Ivan Cankar, ki je zastopan s 4 črticami, Prežihov Voranc, France Bevk in Ciril Kosmač. V kitaj¬ ščini bo v kratkem izšel tudi Cankarjev Hlapec Jernej z ilustracijami Nore La- vrinove. V Sloveniji imajo 25 ribogojnic in 5 ribjih vališč. V njih pridobe letno 14 mi¬ lijonov mladic. Umrli so. V Ljubljani: Dr. Franc Novak, prof. v p., Katarina Piki, roj Turk, Filip Logar, biv. uslužbenec pod¬ jetja Tesar, Anton Jugvič, strojevodja v p., Adolf Podkrajšek, delavec, Ma¬ rija Brus, žena vlakovodje v p., Mari¬ na Obradovič, roj. Stržinar, Ferdinand Čad, tesar, Marjeta Smolnikar, roj. Sa¬ jovic, ing. Hinko Golias, nadsvetnik v p., Mira Kreisel, žel, upok., Franc Šu¬ štar, biv. lesni trgovec, Stanko Cestar, Ivan Hartman, uslužbenec Uprave za dohodke pri občini Ljubljana-Center, Stanko Cestar, ročni stavec, Anton La¬ vrič, pevovodja, Tilka Teger, roj. Pahič, Ivan Pielick, biv. trgovec, Marija Ho¬ stnik, dežnikarica, Olga Raučič, vzgo¬ jiteljica v p, Janez Krakar, JSIišo Step- ko, rezervni major in Lovrenc Groznik, žel. upok. v Polju, Rudolf Mehle, elek¬ tričar v Grosuplju, Ivan Žen na Jese¬ nicah, Josip Poljanec, strokovni učitelj v Zagrebu, Terezija Ulčar, roj. Petač v Črnučah, Alojz Glavnik, barvar v Pol¬ zeli, Avgusta Polanc, roj. Likar v Ce¬ lju, Joško Jaklič, šolski nadzornik v p. v Novem mestu, Vili Stegar, bolničar v Polju, Marija Ferin, roj. Turk v Medvodah, Janez Brodnik, kmet v Med¬ nem, Fani Rotman, roj. Rode, vdova po žel. uradniku v Gradišču v Slov. gori¬ cah, Franc Kotvik v Pari pri Blokah, Martin Počkaj na Ubeljskem, Jože Se¬ ver geometer, šef Kat. uprave v Škof¬ ji Loki, Ivan Gabrovšek, orožniški na¬ rednik v p. Šmartnu v Tuhinju, Ma¬ rija Klarič, roj. Obranovič v Mavercu, Franc Klesnik, žel. upok. v Polju, Loj¬ ze Roglič, jamomerec rudnika v Hra¬ stniku, Jože Koželj v Vodicah in An¬ gela Pirnat, roj. Šeme, gostilničarka v Višnji gori. SLOVENCI BUENOS AIRES V ARGENTINI Za velikonočne praznike smo imeli v Buenos Airesu izredno lepo jesensko "sbnčno vreme. Zato so še rojaki lahko v velikem številu udeleževali velikonoč¬ nih obredov tako v Slovenski kapeli na Ramon Falconu, kakor tudi v vseh osta¬ lih slovenskih središčih na področju Vel. Buenos Airesa. V vseh teh središčih je bila na velikonočno soboto tudi blago- S L 0 V E N S K 1 D A N SPORED BELA NEDELJA 13. aprila 1958 SLOVENSKA PRISTAVA Horon-Casfelar M o n I e 18 5 0 Ob 10: sv. maša, pri kateri bodo peli združeni pevski zbori. Ob 12: kosilo. Ob 15.30: zaključna tekma v odbojki: NAŠ San Justo in SFZ Morda; nato mimohod športnikov in razdelitev pokalov. Razstava publikacij Slovenske kulturne akcije in oljnatih slik iz Rariloč in Mar del Plata (gdč. Žirovnik in g. Rukovec). Veliko pozornost bodo vzbudili skavti, ki se bodo utaborili na Pristavi. Ves čas bodo delovali: slaščičarna S PII. bar "NAŠ DOM" in stojnice, kjer boste lahko dobili vse: od "mačka v Žaklju" de čevapčičev in ražničev... Na sporedu je še posebna točka, ki bo presene¬ tila vse rojake na prireditvi... Ob 16.30: zabavni del ob spremljavi *IIarmoiiv Jazza”. W1 Dohodki prireditve so namenjeni socialnemu fondu na naše rojake, ki so potrebni nujne pomoči. V primeru slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo. Vabi in prireja DRUŠTVO SLOVENCEV s sodelovanjem slovenskih organizacij. slovitev velikonočnih jedi. Mladinski Dom prvak v namiznem tenisu Zaradi napačnega tolmačenja besed igralca Mladinskega doma g. Fajfarja je poročevalec v zadnjem poročilu o športnih dnevih pripisal zmago v na¬ miznem tenisu moštvu Našega doma. V razgovoru z imenovanim igralcem je poročevalec razumel, da je Fajfar izgu¬ bil odločilno tekmo s Padovanom, v re¬ snici pa je izmagal z rezultatom 2:1 (16:21, 21:19, 21:14). S to zmago je moštvo Mladinskega doma premagalo moštvo Našega doma in si zasluženo pri¬ borilo pokal. Končni položaj v nami- nem tenisu je: 1.) Mladinski don 3 toč- Vsak teden ena NA OKNU DEVA JE SLONELA ... Na oknu deva je slonela, ki komaj šestnajst let je štela, in šest je kit na glavci imela, na desno tri, na levo tri. Po polju pa nekdo prihaja, iz čisto tujega je kraja in šest mu brk pod nosom maja, na desno tri, na levo tri. Klobuk si doli z glave sname, pod oknom se ljubezen vname in šest poljubov devi vzame, na desno tri, na levo tri. Očetu hudo se zameri, ker živel je po stari veri, pa fantu šest klofut odmeri, na desno tri, na levo tri. ke (13 dobljenih iger in 2 izgubljeni) 2.) Naš dom 2 točke (10:5); 3.) SFZ Moron 1 (4:11), SFZ Lanus 0 (2:13): B. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Fran¬ ca Medica in njegove žene ge. Anice, roj. Smolič, v Bario San Roque v Mo- ronu se je rodil sin Franc. Družino g. Andreja Jelena in njegove žene ge Zin¬ ke, roj. Skvarča, je pa razveselila hčer¬ ka. Srečnim družinama naše čestitke. SAN MARTIN Delo za lastni dom lepo napreduje. V nedeljo, 30. marca, je bil v farni dvora¬ ni drugi splošni sestanek Slovencev iz San Martina in okolice. Udeležilo se ga je nad 60 oseb. Sestanek je začel g. svetnik Škulj, nadaljeval ga je g. Ga- brenja. Poročilo o zemljiščih, ki so na razpolago za lastni društveni dom, je podal g. Pavlovčič Oskar, poročilo o ob¬ liki društva pa g. Smersu. O društve¬ nih financah in o višini 'deleža je go¬ voril g. Potočnik. Po daljši debati k vsem podanim poročilom je bilo sklenje¬ no, da se ustanovi v San Martinu za¬ druga, ki bo zgradila in vodila društve¬ ni dom. Delež znaša $ 1.000 in se bo v izjemnih primerih z odobritvijo odbora lahko plačeval v obrokih. 'Dalje je do¬ bil pripravljalni odbor potrebna poob¬ lastila glede nakupa zamljišča. Tudi so bili določeni zaupniki za posamezne okraje, ki bodo obiskali vse slovenske domove in povabili vse rojake, da se vpišejo v zadrugo. Posebej moramo na¬ glasiti, da se za lastni društveni dom zlasti zanima mladina iz San Martina in okolice. LANUS V nedeljo 25. maja bo v novi cerkvi, ki jo grade v Slovenski vasi, prvikrat sv. maša. Spored vseh slavnosti tega dne bo objavljen pravočasno. SLOVENCI USA Med slovenskimi pevskimi zbori v Clevelandu že lepo vrsto let uspešno deluje Glasbena matica. Poleg rednih koncertov prireja tudi predstave sve¬ tovnih klasičnih oper v slovenskem jezi¬ ku. To umetnost v Clevelandu gojijo že nad 30 let, saj že toliko let nastopajo slovenski pevci v raznih operah v dvo¬ rani Slovenskega narodnega doma. Naj¬ prej je začela nastopati z operami Zar¬ ja, od leta 1940 pa s tem delom nada¬ ljuje Glasbena matica. Tako so doslej šle preko odra Slovenskega narodnega doma v Clevelandu opere Traviata, Ri- goletto, Seviljski brivec, Pagllacci, Ca- valleria Rusticana, Figarova svatba, Car- men in druge. Ko so se svoj čas diletant- je lotevali uprizoritve navedenih oper, so za nosilce glavnih vlog povabili po¬ klicne pevce kot goste, pri Glasbeni ma¬ tici pa tudi te vloge pojejo njeni člani sami. Lani je Glasbena matica uprizorila Jules Massenetovo pasijonsko opero Ma¬ rija Magdalena. To delo je bi’o tedaj v Ameriki prvikrat uprizorjeno v oper¬ ni obliki in to v slovenščini. Dotedaj so ga izvajali samo kot oratorij. Lanska predstava je odlično uspela. Občinstvo je že tedaj izrazilo željo, nai bi Glas¬ bena matica uprizoritev te opere po¬ novila. Tej želji je zbor ustregel ter je Massenetovo opero Marija Magdalena znova postavil na oder v nedeljo 30. marca t. 1. Tudi ta nastop pevcev Glas¬ bene matice je dosegel popolen uspeh. ‘Slovenski nagelj” se imenuje sloven¬ ska plesna skupina pri slovenski fari sv. Janeza v Mihvaukee. Vodijo jo kot pred¬ sednik Jože Dergan, podpredsednik Marjan Zovič, tajnica ga Zofi Rifelj, blagajničarka ga Francis Dergan, duša vsega društva je pa ga Dari Strmšek, učiteljica plesa. Društvo ima tri skupi- P O SVETU ne: malčke, naraščaj in odrasle. Plesna skupina nastopa ob najrazličnejših pri¬ ložnostih. Tako je za svoj nastop žela velike uspehe ob proslavi 5 'letnice slo¬ venske radijske ure in na materinski proslavi. Slovenski malčki so nastopili z rajalnimi nastopi tudi na televizijski postaji, vse tri skupine pa v stadionu na glasbenem festivalu. V lanskem novem¬ bru so člani Slovenskega nageljna z velikim uspehom nastopili poleg dru¬ gih narodnosti na Holiday Folk Fair pred 40.000 gledalci. Podali so tedaj tudi živo sliko Kralja Matjaža. Dne 20. decembra so slovenski ple¬ salci lepo predstavili Slovence na spo¬ redu, ki ga je pripravil krajevni mu¬ zej. Pred velikim, z narodnimi motivi okrašenim božičnim drevesom, je cer¬ kveni zbor ped vodstvom Ernesta Maj¬ heniča zapel božične pesmi. Plesalci v narodnih nošah so zaplesali ob zvokih harmonike Franca Sezone, Slovenski ZAGARANTIRAJTE Sl SVOJO DENARNO NALOŽBO • NAJVIŠJE OBRESTI » TRDNO GARANCIJO • TAKOJŠNJO VRNITEV VAM NUDI daydam VIAMONTE 448 - 6°. piso Naložba na visoke obresti je stvar zaupanja. Pozanimajte se o našem poslovanju pri tistih, ki z nami že sodelujejo. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 10. IV. 1958 - No. 15 PO ŠPORTNEM SVETU Čez dva meseca se bo pričelo na Švedskem svetovno prvenstvo v nogo¬ metu. Na te tekme se je . po izločilnih tekmah priborila tudi Jugoslavija, ki bo igrala v skupini B. To skupino tvorijo: Francija, Jugoslavija, Paraguaj in škot¬ ska. Jugoslovansko moštvo se pod vod¬ stvom A. Timaniča pripravlja za to pr¬ venstvo. Pozimi, ko ni bilo mogoče tre¬ nirati zaradi snega, so izbrani igralci smučali in telovadili, da bi ostali v for¬ mi. Moštvo bodo predvidoma sestavljali naslednji igralci: Beara in Krivdkuša v golu, potem pa še Irovič, Vidinič, čara- kovič, černovič, Šantec, Boškov, Popo* vic, Klaperovič, Petakovič, Lipotkovič, Zebec, Juškovič, Munjič, Milutinovič, Sekularac, Matuh, Organič. V sodniškem zboru je tudi znani Lemesič. Jeseničani sp letos že drugič osvojili državno prvenstvo v hokeju na ledu. Premagali so letos vse naprotnike: Ljubljano s 5:2 in 11:1; Partizana z 8:0 in 5:0, Rdečo Zvezdo z 11:0 in 7:0 ter Zagreb z 10:0 in 10:0. Za Jeseniča¬ ne so igrali Novak, Gregorič, Brun, Kristan, Turnšek, Trebušak, Valentar, Klinar, Dolinar, Čebulj B. in N. Tišler. Drugo mesto je zasedla Ljubljana. Uruguaj: Argentina 1:0. V nedeljo je v Montevideo argentinsko državno mo¬ štvo po zelo slabi igri izgubilo z 1:0. Ta tekma bi morala biti za Liptonov pokal,, pa so v zadnjem trenutku obe Zvezi od¬ povedali značaj tekme in so igrali bolj za trening, v vidu, da bo Argentina igrala na svetovnem prvenstvu na Šved¬ skem. časopisi in športni kritiki zelo kritizirajo državno moštvo in trenerja Stabile-ja. Vsakoletno — že 104-to — veslaško tekmo med univerzama iz Cambridgea in Oxforda je letos osvojil osmerec Cam¬ bridgea. Dosedaj je dosegel Cambridge 58 zmag, Oxford 45, enkrat pa sta oba osmerca istočasno prišla na cilj. SLOVENCI PO SVETU (Nadaljevanje s 3. strani) otroci so imeli ljubek prizorček, v ka¬ terem so prikazali slovenske božične o- bičaje pri jaslicah. Po tej slavnosti so odprli slovensko razstavo. Razstavljen je bil zemljevid Slovenije, lepe fotogra¬ fije so pa prikazovale slovenske plani¬ ne v zimskem čaru, Blejsko ter Bohinj¬ sko jezero in razna slovenska zdravi¬ lišča. Razstavljena so bila tudi sloven¬ ska ročna dela z narodnimi motivi, prav tako tudi slovenska suha roba, sloven- .ska narodna noša, sv. Miklavž z zborom angelnov in parkljev v naravni veliko¬ sti. Ga Svetličeva je vse obiskovalce raz¬ stave pogostila s pristnimi slovenskimi božičnimi poticami. Naslednjega dne je ta plesna skupina znova nastopila na televizijski postaji. Ob tej pri'ožnosti je podpredsednik društva g. Zovič• v kratkih obrisih podal zgodovino sloven¬ skega naroda. Tako milvoški rojaki ne opuste nobene priložnosti, da ne bi do¬ mačinov seznanjali z lepimi slovenski-* mi običaji oh velikih cerkvenih prazni¬ kih ter z zgodovino- in naravnimi lepo¬ tami slovenske domovine. Ameriški in Kanadski Slovenci bodo meseca junija t. 1. romali v Lurd. Ro¬ manje bo vodil g. p. Odilo Hajnšek. AVSTRALIJA Dne 13. marca t. I. je v Penshurstu v 58 letu starosti zadela kap Janeza Grassmayerja, biv. tovarnarja v Tržiču na Gorenjskem. Naslednje jutro so kr¬ sto prepeljali v župno cerkev St. Dec- lan’s v Penshurstu, kjer sta imela za pokoj njegove duše maši Rev. Fr. J. Breen in dr. Mikula. Pogrebne obre¬ de je ob asistenci p. Bernarda Ambro¬ žiča in Rev. Breena opravil dr. Mikula, osebni prijatelj pokojnikove družine iz prvih povojnih let, ko je rajni Grass- mayer po odhodu iz Slovenije živel v župniji Hodiše ob Vrbskem jezeru na Koroškem, odkoder je odpotoval v Av¬ stralijo. V Sydneyu si je s svojo druži¬ no znova ustvaril lepo življenje v no¬ vem podjetju. ! V NEDELJO, 4. MAJA POPOLDNE bodo vse rojake, stare in mlade, razveselili s svojim žgolenjem LANUŠKI PEVČRI ki bodo pod vodstvom gospodične Virant Zdenke priredili KONCERT z bogatim sporedom slovenskih otroških, domovinskih in verskih pesmic. Nič tako ne ogreje slovenskega srca v tujini, kot petje otroških duš o domovini. . .! ★ Rojaki, lepo vabljeni! ★ Uro in kraj koncerta bomo najavili kasneje. i Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija skupno z mladinskim odsekom Društva Slovencev pripravljajo za nedeljo 20. aprila MATERINSKO PROSLAVO Na sporedu je igrica PAVELČKOVA PIŠČALKA Začetek ob 17. uri v cerkveni dvorani v Ramos Mejia. Vsi isgreno vabljeni. V Luksemburgu in Nemčiji so odi¬ grali prejšnji teden naslednje izločilne tekme za XI. Svetovno mladinsko pr¬ venstvo F.I.F.E. v nogometu: Luksem¬ burg : Nemčija 3:1; Madžarska : Tur¬ čija 1:0; Španija : Anglija 2:2, Jugosla¬ vija : Poljska 3:1, Italija : Češkoslova¬ ška 3:2. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. April 1958. Vsebi¬ na. Angelske besede v jutru vstajenja (Dr. Milan Kopušav); Imagen y seme- janza de Dios (Joe Juck); Papeški mo¬ litveni namen za april (Alojzij Ko- šmerlj); Vstajenje iz greha (Zora Pi¬ ščanec) ; Kristus tolažnik v neskladnosti tega sveta (A. L.); Blagri (O. Char¬ les); Velika nedelja (Ljubka Šorli); Meja (Gregor Hribar); Velikonočna raglja (—x); Petnajstim v spomin (Zo¬ ra Piščančeva); čarovnik in slepar (A. Merkun); Po svetu; Don Kamilo »(Gua- reschi-Jurak); Božič na Poljskem (R. J-c); Religija in družba (Boris Ko¬ man) ; Dekle današnjega ča-sa (N. T. Kr.); Pred križanim (Ljubka Šorli); Vesti iz domovine; Katoliška Cerkev na Angleškem (Dr. St. Mikolič); Med Slo¬ venci po svetu; Tri minute dobre volje in otroška priloga Božje stezice. Katoliški misijoni, april, 1958. Vse¬ bina: Kruh sovraštva (Posloveriil-nik) Rosite Ga, nebesa (Škender); Večerni zvon (Lojze Demšar, S. P.); Rim, Ate¬ ne, Nairobi in nazaj (Maksimilijan Je- Pakete za Evropo vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pa k Charcas 767. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! LOJZE NOVAK izključno zastopstvo RUM AR, S. R. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. zernik); Slovo (Vladimir Kos); Misi¬ jonski darovi; Urednikovi misijonski za¬ piski Preobljudenost na Japonskem; Po misijonskem svetu; Iz Kasijskih hri¬ bov (Pavel Bernik); Misijonarjev Oče- naš (Škender); škof Baraga je naš (Prizorček v verzih. Napisal Lentulus); Barago na oltar !— Bolimo za Barago¬ vo beatifikacijo; Iz pisem slovenskih misijonarjev. DRUŠTVENI OGLASNIK Mladinski sklad Društva Slovencev nujno potrebuje več sredstev. Prosili smo vse Slovence, tudi tiste, ki niso čla¬ ni Društva Slovencev, da darujejo po dva pesosa na mesec v mladinski sklad. Po vesteh, ki jih imamo, so ljudje pri¬ pravljeni to plačati. Sedaj pa prosi in vabi Društvo Slovencev, da bi se javile osebe, ki bi bile pripravljene v posamez¬ nih okoliših pobirati te prispevke. Vse, ki so pripravljeni prevzeti nase to žrtev za našo mladino, prosimo, da to javijo po telefonu Društvu- Slovencev (Telef. 69-9503) ali pa se zglasijo v Slovenski pisarni, kjer bodo prejeli nabiralne blo¬ ke. Vse slovenske žene in dekleta lepo na¬ prošamo, da za III. Slovenski dan do¬ prinesejo čim lepši uspeh prireditve s pošiljkami peciva. Dohodki prireditve so namenjeni vsem pomoči potrebnim ro¬ jakom. Darove hvaležno sprejemajo prireditelji v soboto 12. aprila v Sloven¬ ski hiši in na Pristavi, v nedeljo dne 13. aprila pa na kraju prireditve. OBVESTILA Redni članski sestanek Slov. kat. akad. starešinstva- bo v soboto dne 12. aprila ob 19. uri v prostorih Slovenske hiše na Ramon Falcon 4158. Na sporedu je pre¬ davanje. Lepo vabi vse člane odbor. Založba Slovenske kulturne akcije na¬ znanja, da bo na razstavi knjig SKA na Slovenskem dnevu v nedeljo dne 13. aprila 1958, ki bo na Pristavi v Moro- nu, na razpolago tudi nova knjiga: Ruda J u r č e c , LJUBLJANSKI TRIP- ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administracion: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina TIH. Knjiga obsega 200 strani. Cena, broš.: 40.—, vez.: 55,— pesov. I. kulturni večer SKA v letošnji redni sezoni bo v soboto 19. t. m. ob sedmih zvečer v Bullrichevi dvoranici, Sarandi 41, Capital. Večer priredi filozofski od¬ sek, predava pa prof. dr. Milan Komar o temi: Podoba človeka v Ajshilovih tragedijah. Posebnih povabil ne bo. Občni zbor Družabne pravde bo dne 1. maja, na praznik sv. Jožefa Delavca, v prostorih Slovenske hiše na Ramon Fal- conu. Ob 9. uri bo sv. maša, nato pro¬ slava 10. letnice v dvorani in potem red¬ ni občni zbor. Na to proslavo vabimo poleg članov tudi vse slovenske rojake. Vse športnike prosimcT, da se udeleže zaključka mladinskih športnih priredi¬ tev, ki bo na Slovenski dan v nedeljo dne 13. aprila ob 15. liri popoldne na 'Slovenski pristavi v Moronu. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascante Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. "40 - 1605 Buenos Aires Na veliki petek, 4. aprila 1958, je v Bogu zaspala članica Društva Slovencev gospa ANA LOGAR, Njeno truplo so na veliko soboto položili k zadnjemu počitku na poko¬ pališču v San Justo. Naj ji bo ohranjen med nami lep spomin, za pokoj njene duše pa molimo. Društvo Slovencev Buenos Aires, 5. aprila 1958. "EUROPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T, E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter. letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (80) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Bernardka je razumela. Planila je kvišku, bleda kot apno. “To je strašno,” je kriknila. “Ne more hiti. . . nočem tega...” “Dobro te razumem, uboga mala” prikima župnik. “Res ni malenkost.” Bernardka je padla nazaj, lovila sa¬ po, ihtela in vedno znova jecljala: “Nočem tega... Ne, nočem tega...” “Da, da, vem,” reče župnik. “Toda kaj je mogoče napraviti proti temu?” Sedaj je pričel hoditi sem in tja z ro¬ kami na hrbtu. Tišino je motilo samo prasketanje ognja in otroški jok dekli¬ ce. Nazadnje je Peyramale obstal pred Bernardko. “Ali ti sestre v bolnici in v šoli niso bile zelo ljube”, je vprašal. “O da, zelo, zelo ljube, gospod žup¬ nik,” zjeclja Bernardka. “Ali si ne moreš predstavljati, da bi bila nekoč ena izmed njih?” “Ne, moj Bog, to je zame preveč,” se je v solzah prestrašila Bernardka. “Zakaj mi niste pustili, da bi bila za služabnico pri gospe Milletovi?” Peyramale ji je mehko položil roko na glavo. , “Vse vem, otrok moj. Življenje v sve¬ tu je življenje v svetu... K trem sve¬ tim zaobljubam pa ne smejo nikogar si¬ liti. Položi jih tisti, ki hrepeni z vso du¬ šo, da bi se žrtvoval Bogu. To je stroga zahteva. Tretja obljuba, obljuba po¬ korščine, ta se ti zdi pač najtežja, du¬ šica. Gospej si bila poslušna, seveda. Sicer pa si svojevoljna in svobodoljub¬ na oseba. Gospod škof ima prav. Vprašal je: Ali moremo malo Soubirous, h ka¬ teri se je nagnila sama preblažena De¬ vica, pustiti, da teka kakor divjak oko¬ li ? Sveti Oče in njegovi kardinali se bodo posvetovali zavoljo njenih prika¬ zovanj in čudežev in ona hoče živeti ka¬ kor živijo vse druge ženske? Ne, ne, je dejal gospod škof, Bernardka je dra* gocena cvetka in moramo jo vzeti v var¬ stvo... Si slišala, otrok moj?” Bernardka sedi globoko sklonjena in ne da odgovora. “Pred dolgim časom sem ti rekel: Z ognjem se igraš, o Bernardka!” obu¬ di spomine Peyramale. “Toda nisi sa¬ ma kriva, da se igraš z ognjem. Tvoja Gospa je nebeški ogenj, Bernardka. Po¬ višala te je nad vse ljudi. Prav res je mogoče, ma petite, da bo tvoje ime pre¬ živelo tvojo smrt. Misliš mar, da nisi obvezana za nobeno stvar? Ali hočeš ne nadoma preobrniti usodo in postati služ¬ kinja pri stari vdovi? Nebo te je izvo¬ lilo, moja draga, In ne ostane ti druge¬ ga, kakor da ti sedaj izvoliš nebo in si¬ cer z vso dušo. Ali ni res? Torej... “O, da, res je,” dihne Bernardka po dolgem molku. Peyramale je omečil glas. “Kmalu bo prišel sem škof Forcade iz Neversa. Prijazen gospod, niti polo¬ vico tako krtačast, kakor naš škof. Vprašal te bo po tem in onem, in ti mu boš odgovarjala, popolnoma odkrito in kakor ti je na srcu. Njemu je podreje¬ na materinska hiša neverskih sestra, ki jih že od mladosti dobro poznaš. Pra¬ vila tega reda so lepa in plemenita in sestre tam niso nikake kletne cvetice, temveč stoje sredi praktičnega življe¬ nja. Menda ne misjiš, da je bolje slu¬ žiti pri tujih ljudeh ali prati tuje peri¬ lo...” Bernardka, ki se je popolnoma pomi¬ rila, ni dvignila pazljivih oči s Peyra- malea, ki je spet pričel hoditi po sobi. “Še nekaj,” je dejal nenadoma. “Ti bi si prej jezik odgrizla, preden bi me česa prosila. Toda le predobroi vem, kako ti stan'e družine na moč teži sr¬ ce. Tvoji starši si prizadevajo, toda ni¬ majo prave sreče in ne razumejo gospo¬ darstva. In sedaj, Bernardka, tu je mo¬ ja roka: Obljubim ti, da bodo tvoji v gornjem Lapaca m’inu še prej, preden boš ti zapustila Lurd. In jaz sam bom pazil, da tokrat ne bo šlo spet kaj na¬ robe. . . Peyramale ji moli svojo mogočno dlan, v kateri dekličina kar izgine. Ne¬ nadoma pa se je sklonila preko župni¬ kove roke in jo poljubila. “Tako, in to bi bilo vse,” zamrmra Peyramale. Ko pa se je hotela poslovi¬ ti, jo je z zgrbančenim čelom poklical nazaj. “Ne, še ni vse, Bernardka”. Njegov glas je bil tih in globok. Že tedaj, ko je zardel do čela, mu je bilo težko govoriti. Sedaj mu je še težje. Z mnogim onegavljenjem je nažgal petro¬ lejsko svetilko. “Razumi me prav, Bernardka,” je še¬ petal predse. “Verujem ti. Res, veru¬ jem ti. Prepričala si me. Samo v eni točki se ne morem znebiti dvoma. Mo¬ tijo me namreč besede “L’immaculada Councepciou.” Vse, kar je sicer tvoja Gospa rekla, je neposnemljivo kakor življenje in nihče bi si tega ne mogel zmisliti. Ti dve besedi pa zvenita tako poudarjeno in tako sta dokončni, da ka¬ žeta, kakor bi ju izrekel trdovraten te¬ olog in ne Preljubljena, ki si jo gledala. Zberi sedaj vse sile, draga duša, prei- šči spomin in vest. Ali ti ni besede le kdo prišepnil in ti ,si jih v svoji za¬ maknjenosti razumela kot Gospejini be¬ sedi? Strašno resno vprašanje je to, Bernardka. Kot lurški župrnk in kot član preiskovalne komisije ti ne. smem prav nič prigovarjati, če bi se pa mogla spomniti na tistega, ki je prvi imenoval ti dve besedi, če priznaš možnost, da si bila trudna, zasanjana, nepazljiva in da ti je samo pozneje prišlo, kakor da je Gospa sama rekla ti dve besedi, po¬ tem se bo nemara marsikaj predrugači¬ lo.Morala bi pred komisi'o to edino iz¬ poved preklicati. Gospejino bitje bi ne bilo več tako točno označeno, kakor se¬ daj in poročilo bi znova povzeli. Me ra¬ zumeš? O, dovolj si modra, da me ra¬ zumeš. Res ni župnikova stvar, da tako govori s teboj. Če pa prekličeš to edi¬ no točko, potem ni povsem nemogoče, da bi se zate kje v širnem svetu odprla mišja luknja, v kateri bi mogla živeti navadno življenje... Ali bočeš časa za premislek?” Ogenj je prasketal, luč je pela. Dva človeka sta globoko dahnila. Mrzel piš je potegnil skoz špranjo v vratih. Ber¬ nardka je nemo strmela v petrolejko, kakor da jo zanima samo dolg plamen, ki je pričel oblizovati steklo. “Ne potrebujem časa za premislek”, je rekla nazadnje. “Nisem vas nalagala, gospod dekan...” Peyramale je privil plamen. “Kdo govori o laži?” Bernardka se mu je nasmehnila. “In tudi nočem iti v mišjo luknjo...” Osemintrideseto poglavje BELE ROŽE Tarbeški škof je sedaj kot najbolj nezaupljiv nasprotnik premagan. Sklo¬ nil se je pred petimi nasprotstvi, ki so ležali v petih velikih čudežih massabiel- skega izvira in ki jih naravo znanstve¬ na stran preiskovalne komisije ni mog¬ la pojasniti s pomočjo človeškega ra¬ zuma. Nasprotstva pa so bila sledeča: Prvo nasprotstvo je bilo med navi¬ dezno ničnim zdravilnim sredstvom in med velikim uspehom. Drugo nasprotje med istim zdravilnim sredstvom in med različnimi boleznimi, ki jih je taisti stu¬ denec ozdravljal. Tretje nasprotje je bi¬ lo med kratkim delovanjem zdravilnega sredstva in med dolgo uporabo medi¬ cinsko predpisanih zdravil. Četrto na¬ sprotje je bilo med trenutnim delova¬ njem zdravilnega sredstva in med dol¬ goletno brezuspešnostjo drugih zdra¬ vil. In končno peto nasprotje med kronično naravo preiskanih bolezni in med nenadnim ozdravljenjem. Teh na¬ sprotij niso mogli tajiti niti duhovi, ki so znanstveno in z voljo pregledali do¬ kumentirana dejstva 'in čeprav so imeli paciente in zdravnike za nepoštene pro¬ pagandiste čudežev. Za Bertnanda Se¬ vera Laurencea pa je teh pet pasprotij pomenilo trden temelj, na katerega je lahko naslonil svoje pastirsko pismo, v katerem je končno priznal nadnaravno bistvo prikazovanj in lurškib ozdrav¬ ljenj. Obenem pa je škof v svojem pa¬ storalnem pismu, ki je bilo pisano z iz¬ redno bistroumnostjo, podvrgel svojo sodbo “sodbi glavarja Kristusovega na zemlji, ki je postavljen, da vlada Cer¬ kev božjo.”