socialno delo LETNIK XXV—1986 št. 4 časopis za teorijo in praltso Socialno delo - časopis za teorijo in prakso Izdajajo: Skupnost socialnega varstva Slovenije Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo Zveza društev socialnih delavcev Slovenije Višja šola za socialne delavce v Ljubljani Izdajateljski svet: Zofka Stojanovič, (predsednica), Nada Govc, Franc Hočevar, Blaž Mesec, Jože Valenčič Uredniški odbor: Dr. Franci Brine, Marija Cigale, Franc Hočevar, Blaž Mesec, Jože Valenčič Glavni in odgovorni urednik: Blaž Mesec Lektorica: Marta Kocjan - Barle Naslov uredništva: in uprave: Ljubljana, Saranovičeva 5, teh 316-370, 31 1-250 Časopis izhaja štirikrat letno, praviloma ob koncu vsakega četrtletja Tipkanje: Stella Osmak, Izvedba: Birografika BORI socialno delo Leto 25 Ljubljana 1986 št. 4 UDK 304 + 36 UDC 304 + 36 VSEBINA Članki - Tone Kikelj Bosanski otroci v Sloveniji (1945-1951) 261 - Vida Miloševič Razmerje med upravnim^ postopkom in svetovalnim pristopom v praksi naših centrov za socialno delo 273 - Majda Sečen Obravnava alkoholikov pred zdravljenjem in priprava na zdravljenje - Marjana Zupan in Janja Zupančič Mnenja zakoncev o spravnem poskusu 294 POROČILA - Drugačnost otrok v osnovni šoli (Anica Kos) 319 - Tretji gerontološki kongres Jugoslavije (Blaž Mesec, Ida Hojnik) 322 - Akcijski tabor VSSD v Vanganelu (Vito Flaker) 328 NOVE KNJIGE 331 - Silva Mežnarič, Bosanci - ili kuda idu Slovenci nedeljom, KRT, Ljubljana 1986 (Srečo Drfgoš) IZ TUJEGA TISKA 334 DOKUMENTACIJA 339 članki BOSANSKI OTROCI V SLOVENUI (1945 - 1951) Tone Kikelj V Jugoslaviji je bilo neposredno po vojni 1,231.000 nepreskrbljenih otrok, med njimi 485.000 enostranskih in 88.000 obojestranskih sirot. Med najbolj prizade- timi je bila Bosna in Hercegovina s 30.000 sirotami, saj jih zaradi vojnega raz- dejanja ni mogla sama preživeti. Tako je prišlo do odločitve, da se del nepre- skrbljenih bosanskih otrok razmesti po drugih federalnih enotah. V Slovenijo (brez Slovenskega Primorja) je na jesen 1945 prišlo 4.332 bosanskih otrok; pre- zimili so v mladinskih okrevališčih, in v družinskem varstvu pri rejnikih. Začas- ni nastanitvi otrok po drugih federalnih enotah so tedaj rekli kolonizacija otrok. Prihod bosanskih otrok v Slovenijo Kolonizacija bosanskih otrok v Slovenijo se je pričela v drugi polovici oktobra 1945. Transporti otrok (približno po dva tedensko) so prihajali do decembra in sicer do sprejemnih baz v Mariboru in Kamniku. V Mariboru je bila sprejemna baza za bosanske otroke v prostorih tedanjega štaba za repatriacijo, v Novem bogoslovju. Del poslopja v Kamnici je bil namen- jen zbirni bazi, del pa namestitvi osirotelih otrok. Prva skupina, 618 bosanskih otrok, je prispela v bazo 26.10.1945. Tu so jih oko- pali in zdravniško pregledali ter triažirali. Ker so bili otroci brez obutve in sla- bo oblečeni, je ministrstvo za socialno politiko pri slovenski vladi sindikatom na- ročilo, da organizirajo delavnice za izdelavo otroške obleke in obutve. - 262 - Trlaža In nastanitev otrok McDČno izčrpane in bolehne otroke so nastanili v mladinskih okrevališčih v Pred- dvoru in Gozdu Martuljku, bolne v bolnici za bosanske otroke (verjetno v Kamni- ku), ostale pa so razdelili po okrožjih in jih namestili pri družinah. V akciji No- ben otrok ne sme ostali nepreskrbljen, ki se je pričela avgusta 1945 in Je imela jugoslovanske razsežnosti, so med drugim iskali družine, ki bi bile pripravljene otroke sprejeti v oskrbo. Dobile so jih lahko le tiste družine, ki so bile dokazano opredeljene za NOB. G tem, katera družina je primerna, so odločale množične or- ganizacije (OF, AF2, ZMS in RK) na krajevnih sestankih. število otrok v rejništvu se je stalno spreminjalo. Največ (okrog 4.000) jih je bi- lo decembra In januarja, potem pa se je to število začelo zmanjševati, predvsem zaradi posamičnih odhodov in pobegov otrok. Sprva rejniki niso dobivali nikakršne odškodnine. Prve rejnine so bile izplačane decembra 1945. Po podatkih iz nalogov za izplačilo rejnin z dne 13.5.1946 je bilo pri rejnikih naslednje število bosanskih otrok (po okrajih in brez Slovenskega Primorja): - 263 - - 264 - Vsega skupaj je bilo izplačanih 2.339 rejnin v zneskih od 600 do 1.400 din. V ilustracijo, kako spremenljivo je bilo število rejencev, naj navedem, da je bilo decembra 1945 v mariborskem okrožju 1922, v novomeškem 710 in v ljub- ljanskem 355 rejencev. Odnosi med rejniki in rejenci Na odnose med rejniki in rejenci so vplivale razmere tistega časa. Kolonizirani otroci so vojno doživljali v njeni najhujši obliki, mnogi so ostali živi le po na- ključju, ko so se bogsigavedi kako izognili pokolom. Večinoma so bili obojestran- ske ali enostranske sirote, brez doma, ali pa niso vedeli, če so njihovi starši ži- vi ali ne. V Slovenijo sb bili poslani pod prisilo. Namesto pričakovane vrnitve na svoje do- move in v znano okolje so se znašli v Sloveniji, v njim tujem okolju z drugačnim jezikom. Mnogi so to doživljali kot krivico. Med vojno so zgubili starše, brate in sestre, po vojni pa so bili še "pregnani" s svojih domov. Med koloniziranimi otroki so bili borci NOV, ki po vojni zaradi mladosti niso mogli ostati v oboroženih silah, drugi spet so bili več let v partizanih, ne sicer kot borci, saj so bili premladi, pač pa kot njihovi stalni spremljevalci. BiH so ponosni in pokončni in so veliko vedeli o ciljih NOB, zato se niso bili pripravlje- ni podrediti odnosom, ki so po njihovem mnenju bili drugačni od proklamiranih. Nekateri so se med vojno preživaljali sami, na pogoriščih in v pečinah, v stalnem strahu pred pokoli. Zato so postali asocialni, nezaupljivi, popadljivi in napadalni, odtujeni od ljudi. V tujem okolju so se še težje prilagodili. Za mnoge otroke je bil žaljiv že prvi stik z rejniki, saj so jih "razstavili" na jav- nem mestu in "razkazovali" bodočim rejnikom; ti so jih ogledovali in ocenjevali, preden so se odločili za "svojega" rejenca. Verjetno so to distribucijo otrok po- nekod opravili bolj diskretno in na primernejši način. Rejniki so bili zakonci, ki so se prijavili, da bodo v oskrbo prevzeli enega ali več - 265 - otrok. Sprva niso dobili nadomestila, decembra 19A5 pa so se z^ele izplačevati rejnine. Glede na množičnost pojava in formalni postopek je težko govoriti o rejništvu. Z vidika današnjih spoznanj je bilo bolj smotrno govoriti o evakuaciji otrok in njihovi začasni nastanitvi. Od rejnika se ni zahtevalo drugega kot moralno -po- litično neoporečnost, ki je bila preverjena na sestankih množičnih organizacij. Motivi rejnikov so bili različni, verjetno pa so bili najpogostejši naslednji: - izguba lastnih otrok v vojni, - potreba po delovni sili, - izvrševanje državljanske dolžnosti. Pri rejnikih iz prve skupine so se med rejenci in rejniki razvile zelo trdne vezi, rejniki so postali rejencem novi-krušni starši. Te vezi so praviloma ostale traj- ne. Rejniki iz druge skupine so imeli z rejenci konflikte. Na to je opozoril rupr. socialnozdravstveni odsek okrajnega LO Murska Sobota in naroČil vsem krajev- nim LÜ, naj prek obiskovalk vodijo stalno evidenco o stanju koloniziranih otrok ter se pri delu povežejo z množičnimi organizacijami, ker "...smo obveščeni, da so ti otroci slabo oskrbovani in da nihče ne vodi pregleda o njihovem stanju. Otroci celo šole ne obiskujejo. Družine, pri katerih so otroci kolonizirani, jih nepravilno izrabljajo s prekomerno zaposlitvijo in večkrat jih dajo v najem celo drugim. Z otroki se slabo postopa, nihče se ne briga o higienskih prilikah, v katerih žive. Zgodilo se je celo, da so družine, ki so sprejele obleko za te otro- ke, isto prodale, otroci pa so ostali slabo oblečeni. Vse to se je lahko dogajalo zato, ker se organi ljudske oblasti in masovne organizacije premalo zanimajo za stanje koloniziranih otrok in sploh ne posvečajo nikakršne pažnje njihovi usodi" (dopis SZ odseka okrajnega LO Murska Sobota krajevnim LO št. 8855/1 z dne 17.12.1946). O slabem ravnanju z rejniki v celjskem okrožju je z dopisom opozoril načelnik IL oddelka ministrstva za soc. politiko dne 18.5.1946: "...na vaše poročilo o evakui- ranih Bosančkih št. 1313-IV/l vam sporočamo, da je bilo 11 otrok skrajnje zapuš- čenih. So sicer zdravi, vendar se vidi, da so jih rejniki iz okolice Konjic izkoriš- - 266 - čali. Obiskovalke otrok iz omenjenega okraja niso vršile svoje dolžnosti in pa tu- di učiteljstvo ni posvetilo pozornosti tem otrokom,.,". Otroke, s katerimi so rejniki slabo ravnali, so nastanili v poslopju bivšega zdrav- stvenega doma v Medvodah, kjer so imeli domsko oskrbo, vendar tudi tu razmere niso bile urejene, predvsem zaradi slabih kadrov. Čeprav primeri slabega ravnanja z rejenci niso bili redki, so bili primeri izjem- nega razumevanja in navezanosti med rejniki in rejenci veliko pogostejši. O tem pričajo številni pobegi otrok k rejnikom po repatriciji, številne prošnje za posvo- jitev in prošnje za preložitev vrnitve otrok v rojstni kraj. Posvojitve sirot iz Bosne in Hercegovine Pri ministrstvu za socialno politiko Slovenije MSP so se leta 1946 nabirale proš- nje rejnikov za posvojitev bosanskih sirot ali vsaj za podaljšanje njihovega biva- nja. Mnogi so se s starši sporazumeli, da obdržijo otroke, dokler se ne ustvari- jo pogoji za njihovo vrnitev. Dne 29.3.1946 je ministrstvo za socialno skrbstvo Slovenije (v tem času se je MSP preimenovalo v MSS, op. A.K.) poslalo MSP Bosne in Hercegovine prošnjo rejnikov za posvojitev otrok; to pa jih je zavrnilo z utemeljitvijo, da je Bosna in Hercegovina med vojno izgubila ogromno število otrok in mladine. Da bi rej- niki to pravilno razumeli, je ministrstvo okrožnim LO naročilo "...Potrebno je, da se potom masovnih sestankov to vprašanje tolmači in ljudi prepričuje. V pri- merih, kjer rejniki prosijo za podaljšanje bivanja otrok na njihove lastne stroške ■ in kjer mu nudijo primerno vzgojo v duhu NOB, bomo napravili to izjemo, da otroka pustimo za zadnje transporte..." (Posvojitev otrok iz BiH, MSS okrožnemu NOO Novo Mesto št, 1047/46,). Z uveljavitivjo temeljnega zakona o skrbništvu in s tem v zvezi tudi zakona o po- svojitvi (Ur,list FLRJ št. 30/74), so prešle vse pravice in dolžnosti v zvezi s skle- panjem pogodb o posvojitvi s sodnih organov na izvršilne odbore mestnih in okraj- nih ljudskih odborov. S tem je bila dovoljena posvojitev mladoletnih sirot padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, bosanskih in primorskih sirot, ki so bile ko- lonizirane ali v domovih na območju LR Slovenije, če so bile brez staršev ali s - 267 - privoljenjem preostalega roditelja. Posvojitev je pomenila sprejem tujega otroka za svojega, pri čemer pa ni bilo ustvarjeno sorodstveno razmerje. Zato tudi niso nastopile pravice in dolžnosti, ki so izhajale iz sorodstvenega razmerja Posvojenec je obdržal tudi vse pravice in dolžnosti do svojih staršev in drugih sorodnikov, Repatriacije bosanskih otrok Ministrstvo za socialno politiko Bosne in Hercegovine je sprejelo sklep, da mar- ca 1946 prične z repatriacijo bosanskih otrok, slovenski vladi pa je poslalo nas- lednji dopis: "Ovo ministarstvo je odlučilo, da u ovom mjesecu repatriira koloniziranu djecu u Sloveniji, koja imaju öba roditelja. Da bi se povratak djece mogao brzo izvr- šiti, potrebno je da znamo: 1. Gdje če biti baza, odakle če se djeca transportovati. 2. Koliko djece sa oba roditelja odpada na pojedini okrug, da bi mogli obavi- jestiti njihove nadležne okruge, jer nemarno tačnog pregleda, pošto su se neka djeca več vratila 3. Molim, da to ministarstvo zajedno sa našim delegatima preuzme organizaciju transporta i da odredi svoju sanitetsku (nečitljivo) a obračun za troškove do- stavi nama na isplatu. Cim dobijemo gornja obaveštenja, obavjestičemo nadležne okruge, na kojim če stanicama svaki okrug svoju djecu preuzeti, da ne bi sva djeca putovala do Sa- rajeva i opet se iz Sarajeva istim putem vračala u svoje krajeve. Mišljenja smo, da se povratak naše djece izvrši u etapama, na isti način, kao štu su transpor- tovana u Sloveniju...". Na ta dopis je MSS Slovenije odgovorilo: "i.. U zadnje vreme ustanovilo se, da prema dobrom zdravstvenom stanju djece u oporavilištima, mogli bi pristupiti k evakuaciji ove djece (koja imaju živa oba roditelja), jer u pismima upučenim od njihovih kuča, roditelji žele da se vrate. - 268 - Svakako čemo kod ove djece izvršiti opšti lekarski pregled, koji če pokazati, dali je oporavak još potrebam, odnosno evakuacija umesna.. Time čemo bar do- nekle smanjiti troškove, koji su u takvim ustanovama visoki". Dopis MSS Slo- venije št. 11-35 35/1, 30.3.1946.). Zbirni bazi za repatriacijo sta bili v Mariboru in Kamnika V Kamniku je bil prvi transport pripravljen 3. aprila 1946. V njem je bilo 224 otrok iz nasled- njih okrožij: 1. Sarajevsko okrožje - 22 3 z obema staršema 11 enostranskih sirot 4 obojestranske sirote 2. Banjaluško okrožje - 41 5 z obema staršema 24 obojestranskih sirot 10 enostranskih sirot 4 brez podatkov 3, Bihaško okrožje - 18 1 z obema staršema 5 enostranskih sirot 12 obojestranskih sirot 4. Tuzlansko okrožje - 34 8 z obema staršema 18 enostranskih sirot 8 obojestranskih sirot 5. Dobojsko okrožje - 95 9 z obema staršema 63 enostranskih sirot 20 obojestranskih sirot 3 ni podatkov 6. Travniško okrožje - 14 4 enostranske sirote 10 obojestranskih sirot Transporti so si sledili in tako je bila repatriacija julija 1946 pri kraju. Otroci so se vrnili v Bosno in Hercegovino, kjer so jih prevzeli starši ali sorodniki, - 269 - ali pa so bili oddani v domsko varstvo. Mladinsko okrevališče v Preddvoru je do 22. junija 1946 oddalo vse otroke, v Gozdu Martuljku pa so ostali samo bolni. Kolonizirani otroci, ki so bili pri rejnikih, so odšli, čeprav ne brez težav, saj so se mnogi poskrili, ali pa so med potjo zbjžali in se vrnili nazaj k rejnikom, ne- kateri tudi po večkrat. Zbirni bazi v Mariboru in Kamniku sta bili julija ukinjeni. G tem je poročal upravnik baze v Kamniku: "...Baza je primerna, prostorov je veliko, imamo tudi bolnico. Doslej je šlo skozi našo bazo že 2.400 bosanskih otrok. Po evakuaciji bosanskih otrok so bili tu dalmatinski otroci, sedaj pa bo namenjena invalidnim otrokom, zato je potrebno nastaviti nekaj primernega osebja" (Zapisnik s seje uprave mladinskih okrevalilč z dne 29. in 30.10.1946.). Rejniki so srrieli zadržati otroka le tedaj, če so otrokovi starši tako želeli. Za- drževanje obojestranskih sirot je moralo odobriti ministrstvo za socialno politiko Bosne in Hercegovine. Omenim naj še Dečjo bazo bosanskih otrok, ki je bila verjetno v Kamniku po- zimi 1945/46. V njej je bilo lahko 200 otrok in bila je popolnoma zasedena Po tedanji terminologiji so z besedo "dečji" označevali otroke v starosti do treh let. Bosanski otroci v slovenskih mladinskih domovih v letih 1946-1951 V drugi polovici leta 1946 je bilo z odloki vlade LR Slovenije ustanovljenih več mladinskih domov za bosansko mladino, kolonizirano na Hrvaškem, V obrazložitvi vseh odlokov je bilo enotno besedilo: "Z ozirom na prošnjo vlade LR Bosne in Hercegovine, za katero je postalo šolanje koloniziranih otrok na Hrvaškem neod- ložljivo vprašanje in z ozirom na privolitev predsednika vlade LR Slovenije, odre- jam ustanovitev mladinskega doma.." (Ur.list LRS št. 80/46). Dne 15.dec. 1946 so bili ustanovljeni naslednji domovi za šolanje koloniziranih bosanskih otrok na Hrvaškem: Mladinski dom v Dobrni, namenjen ženski mladini od 7-14 leta, s 60 posteljami. - 270 - Mladinski dom v Medvodah, namenjen moški mladini od 7-14 leta, s 50 postelja- mi. Mladinski dom v Mokricah, namenjen ženski in moški mladini od 7-14 leta, s 200 posteljami. Mladinski dom na Vranskem, namenjen moški mladini od 7-14 leta, s 60 posteljami. Domovi so bili opredeljeni kot prehodni domovi in so bili pod nadzorstvom mi- nistrstva za socialno skrbstvo (medtem ko so bili mladinski domovi pod pristoj- nostjo ministrstva za prosveto.). Bili so zamišljeni kot improvizacija za dobo 3-4 let, dokler je trajalo šolanje bosanskih otrok. Ukinjeni so bili leta 1951. Vse navedene domove je financirala vlada Bosne in Hercegovine iz svojih proraču- nskih sredstev. Nekoliko drugačen status je imel Mladinski dom Slivnica Decembra 1945 so ga uporabili za začasno nastanitev osirotelih otrok. Potem so bili v njem bosanski otroci (do leta 1951): po končani osnovni šoli so šli v strokovne šole ali nižjo gimnazijo. Do leta 1951 so vsi bosanski otroci odšli iz doma, vanj pa so se na- selili osiroteli otroci, med katerimi je bilo tudi 12 vojvodinskih. Iz poročil MSS z dne 1.10.1984 je razvidno nekoliko drugačno stanje. Ministrstvo je upravljalo s 4 domovi za bosanske otroke: Preddvor (prej Mokrice, op.A.K.), Medvode, Vransko in Dobrna. Kapaciteta in zasedba domov je bila naslednja: - Preddvor kapaciteta 120 zasedba 133 otrok - Medvode " 26 " 26 " - Dobrna " 50 " 43 " - Vransko " 50 " 79 " Skupaj: kapaciteta 246 zasedba 2B1 otrok Zaključek Problem varstva nepreskrbljenih otrok se je z vso ostrino kazal že med vojno. - 271 - Na različnih krajih so ga poskušali reševati na različne načine: Na Hrvaškem z množičnimi evakuacijami v Italijo in Egipt, v Bosni in Hercegovini z množični- mi umiki pred sovražnikom pod zaščito partizanskih enot, v Sloveniji z ustanav- ljanjem tajnih taborišč (Slivniški bataljon), materinskih domov (Podzemelj) in mobilnih taborišč (štajerska), vendar se ti načini niso obnesli. Edini in zares enkraten primer dobre organizirane skrbi za otroke v Sloveniji je bila skrb za ilegalčke v okupirani Ljubljani pod vodstvom Ane Ziherl. Po vojni je bilo v Bosni in Hercegovini 30.000 otrok, ki so potrebovali domsko varstvo. Ker se je bližala zima, so bile vse sile usmerjene v obnovo. Vlada BiH se je zavedala težavnosti, odločitve, da del otrok, ki jih ni mogla preskrbeti sa- ma kolonizira v druge federalne enote, zato je takoj na pomlad 1946 pristopila k repatriacijL S tem si je pridobila čas in doma ustvarila pogoje za domsko varstvo otrok. Tudi slovenska vlada ni bila brez težav. Tu je bilo 27.390 ogroženih otrok, ki so potrebovali takojšnjo pomoč, in 13.800 otrok, ki so potrebovali domsko var- stvo. pri sorodnikih je bilo 10.300 eno in dvostransidh sirot, pri drugih ljudeh pa še 5.000. Odločitev, da bo Slovenija sprejela bosanske otroke, je bila izraz resnične solidarnosti, še zlasti če upoštevamo njene lastne težave. Ker je večino še uporabnih objektov, ki bi bili primerni za nastanitev otrok, zasedla jugoslovanska armada, ni bilo druge rešitve, kakor dati otroke v dru- žinsko varstvo. Po obsežni politični akciji se je prijavilo celo več družin za sprejem otrok, kot je bilo potrebno. Ker podobne množične evakuacije niso izključene tudi v bodočnosti, bom opo- zoril na nekatere ukrepe, ki bi jih v takih okoliščinah morali upoštevati: - vnaprejšnja priprava družin za sprejem evakuirancev, - organizirana nastanitev, - opremljanje mlajših otrok z identifikacijskimi tablicami, - spoštovanje načela o nerazbijanju družin (brez izjem), - nastanjenje otrok iz istega okolja, ki se poznajo, v istem okolišu, - učinkovita poizvedovalna služba. - 212 - - sprotno informiranje evakuirancev, - učinkovita evidenca evakuirancev, - strokovna pomoč socialnega delavca Za to pa moramo imeti ustrezno usposobljene in motivirane kadre. Tone Kikelj, viš. predavatelj. Višja šola za socialne delavce, Saranovičeva 5, Ljubljana RAZMERJE MED UPRAVNIM POSTOPKOM IN SVETOVALNIM PRISTOPOM V PRAKSI NASIH CENTROV ZA SOCIALNO DELO Vida Miloševič 1. Uvod Poklicno socialno delo je pri nas mlada stroka in profesionalizacija te stroke še nikakor ni končana. Poleg tega sta profesionalizacija in institucionalizacija v naši republiki zelo počasni in 'spremljani s številnimi težavami. Dokaz za to je počas- no ustanavljanje CSD; kljub zakonski obvezi jih še vedno nimamo v vseh slovenskih občinah. Sociologi so izdelali kriterije, po katerih se ocenjuje, če je in v kolikšni meri je kaka dejavnost postala poklic. Sem sodi pet pogojev in ti morajo biti v celoti iz- polnjeni, da lahko govorimo o novem poklicu: - teoretična zasnovanost, - avtoriteta poklica, - družbeno priznanje poklica oziroma institucionalizacija, - poklicna etika, - povezanost pripadnikov poklica. Ce bi jih analizirali, bi verjetno lahko ugotovili, da nas na poti k resnični profe- sionalizaciji socialnega dela čaka še veliko ovir. Dosedanjega razvoja socialnega dela pri nas ne bomo posebej obravnavali, čeprav bi na ta način lažje razumeli nekatere sedanje težave CSD in vzroke zanje: te moramo iskati predvsem v nizki stopnji profesionalizacije stroke. - 274 - 2. Težave CSD pri upravnem in svetovalnem pristopu Poklicno socialno delo se je pri nas najprej vključilo v občinsko upravo in je za- radi počasne institucionalizacije (to je ustanavljanja CSD) dolgo ostalo organiza- cijsko vezano nanjo. Prva leta so se vsi študentje socialnega dela tudi praktično usposabljali za poklic v upravnih organih, zaradi česar sta se njihova praksa in pojmovanje prenašala tudi na druga področja, kjer so se zaposlovali kot socialni delavci. Na uradniško obnašanje (predvsem prvih generacij socialnih delavcev) je po eni strani vplivala nerazvitost metod socialnega dela (strah pred vsem tujim, pomanj- kanje domače teorije in izkušenj), po drugi pa neustrezna izobrazba socialnih de- lavcev (tu mislimo na trajanje in vsebino izobraževanja ter predizobrazbo študen- tov); ker jih je delo preveč obremenjevalo, niso mogli razvijati originalnih mode- lov socialnega dela, s katerim bi ustregli potrebam socialistične družbe. Da bi bila težava še večja, nismo imeli niti znanstvene Inštitucije, ki bi sistematično sprem- ljala prakso socialnega dela in pospeševala njegov razvoj. Takratna "metodika so- cialnega dela" ni bila toliko razvita, da bi pri poklicnem odločanju lahko zagotav- ljala zanesljivost, upravni postopek pa je bil jasen, dovolj konkreten in ni odpiral dilem, zato ni čudno, da je, seveda v drugačnih razmerah (birokratizem v družbi na sploh, vpetost v upravno službo, strokovno sodelovanje z drugimi upravnimi organi- sodišča, UJV ipd.) dolga leta prevladoval. Ustanavljanje in razvijanje samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva je pripeljalo do zapletenega položaja - v CSD imamo celo tri vrste strokovnih po- stopkov, in sicer: a/ Upravnega za izvajanje javnih pooblastil, b/ svetovalnega ali metodičnega, ki, pravilno interpretiran, pomeni jedro social- nega dela in c/ samoupravnega za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic. Našo razpravo bomo usmerili na upravni postopek in svetovalno delo v CSD in na vprašanje, ali ta dva pristopa drug drugega izločujeta ali pa sta komplementarna. Svetovalni pristop je bistvena značilnost ali integralni del strokovnega socialnega dela s posameznikom in skupino. Dejstvo je, da so se nekatera spoznanja iz me- - 275 - tod socialnega dela s posameznikom v naši praksi zaradi zgoraj omenjenih in drugih razlogov nekako "lepila" na uveljavljeni upravni postopek. To povezovan- je pa ni bilo dovolj sistematično in teoretično osmišljeno niti jasno zapisano (nimamo niti domačih učbenikov za socialno delo!). V procesu profesionalizaci- je obstaja precejšen propad med teorijo in prakso socialnega dela. Teorija (pri tem mislimo predvsem na šole za socialno delo: te so se edine imele možnsot ukvarjati s teoretičnimi vprašanji stroke) je premalo spremljala praktične izkuš- nje, prav tako pa nova teoretična spoznanja niso bistveno vplivala na spremembo prakse. Pri nas Je kot posledica teorije o socialnoekonomskem avtornatizmu relativno dolgo obstajal odpor do uvajanja metode socialnega dela s posameznikom. Res je tudi, da so nekatere teorije, ki so oblikovale to metodo, precej tuje našemu mišljenju in da Jih študent v dvoletnem izobraževalnem procasu sploh ne more usvojiti. Prav tako je dejstvo, da metoda socialnega dela s posameznikom ni bi- la pri nas nikoli edina oblika pomoči v socialnem delu, saj so Jo vedno sprem- ljali različni socialncvarstveni ukrepi, ki so Jo dopolnjevali. Pomen odnosa med socialnim delavcem in stranko kot odnosa pomoči se pri nas poudarja šele od "uradne" uvedbe svetovanja v CSD leta 1976 (s sprejemom ZZZDR). Metoda so- cialnega dela s posameznikom, ki Jo lahko enačimo s svetovanjem in pri kateri Je težišče pomoči v odnosu svetovalec-stranka, se je najprej in najbolj razvila v ZDA, kjer bi težko govorili o izoblikovanem sistemu socialne politike in social- nega varstva oziroma skrbstva. Tako se socialni delavci največ zaposlujejo v pri- vatnih institucijah in dobrodelnih organiza:ijah, kamor uporabniki prihajajo pro- stovoljno in so vsaj do neke mere motivirani za strokovno obravnavo. Na današnje težave in številne nesporazume okrog upravnega postopka in sveto- vanja v naših CSD pa nedvomno vpliva tudi slaba poklicna identiteta socialnih delavcev. Vzroke zanjo lahko iščemo v prvi vrsti v neustreznem izobraževanju so- cialnih delavcev, saj ne dobijo Jasne predstave o temeljnih prvinah (teoretičnem jedru ali generičnih značilnostih) socialnega dela, pa tudi v preslabi povezanosti pripadnikov stroke v poklicna združenja. Nekateri socialnim delavcem očitajo tu- di inferiornost, ki lahko izhaja iz pomanjkanja poklicne identitete. Po načrtnem uvajanju svetovalnega dela v CSD po letu 1976 smo začeli usposab- - 276 - Ijati strokovnjake za delo z družino, pri čemer nas je vodilo temeljno načelo interdisciplinarnosti. V tem obdobju so v CSD oziroma v strokovnih službah si- sov socialnega skrbstva bolj kot prej zaposlovali tudi strokovnjake drugih profi- lov, predvsem psihologe. Ko so se leta 1980 nekatera določila novega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih prenesla s sodišča na CSD oziroma so se začela uresničevati (denimo predzakonsko svetovanje), je bila po dogovoru med skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije in Republiškim komitejem za zdravstve- no in socialno varstvo ustanovljena tudi služba za spremljanje in razvoj sveto- valnega dela z družino. Ta služba, kakor vemo, dela predvsem po metodi "di- daktičnih skupin", v katerih se redno sestajajo strokovni delavci iz CSD: ti de- lajo v zakonskih svetovalnicah in tako dopolnjujejo svoje teoretično in praktično znanje. Prav gotovo ima ta rešitev svoje dobre pa tudi nekaj slabih strani, da se za spremljanje in razvoj svetovalnega dela z družino ni izoblikoval strokovni tim. Ce je delo zastavljeno interdisciplinarno in timsko in če so se nekatere naloge uväjale na novo, potem te dejavnosti ne bi smeli prepustiti posameznim stro- kovnjakom. Pri tem ne mislimo na strokovno primernost, temveč na to, da ne more nihče zares dobro poznati cele vrste drugih strok in poleg tega še vlogo in naloge CSD, ki temeljijo na zakonodaji, samoupravnih predpisih in značilno- stih stroke socialnega dela. Ob omenjeni nezadostni poklicni identiteti social- nih delavcev in pogosto prisotni inferiornosti je prihajalo do spreminjanja na- čina dela, in to ne vedno pozitivnega (denimo zanemarjanje dejavnikov okolja, odklanjanje terenskega dela, odklanjanje z zakonom določenega postopka in ro- kov ipd.). Menimo, da je "uvajanje" svetovalnega dela v naše CSD povzročilo poleg že omenjenih, naslednje probleme: - najprej je prihajalo do latentnih, kasneje pa do očitnih konfliktov med delav- ci v centrih usposobljenimi za svetovalno delo, in drugimi; - v nekaterih centrih je prišlo do izločanja svetovalnih nalog iz kompleksnega strokovnega postopka in določenega "elitizma" strokovnih delavcev, ki so us- posobljeni za svetovalno delo; - pojavljali sc- se konflikti med psihologi, ki so opravljali pretežno svetovalno - 277 - delo, in socialnimi delavci, ki so bili za to manj usposobljeni in bolj nagnje- ni k upravnemu načinu dela (tradicija, izobrazba). Naš namen ni iskati krivca, temveč načine, kako protislovje med upravnim in svetovalnim pristopom v CSD ustrezno rešiti. Nekaj možnosti bomo poskušali nakazati v tem sestavku, še več pa jih bomo lahko našli skupaj, če se bomo iskanja resno in načrtno lotili. 3. Komplementarnost ali nasprotje načel upravnega postopka in metode socialnega dela s posameznikom (oziroma svetovalnega dela) Najprej naj naštejemo načela upravnega postopka^ ne da bi se spuščali v razlago posameznega izmed njih, metode socialnega dela s posameznikom in svetovalnega dela, potem pa jih bomo lahko med seboj primerjali.'* Načela, za katera menimo, da se medsebojno dopolnjtjjejo, smo označili z znakom plus (+), tista, za katera menimo, da se izključujejo, pa smo označili z minusom (-). K Pri tem smo načela upravnega postopka povzeli po zakonu o upravnem postop- ku (Uradni list SFRJ, št. 4/77), načela metode socialnega dela s posamezni- kom po: Henry Maas, V:W.A. Fritiländer, Osnovna načela in metode socialnega dela, (str. 85-92), Partizanska knjiga, Ljubljana 1970. PRIMERJAVA NACEL - 278 - - 279 - Načela upravnega postopka izgledajo v primerjavi s tistimi, ki so se uveljavila v socialnem delu dokaj birokratsko in suhoparno. Dejstvo je, da strankam upravni postopek zagotavlja pravno varnost; uporaba metode socialnega dela pa ne. Prav- no varnost stranke in varovanje njene osebne integritete lahko zagotavlja le vi- soka stopnja profesionalizacije socialnega dela po vseh kriterijih, ki so v ta na- men postavljeni, z velikim poudarkom na metodologiji in etiki. Dokler pa tega ne dosežemo, bomo morali iskati kompromise med upravnim in svetovalnim ozi- roma metodičnim postopkom v naši CSD. Bežen pogled na tabelo nam pokaže, da je več kot polovica načel upravnega po- stopka in socialnega dela pri metodi s posameznikom v komplementarnem odno- su. Ce bi natančneje analizirali tista, ki smo jim dali negativni predznak, bi prav gotovo ugotovili, da si niso v kakšnem ostrem nasprotju. Gre le za to, da prva izhajajo iz zakonitosti pravne stroke, druga pa iz dognanj psihologije in socialne- ga dela, zato je tudi iluzorno pričakovati, da bi se do potankosti ujemala. Upo- raba enih in drugih pa je odvisna od narave socialne težave oziroma konkretnega socialnega primera. Kateri postopek bomo v danem primeru uporabili, da bomo dosegli optimalno rešitev za stranko, in katera načela bomo upoštevali to je po- membna strokovna odločitev. 4. Analiza socialne težave kot temelj za strokovno pomoč Socialna težava je splet neugodnih okoliščin (stvarnih in osebnih), ki posamezni- ku, družini ali skupini preprečujejo, da bi si zagotovili ustrezne življenjske pogoje ter se aktivno vključili v družbeno življenje in delo. Za ustrezno rešitev socialne težave je običajne potrebna strokovna pomoč. Dejavniki osebne in stvarne narave se med seboj prepletajo in delujejo eni na druge tako, da ustvarjajo nekakšen "začaran krog". Ce želimo človeku v socialni težavi pomagati, moramo spoznati vse dejavnike te težave, jih analizirati in spoz- nati njihov medsebojni odnos. Tako ugotovimo, kje je težišče socialne težave - bodisi v stvarnih ali osebnih dejavnikih. Od tega, na katerih dejavnikih je težišče socialne težave, je odvisna tudi strokovna pomoč. Praviloma se socialne težave, katerih težišče je na stvarnih dejavnikih, rešujejo po upravnem postopku (lahko tudi samoupravnem, če gre za materialne potrebe). Strankam na ta način zago- - 280 - tavljamo stvarne oblike pomoči. Nasprotno pa je za reševanje socialnih težav, v katerih prevladujejo osebni dejavniki, potreben metodični oziroma svetovalni po- stopek in nudenje osebne pomočL Shematično socialno težavo ponazarjamo takole: Osebni dejavniki psihična labilnost emocionalna nezrelost agresivnost nezaupanje vase slaba komunikativnost pomanjkanje delovnih navad Stvarni dejavniki slab gmotni položaj nezaposlenost neugodni stanovanjski pogoji neurejeni odnosi v družini bolezen invalidnost neustrezna izobrazba Ce pojmujemo socialno težavo tako, kot smo pravkar navedli, in usmerimo de- lovni postopek v skladu z njenimi značilnostmi, ne bo prišlo do nesporazumov glede uporabe posameznih postopkov. Seveda pa je treba opozoriti, da v praksi situacija ni vedno tako čista in da prihaja do prepletanja enega in drugega po- stopka in njunega medsebojnega dopolnjevanja. Poleg analize socialne težave,ki jo po metodi dela s posameznikom socialni de- lavec opravi v uvodni fazi nam strankin življenjski položaj in njegove lastnosti ter značilnosti okolja pomagajo razumeti še nekatera druga spoznanja, do kate- rih pridemo s sistematičnim strokovnim postopkom. To je najprej spoznanje o strankinih socialnih vlogah; to nam pomaga razumeti njene socialne obremenit- ve in konfliktne situacije, še posebej tiste, ki nastajajo v družini. Spoznanje funkcij "jaza" oziroma moči osebnosti konkretnega človeka v njegovem dejanskem življenjskem položaju je naslednji strokovni pripomoček, ki lahko bist- veno prispeva k opredelitvi socialne težave. Pri spoznavanju trenutnih življenjskih okoliščin stranke nam pomaga tudi podatek o načinu prilagajanja stranke na obre- menilno situacijo oziroma socialno težavo (regres: beg, boj oziroma slepa nave- - 281 - zanost). Vsi navedeni teoretični pripomočki dajo socialnemu delavcu bolj oprijemljive po- datke o strankini socialni težavi, načinu odzivanja nanjo ter o stanju v njenem okolju. Prispevajo k temu, da socialni delavec vidi stranko kot celoto z njenimi biološkimi, psihološkimi in socialnimi potrebami in posebnostmi. 3. Delovni postopek pri metodi socialnega dela s posameznikom Metoda socialnega dela s posameznikom je najstarejša in metodološko najbolj iz- delana. Njene teoretične osnove, načela in delovne tehnike so sistematično pri- kazane že v prvem pomembnejšem delu s področja socialnega dela (Mary Rich- mond: Social Diagnosis, 1917). ta metoda je bila od samega začetka opredeljena kot postopek, ki razvija osebnost v smeri prilagoditve socialnemu okolju in kot postopek za doseganje različnih zahtev posameznikov, seveda ob njihovem sodelo- vanju. Pri tem se doseže izboljšanje hkrati za posameznike in družbo, v kateri žive (Richmond). Iz navedene opredelitve izhaja, da gre pri metodi socialnega dela s posameznikom za uravnavanje odnosov med posamezniki in družbo. Vendar je izhodišče očitno raz- redno obarvano. Poudarek je na tem, naj socialni delavec s strokovnim postopkom posameznika čim bolj prilagodi obstoječim družbenim razmeram. Ko bodo individu- alni problemi odpravljeni, posamezniki ne bodo več moteči za družbo. Tako zastav- ljen cilj metode socialnega dela s posameznikom narekuje ideologija liberalnega kapitalizma, ki predpostavlja enake možnosti za vse člane družbe. Vsakdo je lahko uspešen, če se le hoče spustiti v tekmovanje, Z delom s posameznikom naj bi ti- ste, ki so manj sposobni za konkurenčni boj, usposabljali, da bi to dosegli. Prav tako se iz tako zastavljene metode vidi tudi izrazito individualistična usmeri- tev kapitalistične družbe. Pozornost se želi usmeriti na posameznika in njegove po- manjkljivosti, ne pa na pomanjkljivosti družbenega sistema, ki socialne probleme in težave povzroča, razen tega se v tako predstavljeni metodi družba pojmuje sta- tično. Ravno zaradi takšnega začetnega izhodišča-tudi sama avtorica ga je kasneje ko- - 28 2 - rigirala (Mary Richmond: "25 let sem si prizadevala, da bi kot metodo socialne- ga dela uveljavila delo s posameznikom. V preostalem delu svojega življenja si bom prizadevala prepričati socialne delavce, da socialno delo ni le delo s posa- meznikom.") - obstaja do te metode določen predsodek. Metoda socialnega dela s posameznikom je na začetku sprejela psihoanalitično teorijo kot temeljni delovni pripomoček, pri čemer je zanemarjala družbene raz- mere, ki so pogojevale številne socialne probleme in težave ljudi. Velika svetov- na gospodarska kriza v tridesetih letih, ki je milijone ljudi potisnila v revščino, pa je dokazala, da krivde za te pojave le ne moremo iskati pri posameznikih, temveč tudi v družbi. Tudi novoanalitična šola (Sullivan, Hornay in drugi) je vplivala na usmeritve v so- cialnem delu in na gledanje na posameznika. Ta teorija upošteva vlogo osebnih in socialnih dejavnikov osebnosti, pri čemer bolj poudarja procese socialne interak- cije. Osebnost pojmuje kot izraz biopsihosocialnega delovanja, v katerem istočas- no vplivajo notranje sile, psihološke izkušnje in procesi družbenega prilagajanja. Na postopno preusmeritev v metodi s posameznikom je vplival tudi pojav radika- lizma v socialnem delu, ki poudarja, da si mora socialno delo prizadevati za spre- minjanje družbenih razmer. Tako so v sodobnem socialnem delu s posameznikom in družino prevladale teorije, katerih cilj je hkrati sprememba osebnosti in druž- benega okolja Pri tem Je najpomembnejša človekova aktivnost spreminjanje sta- lišč, okolja, v katerem osebnost aktivno deluje. Gre torej za postopno usposab- ljanje človeka za aktivno in pozitivno delovanje v družbi in za prevzemanje odgo- vornosti. Hkrati pa je treba usposabljati tudi okolje, da bi razumelo posamezniko- ve potrebe in posebnosti in mu nudilo oporo pri njegovem razvoju. V zahodni teoriji socialnega dela s posameznikom so se doslej razvili tile pristo- pi: funkcionalistični, psihosocialni, behavioristični, problemski ter krizna interven- cija Za nas Je še najbolj sprejemljiv problemski (Perlman): ta je tudi najnovejši in vključuje vsa bistvena spoznanja in prejšnjih pristopov. Iz gornjega opisa cilja metode socialnega dela s posameznikom se vidi, da z njo spodbujamo samouresničevanje človeka in mu pomagamo, da se polno vključi v - 283 - v družbeno življenje in delo. V naši družbi sta upoštevani vrednost vsakega posa- meznika in njegova sreča, zato imamo poleg splošnih socialnopolitičnih ukrepov in zagotavljanja socialne varnosti organizirane tudi službe, kjer lahko človek v stiski dobi individualno pomoč (CSD, zakonske in vzgojne posvetovalnice idr.). Ce hočemo človeku pomagati, moramo predvsem spoznati, v čem je njegova so- cialna težava, kdo in kakšen je ta človek, v kakšnem okolju živi in dela in kaj vse bo treba storiti za odpravo težave. Vse to pa nam omogoči spoznati 16 za- vestno usmerjen strokovni postopek, ki poteka v več fazah. Te faze niso strogo ločene ena od druge, temveč se med seboj prepletajo. Vendar je delo socialnega delavca nekaj časa usmerjeno predvsem na eno področje (denimo zbiranje podat- kov), zato je zaradi večje" sistematičnosti posamezne faze delovnega postopka nuj- no vsaj teoretično ločiti. Delovni postopek socialnega delavca pri metodi dela s posameznikom poteka ta- kole: 1. uvedba, postopka, 2. zbiranje podatkov, 3. opredelitev socialne težave, 4. strokovna pomoč, 5. ovrednotenje dela. V naši razpravi bomo obravnavali le prvo fazo delovnega postopka pri metodi so- cialnega dela s posameznikom, kakršen se je razvil pri nas. Ta postopek pomeni poskus (bolj ali manj posrečen) povezave metodičnih napotkov socialnega dela z upravno prakso. Strokovni postopek socialnega delavca se začne s prevzemom zadeve, do katerega lahko pride na tri načine: a/ Na željo stranke. Ce pride stranka k socialnemu delavcu na lastno željo, pomeni, da je za so- delovanje motivirana, da se svoje težave zaveda, da socialnemu delavcu zaupa in od njega pričakuje pomoč. To pomeni dobro osnovo za njuno kasnejše so- delovanje. - 284 - Tako ravnajo predvsem v specializiranih organizacijah (rupr. svetovalni centri), a še v teh se pogosto dogaja, da se postopek uvede na prošnjo svojcev ali drugih strokovnjakov (učiteljev ipd.) in ne stranke same. Z večanjem strokov- nega ugleda socialnih delavcev narašča tudi število strank, ki prihajajo po nasvete na lastno pobudo. b/ Po uradni dolžnosti. Postopek se uvede na zahtevo ali opozorilo organizacije, organa ali skupnosti (denimo javnega tožilstva, sodišča, komisije, odbora, krajevne skupnosti...). Ta oblika prevladuje zlasti v centrih za socialno delo, saj jim zakonodaja na- laga ukrepe na zahtevo drugih institucij(sodišč). c/ Na predlog tretje osebe. Ta oseba je lahko nestrokovnjak (soseda, ki opazi neustrezno ravnanje z otro- kom, sodelavec ali mojster na delovnem mestu) ali pa strokovnjak drugega profila (vzgojitelj, učitelj, medicinska sestra, zdravnik), če ob svojem delu opazi probleme, ki jim sam ni kos. Ta oblika je najpogostejša v organizaci- jah, kjer je socialni delavec soizvajalec kake druge dejavnosti, denimo izo- braževalne, vzgojne, zdravstvene itd. Od tega, na kakšen način je socialni delavec prevzel zadevo v obravnavo, je od- visno tudi to, s koliko podatki na začetku razpolaga in kako zanesljivi so. Ce je k njemu prišla stranka sama, je imel možnost, da je zbral vse osnovne informa- cije, ki jih potrebuje na začetku, saj je bil z njo v osebnem stiku. Ce je zadevo začel obravnavati po uradni dolžnosti, ima na voljo le nekaj skopih podatkov, ver- jetno objektivnih. Kolikor pa se postopek uvede na predlog tretje osebe, še po- sebej laika, mora socialni delavec najprej poskušati preveriti resničnost navedb, saj so lahko precej subjektivno obarvane in nezanesljive. Študij gradiva obsega evidentiranje podatkov, ki jih ima socialni dealavec trenut- no na voljo in pregled arhiva Tako ugotovi ali ni bila stranka zaradi sedanje ali druge težave že v obravnavi. Podatke iz dokumentacije združi z informacijami, ki jih že ima, in na osnovi vsega tega sestavi načrt, kako bo reševal zadevo. Ta na- črt obsega: a/ Predhodno opredelitev problema (ali preliminarno diagnozo) s katero predvsem - 285 - nakažemo smer, v kateri bomo iskali, da bomo bodisi potrdili ali ovrgli predhodno opredelitev. Izkušen socialni delavec lahko na osnovi dotlej znanih podatkov kaj hitro predvidi, kaj bi utegnilo biti ozadje pojava, kot je na primer kaznivo de- janje mladoletnika (vzgojna zanemarjenost, čustvena motenost...). Stranke z enakimi simptomi ali zunanjimi izrazi težav imajo nekatere skupne zna- čilnosti, kar socialnemu delavcu pomaga, da se pri zbiranju podatkov usme- ri na ožje področje. Vendar pa je nujno spoznati tudi posebnosti konkretne stranke v socialni težavi, saj je treba delo prilagoditi potrebam vsakega po- sameznika. 2e pri sami opredelitvi problema socialni dealvec oceni, kje je težišče te- žave: na stvarnih ali na osebnih dejavnikih, saj je od tega odvisen način po- moči, pa tudi obseg zbiranja podatkov. Ce je težava pretežno stvarna (deni- mo materialna ogroženost starejšega občana - verjetno jo bomo reševali z dodelitvijo družbenodenarne pomoči), bo verjetno potrebna stvarna oblika po- moči, bistvene težave ne bo težko spoznati in ne bo potrebno poizvedovati, kakšna osebnost je stranka Potrebno bo le na upravni način zagotavljati po- moč. Ce pa socialni delavec ugotovi, da ima stranka osebne težave, zaradi česar bo verjetno potrebovala osebno pomoč, se odloči, da bo uvedel strokov- ni ali metodični postopek. Od odločitve, na katerega od obeh načinov bomo zadevo obravnavali, je odvisno tudi to, koliko podatkov bomo potrebovali. b/ Cilj - kaj želimo ob delu doseči. Pri tem je koristno označiti vmesne (etap- ne) cilje in končni cilj. Pri zastavljanju ciljev moramo upoštevati tudi stran- kino okolje, ne le nje same, ter predvideti tudi spremembe v njem, da bo stranka lažje polno zaživela c/ Naloge - konkretno opredelimo naloge, ki jih bo treba opraviti za dosega za- stavljenih ciljev. Deloma že lahko predvidimo tiste naloge, ki jih bo s pomoč- jo socialnega delavca opravila stranka sama. V praksi socialni delavci ob uvedbi postopka ne sestavljajo načrtov reševanja pri- mera, vsaj v pisni obliki ne. Prav gotovo pa vsak bolj ali manj zavestno razmisli - 286 - o tem, kako se bo lotil zadeve, ki jo je prevzel. Nujno pa je načrtovanje za vse tiste, ki se šele usposabljajo za socialno delo - študente na praksi, pripravnike - saj je od tega, kako delo zastavimo, v veliki meri odvisen končni uspeh. 6. Sklep - kako preseči sedanje protislovje med upravnim in svetovalnim pri- stopom v socialnem delu Rekli smo že, da se bo uporaba upravnega postopka v praksi našega socialnega dela lahko zmanjšala na najmanjšo možno mero, ko bo proces profesionalizacije končaa Do takrat (saj se to ne more zgoditi čez noč) pa bo njegovo uporabo treba smiselno integrirati z metodo dela s posameznikom, ga uporabljati kot de- lovni pripomoček ter v njem iskati tiste prvine, ki so strankam v korist. Ce želimo pospešiti proces nadaljnje profesionalizacije, moramo najprej oceniti v kolikšni meri smo kriterije, po katerih se ocenjuje stopnja profesionalizacije že dosegli. Ta analiza nam bo pokazala kaj moramo storiti: kdo bo kaj storil pa se je treba še dogovoriti. Tukaj se ne bomo spuščali v sistematično analizo odprtih vprašanj na tem področju, temveč bomo le navedli tiste konkretne nalo- ge, ki so najbolj aktualne (in se predvsem nanašajo na probleme CSD): a/ Izbraževanje socialnih delavcev, in sicer: - visokošolsko izobraževanje socialnih delavcev, s čimer bi vsaj deloma pre- magali probleme inferiornosti poklica do drugih profilov, ki delujejo v CSD, - z usposabljanjem strokovnih kadrov drugih profilov za delo na področju so- cialnega skrbstva, - s specialističnim izobraževanjem vseh strokovnih kadrov CSD, ki delajo z družino, za svetovalno delo na tem področju; b/ Razvoj raziskovalnega dela za področje socialne politike, varstva in skrbstva; c/ Uvedba strokovne pomoči in nadzora nad delom institucij na področju social- nega dela; č/ Sistematično uvajanje timskega dela v delo CSD; - 287 - d/ Nadaljnji razvoj etike socialnega dela in sprejem kodeksa poklicne etike so- cialnih delavcev Slovenije; e/ Načrtno prizadevanje za nadaljnji razvoj metodologije socialnega dela. Nosilcev navedenih nalog je več in namesto dosedanjega prizadevanja za do- seganje ciljev različnih institucij ali celo posameznikov bo potrebno njihovo tesno sodelovanje. Resne naloge čakajo VSSD. Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Skupnost centrov za socialno delo. Zvezo društev socialnih delavcev Slovenije, Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, verjetno pa še koga drugega. VIRI 1. Dervišbegovič Muhamed, prof.dr.: Metodika socijalnog rada, VSSD Sarajevo 1981. 2. Encyclopedia of Social Work, Nb 17, Vol.II, M-Z, NASW, Washington 1977. 3. Fridländer W.A - Pfaffehberger H.: Osnovna načela in metode socialnega dela. Tehnična založba Slovenije, Ljubljana 1970. 4. Garrett Annette: Načela in metode intervjuvanja (prevod), VSSD, Ljubljana 197L 5. Kristančič, Azra: Metoda i tehnika savjetovališnog rada, USIZ grada Zagreba, Zagreb 1984. 6. . Miloševič Vida: Uvod v socialno delo, VSSD, Ljubljana 1977. 7. Miloševič Vida: Uvod v socialno delo, VSSD, Ljubljana 1980. 8. Miloševič Vida: Socialno delo v socialistični samoupravni družbi L, IL (razi- skava), VSSD v Ljubljani 1982 in 1983. 9. Milovanovič, Milorad J.,Paunovič Milan J.: Metodika socijalnog rada, V5SD Beograd 1978. 10. Perlman, Helen Harris: Social Casev*/ork f A Problem-sodving Process The Univ. of Chicago Press, Chicago - London 1957. 11. Roberts, Robert W. - Nee, Robert H.: Theories of Social Casework, The Univ.of Chicago Press, Chicago - London 1970. 12. Zakon o splošnem upravnem postopku (a komentarjem, sodno prakso in stvar- nim kazalom), Center za samoupravno normativno dejavnost^ Ljubljana 1980. Vida Miloševič, dipLsoc. delavka, Republiški komite za zdravsteno in socialno varstvo, Kidričeva 5, Ljubljana OBRAVNAVA ALKOHOLIKOV PRED ZDRAVLJENJEM IN PRIPRAVA NA ZDRAVLJENJE Majda Sečen Namesto uvoda Napisati moram, da me je prispevek Stanislave Sarčevič z naslovom Obravnava alkoholikov pred zdravljenjem in priprava na zdravljenje (Socialno delo, št. 2, 1985.) spomnil na čas, ko sem tudi sama podobno delala - kot da se je čas zavrtel nazaj. V zadnjih letih so se moji pogledi na alkohologijo razjasnili in ob delu tudi ure- dili. Spoznala sem nekaj literature, učila sem se ob svojem delu in svojih napa- kah, gledala sem, kako delajo strokovnjaki na tem področju. Danes je pravzaprav vsem, ki se želijo izpopolnjevati, na razpolago kar dovolj ustrezne slovenske in jugoslovanske strokovne literature in člankov, marsikar je tudi prevedenega Kitajski pregovor pravi: "Tisti, ki te je naučil loviti ribe, ti je storil več dobrega, kot tisti, ki ti je podaril ribo". Vemo, da je podobno pri socialnem delu: ljud- je se morajo naučiti soočati s težavami in jih reševath Morda to zveni preveč enostavno ali celo kruto, a za pomoč ljudem v stiski je bistveno. Tudi pri alko- holizmu in zavozlanih in nezadovoljujočih odnosih, ki so njegova posledica, je ta- ko, da lahko le prizadeti sami največ naredijo za korenito spremembo medseboj- nih iger "zatiralcev in zatiranih". Da pa bi dosegli korenite spremembe, so potrebni primerni programi družinske skupinske terapije in "organizatorji" leteh. Socialni delavci centrov za socialno delo smo pri tem predvsem usmerjevalci. Moramo pa se naučiti, da se ne po- - 289 - stavimo na stran enih zoper druge; da enim ne dajemo obijub, ki jih ne more- mo izpoiniti in da ne predstavljamo preganjalca ali vršilca kakršnih koli družbe- nih ali zasebnih represalij za drugega. Osem let je minilo, kar sem končala šolo za socialne delavce, pa šele v zadnjih letih nekako živo čutim, kaj pravzaprav pomeni, da je socialna služba služba po- moči: razumeti človeka v stiBJ Ali pa alkoholikovo priznanje, da je alkoholik-na to gledam kot na njegovo, pa tudi svoje ponižanje-v urejanju se človek lahko vda ali pa ne. Zakaj bi imela pred sabo razgaljene, dotolčene ljudi, saj jim jaz sama ne morem v ničemer bistveno pomagati? V takšnih primerih gre predvsem za ireverzibilne alkoholike, ki so po- trebni drugačne socialne pomoči, ne pa siljenja v priznanje. Kadar se pogovarjam o mrebitni vključitvi v program urejanja-predvsem s svojci -ženami-jim "obljubim", da bodo morali vložiti veliko truda, če bodo hoteli kaj doseči. Svojci namreč niso samo sodelavci, temveč glavni subjekti v procesu ure- janja. V zadnjem času sem vse pogosteje priča ženam, ki vztrajajo pri svoji odločitvi (recimo za razvezo), ker ne verjamejo, da lahko zaživijo na drugačen način in ne poskušajo. Ravno zaradi takšne ženine črnogledosti ter sto in stokrat neizpol- njenega upanja moramo biti strokovni delavci toliko bolj dosledni in se moramo držati dogovorjenega. Bolj kot samo razlagati se mi zdi pomembno, da jih sezna- nimo z literaturo, v kateri spoznajo mnoge sebi podobne primere ter izpovedi tis- tih, ki so doživljali podobne stiske kot oni, pa jim je uspelo urediti se. Preprosto je dejstvo, da človek najbolj zaupa tistemu, kar sam vidi in spozna Strokovni de- lavec lahko dobro razloži problematiko alkoholizma, največ pa pove urejena druži- na rehabilitiranega alkoholika - 292 - Sodelovanje delovne organizacije: Delavca se sme disciplinsko preganjati zaradi storjenih prekrškov in nediscipline pri delu, ne pa zaradi alkoholizma. Takšne ukrepe sodišče združenega dela zavrne (Ramovš). Vključitev v zdravljenje: Nekaj let že spoznavam delo klubov in terapevtskih skupin. Za vodenje takšnega dela pa je za vsakogar, ne glede na osnovno izobrazbo in poklic, nujno dodatno in nenehno usposabljanje (skupinsko delo, družinska terapija, pa seveda celostna problematika alkoholizma in možnosti reševanja). Sklep: Navedla sem nekaj izkušenj, ki sem jih pridobila, in nekaj spoznanj, ki se jih sku- šam držati. Tudi pri tem delu pa vsak dan odkrijem kaj novega, boljšega Za konec pa še nekaj. Poskušajmo se vživeti v človeka v stiski, ki se je nekam zatekel. Kakšen odnos do sebe bi si želeli mi, komu bi se zaupali? VIRI 1. Berne E.: Koju igru igraš? Nolit, Beograd 1980. 2. Brajša P.: Človek, spolnost, zakon. Delavska enotnost, Ljubljana 1982. 3. Brajša P.: Kaj je to materinska ljubezen? Otrok in družina, št. 7,8,9,10/85; 1,2,3,4,5/86. 4. Donovan E. M.: Sociološka analiza razvoja motivacije za trezno življenje v klubih anonimnih alkoholikov 1984. 5. Duval L. A.: Otrok, ki se je igral z luno. Ognjišče, Koper 1985. 6. Fromm E.: Imati ili bitL Naprijed, Zagreb 1979. 7. Hudolin VL: Klubovi liječenih alkoholičara. Jumena, Zagreb 1982. - 293 - 8. Lang B.: Psihoterapije i terapijska zajednica alkoholičara. Junnena, Zagreb 1982. 9. Ramovš J.: Alkoholno omamljen, L del. Mohorjeva družba, Celje 1981. 10. Ramovš J.: Boj za življenje družine. Mohorjeva družba, Celje 1983. H, Ramovš J.: Socialni delavec v delovni organizaciji in alkoholizem. Delavska univerza Boris Kidrič, Ljubljana 1985. 12. Rugelj J.: Alkoholizem in združeno delo, 2. izdaja. Univerzum, Ljubljana 1984. 13. Rugelj 3.: Zmagovita pot - graditelji. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985. 14. Zapisi s sestankov društva terapevtov za alkoholizem SRS. Majda Sečen, socialna delavka. Center za socialno in svetovalno delo, Sevnica - 294 - MNENJA ZAKONCEV O SPRAVNEM POSKUSU Marjana Zupan in Janja Zupančič Spravni poskusi so bili preneseni s sodišč na področje socialnega skrbstva zato, da bi se problemi ob razvezi in po njej bolj življenjsko in strokovno obravnavali, saj se je v sodni praksi pokazalo, da spravni poskus na sodišču nima željenega učinka. Spravni poskus je posebno z vidika humanizacije odnosov med spoloma umesten in smiseln, če je njegov namen, da se zakonca kakovostno ločita. To je strokovna predpostavka, iz katere spravni poskus izhaja. Naju pa je zanimalo, ali tudi partnerji, ki so se spravnega poskusa udeležili, mislijo tako in ali je spravni poskus prinesel kakšne spremembe v njihove odnose in koliko je pripomo- gel, da sta se uspešno dogovorila o medsebojnem odnosu otrocih, premoženju in stanovanju. Namen raziskave je prispevati k ovrednotenju dosedanjega izvajanja spravnega poskusa. PROBLEM 2eleli sva ugotoviti, kakšna so stališča zakoncev, ki so se udeležili spravnega po- skusa, do te oblike dela z njimi v razveznem postopku; kako so ti poskusi pote- kali; kakšen je bil odnos socialnih delavk do zakoncev; kako so zakonci doživaljali te poskuse in kakšni so njihovi učinki.^ METODOLOGIJA 1. Spremenljivke a) Socialno-demografske značilnosti: spol, starost, izobrazba, poklic, število otrok, stanovanjski status. b) Značilnosti zakonske zveze: leto zakona, ko je bil vložen predlog ali tožba za razvezo, odnosi v zakonu, preden so nastopile težave. H Članek je nastal na osnovi diplomske naloge z istim naslovom. Besedilo je za objavo priredil urednik. - 295 - pripravljenost za prilagajanje v zakonu, leto zakona, ko so se začele težave, razvezni razlogi. c) Značilnosti poteka spravnega poskusa; število srečanj v spravnem poskusu, trajanje teh stikov in ustreznost stikov. č) Odnos do spravnega poskusa; mnenje o spravnem poskusu (osebno zanj in na splošno za večino ljudi), učinek spravnega poskusa na anketiranega, primernost vabila na spravni poskus, mnenje o obveznosti spravnega poskusa, neodvisno od obveznosti spravnega poskusa - ali bi se ga udeležil ta- krat (povezano s pričakovanji) in ali bi se ga udeležil danes (povezano z izkušnjami), kaj bi svetoval tistemu, ki je v podobni situaciji pred razvezo - ali naj se spravnega poskusa udeleži ali ne (na podlagi lastne izkušnje in mnenja o koristnosti nasploh). d) Odnos do socialnega delavca: potreba po pomoči v spravnem poskusu - da ali ne, vzdušje na spravnem poskusu, raven zaupanja do socialne delavke, sposobnost socialne delavke "razumeti" stranko, odnos socialne delavke do partnerjev. f) Odnos do partnerja: neposredno pred spravnim poskusom, neposredno po spravnem poskusu, odnosi danes (med razvezanimi, med nerazvezanimi), rezultat spravnega poskusa v ožjem smislu (sprava, sporazumna razveza ali razveza s tožbo). g) Rezultati spravnega poskusa (dogovori); razrešitev partnerskega odnosa - da ali ne, dogovor o otrokih. - 296 - dogovor o premoženju in stanovanju, o čem sta se najtežje sporazumela, o čem sta se najlažje sporazumela, upoštevanje dogovorov, vzrok neuspešnega dogovora. 2. Merski instrument Za zbiranje podatkov sva uporabili vprašalnik za samoizpolnjevanje, ki ima skupno 38 vprašanj, pri čemer so nekatera vprašanja namenjena za izpolnjevanje samo za tiste zakonce, kjer je bil rezultat spravnega poskusa razveza zakonske zveze. Vsa ostala vprašanja pa so namenjena tako razvezanim kot tudi nerazvezanim zakoncem oziroma tistim, ki so ostali v zakonski skupnosti. Od osemintridesetih vprašanj so štiri vprašanja odprta. 3. Populacija in vzorec V času od 1.7.1984 do 30.6.1985 je sodišče poslalo na Center za socialno delo Ljubljana Šiška 257 predlogov oziroma tožb za razvezo, da bi se tam opravil spravni poskus. Od tega se v 16 primerih nihče od partnerjev ni udeležil spra- vnega poskusa, kar pomeni, da spravni poskus ni bil opravljen in sta bila zato predlog oziroma tožba umaknjena. V 71 primerih je bil spravni poskus okrnjen, ker se ga je udeležil le partner tožnik, toženec pa ne. Spravnih poskusov, kjer sta prišla oba, ne glede na to, ali je bil ta za oba partnerja obvezen ali ne, je bilo 170. Za opravljen spravni poskus štejemo tisti spravni poskus, ki se ga je udeležil tisti, za katerega je obvezen, zato je seštevek opravljenih spravnih po- skusov enak 241 (170, kjer sta prišla oba, in 71, kjer je prišel vsaj tožnik). Nas zanima le tisti del opravljenih spravnih poskusov, kjer sta na spravni poskus pri- šla oba partnerja, to je 170 primerov. - 297 - Populacijo so sestavljali spravni poskusi, opravljeni na Centru za socialno delo Ljubljana Šiška v času od 1.7.1984 do 30.6.1985, in sicer poskusi, kjer sta se spravnega poskusa udeležila oba partnerja vsaj prvikrat. Iz te populacije sva izbrali enočetrtinski naključni (sistematični) vzorec. Dobili sva 40 parov ali 80 zakoncev. Po kronološkem zaporedju sva obkrožili vsak če- trti par na seznamu. 2al je prišlo med anketiranjem do precejšnjega osipa. Od enočetrtinskega vzorca osemdesetih anketirancev sva uspeli dobiti izpolnjenih le 35 vprašalnikov, kar pomeni le 43,8 % vzorca anketirancev. 9 vprašalnikov sva pustili partnerju, naj jih da možu ali ženi, pa kasneje niso bili vrnjeni na CSD (11,3 %). 5 anketirancev se ni hotelo pogovarjati (6,3 %). II anketirancev se je v kratkem času preselilo in nisva imeli novega naslova 13,8 %). 20 anketirancev nisva našli doma, čeprav sva jih iskali najmanj dvakrat (25 %). Distribucija odgovorov je precej variabilna, kar zbuja upanje, da vzorec anketi- ranih ni močno pristranski. Lahko bi predpostavljali, da bodo pripravljeni odgo- varjati tisti, ki so nasploh bolj pripravljeni sodelovati in se pogovarjati. Taka - 298 - razlika bi se morda lahko pokazala med tistimi, ki sva jih prvič dobili doma, in tistimi, ki jih je zelo težko dobiti doma. Vendar se po najinem vtisu dve skupini ne razlikujeta v odgovorih, kar utrjuje sodbo, da osip ni močno zmanjšal možnosti za posploševanje. 4. Metoda zbiranja podatkov Podatke sva zbirali neposredno z anketiranjem. Najprej sva želeli opraviti anke- tiranje tako, da sva vse izbrane anketirance povabili na Center. Vsakemu anke- tirancu sva poslali prijazno pismo s povabilom za sodelovanje v manjši raziskavi o stališčih zakoncev do spravnega poskusa v okviru zakonske posvetovalnice na Centru za socialno delo v Šiški. Vabilu se proti najinim ipričakovanjem ni skoraj nihše odzval, čeprav sva vsakemu anketirancu dali na razpolago dva časa - do- poldan in popoldan, ob dveh različnih dneh s tem, da sva (bivšega-bivšo) moža- ženo povabili ob istem času, če še živita skupaj, in ob različnem času, če ne živita več skupaj. Ker se na vabilo skoraj nihče ni odzval, sva začeli ljudi obiskovati na njihovih domovih. Ob obisku sva se predstavili, povedali, da sva absolventki socialnega dela in da delava manjšo raziskavo o stališčih ljudi, ki so bili sami v spravnem poskusu, vse pa v okviru zakonske svetovalnice na Centru za socialno delo v Šiški. Vsakega sva seveda vprašali, če bi si bil pripravljen vzeti nekaj minut svojega časa in sodelovati. 5. Obdelava in analiza podatkov Zbrane podatke sva uredili ročno v enodimenzionalne in dvodimenzionalne tabele. V dvodimenzionalnih tabelah sva odgovore klasificirali po rezultatu razveznega po- stopka (ohranitev zakonske zveze, sporazumna razveza, razveza s tožbo), ker sva domnevali, da se bodo stališča teh treh skupin razlikovala, čeprav ni jasno, ka- kšen je status te spremenljivke v odnosu do stališča do SP (je odvisna ali ne- odvisna spremenljivka?). - 299 - REZULTATI Tabela 1: Socialno-demografske značilnosti - 300 - X Postulirana vsota; zaradi zaokroževanja se dejanska vsota včasih razlikuje za 1 %. - V populaciji anketiranih je približno polovica moških in približno polovica žensk. - Največ anketirancev je starih od 30 do 45 let (69 &). - Po izobrazbi prevladuje srednja strokovna šola (kar 37 %). - S tem se ujema poklic anketirancev, saj prevladujejo uslužbenci s srednjo strokovno izobrazbo (34,3%) in kvalificirani delavci (29 %). - Dobra polovica anketiranih je imela enega, druga polovica pa dva otroka, le dva anketiranca nista imela otrok. Skoraj polovica anketiranih (45,7 %) so kot zakonci, preden so vložili predlog za razvezo ali tožbo, živeli v lastnih hišah ali stanovanjih, v lastnem gospodinjstvu. Precej pa jih je živelo tudi kot podnajemniki v lastnem gospodinjstvu. - 301 - Tabela 2: Značilnosti zakonske zveze - 302 - Največ predlogov oziroma tožb za razvezo je bilo vloženih v dobi od 11. do 20. leta obstoja zakonske zveze (43 %), vendar je največja gostota vložitev na leto od 4. do 6. leta zakona. Upoštevati moramo, da je doba od 11. do 20. leta relativno dolg časovni razmik. Največ anketirancev je označilo svoje odnose s partnerjem v zakonu, preden so se začele težave, kot nekaj srednjega, tako meni skoraj polovica, precej osta- lih pa meni, da so bili dobri in urejeni. Nihče ni odgovoril, da so bili njuni od- nosi zelo slabi in nevzdržni že od začetka, saj je tak odgovor nesmiseln glede na vprašanje. Največ, skoraj polovica anketiranih, sodi o sebi, da so bili pripravljeni prila- gajati se,njihovi partnerji pa ne. Enako število (26 %) pa jih meni, da sta se bila oba pripravljena prilagajati oziroma da se nihče od njiju ni bil pripravljen prilagajati. Lastnost človeške narave je tudi ta, da človek krivdo za neuspeh in zakonski bro- dolom raje išče pri partnerju, kot pri sebi in da ga partnerjeve slabosti bodejo v oči, svojih pa pogosto še opazi ne. Težave so se najpogosteje začele od 1. do 5. leta zakonske zveze v 43 % nato pa odstotek enakomerno pada. Najpogosteje partnerja zaradi svoje zaljubljenosti ob začetku skupnega življenja ne opazita ali ne priznavata svoje medsebojne raz- - 303 - ličnosti. Ko zaljubljenost mine, pride na dan soočenje z realnostjo, z različnimi potrebami in pričakovanji in tako se oblikujejo prvi zakonski konflikti. Največkrat so se težave pokazale že do 3. leta zakona in to verjetno pomeni ne- sposobnost partnerjev premagati prve zakonske konflikte, tako da bi se njun odnos lahko še poglobil. Novi zakon pozna samo en razvezni razlog: nevzdržnost zakonske zveze. Ce je za- konska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, sme eden ali drugi zakonec zahte- vati razvezo. Ljudje, ki se ločujejo, pa pogosto vso stvar poenostavijo tako, da vidijo le v enem vzroku ali celo posledici slabih odnosov vzrok za ločitev. Ne opazijo, da je npr. prešuštvo le posledica neke praznine, ki je nastala v partne- rskem odnosu. Zato sva tudi zato zastavili to vprašanje. Kot prevladujoč razlog je v 31 % alkoholizem. Sledi mu neujemanje življenjskih pogledov. Tabela 3: Značilnosti poteka spravnega poskusa - 304 - Ponavadi traja spravni poskus, po praksi Centra za socialno delo Ljubljana Šiška, okoli eno uro, vendar manj kot eno uro skoraj nikoli ne. Število srečanj je od- visno od tega, ali je spravni poskus bolj administrativno dejanje v okviru razvez- neqa postopka ali pa gre bolj za strokoven in svetovalen proces. V prvem primeru se omeji in konča pri enem srečanju, v drugem pa se zakonca s socialno delavko srečata večkrat, saj je to v interesu partnerjev, ki potrebujeta pomoč pri dogo- varjanju. V 57 % - več kot polovici primerov - so se partnerji srečali enkrat s socialno delavko v spravnem poskusu. V veliki večini (tri petine) so stiki trajali do eno uro. Za večino (68 %) so bili stiki v spravnem poskusu časovno ustrezni, niso potre- bovali daljših in večkratnih stikov. Tabela 4; Stališča do spravnega poskusa REZULTAT SPRAVNEGA POSKUSA SPREMENLJIVKE Ohranitev Sporaz. Razveza Skupaj zak. zveze razveza s tožbo - 305 - - 306 - - 307 - - 308 - - 309 - Velika večina, več kot 70 % anketirancev meni, da je spravni poskus za nekatere ljudi koristen in smiseln, za druge pa ne. Ta odgovor prevladuje tudi v vseh treh podskupinah glede na izid razveznega postopka. Razvidno pa le, da imajo tisti, ki se niso razvezali, v povprečju nekoliko ugodnejše stališče o koristnosti SP za ve- čino ljudi, tisti pa, ki so se sporazumno razvezali, nekoliko pogosteje menijo, da SP za večino ni koristen in smisela Pri naslednjem vprašanju prevladuje odgovor, da je SP odvečna formalnost, ki ni vplivala na njihove odnose s partnerjem. Tako misli skoraj polovica vpra- šanih. Slaba četrtina jih celo meni, da je SP poglobil nesoglasja med zakon- cema, prav enako število pa, da jima je SP pomagal, da sta se kulturno razšla, s čimer je uresničen mamen SP. Vidimo torej, da so poleg prevladujočega nevtra- lnega mnenja, da SP ni vplival na odnose, dobro zastopana tudi vsa ostala. Ce bi šteli odgovore, da je SP odvečna formalnost in da je celo poglobil nesoglasja kot negativno mnenje, druga dva odgovora pa kot pozitivno mnenje, tedaj je jasno, da se je tukaj tehtnica nagnila na negativno stran. Največ zakoncev, ki imajo negativno mnenje, je med tistimi, ki so se razvezali s tožbo, največ tistih, ki imajo pozitivno mnenje, pa je med zakonci, ki so se razšli sporazumno. Zaradi domneve, ki so jo izrekli na CSD, da bi utegnila tudi oblika vabila vplivati na odnos zakoncev do SP in na njegovo uspešnost, sva vprašali tudi, kakšna naj bi bila oblika vabila. Dobra polovica je za uradno vabilo s povrat- nico, ker gre pač za uradno in za nekatere celo obvezno zadevo, česar ne gre prikrivati. Osebno pismo socialne delavke bi se zdela primerna oblika devetim vprašancem. Med podskupinami ni večjih razlik; morda je med tistimi, ki so ohranili zakonsko zvezo, več takih, ki so jim bližje neuradne oblike vabljenja, med tistimi, ki so se razvezali s tožbo, pa uradna oblika. Med 35 anketiranimi je bilo 74 % takih, ki so predlagali sporazumno razvezo ali takih, ki so vložili tožbo za razvezo; to pomeni, da je bil spravni poskus za večino anketiranih obvezen. Za preostalo četrtino, to so bili toženi partnerji, pa spravni poskus ni bil obvezen. Kazalec odnosa do spravnega poskusa je tudi vprašanje, ali bi se udeležil spravnega poskusa, če ta ne bi bil obvezen. Več kot 4/5 vprašanih je odgovorilo, da bi se ga v tem primeru udeležili, kar verjetno pomeni, da so takrat šli na spravni poskus s pričakovanjem, da bo ta poskus pri- - 310 - speval, da se bo zadeva uredila ugodno zanje. Nekateri med temi so bili ve- rejetno razočarani v teh pričakovanjih, zato sodijo, da se sedaj takega poskusa ne bi več udeležili, če bi se mu lahko izognili. Vendar pa Še vedno večina meni, da bi se tudi danes udeležili SP, četudi ne bi bil obvezen. To vendarle kaže na določeno pozitivno stališče. Zelo zanimivo pa je, da je največja razlika med sedanjim stališčem in domnevnim takratnim pri anketirancih, ki so se razvezali s tožbo. To najbrž pomeni, da je bilo med njimi največ razočaranih nad SP, verjetno tudi zato, ker so gojili pretirana pričakovanja. Najpogostejši odgovor na vprašanje, kaj je bil SP za anketiranca, je: formalna obveznost. Vendar je kljub pogostosti tako odgovorilo manj kot polovica vpra- šanih. Ostali se enakomerno porazdele, en del na negativnem koncu, drugi del pa na pozitivnem. Med tremi podskupinami ni posebnih razlik. Skoraj tri petine vprašanih bi človeku, ki je pred razvezo, svetovale, naj se o tem, ali se bo udeležil spravnega poskusa ali ne, odloči sam, ker mu udelež- ba ne bo prinesla večjih sprememb. To se ujema z mnenjem večine, da je SP za nekatere koristen in smiseln, za druge pa ne. Kaže se torej neki tole- rantni odnos do SP. Velika večina ostalih pa bi človeku pred razvezo sveto- vala, naj se udeleži spravnega poskusa. Le manjši del vprašanih je odgovoril, da so v času, ko so se udeležili spravnega poskusa, potrebovali pomoč. Večina se je razdelila na tiste, ki pravijo, da po- moči sploh niso potrebovali, in na one, ki pravijo, da bi jo potrebovali kdaj prej, ne oa tedaj, ko je bil spravni poskus. Od ostalih se po nekoliko ugodnej- šem mnenju ločijo tisti, ki so ohranili zakonsko zvezo. Iz tega lahko sklepamo, da je SP prepozna pomoč, saj je precej ljudi, ki bi že prej, še preden so sploh vložili predlog ali tožbo za ločitev potrebovali pomoč pri reševanju medsebojnih sporov. Ljudje še vedno niso dovolj poučeni o obstoju zakonskih svetovalnic in o možnostih za reševanje zakonskih težav. Ce pa vedo za te možnosti, se niso pripravljeni vključiti v svetovanje, saj so prepričani, da je to njihova za- sebna stvar, ali pa niso prepričani, da je pomoč učinkovita. Med zakonci, ki so se razvezali na osnovi tožbe, je največ takih, ki sodijo, da bi pomoč potre- bovali kdaj prej, na SP pa ne več; med tistimi ki so se razvezali sporazumno - 311 - pa jih je največ, ki trdijo, da pomoči sploh niso potrebovali. Med tistimi, ki so ostali v zakonu, pa jih je v primerjavi z ostalima skupinama več, ki pravijo, da so potrebovali pomoč. Slaba tretjina vprašanih pravi, da je bilo na spravnem poskusu vzdušje zaupanja med socialno delavko in zakoncema. Ostali pa sodijo, da ni bilo popolnega za- upanja, da sploh ni bilo zaupanja ali pa da je bilo napeto vzdušje. Da jebilo med njimi vzdušje zaupanja, spet sorazmerno pogosteje sodijo tisti, ki se nato niso razvezali, medtem ko tisti, ki so se razvezali s tožbo, pravijo, da je bilo vzdušje napeto, brez zaupanja. Se eno vprašanje se nanaša na zaupanje in kaže nekaj podobnega kot prejšnje. Večina sodi, da so socialni delavki lahko zaupali le nekatere stvari, drugih pa ne, in da gre pri tem le za bolj površinske stvari. Tudi tu je ocena tistih, ki so se razvezali s tožbo,- manj ugodna kot ocena tistih, ki so se razvezali spo- razumno ali ki se sploh niso razvezali. Skoraj polovica meni, da je socialna delavka skušala razumeti težave zakoncev in da jih je v glavnem tudi razumela. Med ostalimi pa jih je spet nekaj veČ obkrožilo, da jih je sicer skušala razumeti, pa ji ni uspelo, ali pa da sploh ni skušala razumeti nijihovih težav, kot pa da je popolnoma razumela nijihove te- žave. Od ostalih dveh skupin se po ugodnem mnenju nekoliko loči le skupina zakoncev, ki se niso razvezali. Odnos socialne delavke v splošnem dokaj ugodno ocenjujejo. Največ glasov je dobil odgovor, da je bil odnos socialne delavke "vljuden in topel", le redki pravijo, da je bil odklonilen ali strogo uraden. Spet so ocene tistih, ki so se razvezali s tožbo, za odtenek manj ugodne. Anketiranci so morali oceniti tudi svoj odnos s partnerjem neposredno pred SP. Ce odštejemo tiste, ki so rekli, da je bil odnos ravnodušen (slaba četrti- na), nekoliko prevladajo tisti, ki so ocenili odnos kot nenaklonjen, a vljuden, ali pa sovražen. Teh je največ med zakonci, razvezanimi na osnovi tožbe, naj- manj pa med tistimi, ki se niso razvezali. - 312 - Dobra polovica sodi, da se njihovi odnosi z zakoncem po spravnem poskusu ni- so spremenili, med preostalimi pa je nekaj več takih, ki menijo, da so se spremenili na bolje, tako da se tehtnica nagne v korist spravnega poskusa. Razlike med osnovnimi tremi skupinami so pri tem vprašanju zelo jasne: naj- ugodneje ocenjujejo tisti, ki se niso razvezali; tisti, ki so se razvezali spora- zumno, v glavnem sodijo, da se njihovi odnosi niso spremenili; najmanj ugodne pa so ocene razvezanih s tožbo. Odnosi med partnerji so sedaj v splošnem boljši kot pred SP; predvsem se je nekaj sovražnosti in nenaklonjenosti spremenilo v ravnodušnost, sorazmerno več pa je tudi takih, ki so odgovorili, da so sedaj odnosi naklonjeni ali prijatelj- ski. Taka sprememba je pogostejša pri zakoncih, ki so se razvezali sporazumno, medtem ko pri razvezanih s tožbo skoraj ni spremembe. Tisti, ki so ohranili zakon, ocenjujejo sedaj svoje odnose kot dobre in urejene ali vsaj "ne dobre ne slabe" (z eno izjemo). Med tistimi, ki so se razvezovali s tožbo, jih je le ena četrtina uredila medsebojne odnose v primerjavi s tremi četrtinami pri sporazumno razvezanih. Tabela 5; Rezultati spravnega poskusa (odgovori) Na naslednja vprašanja so odgovarjali le razvezani partnerji (n = 26) - 313 - - 314 - Na ta vprašanja so odgovarjali le razvezani zakonci. Na vprašanja je odgovarjalo 26 razvezanih zakoncev; 2 od 28 sta bila v času ra- ziskovanja še v razveznem postopku, ki se je zavlekel, in sta zato odgovarjala le na nekatera vprašanja. Presenetljivo je, da je le nekaj žez polovico partnerjev uspelo razčistiti medse- bojne odnose pred spravnim poskusom ali na samem spravnem poskusu, kar pomeni nujen predpogoj za nadaljne skupno konstruktivno dogovarjanje, predvsem glede urejanja odnosov z otroki. Malo manj kot polovica pa si partnerskih odnosov ni uspela razčistiti in dokončati. O tem, komu bodo zaupani otroci, in o stikih otrok z obema roditeljema se je večina uspela dogovoriti že pred spravnim po- skusom. V večini otrok ostane pri materi, oče pa ga bolj ali manj redno in ne>. moteno obiskuje. Pri 1/5 sta se zakonca o teh vsebinah uspela dogovoriti na spravnem poskusu, druga petina je takih, ki se o teh vsebinah niso uspeli dogo- voriti na spravnem poskusu. - 315 - RAZPRAVA IN SKLEPI Ne moremo reči, da je odnos anketirancev do SP popolnoma jasen in neproti- sloven. Po eni strani prevladuje ravnodušno ali celo odklonilno stališče, da je SP "odvečna formalnost, ki ni vplivala na partnerske odnose". Po drugi strani pa bi se večina še tudi danes, po vsej tej izkušnji, udeležila SP, četudi ne bi bil obve- zen. Tudi drugim v podobnem položaju bi le manjšina odsvetovala udeležbo - ve- čina bi jim prepustila, da se sami odločijo: tistih pa, ki bi SP priporočili, je več kot tistih, ki bi ga odsvetovaH. Morda pomembnejše od splošnega stališča "za ali proti" SP pa so nekatere ugotovitve, razvidne iz odgovorov na vprašalnik pa tudi iz beležk ob obiskih na domovih anketiranih. 1. Zakonci niso obveščeni, da se lahko vključijo v zakonsko svetovanje v okviru zakonske posvetovalnice in da jim zakonski svetovalec lahko pomaga pri re- ševanju medsebojnih konfliktov, ki jih nista sposobna rešiti sama. Tudi zako- nci, ki so že v razveznem postopku, v splošnem sploh ne vedo, kaj lahko od spravnega poskusa dobijo, vsak zase in oba skupaj. Večina meni, da je spra- vni poskus le del razveznega postopka in formalnost, ki jim ni prinesla bi- stvenih sprememb. Mnenje, da je za nekatere zakonce spravni poskus koristen in smiseln, odraža bolj strpnost in razumevanje za prizadevanja socialnih delavk kot pa resnično prepričanje vprašanih. 2. Nekateri menijo, da je pomoč prišla prepozno in da bi spravni poskus moral biti pred vložitvijo predloga ali tožbe za razvezo. Zakonci se najpogosteje ločujejo od 4. do 6. leta zakona. Prve zakonske krize, ki so posledica za- nemarjanja njunega partnerskega odnosa, zanju pogosto pomenijo nerešljiv vozel in jih pogosto ne znata ali ne moreta rešiti drugače kot z razvezo. Pomoč mladim zakoncem pri reševanju prvih konfliktov in poduk o tem, kako iih reševati, bi rešila marsikateri zakon. 3. Nekako več kot polovica anketiranih je doživela odnos socialne delavke do njiju in do njunih težav kot tak, kakršnega so si želeli, oziroma tak, ka- kršnega si tudi socialne delavke želijo, da bi bil. Malo manj kot polovica pa ta odnos doživlja kot preveč hladen. Vprašanje je, ali je bil ta odnos - 316. - res tak ali pa je bilo to doživetje le posledica nerealnih pri- čakovanj. 4. Presenetljivo je, da je le nekaj čez polovico partnerjev uspelo razčistiti medsebojni odnos pred spravnim poskusom ali na njem, kar pomeni nujen predpogoj za nadaljnje konstruktivno dogovarjanje v smeri kakovostne ločitve. Presenetljivo je, da so se partnerji najtežje dogovorili o materialnih vse- binah (o stanovanju in premoženju), kot bi to bilo najbolj pomembno, naj- laže pa o tem, kdo bo dobil' otroka. Glede upoštevanja dogovorov velja, da se partnerja dogovorov o skupnih zadevah (medsebojnem odnosu, zaupanju otrok in stikih otrok z obema roditeljema, preživnini, rešitvi stanovanjskega vpršanja, delitvi premoženja) držita v priblišno 70 %, ostali pa se dogovorov ne držijo ali pa niso odgovo- rili. Neupoštevanje dogovorov pomeni slabo razvezo, za katero je značilen nedokončan medsebojni odnos partnerjev, ki skleneta dogovore le na papi- rju in se jih ne držita. 5. Meniva, da gre spravni poskus resnično nekako mimo partnerjev. Večina od njih ne ve, kaj je namen spravnega poskusa. Zakonci gojijo različna priča- kovanja ali pa so sploh brez pričakovanj, o tem ne razmišljajo dosti ali sploh ne in pridejo na spravni poskus nepripravljeni. Precej ljudi misli, da iščejo pomoč socialnega delavca le ljudje, ki so šibki in nesposobni sami rešiti svoje težave. Nekateri fmajo slabe izkušnje od prej, drugim pa znanci in prijatelji poročajo o svojih negativnih izkušnjah. 6. Spravni poskus je prepozna oblika pomoči partnerjema v razveznem postopku, saj so njuni odnosi dostikrat že tako načeti, da socialni delavec lahko le poskuša spoznati njun odnos in ga objektivno predočiti partnerjema, tudi tisto, česar se sama ne zavedata. Ko spoznata bistvo svojega odnosa,in ko se lahko odkrito pogovarjata o njem, je to zanju velik in bistven korak naprej. Po tem lahko ločitev opravita kot zadnje dejanje v njunem partne- rskem odnosu, kar je tudi edina pot, da ločitev opravita dobro. - 317 - Ob anketiranju sva opazili še nekaj dejstev v zvezi z najino temo. Anketiranci skoraj brez izjem živijo v blokih. Ne moremo zagotovo vedeti, ali je to zgolj slučaj, ali pa je to povezano z zakonskimi konflikti. Življenje v mestnem naselju blokov prinaša morda še dodatne obremenitve in konflikte v zakonsko življenje. Zelo očitna je stanovanjska stiska, kot splošen problem in kot stiska posame- znika. V nekaterih, sicer formalno ločenih, zakonih živita bivša mož in žena še vedno skupaj. Zena sicer v večini obdrži otroke in postane imetnik" stanovanjske pravice, toda možu mora priskrbeti ustrezno stanovanje z odločbo. To je dan- danes zelo težko. Opazili sva, da kar precej moških to izkorišča, da imajo še naprej oprano, skuhano in poleg tega še kup novih priložnosti za prepire in žalitve. Ženske so potožile, da bi imele rade vsaj mir pred bivšim možem, da pa jim pri tem nihče Tie pomaga. Nekatere ženske so potožile tudi, da jim socialna služba ne more dati ustrezne zaščite v primeru, ko jih mož, ki pride obiskat otroka, žali in nadleguje. Pojavi se nenapovedano, ob neprimernih urah ali ko ima otrok obveznosti. Pelje ga na neprimerna mesta (npr. v gostilno) ali pa otroka hujska proti materi in ga kako drugače vznemirja. Zgodi se, da ga neredno obiskuje, da ga dalj časa ni, potem zopet hodi vsak dan. Ali pa mož dan za dnem vdira v stanovanje, zasleduje ženo, zaslišuje otroke, kaj dela mama, itd. Verjetno se dogaja tudi obratno, toda značilno je, da so posebno ženske pripovedovale, kakšna razočaranja so jih doletela v življenju. Včasih sva dobili občutek, kot da bi nama hotele svetovati, česa bi se morali v življenju izogibati. Pri nekaterih sva opazili nezaupanje do socialne službe, češ "nihče ne more nič svetovati in pomagati, če nikoli ni bil v podobni situaciji" ali "besede ne po- magajo" ali pa "vse to nima smisla". To nezaupanje se je ponavadi v pogovoru izkazalo kot nezaupanje do sveta nasploh, zagrenjenost in skepticizem. Ali pa se je pokazal neki na splošno podcenjujoč odnos do socialnega dela ali celo do posameznega socialnega delavca. - 318 - Pričakovanja do spravnega poskusa so bila zelo različna. Nekateri so menili, da "iih hočejo tam spaviti skupaj". Nekateri, predvsem ženske, pričakujejo od socialne službe, da jim bo zagotovila mir in varnost pred bivšim možem. Za nekatere je bila koristna in umestna edino denarna pomoč. Za večino pa je bil spravni poskus le formalnost, v skladu s predhodnimi pričakovanji. Le ma- lokdo je vedel, kaj je namen spravnega poskusa - dogovoriti se o skupnih za- devah na human in konstruktiven način. Sklenemo lahko: Ljudje so premalo obveščeni o obstoju in pomenu svetovalne službe. Pogosto imajo napačne predstave o tem, komu je ta služba namenjena. Na svetovalno službo naj bi se obračali takoj, ko zakonca nista več sposobna sama rešiti svojih konfliktov, in ne šele v razveznem postopku, ko je za marsikaj že pre- pozno. Dosti zakoncev meni, da je spravni poskus kot pomoč partnerjema prišel prepozno, prej pa nekako nista našla poti, da bi pomoč poiskala. Zdi se nama, da gre spravni poskus nekako mimo ljudi, ker večina partnerjev ne ve točno, zakaj sploh gre na spravni poskus in zato ga ima za formalnost. Poleg tega sta ponavadi oba v taki stiski, vsak si zase rešuje glavo, in pogosto se ne zavedata, da je razveza njuno skupno dejanje in da jo bosta lahko dobro opra- vila le skupaj. Janja Zupančič, soc. delavka, Rotarjeva 1, 61210 Sentvid-Ljubljana Marjana Zupan, soc. delavka, Senično 18, 64290 Tržič DRUGAČNOST OTROK V NASI OSNOVNI ŠOLI Septembra letos je Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v sodelovan- ju z Zavodom za šolstvo SR Slovenije organiziral strokovno posvetovanje Drugačnost otrok v naši osnovni šoli. G odmevnosti vprašanja priča čez 500 udeležencev posve- tovanja, obenem pa široki odzivi v sredstvih javnega obveščanja ter v strokovni in nestrokovni javnosti. Očitno so drugačnost in njene posledice za otroke, vključene v proces šolanja-in to so vsi otroci v Sloveniji-eno bistvenih vprašanj, ki zadeva ne le šolski sistem in njegove udeležence, temveč celotno družbeno skupnost. Opredeljeni nameni posvetovanja so bili: - strokovno in teoretsko osvetliti vprašanja drugačnosti otrok v šoli z vidika današ- njih spoznanj in razvoja različnih znanosti, ki se ukvarjajo s proučevanjem vprašanj psiho-socialnega razvoja in kvalitete življenja otrok in mladostnikov; - pregledati in ugotoviti možnosti obravnavanja drugačnih otrok v naši osnovni šoli in omogočiti prenos pozitivnih dosežkov in prakse na tem področju ter spoznati ovire pri uveljavljanju možnosti obravnavanja drugačnih otrok; - sprejeti stališča in predloge ter dati pobude za oblikovanje takega sistema vzgoje in izobraževanja pri nas, ki bo čim bolj, in kolikor bo v danih razmerah mogoče, upošteval potrebe, možnosti in značilnosti drugačnih otrok in ustvaril razmere za še boljše možnosti v prihodnje. Opredeljenim namenom posvetovanja kaže dodati vsaj še tri razsežnosti: - dati ljudem priložnost, da kritično izrečejo svoje stališče do delovanja osnovne šo- le in odnosa šola-posameznik; - dati ljudem priložnost, da izmenjajo številne pozitivne izkušnje glede v praksi pre- izkušenih načinov individualizacije delovanja šolskega sistema v okvirih sedanje da- nosti; - uresničiti priložnosti za potrditev in priznanja tistim šolskim delavcem, ki si ini- ciativno prizadevajo za zmanjšanje pritiskov nad drugačnimi otroki v osnovni šoli. Čeprav iz naslova posveta sledi, da je bil namenjen "drugačnim" otrokom, je bil v resnici namenjen vsem otrokom, ki obiskujejo osnovno šolo. Zakaj v enem razredu si dva otroka nista enaka, vsak je drugačen od drugega in togost sistema prizadeva skorajda vsakega, enega na enem, drugega na drugem področju. Pri enem bo unifor- mni in togi šolski sistem le oklestil otrokove individualne značilnosti, kot so inicia- tivnost, želja po znanju, divergentni način mišljenja, kreativnost, pri drugem bo pov- zročil velike prilagoditvene napore, ki mu bodo omogočili, da preživi v osnovni šoli, pri tretjih pa bosta uniformnost in togost sistema delovala kot osnovni dejavnik ali pomemben sodejavnik nastanka in vzdrževanja psiho-socialnih motenj. Ko uporabljamo p)ojem drugačen, je prvo logično vprašanje: Drugačen od koga ali česa? Drugačen od večine otrok? Drugačen od idealnega otroka? Drugačen od nor- - 320 - me, ki jo postavlja neki socialni sistem, opredeljena skupnost glede vedenja in de- lovnih uspehov? V primeru drugačnosti šolskega otroka gre vselej za drugačnost od pričakovanj, zahtev, določil, ki jih postavlja šolski sistem za otroke določene staros- ti. Osnovno vprašanje pri tem je, kakšen je odnos teh pričakovanj, zahtev in dolo- čil do lastnosti otrok, ki so vključeni v šolski sistem Kolikšno število otrok s svoji- mi značilnostmi ustreza zahtevam in določilom šolskega sistema? Ali z drugimi be- sedami: koliko otrok lahko živi in dela v šoli, ne da bi bila ob tem prizadeta kva- liteta njihovega življenja? Kaj se dogaja z otroki, ki niso ustrezni, ki niso po meri? S temi in sorodnimi vprašanji se socialni delavec srečuje ne le pri svojem delu v šoli, temveč prav tako na drugih delovnih mestih. Gre za osnovno vprašanje odnosa med posameznikom in družbo ali odnosa med posameznikom in socialnim sistemom, v katerega je posameznik vključen. Odnos med otrokom in socialnim sistemom šole je še posebej pomemben za posameznika-otroka in za družbo, kajti: - šola je obvezna za vse otroke, - vsak otrok preživi v njej vsaj 8 let življenja, če mu gre v šoli slabo, pa 9 let, - otrok preživi v njej vsaj polovico dejavnih ur dneva v delovnem tednu, - šola je otrokovo delovno mesto, na katerem se otrok počuti dobro, slabo... - šola je prostor učenja - pridobivanja šolskega znanja - in prostor socialnega učen- ja, - šola je prostor vzgajanja - namernega in načrtovanega ter še bolj pomembnega, širšega procesa socializacije, to je celotnega psiho-sncilanega vplivanja na oseb- nostni razvoj, - šola je prostor odnosov z vrstniki in odraslimi osebami, prostor usklajevanja last- nih potreb in interesov s potrebami in interesi drugih, prostor učenja, delovanja in življenja v skupini, - šola je prostor oblikovanja stališč in strategij do dela in obveznosti, - šola je prostor, ki vsebuje številne pozitivne in zaščitne dejavnike psiho-socialne- ga razvoja, za mnoge otroke dejavnike, ki nadomestijo ali kompenzirajo družinske neustreznosti ali primanjkljaje, - šola je prostor, ki vsebuje številne ogrožujoče dejavnike in predstavlja za mnoge otroke izvor hudih stresov in številnih stisk, iz katerih se porajajo psiho-socialne in psihosomatske motnje. Strokovnjaki s področja varstva duševnega zdravja so na posvetu povdarjali ugotovit- ve, da danes šola pri vse večjem številu otrok povzroča psiho-socialne in psihoso- matske težave in deluje torej kot epidemiološko pomemben patogeni dejavnik psiho- socialnega razvoja. V osnovni šoli je veliko število otrok, ki zaradi svojih individual- nih lastnosti niso po meri osnovne šole. Take lastnosti so npr. inteligentnost, ki odstopa navzgor ali navzdol, nižje sposobnosti, potrebne za šolsko delo, posebnosti miselnih procesov in koncentracije, ki ovirajo delo v šoli, nevrofiziološke in zoritve- ne posebnosti, energetska opremljenost, zdravstveno stanje, številne individualne značilnosti, ki izhajajo iz razlik v družinskem in sociokulturnem okolju ter mnoge druge. Neskladnost otrokovih lastnosti z zahtevami šole spremeni lastnost, ki je bila pred šolo vrednostno nevtralna, v lastnost z negativnim predznakom. Neugodne interakci- je, izvirajoče iz neustreznosti te ali one lastnosti, pa pri mnogih otrokih transfor- mirajo individualno lastnost v psiho-socialno motnjo. Proces spreminjanja neke last- nosti v psiho-socialno motnjo, je možno dobro prikazati s primerom otrok, ki ima- - 321 - jo specifične učne težave, zlasti motnje branja in pisanja in s primerom nemirnih otrok. V obeh primerih imamo na eni strani šolski sistem z njegovimi lastnostmi - zahtevami glede učnih dosežkov in vedenja učencev - in na drugi strani otroka, ki ni po meri šole. Ni po meri, ker se njegove sposobnosti učenja branja ali pisanja počasneje razvijajo kot pri vrstnikih in se ne more naučiti brati in pisati v pred- pisanem času, ali pa ni po meri, ker je njegova sposobnost obvladovanja gibalnih impulzov nezadostna, da bi lahko sedel 45 minut, kolikor traja šolska ura, pri miru. Otrok s specifičnimi učnimi težavami je v prvih razredih slab učenec, njegova mo- tivacija za šolsko delo upade, pojavi se odpor do šole in tudi če pozneje, med zo- renjem osrednjega živčevja, pride do kompenzacije specifičnih sposobnosti okrnje- nosti, otrok ostaja največkrat odklonilen do Šole in šolskega dela. Nemiren otrok je moteč za učitelja, njegovo vedenje ne ustreza šolskim predpisom in največkrat kma- lu zaide v konflikte z učiteljem, njegovo vedenje dobi značaj disciplinskega prekrš- ka, sledijo kazni in konflikti. Torej - skozi interakcije otrok-šola se razvojna speci- fičnost na področju učenja branja in pisanja spremeni v neuspeh na delovnem mes- tu - v šoli, večja motorična aktivnost se spremeni v neustrezno vedenje. Oboje se odraža v otrokovem čustvovanju in doživljanju samega sebe ter v njegovih odnosih z drugimi. Ena poglavitnih značilnosti šolskega neuspeha in šolskih konfliktov je, da ne ostajajo omejeni na odnos otrok-šola, temveč se širijo na druga področja otrokovega življen- ja in odnose, šolski problem zajame družino: obremenjuje starše, vpliva na odnose med otroki in starši, na odnose med starši, na potek življenja družine in kvaliteto življenja družine. Obenem pa seže šolski problem tudi v otrokov prosti čas, njegove možnosti druženja z vrstniki in igre ter osiromaši celotno otrokovo življenje. Torej: neskladnost med otrokovimi lastnostmi in zmogljivostmi ter zahtevami in pra- vili šole postane za marsikaterega otroka kristalizacijsko jedro psiho-socialnih mo- tenj: otrokovega duševnega trpljenja (tesnoba, žalost, depresivnost, suicidalne preo- kupacije...), otrokovega splošnega slabega telesnega počutja ali drugih psihosomat- skih motenj, zavrtosti ali odklonov v razvoju ali družbeno nezaželjenih oblik vedenja. V dinamiki tega procesa ima družina lahko zaščiten vpliv ali pa dodatno prispeva k razvoju in vzdrževanju šolsko pogojenih motenj. Odnos med družino in šolo je lahko različea Vrednote družine so lahko enake vrednotam šole in družina postavlja ena- ke zahteve oziroma izvaja enake pritiske kot šola. Včasih so pritiski družine še huj- ši. Kakšen pomen bo neuspeh v šoli dobil v otrokovi družini in v odnosih otrok-dru- žina, je odvisno od vrednostne naravnanosti, pričakovanj in zahtev glede družine gle- de otrokovega šolskega uspeha. To velja za otrokovo vedenje v šoli. Nasploh velja, da ni dobro, če sta šola in družina glede svojih vrednot in zahtev preveč blizu, prav ta- ko ni dobro, če sta preveč daleč narazen oziroma, če so vrednote in zahteve naspro- tujoče. Morda je posvet premalo obravnaval odnos šola-starši drugačnih otrok. To je največkrat odnos izogibanja, strahu, agresivnosti s strani staršev, s strani šole pa od- nos okrivljanja, obtoževanja, odpisovanja. Posvet Drugačnost otrok v naši osnovni šoli je pokazal, da je osnovnošolski sistem, tak kakršen danes obstaja v Sloveniji, vse premalo diferenciran za množico različ- nih otrok, ki vanj vstopajo in iz njega nikakor ne morejo izstopiti. Ne le da so na- čini dela in pristopi vse premalo individualizirani, še huje: majhna je tudi tolerant- nost za individualne razlike. Skoda za posameznika in družbo je tolikšna, da terja spremembe. Za socialnega delavca na šoli je zelo pomembno, da pozna dinamiko interakcij med otrokom in šolskim sistemom. Njegova strokovna naloga je tudi, da poskuša doseči večjo skladnost med drugačnim otrokom in šolskim sistemom, pri čemer je predvsem - 322 - pomembno poznati pristope in strategije, s katerimi je možno doseči prilagoditev šolskega sistema potrebam in zmožnostim posameznika. V partnerski delovni pove- zavi z učiteljem ali učitelji konkretnega otroka, bo marsikdaj lahko v sedanjih po- gojih delovanja osnovne šole dosegel povečanje razumevanja in strpnosti šole za otrokovo drugačnost ter mobilizacijo iniciativ za pomoč otroku. dr, Anica Kos TRETJI GERONTOLOSKI KONGRES JUGOSLAVIJE V Zagrebu je bil od 13. do 15. novembra letos v organizaciji Zveze gerontoloških društev Jugoslavije in Gerontološkega društva Hrvatske tretji gerontološki kongres Jugoslavije pod naslovom "Staranje, starost in družbeni razvoj." Prvi dan je bil na- menjen uvodnim, plenarnim referatom, ki so jih udeleženci dobili natisnjene v bro- šuri, ki jo je uredil A. Matutinovič, izdalo pa Gerontološko društvo Hrvatske. V ve- liki dvorani študentskega centra, kjer je prostora za okrog 1200 ljudi, smo poslu- šali kar 15 uvodnih referatov. Ker se Svetozar Livada, ki naj bi podal uvodni refe- rat v imenu Zveze gerontoloških društev Jugoslavije, ni udeležil kongresa (menda zato, ker organizacijski odbor ni odobril njegovega referata), je kot prvi nastopil S. Kulid z zelo široko zastavljenim, dolgoveznim, a notranje slabo povezanim, čeprav dobronamernim referatom z naslovom Staranje in starost kot element in faktor družbenoekonomskega razvoja. Referat, dolg 15 dokaj drobno tiskanih strani je pre- bral skoraj v celoti, kljub temu, da so udeleženci kot sem že omenil, vnaprej pre- jeli brošuro z uvodnimi referati. Iz tako obsežnega, težko razumljivega, nesistema- tičnega in miselno nedoslednega besedila je težko izluščiti osnovno misel. Med dru- gim se je zavzel za to, da bi se morali postaviti po robu prezgodnjemu staranju, patološkemu staranju in psihološkemu staranju, ki izvira iz sodobne patologije druž- be. Mlade bi morali pripraviti na starost, starim pa omogočiti, da bi posredovali svoje izkušnje mlajšim generacijam, pa tudi, da bi se sami še razvijali, da ne bi za- virali družbenega razvoja. Sicer pa za pokušino del njegovega predavanja: "S nes- tankom ljudi gasi se potomstvo, ako se na njega ne misH. Ono što se ne radja ne može ni da umre. Ono što se iz drugog radja ne može biti početak. Stoga, ono što se nikad ne radja nikada i ne propada. Iz toga proizlazi da početak kretanja (sta- renja) iz onog nastaje (starenje) što se samo po sebi kreče - samoreprodukcija vr- ste, reprodukcija društva pomodu genetskog lanca upravljanja društvom." Itd. Itd. Temna filozofija! Iv Nedeljkovič je - preden je začel govoriti o svoji temi - dejal, da ne odobrava cenzurnih posegov organizacijskega odbora v pripravah na kongres. Pri tem je mislil na zapletzLivado. Predsedujoči mu je odgovoril, da so vsi prisot- ni referenti lahko priča, da v njihovih referatih ni bila spremenjena "ama ni riječ"! "Risllm, da je bila na kongresu množica strokovno kvalificiranih ljudi, ki bi lahko sami presodili, ali je umaknjeni referat kaj vreden ali ne: in ki ne potrebujejo du- šebrižništva. Nedeljkovič je govoril o ideoloških in filozofskih osnovah obvladovanja družbenih pogojev staranja in starosti v referatu, ki ga je naslovil: Prolegomena so- cialne filozofije staranja in starosti. Dotaknil se je vrste filozofskih pa tudi socio- loških vprašanj: procesa spoznavanja v starosti in opredelitve starosti kot prepozna- vanja "preteklosti prihodnjega", enostranskosti zaščitniškega in paternalističnega od- nosa do starosti, zavzel se je za aktivnost starih ljudi samih. Eno osrednjih vprašanj gerontološke filozofije je po njegovem vprašanje smisla življenja, ki se z vso otrino postavlja prav v starosti. M. Macura, znani demograf, je govoril o staranju prebival- stva in populacijski politiki in predvsem poudaril razliko med staranjem posameznika - 323 - in staranjem populacije ali demografskim staranjem. Na vprašanje, zakaj se v popu- lacijski politiki ne upošteva dovolj vprašanje staranja populacije, je odgovoril, da sta za to dva razloga: na starostno strukturo ni mogoče vplivati direktno z ukrepi popu- lacijske politike, poleg tega pa so determinante in faktorji starostne strukture sla- bo raziskani, tako da sedanje znanje ne zadostuje za fomuliranje razumne populacij- ske politike. Vsekakor pa bi bilo treba več pozornosti posvetiti raziskovanju teh de- javnikov. D. Breznik je v referatu Staranje prebivalstva v Jugoslaviji navedel podatke, ki kažejo dolgoročne spremembe v starostni strukturi prebivalstva Jugoslavije in pro- jekcijo te strukture do leta 2020. Po projekciji Združenih narodov naj bi bilo tega leta v Jugoslaviji blizu 24 % prebivalcev starih 65 let in več. Tudi on sodi, da ni mo- goče v kratkem času pričakovati kakih učinkov na stopnjo natalitete in s tem na demografsko staranje naše populacije. Tudi A- Bečin se je lotil vprašanj staranja in starosti filozofsko: zanimali so ga moralno-etični vidiki tega procesa. Sistemati- čno in pregledno je apliciral splošno strukturno shemo moralnega pojava (subjekt- dejanje-objekt) na to posebno področje in ugotovil, da je mogoče v tem okviru zastaviti dve dvprašanji: kakšen je odnos družbe do njenih starejših članov in kak- šno je osebno zadržanje starega človeka do njegove starosti. Družba bi morala po- skrbeti, da bi zagotovila starim gmotno in socialno varnost in mirno življenje v starosti, ublažiti bi morala socialne razlike med starimi, odstraniti razmere, v katerih se počutijo nekoristni, zavrženi in osamljeni; varovati zdravje in dostojan- stvo in omogočiti starim,, da sodelujejo pri odločanju o svojem življenju. Osebno zadržanje starega človeka do lastne starosti pa se da morda najlepše rezimirati z izrekom Seneke: "Kako dolgo bom živel, je stvar tuje volje; od mene pa je od- visno, da bom, dokler bom živ, živel kot človek." B. Accetto je v kratkem in pre- glednem referatu orisal področje primarnega zdravstvenega varstva pri prevenciji staranja. Staranje deli na fiziološko staranje, s katerim se ukvarja socialna geron- tologija in patološko staranje, ki je predmet medicinske gerontologije. Prevencijo patološkega staranja deli na prevencijo v srednjih letih in v prevenciji v poznih le- tih. Prva naj bi bila usmerjena na preprečevanje kardiovaskularnih obolenj, malig- nih obolenj itd., druga pa na preprečevanje fizične, psihične in socialne dekompen- zacije. Sklenil je takole: (1) prevencija staranja ni upravičena pri fiziološkem sta- ranju ampak le pri patološkem, (2) bolezen pospešuje procese staranja, (3) pre- vencija pri srednje starih ljudeh je drugačna kot pri starih, (4) v starosti je treba pravočasno odkriti faktorje dekompenzacije in preprečevati njihovo delovanje. N. KujmoGüd je razdelal pojem "aktivne starosti" in se zavzel za ukrepe, ki bi prispe- vali k taki starosti. Z. Separovid je govoril o zlorabah starih, o starih kot žrtvah zločinov, nesreč in o faktorjih, ki povečujejo tveganje v starosti. N. Milosavljevič in J. Pisarev sta poročala o raziskavi zdravstvenih in socialnih potreb starih v Voj- vodini. R. Stojak je spregovoril o položaju starih in o posledicah povečanega šte- vila starih v Bosni in Hercegovini', zanimive so bile njegove ugotovitve o migracijah z vasi v mesta, zaradi katerih so cela področja okrog večjih mest "izsesana", os- tali so le stari. Sledili so še referati o položaju geriatrije in njenem razvoju (P. Korolija, M. Davidovič), o družbenem in samoupravnem položaju starih (Z. Spoljar), o problemih prehrane starejših (R. Buzina), o vlogi znanosti in o potrebi po stro- kovnem usposabljanju za preventivno delo na področju varstva starejših. Kot zadnji v plenarnem delu je P. Manojlovid podal pregled realizacije osnovnih stališč druge- ga gerontološkega kongresa Drugi dan je potekalo delo v štirih sekcijah: prva sekcija je obravnavala vprašanja socialne in ekonomske varnosti in humanizacijo življenjskih pogojev v starosti. Dela- la je v dveh skupinah, v skupini za splošna gerontološka in socialno-politična vpra- - 324 - šanja in v skupini za organizacijo življenja in življenjskega okolja v starosti- Druga sekcija je obravnavala psihološke vidike staranja ter kulturološka in izobraževalna vprašanja v starosti. Tretja sekcija je bila posvečena obravnavi institucionalnih in izveninstitucionalnih oblik družbene pomoči in varstva v starosti. Sekcija o zdravst- venem varstvu starejših je delala v štirih skupinah: o epidemioloških vidikih varst- va starejših, o diagnostiki obolenj, zdr.avljenju in rehabilitaciji starih ljudi, o men- talnem zdravju in bolezni starih ljudi ter o primarnem zdravstvenem varstvu in or- ganizacijskih vidikih zdravstvenega varstva starih oseb. Sekcije, ki so obravnavale različne vidike socialne gerontologije (1.-3.), so bile v študentskem centru in v do- mu upokojencev v bližini, zdravstvena sekcija pa na drugem koncu mesta v Skoli narodnog zdravlja in na medicinski fakulteti. Sam sem se udeležil dela skupine za splošna gerontološka in socialnopolltična vpra- šanja, kasneje pa še dela "psihološke" sekcije. Čeprav je bilo v splošni "socialno- politični" sekciji prijavljenih čez 30 referentov, jih je nastopilo precej manj. Neka- teri sploh niso prišli v Zagreb, drugi so bili istočasno v drugih sekcijah, tako da se je delo te sekcije končalo še isti dan po dopoldanskem delu. Referati v sekci- jah niso bili razmnoženi, kar je otežkočalo spremljanje. V tej sekciji je zbudil po- zornost z referatcm o dejavnosti Gerontološkega društva v Splitu, še bolj pa s svo- jo osebnostjo referent ^L Suid, ki je govoril zanimivo in živahno, prav mladostno - zvedeli pa smo, da je star 84 let. Pripisali bi mu jih 20 manj! Teme ostalih: o socialni varnosti starih, o demografskih procesih staranja v SR Hrvatski, o zdrav- stvenem zavarovanju, o političnih in pravnih vidikih socialne varnosti, o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju itd. Malce posebna sta bila referata o starosti in starih v sredstvih informiranja in o upodabljanju starih v zgodovini likovnih umet- nosti ("senescencija u ikoničkoj predaji i kulturološkom hereditetu"). Živahneje je bilo vskupinizapsihološka in pedagoška vprašanja, kjerso bila zanimiva po- ročila o doživljanju starosti (Zvonarevič), o univerzi tretjega obdobja (L. Lešnik, D. Findeisen), o socialni percepciji odnosa starih in mladih (1. Brdar), pa najbrž tudi drugi, ki jih žal nisem slišal. Ta sekcija je delala v prostoru, ki je bil primernejši za skupinsko razpravo kot pri prvi sekciji, kjer je kakih 30 ali 40 ljudi sedelo v dvo- rani za 1200 ljudi! Razpravo je poživil še posebej prof. Zvonarevič s svojimi kriti- čnimi pripombami na metodologijo nekaterih raziskav, ki so bile predstavljene. Iz SR Slovenije je prišlo več kot 50 udeležencev, prijavljenih je bilo tudi precej re- ferentov (ki pa se niso vsi udeležili kongresa), med njimi: A. Kavar-Vichnar z re- feratom o pokojninskem sistemu in socialni varnosti starih, D. Vračko o kvaliteti stanovanja v starosti, M. Vovk o ukrepih za odstranjevanje arhitektonskih ovir, že omenjene poročevalke o univerzi tretjega obdobja, V. Milcčevič o edukaciji za sta- rost, B. Leskovic o vlogi medicinske sekcije gerontološkega društva Slovenije pri strokovnem izpopolnjevanju medicinskega kadra, L Hojnik o nekaterih psiholoških značilnostih starejših ljudi, L Drenik o perspektivah domskega varstva v SR Slove- niji, V. Vidovič o organizaciji prostega časa v domu upokojencev, N. Majcen in B. Mesec o družbenem položaju starejših občanov Ljubljane. Več je bilo tudi udeležen- cev v zdravstveni sekciji: D. Pokorn in B. Accetto sta poročala o antropometričnih značilnostih stare populacije, B. Mesec o zdravstvenem stanju starejših občanov Ljubljane, L in D. Keber sta poročala o primerjavi učinkov rehabilitacije po srčnem infarktu, M. Žnidaršič o kompleksni prevenciji lokomotornega sistema pri starih in o problemih starih v osnovnem zdravstvenem varstvu, K. Bunc-Tušek o medicinski problematiki oskrbovancev v domu upokojencev in J. Valentinčič o vlogi in delu dis- panzerja za borce in socialnomedicinski obdelavi v njem. Pregled ni popoln, ker se nekateri prijavljeni referenti niso udeležili kongresa in ker ni bilo mogoče sprem- ljati vseh sekcij, ker so delale istočasno. - 325 - Za uvodne referate in za referate v splošni sekciji lahko rečenn - in želel bi, da bi bil to le moj osebni vtis - da niso prinesli dosti novega, če sploh kaj. Ponav- ljajo se ugotovitve s prejšnjih kongresov, značilen je beg v filozofijo, ni teoretsko osnovanih empiričnih raziskav mimo splošnih opisnih študij. Nekoliko bolj svež je bil vtis v psihološko-izobraževalni in kulturološki sekciji. Tam so ljudje poročali o konkretnem delu s starimi in to je spodbudno. K splošnemu vtisu neurejenosti, nediscipline, in majhne produktivnosti so gotovo prispevali tudi udeleženci sami, del krivde pa gre organizatorjem. Povsem nejasni so bili kriteriji za delitev referatov na "uvodne" in "ostale", na vsak način pa je bilo uvodnih preveč in jim ni bilo mogoče osredotočeno slediti. V stoletju izobra- ževanja, tehnologije, razvoja didaktike, skupinskega dela itd. smo se udeležili znan- stvenega kongresa (gerontologija je -^ogija!), kjer ni bilo mogoče uporabiti ne tab- le ne krede, da o grafoskopu, projektorju, skupinskem delu in videu ne govorimo. Potrebe po čem takem niso čutili ne udeleženci ne organizator, vsaj v družboslov- nih sekcijah ne! Osnovna metoda je vpitje v zvočnik. Kot bi se organizacijskemu odboru zdelo, da je opravil svojo nalogo s tem, ko je poskrbel za izbor uvodnih referentov. Potem naj dela, kar kdo hoče! Kar dobra odslikava splošnega položaja. Blaž Mesec Kaj lahko rečemo o razvoju jugoslovanske gerontologije na osnovi plenarnih in pred- stavljenih strokovnih prispevkov? Malo pohvalnega o kvaliteti in veliko kritičnega. Eden od indikatorjev, ki sam zase kaže na resnost in odgovornost do stroke, je raz- merje med prijavljenimi in predstavljenimi prispevki. Čeprav organizacijski odbor v program ni vključil vseh prispevkov, smo po skupinah lahko slišali le okrog 50 % vseh prijavljenih referatov. Situacija je bila podobna pri vseh skupinah in večina od njih je svoje delo končala že v dopoldanskem času drugega dne kongresa. Taka in- diferentnost do stroke kaže na nizko- razvojno stopnjo jugoslovanske gerontologije. Nekatere splošne značilnosti, ki so prišle do izraza na tem kongresu, lahko strne- mo v naslednjih točkah: L Ne moremo govoriti o enotni jugoslovanski gerontologiji, ker: a) ni nikakršne povezave med .republikami na raziskovalnem področju b) socialni problemi staranja so odvisni od demografske in socialne strukture ter stopnje ekonomske razvitosti, kar vpliva na konkretno reševanje pro- blemov v praksi (za ilustracijo podatek iz uvodnega referata D. Breznika: "Prebi- valci ožje Srbije, Vojvodine, Hrvatske in Slovenije bodo ob koncu stoletja imeli 18-20 % ljudi, starejših od 60 let; v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Makedoni- ji pa bo ta procent dosežen leta 2021. Kosovo bo tudi še v prihodnosti imelo mla- do populacijo."). Različna socialna struktura prebivalcev zahteva tudi različne pristope k reševanju problemov. V hribovitih predelih Srbije n.pr. je problematičen že fizični dostop do vasi, kjer živijo osamljeni starejši ljudje. - 326 - 2. Raziskovalno delo seže največkrat le do analitično-deskriptivnega nivoja. Prevla- dujejo aplikativne raziskave, pogrešamo pa temeljne, bazične raziskave predvsem s sociološkega in psihološkega aspekta. Prav tako pogrešamo v raziskovanju interdis- ciplinarno obravnavo staranja in starosti. Kot primer take raziskave bi lahko na- vedla Zdravstveno stanje starejših prebivalcev Ljubljane, ki poteka na Inštitutu za gerontologije v Ljubljani in vključuje antropometrične, medicinske in psiho-socialne indikatorje. Za takšno stanje v raziskovalni sferi na področju gerontologije lahko iščemo krivce na eni strani v samih raziskovalcih, ki se lotevajo raziskovanja pro- blemov parcialno in med seboj popolnoma nepovezano, zato prihaja tudi do ponav- ljanja raziskav, rezultati pa ostajajo sami sebi namen in neizkoriščeni za prakso (zato praktiki in raziskovalci največkrat govorijo drug mimo drugega). Na drugi strani pa se srečujemo z neustrezno finančno politiko na raziskovalnem področju, politiko, ki stimulira predvsem aplikativne raziskave kot v tehničnih vedah, kjer je lahko majhna sprememba v proizvodnji že pomembna inovacija. Družbene vede se ukvarjajo z multikavzalnimi problemi, zato je v njihovem raziskovanju pomembno najprej razkrivanje vzrokov in šele nato iskanje otimalnega modela za spreminjanje obstoječe situacije, ki mora biti prilagojen značilnostim konkretnega okolja, kjer želimo uvesti novost. Zato lahko smatramo aplikativne raziskave kot nadaljevanje bazičnih raziskav. 3. Ker imamo parcialno raziskovanje, so tudi konkretni učinki v praksi zelo parcial- ni, med seboj nepovezani. V obdobju med drugim in tretjim kongresom ni prišlo do bistvenih celovitih sistemskih sprememb. Nekaj pozitivnih sprememb je prinesel Zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju leta 1984, predvsem v zvezi z zavarovanjem kmetov, razširil je možnosti upokojevanja (predčasna upokojitev) in z medletno valorizacijo pokojnin vplival na izboljšanje materialnega položaja upoko- jencev. Po drugi strani pa togost normativnega sistema utesnjuje spremembe v so- cialnem varstvu upokojencev. Zato je delovna skupina za organizacijo življenja in življenjskega okolja v starosti med svojimi zaključki na kongresu predlagala spremem- be zakonskih določil oziroma samoupravnih sporazumov o socialnem varstvu, pokoj- ninskem in invalidskem zavarovanju ter stanovanjski politiki. Verjetno pa bomo z nizanjem novih zakonov, samoupravnih sporazumov in aneksov stvari spet reševali parcialno v korist enih in v škodo drugih. Bistvo je v spremembi sistema socialne politike v odnosu do gospodarskega sektorja oziroma drugače povedano: z zakonom je treba sprostiti avtonomnost gospodarskega sektorja pri oblikovanju socialne po- litike. S takim radikalnim posegom bi lahko spremenili tudi odnos med zaposlo- vanjem in upokojevanjem, ki se v obstoječi socialni politiki obravnavata kot dva iz- ključujoča sistema. 4. Vendar pa lahko v času med obema gerontološkima kongresoma opazimo tudi pozitivne premike na področju te stroke. Zavedamo se globalnih demografskih spre- memb na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Povečanje števila starejših prebivalcev, predvsem v bolj razvitih področjih Jugoslavije, bo vplivalo na razmerje med aktiv- no in vzdrževano populacijo. Predvsem se bo povečal delež najstarejših starostni- kov (80 let in več starih). Podaljšala se bo pričakovana življenjska doba. Po napo- vedih ekspertov pri Združenih narodih bo v Jugoslaviji v obdobju 1995 -2000 znašala 27,8 let. Zaradi tega se bo povečalo število starejših žensk-vdov. tako se bodo v starosti ohranjale pretežno ženske medgeneracijske vezi (mati-hči). Prav zaradi tak- šnih sprememb je potrebno spremeniti odnos do aktivnosti oziroma zaposlovanja starejših, kakor tudi do varstva bolnih in onemoglih starostnikov. Taki cilji so bi- - 327 - Ii postavljeni že v zaključnem dokumentu drugega gerontološkega kongresa, vendar se od takrat ni veliko naredilo v tej smeri. V Sloveniji je letos začela delovati Uni- verza za tretje življenjsko obdobje z izobraževalnimi in sprostitvenimi programi. Za- nimanje, ki se je pokazalo med starejšimi, kaže n^to, da je bil skrajni čas za tako obliko izobraževanja v starosti. V drugih republikah "(predvsem v Srbiji) skrbijo za družabno življenje klubi in društva upokojencev. V Sloveniji pa so društva upokojen- cev v tem smislu popolnoma inertna in samozadovoljna z aktivnostmi izletništva in zborovskega prepevanja. Opažamo že tudi premike v obliki varstva starejših bolnih in onemoglih v Hrvatski, Srbiji in Sloveniji (za druge republike nimam podatkov). V Sloveniji se je v letoš- njem letu razvila hišna oziroma gospodinjska pomoč starejšim v občini Ljubljana- Bežigrad, ki bo slej ko prej morala zaživeti tudi v drugih občinah, kajti pokazalo se je veliko zanimanje med starejšimi. Znano je odklonilno stališče do domskega varstva starejših. N.pr.: v letošnji raziskavi Slovensko javno mnenje, je na vprašan- je "kako si zamišljate življenje v starosti", 69 % vseh anketiranih odgovorilo, da s svojci in sorodniki v svoji družini. Zato bo potrebno ne le zapisati v ciljih, ampak tudi realizirati v praksi različne iz- veninstitucionalne oblike pomoči in varstva starejših v njihovem lastnem domu, dru- žinam, ki imajo starejše družinske člane, pa ponuditi materialne in druge benefi- cije, da bi ohranili starejšega človeka čim dlje v domačem okolju. Družbena skrb za starostnike ni v širjenju institucionalnih kapacitet, ampak v organiziranju mobilnih raznovrstnih servisnih storitev. Za primerjavo bi navedla kapacitete domskega varst- va v dunajski in ljubljanski regiji. Kapacitete negovalnih in upokojeniških domov v dunajski regiji zadostujejo za 4,3 % starostne populacije nad 65 let. Ljubljanska re- gija pa je leta 1984 razpolagala z institucionalnimi kapacitetami za 5,7 % starostne populacije nad 65 let. Nikakor pa ta pokazatelj ne odraža že tudi kvalitete. Dunaj- ski model socialnih institucij ima razvejano mrežo raznovrstnih servisnih storitev, ki dopuščajo staremu človeku ostati čim dlje v lastnem domu. V tej smeri mora- mo razvijati skrb za starejše tudi v Jugoslaviji. Pozitivni razvojni koraj je storjen že s funkcioniranjem prvih takih oblik pomočL Zagotovo pa bomo s takimi parci- alnimi koraki razvijali starostno varstvo zelo počasi in z mnogimi ovirami. Nismo prepričani, da se bodo sprostile ovire v naslednjih petih letih (ali do leta 2000), kar pa je neobhodno, če želimo odpreti institucije in mobilizirati dušene potenci- ale. Ida Hojnik >♦10 bo povečalo materialne obremenitve gospodarskega sektorja, zato je tudi zgodnje upokojevanje dolgoročno neučinkovito, ker pomeni le zamenjavo ene neaktivne grupe (brezposelnih) z drugo (upokojenci). - 328 - AKCIJSKI TABOR VSSD "VANGANEL 86" Akcijski tabor Višje šole za socialne delavce je bil od 25, do 31, maja 1986 v Van- galenu pri Kopru. Udeležilo se ga je 95 ljudi od tega 5 učiteljev ter dva otroka študentov. Višja šola za socialne delavce je tabor izvedla v sodelovanju z RK ZSMS, ter CK ZSMS in Centrom za socialno delo Koper kot eno izmed oblik mladinskega prosto- voljnega dela na lokalnem nivoju. Pri izvedbi del so sodelovale še druge ustanove s koprskega področja. Tabor je bil izveden v okviru študijskega programa šole. Dejavnost udeležencev tabora je bila organizirana po posameznih projektih in sicer tako, da je bila pri določenih projektih možna fleksibilna rotacija. Življenje in delo na taboru je bilo organizirano po organizacijski shemi, ki je to dovoljevala, hkrati pa omogočala fleksibilnost vodilnih vlog ter visoko stopnjo udeleženosti pri odločan- ju pri vseh pomembnih zadevah, ki so se dotikale življenja in dela na taboru. Povzetki poročil posameznih projektov Anketiranje starejših občanov. Udeleženci tabora, ki so sodelovali pri tem projektu so v času trajanja tabora anketirali 90 ljudi, starih nad 65 let, na področju KS Marezige, Ob anketiranju so anketirancem ponudili tudi konkretno pomoč pri hiš- nih opravilih. Ponudbi se je odzvalo 6 občanov. Podatki, ki so jih zbrali z anketa- mi, bodo uporabljeni v raziskavi, ki jo izvaja VSSD in Zavod za zdravstveno varst- vo, uporabni pa bodo pri načrtovanju dela s starejšimi osebami. V času delovan- ja je skupina spremljala tudi delo koordinacijskega odobra za pomoč na domu v KS. Pri izvedbi projekta smo tesno sodelovali s Centrom za socialno delo. V skupini je sodelovalo 29 študentov, od 10 do 20 dnevno. Sodelovanje z domom upokojencev Koper. Skupina petih študentk je dnevno sodelo- vala pri izvedbi programa doma. Poudarek je bil na njihovem druženju z oskrbovan- ci doma in popestritvi njihovega življenja. Pomoč na domu. Dve študentki sta v sodelovanju z gospodinjskim servisom, ki pod okriljem doma upokojencev in centra za socialno delo pomaga ostarelim občanom na domu, medtem, ko sta bili na taboru nudili gospodinjsko pomoč starejši ženski. Naključje je hotelo, da je ravno v tistem času zbolela gospodinja, ki to sicer oprav- lja, tako da sta jo morali nadomestiti. Vrtec. V sodelovanju z VVZ Vanganel smo v času trajanja tabora v brigadirskem naselju organizirali vrtec, ki je deloval, dokler je trajal tabor. Udeležili so se ga otroci, ki sicer niso deležni organiziranega otroškega varstva, ter otroci, ki so pri- šli z nami (skupno 10 otrok). Pri delu za vrtec so pomagali tudi nekateri očetje otrok, ki so prihajali k nam. Za te otroke je bil to prvi stik z vrtcem oziroma z organizirano vzgojo. Poleg vrtca smo organizirali tudi predavanje za učitelje šole ter obisk otrok iz Vanganelskega vrtca v naselju. Projekt je imel še posebej po- membno vlogo v vzpostavljanju vezi med taborom oziroma akcijo in krajevno akup- nostjo. Priprava brigacfirskega naselja Posebna delovna skupina je opravljala delo v samem naselju. Barako smo prebarvali z zaščitno barvo tudi znotraj ter uredili okolico. Pri tem delu je bilo še največ problemov glede delovne vneme. Vzroke smo našli v tem, da je bilo pripravljeno premalo dela, (predvideno je bilo še betoniranje), tako da skupino ni pritiskalo preveliko delovno breme. Tudi vsebina dela ni bila po strokovni strani vznemirljiva pa tudi ni predstavljala iziva Bili pa so še drugi - 329 - vzroki. Sodelovanje z VVZ Elvira Vatovec v Strunjanu. Sodelovanje z zavodom je potekalo v- samem zavodu in v delavnicah s posebnimi pogoji v Kopru. V obeh primerih so se študentje vključevali v delo ustanov, v samem zavodu v popoldansko igro z otro- ki, v delavnicah pa v delo samo. Pri projektu sta sodelovali dve štiričlanski skupi- ni študentov. Zapori Koper. Skupina študentov je sodelovala z zapori. Organizirali so več pogo- vorov s kaznjenci; o svetovanju, o življenju v zaporu, okroglo mizo o alkoholizmu. Sodelovali so tudi pri koordinaciji ter na željo obsojencev opravili več individual- nih pogovorov. Sodelovalo je od 5-10 študentov. Dijaški dom. Manjša skupina študentov je izvedla nekaj akcij tudi v koprskem di- jaškem domu.Z dijaki so se pogovarjali o njihovem življenju, organizirali okroglo mi- zo o mladinskih subkulturah, izvedli radijsko oddajo ter ogled predstave Videogle- dališke stranke. Mladinska kultura Poglavitna dejavnost te skupine je bila priprava pogovorov na koprskih srednjih šolah. Pripravili so deset takih pogovorov na temo alkoholizma, mladinskih Subkultur, mladoletnega prestopništva. Poleg tega pa so pripravili še projekcijo filma Made in Britain pred gostilno Primorka in pa predstavo Videogle- dališke stranke s pogovoröm o mladinskih subkulturah. Poleg tega pa je skupina deloma skrbela tudi za kulturno življenje v taboru. Organizirala je delovanje radia, projekcijo več filmov. 2al pa jim ni uspelo pripraviti gledališke predstave ter kon- certa naše študentke. Življenje na taboru (povzetki poročil bivalnih oddelkov) Medtem ko so bili udeleženci tabora po delovnih projektih razporejeni v tim. me- šane oddelke, ki so se oblikovali vsak dan sproti, so bili sicer organizirani v bival- ne oddelke. Ti oddelki so se formirali že v Ljubljani in sicer glede na medseboj- no osebno privlačnost. Tako so nastale razmeroma homogene skupine, ki so se do- kaj lahko dogovarjale o življenju in delu. Nekatere oddelke so sestavljali skoraj izključno študentje 2. letnika, in to tisti, ki so bili skupaj že lanL Tako da so imeli že neko tradicijo. Ti oddelki so bili tudi nosilci tradicije lanskoletnega de- la. Oddelki, ki so bili sestavljeni iz študentov L letnika, pa so način sožitja mo- rali šele ustvariti. Za člane teh oddelkov je bila značilna začetna zbeganost, ki pa so jo kmalu presegli. Pri tem jim je v veliki meri pomagalo delovanje bivalne- ga oddelka, kjer so se o stvareh pogovorili. V tem začetnem stadiju je šlo v ta- boru za konflikt med tradicijo in svežostjo. Tradicija se je kazala predvsem v usmerjenosti v praznovanje, kajti lanskoletni tabor je bil na nek način praznik šo- le, ki ga je prevevalo navdušenje nad skupnim srečanjem in doseženimi rezultati. Lanskoletni udeleženci so hoteli to navdušenje pričarati že prvi večer. Ker pa nav- dušenje ni imelo izkustvene osnove se je izšlo v rahlo razočaranje. Nekateri bivalni oddelki so bili preveliki, kar je oviralo procese dogovarjanja glede življenja in osebno komunikacijo med člani. Komunikacijo je deloma onemogočal različen urnik dela, nekaj skupin je namreč imelo delovni čas popoldne, tako da smo se vsi zbrali šele pri večerji. To je verjetno tudi eden izmed vzrokov, da je bilo življenje v samem taboru malo bolj "redko", da smo izvedli manj študijskih de- javnosti kot smo jih načrtovali - izvedli smo pogovor o študijskih problemih, de- lavnico iz bioenergetike - in da je bHo-manj športnih dejavnosti, kot smo jih pri- čakovan. - 330 - Delovanje organizacijske strukture Čeprav je bila delovna usmerjenost letos nekoliko drugačna, smo uporabili podobno organizacijsko shemo kot lansko leto. Večja usmerjenost v delovne projekte in ui- granost od lanskega leta sta pripomogli k temu, da je shema bolje delovala. Se- stanki so bili krajši, o stvareh smo se lažje dogovorili. V primerjavi z lanskim le- tom tb velja predvsem za svet tabora, v veliki meri pa tudi za ostale sestanke, se- stanke bivalnih in mešanih oddelkov. V organizacijsko shemo je vgrajena možnost fleksibilne rotacije pri delovnih nalo- gah, kar naj bi pomenilo, da imajo udeleženci tabora možnost sodelovati pri več delovnih projektih, ne da bi pri tem ogrozili kontinuiteto dela'.. Več ali manj se je tako tudi dogajalo, vendar pa smo tudi opažali, da so bile nekatere delovne sku- pine tudi stalne in sicer deloma zaradi narave dela, ki je zahtevala stalnost de- lovnega moštva, deloma pa tudi zaradi docela subjektivnih razlogov. Ocena učinkov tabora Naš tabor je del študijskega procesa. Udeleženci so imeli priložnost znajti se v situaciji praktičnega dela, narediti nekaj zares. Poleg tega je bil pedagoški smisel takega tabora tudi izkušnja skupnega življenja, laboratorij medsebojnih odnosov, po- gled v življenje in razvoj neke skupnosti. Pedagoški smisel tega doživetja pa ni le v izkušnji dela in življenja z ljudmi ampak tudi v organiziranju vsega tega. Zaradi načina organiziranja so bili udeleženci tabora postavljeni pred organizacij- ske naloge. Hkrati pa je bil naš namen, da naš tabor da bi imel zgolj pedagoških ciljev, da ne bi bil nekakšna šola v naravi, ampak da bi udeleženci tabora opravili tudi kako resnično delo. Kriterija za to sta predvsem dva: da je delo uporabno in koristno za neposrednega uporabnika našega dela, in pa da ima delo svoj institucionalni uči- nek, da ima naročnik dela nekaj od tega To je pomenilo več stvari: - da prostovoljno delo nadomesti institucionalno v primeru izpada (gospodinjski servis) ali tam, kjer ni možnosti ali sredstev (anketiranje); - da prostovoljno delo dopolni institucionalno delo znotraj ustanove (vzgojni zavod, dom za starejše občane) ali izven ustanove (pomoč starejšim občanom); - da prostovoljno delo zaradi svoje drugačne kvalitete prispeva k inovacijam v us- tanovi (uvajanje svetovanja v zapore). Naši delovni projekti so v večji ali manjši meri zadostili obema kriterijema in jih lahko kljub temu, da pogosto ne bi mogli govoriti o učinkovitosti našega dela po pedagoško usmerjenih kriterijih ustanov, ocenimo kot uspešno. Za letošnji tabor lahko trdimo, da je bil drugačen od lanskega predvsem zaradi večje delovne usmer- jenosti. Lansko leto je bilo težišče našega zanimanja in priprav življenje v taboru oziroma organizacija celotnega življenja in dela, letos pa se je težišče premaknilo k delovnim projektom, ki so bili bolj strokovni in bolje pripravljeni. Vito Flaker SILVA MEZNARIC: "Bosanci". A kuda idu Slovenci nedeljom? KRT, Ljubljana 1986. Knjiga, prvič izdana v srbohrvaščini (Beograd 1986) in istega leta prevedena v slo- venščino, ima res vse pogoje, da ne ostane neopažena Obravnavana snov je aktu- alna, pristop inovativen, izsledki pomembni, hkrati pa je knjiga kljub znanstveni ravni dovolj zanimiva in poučna tudi za tiste, ki jih ne zanima izrecno sociologija (migracij). Gre za netipično sociološko raziskavo migracij, ki je bila opravljena 1983 leta v Sloveniji in severozahodni Bosni (torej v imigrantskem in emigrantskem okolju!), namen te knjige pa je, kot pravi avtorica, "predstaviti izsek iz raziskovanja so- cioloških vidikov notranjih migracij v Jugoslaviji hkrati z imigracijami v Slovenijo tako, da bi služili predvsem kot koristen napotek za premislek v akciji na tem področju" (str. 2JX Se pravi, da njen osnovni namen ni zgolj v prikazu metode in interpretiranju rezultatov raziskevalnega početja, pač pa predvsem v problema- tiziranju tistega, kar naj bi temu sledilo. Gre za "premislek v akciji" torej za (us)trezno politiko imigracij, ki naj ne bi omejila nastajajočih družbenih napeto- sti zgolj na en vidik (npr. ekonomski), pač pa bi računala s konfliktnostjo vsaj na dveh ravneh: na institucionalni ravni kot tudi na ravni posameznikov (proble- mi v zvezi s sodelovanjem imigrantov na proizvodnem, izobraževalnem in politič- nem področju, problemi institucionalnih regulativov, ki vodijo v segregacije in mar- ginalizacijo ali pa emancipacijo, problemi in priložnosti kulturnega izziva med imi- grantsko kulturo ter kulturo imigrantske družbe itd.). S tem avtorica pravzaprav opozarja na samo imigrantsko (slovensko) družbo in na spremembe v njej, ne pa zgolj na spremembe pri imlgrantih (njihovih motivih, pričakovanjih, prilagajanju...), pri čemer se sicer ustavljajo običajna razmišljanja o imigracijah. Da bi namreč dojeli položaj imigranta, je nujno, da razumemo sprejemno družbo in možnosti, ki jih realno ponuja, kot tudi okolje, iz katerega je migrant emigri- ral. Da tu ne gre le za načelno in samoumevno stališče, kot sicer zgleda na pr- vi pogled, pač pa - nasprotno - za točko, na kateri se (z)lomi konkretna (jugo- slovanska, slovenska) migracijska politika, pokaže avtorica na tistih mestih, ko go- vori o nerealističnih pričakovanjih glede migracijskih tokov. Bistvo takih pričako- vanj (na njih temelji naša oficialna migracijska politika) je v "mitu vrnitve" mi- grantov in v "mitu obojestranskih koristi" emigrantskih ter imigrantskih družb, če- prav v resnici emigrantske družbe vselej potegnejo "ta kratko" - migracije so nam- reč bistven del eksploatacijein dominacije med razvitimi centri ter periferijo. Za- nimivost v tem smislu je, Sa se da že zgolj iz demografskih podatkov razbrati, da ta zakonitost ne gre v prid niti Sloveniji, čeprav ima v jugoslovanskem prostoru vlo- go razvitejše imigracijske družbe. Iz prikaza migracij v evropskem kontekstu se nam- reč vidi, da tudi Slovenija (z emigracijo svoje delovne sile) dobiva status periferije; iz ostalih, manj razvitih delov Jugoslavije (n.pr. Bosna), pa migracije ustvarjajo pač periferijo periferije. Na ta način mitološka politika uradnega nadzorstva nad migra- cijami, ki so pri nas podrejene "nacionalni politiki zaposlovanja in gospodarskega - 332 - razvoja" (str. 48), prispeva levji delež prav k problemom nezaposlenosti in nazado- vanja v gospodarstvu. Nezaposlenost se namreč z emigracijo viškov delovne sile ni- kakor ne razreši, pač pa se problem za nekaj let le odloži, da bi v času zapiran- ja trga delovne sile v razvitih evropskih deželah (kar se zgodi v prvi polovici se- demdesetih let) postal še bolj pereč, S tem pride povrhu še do intenziviranja za- poslovanja v že sicer ekstenzivnih dejavnostih (SRS !), s kmetijsko nerazvitih podro- čij pa se eksodus prebivalstva le še stopnjuje (Bih,;. Glede na to se, kar se da slutiti iz raziskave, Jugoslavija (s Slovenijo vred) približuje stanju, tipičnem za Af- riko in tretji svet, za katerega nekateri že ugotavljajo, da "nima nobeno emigra- cijsko področje nikakršnih možnosti, da bi se razvilo" (str. 45). Na tem kočljivem vprašanju pa se zanimivost knjige šele začenja. Iluzijo absolut- ne determiniranosti migracijskih tokov, ki da se jih lahko obrne v prid emigracij- skim družbam zgolj z ustreznimi sistemskimi posegi, to iluzijo avtorica odpravi s pritegnitvijo individuuma v sociološko analizo (njegove družine, soseščine, emigrant- ske in imigrantske družbe), torej njegove "praktične zavesti". S tem se namreč izogne nevarnosti reduciranja individuuma na sistem in si hkrati odpre možnost pri- stopa do izvirne informacije o jugoslovanskem migrantu. Ko v tem smislu proble- matizira nekatere klasične metodološke prijeme, se pokaže, da so neuporabni celo običajni pojmi in sicer železnega izrazoslovja sociologije migracij (kot rupr.: adapta- cija, akulturacija, asimilacija, ki so v celi knjigi uporabljeni samo na eni strani in mimogrede; ostali sploh omenjeni niso). Namesto tega avtorica razvije "Dialog med sociologijo (migracij) in "praktično zavestjo migrantov", kot se glasi naslov (6.) poglavja, v katerem osredotoči raziskovalni postopek na prostor interakcije med večinsko in manjšinsko skupino, torej med Slovenci in "Bosanci" (imigranti). Ob tem je zanimivo, kako ta "dialog" med sociologij(jo) in migranti vzpostavi: inte- rakcijo opredeli glede na dve osnovni dimenziji: 1, na participacijo imigrantov v sprejemni družbi (problem distribucije moči), 2. na njihovo identifikacijo s simboli ter vrednotami te družbe (problem kulture). Glede na ti dve dimenziji nadalje uporabi "analitično tipologijo" imigrantskih sku- pin in dobi šest osnovnih tipov, ki se raztezajo od marginalnega (apatičnega) ti- pa imigrantov (tip A) pa vse do kohezivnega (instrumentalnega) tipa (tip F). Po- navadi temu sledi običajno predalčkanje konkretnih ljudi, pri čemer se vsakemu po- samezniku le še pritakne podatke ("obešene nanj kot na božično drevesce"). Tu pa si avtorica zastavi vprašanja v smislu: ali tako početje "povečuje razumevanje druž- benega sveta sprejemne družbe in imigrantov. Ali zboljša dialog o opcijah, ki so na voljo v tem družbenem svetu? Ali nam omogpča vpogled v organizacijo sveta imi- grantov?" Itd. Nakar ugotovi, da dosedanje raziskave ne ponujajo "zadovoljivih odgo- vorov" (str. 97). zato ji pač ne preostane drugega, kot da gre s skupino študentov naravnost k imigrantom na dom in jih povpraša, kako je s tem. Tako nastane 100 intervjujev, od katerih je nekaj predstavljenih v tej knjigi, in to so gotovo najzani- mivejše in najvznemirljivejše strani, pa naj jih beremo z vidika sociologije, psiholo- gije, lingvistike, socialnega dela ali pa čisto z osebnega vidika. Da bi dobili res pravo predstavo o dragocenosti informacij, dobljenih na tak način, je seveda potrebno intervjuje prebrati. Sele prek navezave dialoga se namreč raz- grne spekter problemov glede selitve migrantov, življenja v njim tujem okolju, nji- hovih navad, aspiracij, frustracij itd. Vsega tega ni mogoče zajeti zgolj z običajnim instrumentarijem, ki je vselej "pisan na kožo" bolj tistim, ki ga oblikujejo, kot pa onim, ki ga izpolnjujejo (ankete n.pr.). Tako se šele z intervjuji pokaže, da se rupr. tisti, ki se uvrščajo glede vseh variabel v tip marginalca, sploh ne počutijo margi- nalne - vsaj ne v tem smislu, kot se jih označuje. Ali pa rupr. vprašanje prilagajan- - 333 - ja novemu okolju: je tu odločilen asimilacijski pritisk (v smisiu intenzivnosti dikta- ta dominantne kulture imigrantske družbe) ali pa so pomembnejši primeri, intim- ni odnosi, (ne)ločeno družinsko življenje; ali gre pri "prilagojenih Bosancih" za pri- lagoditev slovenski družbi, kulturi, ali pa je to bolj modernizacija v smislu preživet- ja v zahtevnejšem okolju itd. Kot rečeno, gre torej za dialog, v teh okvirih pa za metodološko razlikovanje med sistemsko, institucionalno in individualno ravnijo. Od tod tudi nujnost soočenja z metodologijo in hkrati s sociologijo (zlasti funkcionalistično). Na tak način je ra- zumljiva in nujna temeljna (sociološka) poanta tega dela, ki ji je avtorica vseskozi strogo zvesta - da namreč o kritični sociologiji lahko govorimo šele takrat, ko se preusmeri iz opisovanja družbenih procesov na njihovo primerjavo z življenjem tistih, ki so v konkretni stvarnosti podrejeni institucijam; da se torej upošteva konkretnega posameznika z vso resnostjo, ne pa da je zgolj pojmovno mašilo v teoretičnih kon- struktih. Presenetljiva ugotovitev, ki jo intervjuji ponujajo, je tudi tista glede odnosa imigran- tov do razmer v sprejemni druži in do položaja, v katerem so se znašli. Tudi ved- nost o tem nam je dostopn.a šele preko dialoga - za primer nekaj izsečkov: - "Teško je živjet, ali još teže je umret." (str. 51.) - "...ili u zemlju ili u zatvor." (Str. 53.) - "jebi ga, to je čista, razumeš, propast, razumeš: ako se ove cijene dižu, ja pro- padam." (Str. 102.) - (vprašanje) "Sta planirate za nedelje? Ništa - dok ne propadnem...jer ja ne mogu zahtevat više od života, razumeš?" (Str. 103.) - "više mi puta, razumeš, pukne film, pičku materinu, zašto živimo ovde?!" (Str. 105.) - "Sta da jedem - zrak? Od zraka se ne živi" (Str. 106). - "Kad naide koji... ja ga pošaljem u kurac... Inače večinom gledam televizor i ro- mane čitam." (Str. 102.) - "Eni grabijo, eni pa nimajo nič (...) To sploh noben ne more uštimat (...) Edino če iz druge zemlje kdo pride pa da to uredi." (Str. 178.) - "... narod ne bo več tko mogu. Nbrod bo znoru." (Str. 195.) - "Poserem se na take komuniste." (Str. 199.) Takšna brezupna perspektiva nekaterih imigrantov pa - zgleda ni povsem neplodna. Intervjuji namreč kažejo, da pri imlgrantih ne gre za delitev, kot bi mogoče priča- kovali, na "Bosance" in "Slovence", pač pa na - "mi, ta spodnji" in - "oni gore". Da torej svoje situacije ne interpretirajo v prvi vrsti skozi etnično različnost, pač pa skozi socialno (razredno?) neenakosL Konflikti se namreč rojevajo iz neenakosti v dostopu do virov družbene moči, simbolični prostor pa je zgolj mediator teh kon- fliktov, kar je osnovno opozorilo avtorice, ki ga naslavlja bodočim raziskovalcem na- cionalnih konfliktov. 2eleti je, da bi prav to bilo tudi glavno navodilo za vse, ki se kakorkoli srečujejo s problematiko imigrantov; tako gledanje je še zlasti v pomoč socialnim delavcem, ki se kot predstavniki interesov imigrantske družbe in hkrati in- teresov emigrantov v praksi marsikdaj težko znajdejo. Delo Silve Mežnarič ima 230 strani, katerih polovico zapolnjujejo intervjuji in le ena šestina je teoretično-metodoioške vsebine. Torej knjiga ni metodološki priročnik, če- prav je izredno koristna tudi v tem smislu. Srečo Dragoš SPREMINJANJE DRUZiNE IN POMOC STAREJŠIM Leopold Rosenmayr Famile in den Strukturumbrüchen heute (Famile - Tatsachen, Probleme, Perspektiven, Sonderveröffentlichung aus Anlass des 71. Deutschen Fürsorgetages vom 29. bis 31. Oktober 1986 in München.) Arhiv für Wissenschaft und Praxis der sozialen Arbeit, 2-4, 1986. V ZR Nemčiji skrbijo za tri četrtine starejših, ki so potrebni posebne pomoči in nege, njihovi družinski člani v domačem okolju. Podobno so pokazale raziskave v ZDA. Vendar večina teh raziskav samo ugotavlja stanje, ne napoveduje pa, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Prihodnost je negotova. Funkcije družine so se tako mo- čno spremenile, da se bodo nujno spremenile tudi tiste funkcije, ki so zagotavljale varnost, oporo in pomoč starejšim članom družine. Za odnos do starejših bo pre- dvsem odločilno, da se bodo pokazale posledice zmanjšanega občutka dolžnosti, zmanjšanja, do katerega je prišlo zaradi vrednostnih sprememb v šestdesetih letih. Tudi nataliteta je vse manjša, kar pomeni, da bo vse več starejših pa vse manj mlajših, ki bi jim lahko pomagali. Ni mogoče natančno predvideti, kako se bo odrazil učinek številnih razvez. Ni nujno, da bodo ti učinki samo negativni. Ce bo- do razvezani partnerji ohranili stike in se bodo ustvarili stiki med njimi in novimi partnerji, se bodo oblikovale širše družine in partnerske mreže, v katerih se bodo člani medsebojno podpirali. Ker se bo vse več žensk zaposlilo, se bo razpetost žensk med poklicno delo in obveznosti do otrok in starejših še zaostrila. Negati- vni učinek bo imelo tudi pretirano poudarjanje samouresničevanja kot osrednje vrednote. Ni mogoče pričakovati, da se bodo družinski člani pripravljeni odpove- dati svojemu osebnemu razvoju in si enakomerno porazdeliti dolžnosti in pri po- moči in negi starejših. Povezanost družinskih članov, občutek pripadnosti družini in družinska solidarnost so vse manj gotovi. Družina bo v prihodnosti lahko poma- gala svojih starejšim občanom samo, če ji bo pri tem pomagala družba: jo ra- zbremenila in ji ponudila različne usluge in storitve. Vse te spremembe ne pome- nijo, da bi morali odstopiti od načela, naj bodo starejši čim dlje v domačem okolju. To načelo je treba še naprej upoštevati, pri tem pa poskrbeti, da bo po- moč starejšim še bolj raznolika. Kombinirati jo je treba s pomočjo družini; oružino je treba ne le podpirati, ampak jc tudi dopolnitL Že danes imamo opra- viti istočasno z dvema pojavoma: z dejstvom, da za starejše skrbijo v glavnem družine, in z veliko ekspanzanzijo ambulantnih služb. Raziskave so pokazale, da imajo starejši pa tudi mlajši ljudje najrajši "intimnost na razdaljo". Psihološki razlog za to je, da se z razdaljo zmanjša ozirom.a omeji ambivalentnost. To_ pa olajšuje sodelovanje. Družina,, ki je pripravljena na sodelovanje lažje sprejme zunanjo pomoč kot drufina, kjer se člani čutijo dolžne pomagati pa se hkrati pritožujejo nad tem. Odprta solidarnost pomeni, da skrbno ocenimo in upoštevamo individualne meje posameznih članov družine, v okviru katerih lahko pomagajo. Ta solidarnostni vzorec, za katerega je značilna jasna ocena zmožnosti za nudenje pomoči, lahko okrepi komuniciranje med generacijamL Drugi dejavnik, ki izbo- ljša odnose in pospešuje "odprto solidarnost", je osvoboditev od otroške odvisnosti od staršev, odvisnosti, ki se pri mnogih ljudeh zavleče v pozna leta, in se kaže v zahtevnosti do staršev. Raziskave so tudi pokazale, da je zadovoljstvo z medge- neracijskimi odnosi v družini večje, če imajo partnerji možnost navezati še druge odnose zunaj družine. Blaž Mesec - 335 - ČUSTVENE MOTNJE DELAVCEV Mary A. Jansen: Emctional disorders and the labour force. Prevalence, costs, pre- vention and rehabilitation. International Labour Revievi/, 125, 1986 št. 5, str. 605-615 Ocene o pogostnosti čustvenih motenj med delavci se razlikujejo, toda v splošnem scglašajo, da zelo visok odstotek delavcev pretrpi neko obliko čustvene motnje v svoji delovni dobi. Raziskave kažejo, da so v 1/4 do 1/3 primerov te motnje vzrok za odsotnost z dela Težko je oceniti celoten vpliv na delavce in njihove družine, ter sodelavce in delovno okolje, toda nižja produktivnost, večja fluktuacija in pove- čan stres za vse, so zelo očitne posledice. V članku je opisano, kako se s temi problemi soočajo v Združenih državah Amerike. Pomen ugotavljanja obsega teh motenj meci delavci kot tudi uvajanja učinkovitih pre- ventivnih in rehabilitacijskih programov postane razumljiv, ko ugotovimo, koliko po- sameznikov prizadenejo razne čustvene motnje. Neko port^ilo Mednarodne organiza- cije dela pravi "Duševne bolezni predstavljajo v svetovnem merilu enega najbolj kri- tičnih socialnih in zdravstvenih problemov. Prizadenejo več človeških življenj in zanje potrošimo več sredstev kot za katerikoli drug vzrok invalidnosti. V ZDA so ocenili, da trije miljoni ljudi letno trpijo zaradi resnih duševnih motenj, 2,4 miljona ljudi postane lažje ali težje invalidnih in 1,7 miljona ljudi trpi zaradi dolgotrajne invalid- nosti-ti predstavljajo kronično duševno bolno populacijo. Čustvene motnje lahko segajo od milejših oblik tesnobnosti in depresij do kroničnih duševnih bolezni, ki jih lahko povzročijo stresne situacije na delovnem mestu in iz- ven njega. Strese na delovnem mestu lahko povzročijo: izjemen ropot, nevarno delo, izjemni pritiski zaradi nadzora, neosebni odnos vodilnih do delavcev, itd. Simptomi stresnih situacij so lahko: obsedenost s podrobnostmi, nezmožnost koncentracije, sla- be delovne navade, neučinkovitost, neodločnost, spori s sodelavci, večja pogostnost obolenj in nesreč, večja odsotnost z dela. Klinični simptomi pa so lahko: maloduš- nost in depresija, razdražljivost, strah in tesnobnost, izredno tog odnos do pravil in postopkov, samomorilne težnje, moten govor in vidne spremembe osebnosti. Ker se v ZDA vse bolj zavedajo, da je zagotavljanje preventivnih programov ukrep, ki je finančno učinkovit in tudi human, so delodajalci in sindikati začeli razvijati programe za pomoč delavcem in njihovim družinam. Ti programi, ki jih vodijo stro- kovnjaki, vključujejo: 1. preventivne programe, kot so seminarji in skupine za vza- jemno pomoč, 2. programe, ki se nanašajo na kvaliteto delovnega življenja, pritiska na delu in druge teme, ki so pomembne za zaposlene, 3. programe za socialno po- moč, ki vključujejo individualno in skupinsko svetovanje, 4. programe za delo z al- koholiki in uživalci mamil, 5. programe za duševno zdravje, kjer obravnavajo bolezni, ki povzročajo invalidnost in izgubo časa na delu. Čeprav večina teh programov še ni bila ovrednotena, pa mnogi ugotavljajo, da imajo pozitivne učinke na moralo zapos- lenih, na produktivnost in zadovoljstvo pri delu. Mnoge ameriške družbe se tudi vse bolj zavzemajo in sodelujejo pri programih poklic- ne rehabilitacije, s katerimi naj bi ljudem pomagali, da se po težji duševni motnji zopet vključijo v delovni proces- Rehabilitacijski programi zajemajo: spremembe na delovnem mestu, s katerimi naj bi zmanjšali ropot in stopnjo stresa, uvajanje pre- mičnega delovnega časa, večjo osebno pomoč sodelavcev ali svetovalcev, začasno zmanjšanje delovnih obveznosti ali skrajšanje delovnega časa - 336 - Čeprav v splošnem prevladuje omahljivost pri zaposlovanju delavcev z duševnimi mot- njami, nekatere družbe zelo rade sodelujejo v rehabilitacijskih programih. Poročajo, da se delo z delavci z duševnimi motnjami ne razlikuje od dela z drugimi delavci, seveda, če lahko premagajo predsodke in so strpni pri manjših odstopih vedenja. Ko se neka družba odloči, da bo sodelovala v rehabilitacijskem programu, mora pro- učiti mnoge dejavnike pri osebah z različnimi vrstami motenj. Delodajalec mora ime- ti informacije o posledicah posameznikove diagnoze in prognoze za delo, o primer- nosti zahtev na določenem delovnem mestu in o vrsti in trajanju rehabilitacijskega programa. Potrebno je tudi tesno sodelovanje rehabilitacijskih strokovnjakov in delo- dajalcev, da lahko zagotovijo nepretrganost programa. Ker je samospoštovanje pri ljudeh s čustvenimi motnjami izjemno šibko, je ponovna zaposlenost že sama po se- bi zelo pomemben dejavnik procesa rehabilitacije. Razumevanje in strpen odnos na delovnem mestu sta bistvenega pomena, čeprav se je potrebno izogibati pokrovitelj- stvu ali pretirani strpnosti. Da bi delodajalcem pomagali doseči najboljše možne od- nose z zaposlenimi, ki trpijo zaradi čustvenih motenj, so jim predlagali naslednje smernice: 1. upoštevati morajo, da so nove situacije stresne za vsakega zaposlenega 2. prizadevati si morajo, da se delavec dosledno zdravi, 3. ne smejo dovoliti, da se pritožbe kopičijo, 4. biti morajo odkritosrčni, 5. pohvaliti morajo dobro opravljeno delo, 6. delavčeva zgodovina bolezni mora ostati zaupna, 7. spreminjati morajo de- lovno mesto, da bi zadovoljili posebne potrebe delavcev, vendar da delavca ne smejo razvajati ali mu kazati pretirano strpnost. V ZDA se vse bolj razvija prepričanje, da so takšni programi za pomoč delavcem v korist vseh, posameznikov, gospodarskih organizacij in družbe kot celote. Lidija Kunič SPREMEMBE V SOVJETSKI DRUZINI Salvatore Imbrogno: Changes in the collective family in the Soviet Union: a com- parative perspective,International Social Work, 29, 1986, št. 4, str. 335-347 Primerjave med pojmovanji družine v Sovjetski zvezi in v Združenih državah Ameri- ke kažejo na razlike v političnih ciljih in smotrih znotraj dveh družbenopolitičnih sistemov. Družina v Sovjetski zvezi predstavlja pomembno kvaliteto kot kolektivno jedro družbe, ki si v tesnem sodelovanju z državo prizadeva doseči cilje socialis- tične družbe. Družina je pojmovana kot izjemno pomemben element v družbenem razvoju in država ureja to področje z dobro opredeljeno in zelo jasno določeno na- cionalno politiko družine. V ZDA je to ravno nasprotno: država ne vodi centralizi- rane politike na tem področju in ne prepleta ciljev s cilji družine. Sovjetska politika do družine odraža odziv države na znanstveni in tehnološki razvoj, ki vpliva in spreminja tradicionalne vrednote družine. Naloge družine so v Sovjetski zvezi jasno opredeljene (Ustava 1977): državljani so dolžni, da vzgajajo svoje otroke, da jih pripravijo za družbeno koristno delo in jih vzgajajo kot koristne člane socialistične družbe. Družina ni le reproduktivni organ, temveč, kar je še bolj pomembno, je osnovna celica, kjer poteka otrokova primar- na socializacija in kjer se oblikuje otrokov čustveni svet ter njegove etične in mo- ralne vrednote. Država podpira in ščiti družino z zakonodajo in celovitim admini- - 337 - strativnim sistemom, s l««vert>ar^ a.V. Bonn INHALT Hans-Jürgen Kcrncr/Erich Marks Bewährungshilfe neuer Qualität in einer modernen Kriminalpolitik 322 Rainer Dieter Hering Die justizinterne Erwachsenen-Gerichtshilfe: Möglichkeiten, Grenzen, Perspektiven 332 Inge Möbus/Rolf Guntermann Erfahrungen in der praktischen Opferhilfe tn Hanau 342 Stellungnahmen der Arbeiterwohlfahrt Für die Entwicklung eines koordinierten Gesamtsystems der Straffälligenhilfe im stationären und ambulanten Bereich 348 Grundlegende Reform der Alterssicherungs- systeme gefordert 352 Beiräte für alte Menschen 354 INFORMATIONEN UND MATERIALIEN Unterschiede zwischen Wicderholungs- straftäteni und Normalbevölkerung 355 Sozialbericht 1986 der Bundesregierung 356 Emkommens-Umvcrteilung setzt sich fort 358 A W und Tschernobyl 359 u.v.a.m NEUE FACHBÜCHER 359 AUTGRENVERZEICHNIS 360 Redaktton: Heinz Niedrig Technlache Redaktion: Dorla Am RedaktkMiatwIrat: Rolf Ackermann. Hermann BuacWort. EHrlede Eller», Richard Haar, Percy Lüth, VIncenz Morttz. Rudo« Peterelt. Paul Saatkamp, H»n» Treea, Helga Zettler - 349 - Nr. 11 November 1986 37. Jahrgang Herausgeber: ArbeiterwohKahrt Bundesverband e. V. Bonn INHALT Klaus Großjohann/Helmut Hartmann Auf dem Weg zur Neufestsetzung der Sozialhilfe-Regelsätze 362 Peter Galperin Ein neuer Bedarfsmessungsmaßstab für die Hilfe zum Lebensunterhalt ? 369 Dietrich Schoch Kindergeld und Sozialhilfe - Gedanken zur Anrechnung bei Hilfen zum Lebensunterhalt 374 Norbert Nelte Praxis der Schuldnerberatung 381 Rolf Krüger Rechtsberatung als wesentlicher Bestandteil der Sozialberatung 388 Horst Vesper Pauschalierungspraxis einmaliger BSHG-Beihilfen für Bekleidung und Schuhe 394 Stellungnahme der Arbciterwohifahrt Arbeiterwohlfahrt und Selbsthilfe 396 INFORMATIONEN UND MATERIALIEN 398 AUTORENVERZEICHNIS 400 Redaktion: Heinz Niedrig Technische Redaktion: Doris Arft Redaktionsbeirat: Rolf Ackermann, Hermann Buschfort, Elfrlede Ellers, Richard Haar, Percy Lüth, VIncenz Moritz, Rudolf Petereit, Paul Saatkamp, Hans Trees, Helga Zeltler - 350 - Research Editorial 2 Statistical Power and Type II Errors in Social Wbrk Research 3 John G. Orme and Terri D. Combs-Orme Predictors of the Length of Stay In Foster Care 11 James R. Seaberg and Eve S. Tolley Research Notes 18 Absbacts Journals Reviewed 22 Doctoral Dissertations in Social Work 23 Fields of Service 54 Social Policy and Action 65 Service Methods 66 The Profession 78 Related Fields of Knowledge 83 Author index 91 Subject Index 92 Tone Kikelj, Bosanski otroci v Sloveniji (1945-1951), Socialno delo, 25, 4, 1986, 261-272 Ena bistvenih komponent povojne sanacije je bilo vprašanje vojnih sirot in social- no ogroženih otrok. Ta problem se je v najostrejši obliki izpostavil v Bosni in Her- cegovini. Slovenija je (čeprav je imela tudi sama blizu 30.000 socialno ogroženih otrok in 13.000 otrok, ki so potrebovali domsko varstvo) nesebično priskočila na pomoč bratski republiki in pozimi, leta 1945/46 sprejela več kot 4.300 bosanskih otrok, ki so bili razmeščeni po slovenskih družinah. Čeprav je bilo nekaj primerov izkoriščanja otrok s strani slovenskih rejnikov, so se v večini primerov med rej- niki navezale trajne vezi. V letu 1946 so v Bosni in Hercegovini ustvarili pogoje za vrnitev večine koloniziranih otrok, v Sloveniji so ostali le tisti, ki so bili v dom- skem varstvu, in so bili na šolanju. To je primer, ki je relativno malo poznan in počasi tone v pozabo.-Avt. Vida Miloševič, Razmerje med upravnim postopkom in svetovalnim pristopom v praksi naših centrov za socialno delo. Socialno delo, 25, 1986 , 4, 273-287. Razprava obravnava vprašanje, ali se upravni postopek in svetovalno delo v CSD iz- ključujeta ali se dopolnjujeta. Svetovalni pristop je bistvena značilnost ali sestavni del strokovnega socialnega dela s posameznikom in skupino. Vendar pa se je v na- ši praksi uveljavil kasneje kot delo po upravnem postopku zaradi začetne nerazvi- tosti metod socialnega dela, teorije o socialnoekonomskem avtornatizmu, prepada med teorijo in prakso v socialnem delu, odpora do uvajanja dela s posameznikom po zahodnih vzorih, slabe poklicne identitete socialnih delavcev in neustreznega izo- braževanja Uvajanje svetovalnega dela je povzročilo konflikte med delavci usposob- ljenimi za socialno delo in drugimi ter elitizem teh delavcev. Analiza pokaže, da se večina načel upravnega postopka in svetovalnega dela med seboj dopolnjuje. Kateri pristop bomo uprabili v danem primeru, je odvisno od analize socialne težave: pra- viloma se stvarne težave rešujejo po upravnem postopku, osebne pa s svetovanjem. Opisan je delovni postopek pri metodi socialnega dela s posameznikom. - Ured. Majda Sečen, Obravnava alkoholikov pred zdravljenjem In priprava na zdravljenje, Socialno delo, 25, 1986 , 4 , 288-293. Pri vsakodnevnem delu se socialna služba srečuje z ljudmi v stiski, pogosto odvisni- mi od alkoholne omame. V prvi vrsti moramo njihova pričakovanja do nas postavi- ti na realna tla: alkoholika ne moremo preganjati ali kaznovati, lahko pa jim v pri- mernih oblikah družinskega skupinskega urejanja nakažemo rešitev za zadovoljujoče skupno življenje v bodoče. Pri tem pa so ravno partnerji tisti, ki bodo morali vsaj na začetku največ vložiti v prekinitev iger in spremembo načina življenja. Kadar ni nadaljnjega urejanja, lahko zbiranje podatkov, pisanje poročil ipd. pomeni zgolj ozna- čevanje ljudi. Marsikdaj je takrat, ko se posamezniki v stiski obrnejo k nam po po- moč, prepozno za korenite spremembe življenja, temveč pridejo v poštev zgolj po- samezne oblike socialno-varstvenih pomoči. - Avt. Marjana Zupan in Janja Zupančič, Mnenja zakoncev o spravnem poskusu, Socialno delo, 25, 1986, 4, 294-318. Prikazani so rezultati standardiziranih intervjujev z zakonci, ki so se udeležili spravnega poskusa na CSD Ljubljana Šiška (1984/85). Izmed 170 primerov, ko sta se pravnega poskusa udeležila oba zakonca, je bil izbran 25 % vzorec (n = 40 poskusov oziroma 80 oseb) od tega vzorca pa je odgovorilo 35 oseb (44 %). Pri- kazane so socialnodemografske značilnosti vzorca, značilnosti zakonske zveze, zna- čilnosti poteka spravnega poskusa, stališča do SP in rezultati dogovorov na SP. Od- govori so nedosledni in celo protislovni, saj prevladuje stališče, da je SP odvečna formalnost, vendar pa bi se ga večina še tudi danes udeležila, četudi ne bi bil ob- vezen. Anketiranci, ki se niso razvezali, ali ki so se sporazumno ločili, ocenjujejo SP ugodneje kot oni, ki so se razvezali s tožbo. Zdi se, da so zakonci slabo se- znanjeni z namenom SP in z možnostmi svetovanja Mnogi menijo, da je SP prepoz- na oblika pomoči.-Ured. NAVCXDILO SODELAVCEM Sodelavce prosimo, naj svoje prispevke pošiljajo v dveh izvodih na naslov Ure- dništvo Socialnega dela. Višja šola za socialne delavce, Saranovičeva 5, 61000 Ljubljana. Obseg člankov, teoretičnih razprav in poročil o raziskavah naj ne presega 15 tipkanih stranL Obseg ostalih prispevkov, to je poročil, vesti, ocen, prikazov idr. naj ne presega 5 tipkanih strani, če ni drugače dogovorjeno. Člankom priložite povzetek do 15 vrstic. Vsako besedilo naj bo napisano z dvojnim razmakom, to je 30 vrstic na stran, ker sicer ni mogoče besedila popravljati. Opombe in navajanje virov: (1) V opombah podrobneje pojasnjujemo besedilo ter navajamo dodatne reference. Opombe potekajo po zaporednih številkah, ki jih v besedilu pišemo za en razmik nad besedo, na katero se nanašajo (npr. pomoč'). Vsebino opomb navedemo na koncu besedila pred seznamom litera- ture. (2) Vire navajamo tako, da med besedilom navedemo v oklepajih ime av- torja, letnico izida dela, iz katerega je vzeta navedba, in stran (npr. (Fromm, 1963, 21). Na koncu besedila dodamo seznam uporabljene literature, urejen po abecedi piimkov in imen avtorjev. Besedilu priložite na posebnem listu svoje osebne podatke isc. ime in priimek, strokovni in znanstveni naslov, ustanovo, kjer ste zaposleni in funkcijo, natan- čen domači naslov z navedbo občine, številko žiro računa oz. izjavo, da ga ni- mate.