St. 72. V Mariboru, vtorek 25. junija. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, Četrtek in soboto, ter velja po poitl prejeman, za avstro Oflerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom. za celo leto 10 £old.. za pol leta 5 gold., za čntrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od JetJrhrtOpll« petit-vrsto 6 kr. Če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. 6o M dvakrat in 4 kr. če le tri- ali veekrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rukopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. 0 p r a v n i 5 t v o. na katero naj se blagovolijo pošiiiati naročnine, reklamacije oznani i a. t. j. administrativne reči. je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 Politični razgled, Kaske novine „Golos" pišejo govoreč o avstrijskih Slovanih med drugim tako-le: „Po pruskih zmagah, kakor znano, počeli tttt Nemci z večjo odločnostjo segati na življenje Slovanov. Ni j nam treba posebnega dal j no vida , da nemške namere izpoznamo, ki gredo tudi na to : Slovane od Rusije odvrniti in kadar se jim to posreči, popolnem ponemčiti jih. Nemci vedo, kje je naša moč, in kje mog6 biti naši prirodni in verni zavezniki . . . Dali tudi mi Kusi to raz-umejemo V Ali kaj storimo v pomoč našim sorodnikom , vsaj v moralno pomoč? Dozdaj nij tega videti. (nGolosu opisuje kaj germanisinus posebno na Češkem dela in piše dalje:) Že hc magjarski listi radujejo pobitju Čehov, smatrajoči to kot po-bitje „panslavizma" torej tudi Rusije. Zastonj bi bilo Magjarom dokazovati, da na Čehih in Ogrih je ležeča prihodnja osoda habsburške monarhije. Kot samostalni državi so pred 346 leti temelj položili zda nji Avstriji država Češka in ogerska. Dokler nij češko vprašanje rešeno, niti ogersko nij. Magjar se ima več uzroka bati sa svojo bodočnost nego svojemu rodu zvesti Čeh . . (Daljša razvijanja „Golosa" nij mogoče tiskati). Na Ogrskem je tretji del volitev že do-dovršenih. Žalibog da so izpadle za Slovane slabo, kajti zmagala je vladna stranka dozdaj sijajnejše nego je bilo pričakovati. Pridobila jo (do 21. t. m.) 19 novih glasov v zbornico. Levičnjaki so izgubljali še tam, kjer so bili prej njih voditelji voljeni. To se ve, da je vladna stranka delala divje t. j. po magjar s ko, posebno med Slovak i. Ne samo žganje, vino, guljaš, podkup in pretep volilcev — tudi panduri in vojaki so s puškinimi kopiti volilcc za vladno stranko mečili in omočili. Ubogi Slovaki, med Slovani ne najmanji, a naj- siromašniji narod, nijso menda z nobenim poslancem prodrli. Padel je vsled azijatskega volilnega reda Paulinv - Tot, predsednik njih ..Matice" padel tudi Kobnla, urednik „S1- Novin." Magjarske volitve že nijso volitve. Tako ravnanje Magjarov s Slovani se mora enkrat nad Magjar i strašno maščevati in če je pravice in providnosti — se bode. Kako daleč je že pruska preširnost zašla , razvidno je iz članka Bisinarkovega ofici-jelnega organa „Nordd. Allg. Ztg.u, katera naravnost razumni daje, da pri prihodnji volitvi papeža (po bližnji smrti Pija IX.) bode protestan-tovski pruski kralj in novi nemški cesar tako drzen, pa si bode rimskega papeža ustanovil sam . _, Razlogi so Bismarku ti-le: Nemškemu cesarju, ki vlada nad toliko katoliki, ne more biti vse eno, kdo je papež posebno zdaj ne, ko je papež ne-zmoten torej absolutist in zapoveljnik škofom, cesarjevim podložnim. — Mogočen je Bisinark, a tega menda vendar ne bode dosegel. Pa tudi ko bi res njegov privrženec voljen bil — kar nij verjetno — ne bi pridobil nemški cesar njemu neprijaznih narodov, tudi če so katoliki. Pišejo, da se papež in ruska vlada dogovarjata zarad katoličanov na Ruskem. Pravijo, da Rusija želi odpravljenje varšavske nadškofijc in ustanovljenje enega samega primata za vse ruske privržence rimskokatoliške cerkve. Upa se ugoden vspeh v tej stvari. v Dopisi. Iz IJliltlI&III4* 28.jun. (Izv. dop.I (Slovenski državni poslanci) razen Poklukarja, ki bo še v delegacijah sedel, pridejo torej zopet v domovino nazaj, iz zborovaujav državnem zboru. Ko so šli tje, izrekali smo na tem mestu željo, naj vsaj, če jim dušica ne da drugače nego da morajo iti statistovat, naj vsaj nekoliko store za narod in njegove teptane pravice, naj vsaj usta odpro za kako interpelacijo na vlado. Motili smo se, ako smo to upali. Molčali so Poklukar et consortes do zadnjega, samo ko so se vrata že zapirala, vzdignil je Poklukar prst in interpeliral zarad nerešenih zemljiščnih obvez, za kar mu je prilika dalo obsojenje 52 gorenjskih kmetov. Pa to tik pred zaporom dveri, tako da niti odgovora dati mu nijso utegnili. Zakaj so prej ves čas dangubili, postavali, molčali, pravi statisti bili ? Gotovo ne iz zle volje, ker, da so dobri možje, ki ne žele nič hudega svo-jej slovenskoj domovini, tega ne bode nibče tajiL Stvar je samo ta, da na svojem mestu nijso, nijso pravi možje na pravem mestu. Mi Slovenci, bi morali svojo narodno čast varovati tudi s tem, da ne postavljamo tja, kjer se nas cel narod repren* zentira, take može kot reprezentante, ki niti govoriti ne znajo, niti zahtevati niti protestirati ne znajo. V tej reči molčati, bi bilo za nas greh, dasi govoriti o tem nij prijetno, še menj pa hvaležno. Da pa je tako prišlo, kdo je kriv! Svoje-glavuost enega ali dveh ljudi pri nas na Kranjskem. V ogerskem zboru en sam poslanec Mile ti ć bolje zastopa ogrske Srbe, kot vsi naši skupaj Slovence — zato ker ima nekaj slovanske krvi v sebi in ne sokrvce. Mm Crradea 23. jun. (Izv. dop. I Z odlokom 19. t. m. volil je vendar enkrat akademični senat tri gg. profesorje v oskrbovalni odbor pod-piralne zaloge za slovanske dijake. Odbor se je tedaj konstituiral v seji 23. t. m., voljen je za predsednika g. prof. dr. Krek, znan rodoljub, za podpredseduika gosp. zdravn. Derč, za blagajnika g. prof. dr. Biderniann, po rodu Nemec ali obče priljubljen (lijakom zarad svoje značajnosti in ena- ravnopravnost z brati zapadne kulture. Peter Veliki je Kusom zopet odprl oči in pokazal jim pot na zapad, da vidijo, kako sami tudi nijso brez sorodnikov. S tem izjednačenjem in uvedenjem zapadne kulture približala se nam je Moskva v 200 letih za 2000 milj bliže; do tja nam jc Moskva bila dalje nego denes Vladivostok ali Kamčatka. Peter je udomačil in uvedel zapadni duh, duh pro-svete in civilizacije med Slovano-Rusi na iztoku. On je ta duh širil z nenava no energijo in na jako razen način rabil vsakojak** sredstva. Lahko je zdaj po 200 letih iti za ruskim Kolumbom v Ameriko. Nas še denes ljute nezgode tišče in težke zmote uče. Povsod se oziramo in razgledujemo, kako si život, eksistencijo in napredek v prosveti in blagostanju zagotovimo. Eden priporoča to, drugi'ono sredstvo, pa ker: „Kolikor ljudi, toliko ćudi", prepira se eden z drugim, vsi pa smo v enem složni, da želimo dobro in napredek v velikih stvareh in za to je že sama volja dovoljna. Po mojem mnenju je nam vsem iti za zapadnim duhom Petra Velikega. V tem obziru imamo poprijeti in uvesti vse, kar jc dobro pri zapadnih naprednijih sosedih, kar pa jc neumno, zavreči, naj bode starše od sanskrta, hieroglifov, in samega otca Adama. Kar je staro, pa nij za život, nmri in poberi se, pojdi k otcem našim — na drugi svet! Listek. Spomin na duh Petra Velikega in vzajemne potrebe Slovanov. (Spisal prof. Petar Tomi d,) Motto: K fors« gia Slavi mino l'u- ica forza a salvaro I' Kuropa dall.i prevalensa ger inanica como giu dala turca." Dalmatinski Hrvat Toruašid (Tommaseo ) Rusi, ta ogromna in velika večiua slovanska, ali kakor Angleži pravijo, to „jedro panslavizma", slave s politehnično izložbo in raznimi svečanostmi 20l)letni dan rojstva Petra Velikega. To jo svečanost historična, kulturna in narodna, ako ne tudi politična. Takove Bvečanosti in slavljenja velikih mož so velike važnosti v vsakem obziru. One širijo poznavanje zgodovine, prošlosti naroda in njegove kulture, krepijo in jačijo narodni ponos in samosvest, a to vse no daje poroštva za boljo bodočnost. Dve sto let je mi milo od poroda Petra Velikega. Za dve sto let in več so Rusi napredovali in se civilizirali. Sodite in razsojajte čine, ideje in dela Petra Velikega vsak po svoji naravi, kakor vas jc volja, eno pa morate piizua i vsi, daje on „jedro panslavizma", orijentalne Slovane okcideutiral, zbližal orijeut z okcidentom, nesel zapad na iztok kot drugi Atlas in Herkules na svojih plečih, ali da je pomaknil iztočne Slovane na zapad. S tem je Peter Veliki v Rusih še skrite Mongole zatrl in do kraja uničil. V tem obziru jc Peter Veliki večji pobijalee Mongolov nego Ivan (Jrožni (1462 - lf>05.) Peter Veliki nij samo re-format:;' \< niski svetnik z mnogo večjo pravico neg; K.arel Veliki nemški, nego on je preustro-jitelj zgodovine iu geografije slovauske v obče, a ruske posebej. Politika, verozakon in tuji roman -skogermanski upljiv cezaropapizma uemškoitali-janskega je razdvojil Slovane, odtujil in odtegnil je iztočne od zapadnih in postavil v sredo med nje policijo in „šiijenje kulture na iztok": z eno besedo postavil je vse barbarstvo srednjega veka na sredo Donave, t. j. sveta slovanskega. Cesarju iu papežu so v tem egiptskem veku tmine došli na pomoč „bratje od Altaja" Magjari, Mongoli in Turki — tres faciunt collegiuni. Res lepo društvo, slavna družina. Ves smrad, katerega je ona družina med ruski in slovanski svet prinesla, moral je Peter Veliki odpraviti. Peter Veliki je Ruse očistil in nam tako osnažeue zopet pri vedel v domače kolo slovanske zadruge, edinosti. Slovani so si bili jako blizu v jeziku, veri in običajih; nevera iu bestijalnost sredo večna oddružila je Ruse od južnih in zapaduih bratov in to je ostalo vse tako do Petra Velikega. On je jedro izlcČil in uvedel kopravičnosti; tajnik je pa g. modrost. Hubad. II-pamo da bode odbor, kateremu stoje na čelu taki možje pridno deloval, da se polajša siromašnim življeuje: slovenski) občinstvo pa ima poroštvu, da bodo podpore res koristne. V prvi vrsti bila bi naloga deželnih zborov, da v svojih sejah dovolijo zdatne podpore, ker bodo ravno dijaci na vseučilišči nekdaj delali na korist niilej domovini in je torej dolžnost narodnih zastopnikov, da skrbe za to, da je mogoče mladeži nabrati si potrebne vednosti. Iz %ias'l°€Klm 21. ju li. [Izv. dop.] Vem, da čestiti bralci „Slov. Naroda"* kaj pozitivnega iz Zagreba izvedeti žele, ter da to s bolno pravico od mene kot dopisnika zahtevajo. To jaz sani čutim, a vendar ne moreni kljnbu naj boljej volji čest. čitateljstvu, kakor ono želi, in kakor bi jaz hotel ustreči! Naša situacija prihaja od dne do dne bolj zmedena: to je še naj pozitivnoj a volt, ki jo rej; i stro vati morem. Naši narodni zastopniki so že celi teden v Zagrebu zbrani, sabor jc odprt, saborske sodnice se pa od dne do dne odlagajo, zakaj? to sani bog vedi. Včeraj nij bilo sodnice, denes je nij, jutri je ne bo. po-jutrujein javaljno tudi ne , in tako naprej v neiz-vestni čas. Kazen otvornc sednice še nij bilo nobene druge. Kaj takega more samo pri nas biti, kjer je celo javno življenje po magjaronskem gospodarjenji okuženo. Da se javne sednice ne obdržavajo, temu jc baje to krivo, ka se stranki v svojih klubovuih dogovorili še zmerom nijste složili. Prav za prav se pa brž ko ne ne bi smelo več v dvobrojniku govoriti, ampak v više-brojniku, ter reči: da se razne naše stranke še zmerom nijso složile. To nij javno, to je krtovo delovanje. Narod postaje nezadovoljen. Ce se klubi med seboj ne morejo nikakor složiti, naj prepirue zadeve glasovanje v javnej saborskej sednici odloči in razreši. Ena stranka se druge boji, nobena neče v javnej sednici svojo moč pokazati, in svoje glasove brojiti dati. Vprašanje jc: kako dolgo bo to še trpelo V — Včeraj je šel glas po mesti, da sta se narodnjaški iu magja-rouski klub v sledečem složila: 1. Kauchova klika naj se potem verifikacije iz sabora izloči, — 2. za vkupni poštanski sabor, in v regnikolarno deputacijo naj se od vsake stranke polovica poslancev izbere, — in 8, naj se poštena deželna vlada ustroji. V ta arangement bo baje vsi zmernejši elementi obeh strank privolili. Samo Makauec je v imenu mladohrvatskc, ali bolje rekoč jugoslo-slovuuske stranke proti vsakem paktovanji protes-toval. Tudi Mrazovič baje nij s tem araugemen- tom zadovoljen. — Bati se je, da se narodna stranka ipa tudi magjaronska) kakor je denes ustrojena, ne razpade, kajti vse nekamo na to kaže. da se naše strankarstvo nietamorfozuje, ter da bodete na mesto narodnjakov iu magjaronov stopili : vladina stranka kot centrum, in njej nasproti desna i magjaronska) iu leva (mladohrvat ska) opozicija. Ta metamorfoza. našega stran-karsrva višava se pod čudnimi prikaznimi. Tu razplihne kaka skrita spuhlina. tam se kak vesel burkelec prikaže, na drugej strani spet kaka krtina izruje itd. Telegraf med Zagrebom in Pešto-Danajem dela kakor stope v mlinu noč in dan. Skof Mihalevič daja v škotijskej rezidenciji dan na dan lukuličue obede, ter vabi k njim vsak dan drugo serijo zastopnikov in sicer od obeh strank vkupe. Objektivnemu niotrilcu se dozdeva, ko da stranka stranko lovi, ko da draga drago prehiteti, zavesti, prevariti, ogoljufati hoče. To je gonja kakor med gladiatorji v rimskej meni. Kdor si skore jšno ozdravljenje našega javnega življenja domisTjUJc, ta mora čudno domislijo imeti. Edina tolažba je ta, da je naš narod še zdrav, da je pregledal, in da ve svoje prijatelje od svojih sovražnikov razločevati. 1% IMuiiijii 2l\ junija. [Izv. dop.j Državni zbor je torej zopet prenehal s svojimi sejami. Naj mi bode dovoljeno, denes se nekoliko nazaj ozreti na ravnokar minulo zasedanje. Kaj je storil državni zbor za državo V Ali to vprašanje nij na svojem mestu, vprašati hočem rajše. kaj je storil državni zbor za ustavoverno stranko, kaj je ustavoverna stranka, ki ima pred škotskimi vrati večino, za sebe storila, kaj je izvedla izmed toček svojega programa? Direktne volitve, gališka poravnava — kje ste? Vse je zopet preloženo do jeseni, kakor že od Kcusta iu Giskrc sera. Edina volilna postava za silo jc oživotvorila se v državnem zboru, iz celega ustavovernega programa, kajti kazenskopravdni red se vendar ne more šteti k ustavovernemu programu. Državni zbor je samo životaril in to je ustavovereem in vladi dosti. Poglejmo pa si drugo stran. V spominu jc še vsakemu, kako težek je bil porod sedanjega državnega zbora. Federalistična stranka se je zbrala v Pragi, govorilo se je. da ne poj de v državni zbor in bilo se jc torej nadejati, da niini-sterstvo ne bode moglo državnega zbora vkup spraviti in da bode vsled tega prej padlo, predno mu bode dano začeti svoje pravo delovanje. Ali žalibože, to upanje se nij uresuičilo. Kakor že ves čas naše ustavne dobe so bili tudi letos Nam gre za življenje. Najprej ima pasti ali se predati slovanski „fcstungsvicreck" t. j. slavna kraljevina Češka, našo Lombardijo. Potem pride red na lepo Venecijo našo s Friavlom t. j. na Slovenijo s Primorjem. Ne varajmo se! Ze Kudolf 1 HabsburgOVOO je 1. 1200 hotel zavzeti prestol Zvonimirov in ogerski, a še pred njim Henrik III. 1. 1039—56., ali dobil ga je istom Ferdinand I. 1526—27. Torej — treba je 20U do 500 let, da se katere ideje izvedo. Drug primer. Dante je že izrekel misel zjedi njene Italije, a on je umrl 1. 1321, pa stoprv sedaj, po 500 letih, je njegova misel istina postala. Hoheuzollerji imajo glede Avstrije in Turške iste misli, iste ideje, katere so imeli tudi Habsburgi. To je javna tajnost. Njihova parola je zdaj Praga — Trst" a potem bode samo po sebi prišla „Pešta — Carigrad'*, da tako zedini mongolsko pleme rnagjarsko-tur.ško, kakor je naše slovensko-hrvatsko. Eno Čitaj, kar pravi trezni in mnogospofitovani dr. Vilh. Roseher, profesor na uuiverziti v Lipskem, znamenit nacijonaleko-nom, v svojem delu §. 201 : „die heutige Tlirkei vvird, so Gott \vill, das neue Dcutschland bilden"! .... samo naj se nemški kolonisti v Turško namesto v Ameriko seliti začno. Stvar je ista, ko v srednjem veku, samo drugi faktorji in druge uloge. Tadaj smo se borili za Rim proti Carigradu, a sedaj se bi morali boriti za Berlin proti Moskvi. Moskva dakle in Berlin potegovala se b o d e t a za g o-podstvo. To je na dlani, očevidno iu jasno. Tak je politični položaj zunanji, to je zunanji dualizem nemško - ruski. A da nam notranji t. j. nemško - magjarski dualizem nij bolj prijateljski, ako tudi manj opaseu, to ve izmed nas vsak iz grenkih izkustev težke borbe večjih let. Nas je izkustvo tega dvostrokega dualizma naučilo, da se edeu mora žrtvovati za vse in vsi za enega. Ako pade Praga, pala bode Ljubljana, in potem pride vrsta na Zagreb in Keligrad in narobe. Zato je brutalna neumnost, da pri nas*) niagjaron upije nad Pcmce in Kranjce a neče znati za vzajemno zavezo. Tako smo v politiki. A še slabši smo v mnogem smislu v literaturi, v kulturi in glede sredsetev vzajemnega napredka. Ako pogledamo na duh časa in iia karto Evrope in Amerike, vidimo muoge samostalne državice, ki nijso večje in močnejše nego bi bila Slovenija ali trojednica Hrvatska, pač pa so manjše in slabše, pa vendar samostalno žive. Dansko, llo-landijo, Belgijo, Portugalsko, Grško , glej Srbijo, Crno goro, glej Rumunsko itd! Ako vse vzamemo na um, prej iu ležje moremo biti politično brez tuje pomoči, nego literarno. Duh in napredek in poleg tega tudi potrebe našega Časa so take in tolike, da jih uarod, ki ima izpod 20 milijonov *) T. j. na Hrvatskem; g. pisatelj jo JJrvat. Uredn. Poljaki oni, ki so državnemu zboru do življenja pomagali. Poljaki pri vsaki vladi, naj bode vzeta izmed stranke katere hoče , beračijo za svojo resolucijo, oni so oni del federalistične stranke (h kateri se še vedno tudi sami prištevajo), ki se najtežje da pripraviti do v resnici moškega postopanja, Poljaki so, kar sicer že tako povsod znano, ona politična stranka, v kateri ne more nikdo zaslombe iskati. Oni delajo vedno popolnem na svojo roko. Kakor hitro se veter le količkaj za-Bttkne, že mislijo, da mora priti vihar, ki bode vse spreobernil. No pa kaj hočem dalje pisati o poslancih i/. Galicije, za moj namen zadostuje, ako konstatirani, da je v rokah Poljakov bilo bitje ali nehitje državnega zbora in da so mu oni žalibože šli za botre. Drugi federalisti so razen posaniesnih poslancev tudi šli že precej v državni zbor in tako zadnjič tudi naše slovenske kranjske poslance na Dunaj napotili. Kaj čem reči o Slovencih v državnem zboru. „Slov. Narod" je že pisal o njih poprej enkrat iu rekel, da nijso zmožni zastopati Slovence. To se je žalibože samo preveč izpričalo. Ako dr. Poklukar ...s pridržkom" 0 adresi glasuje, ako reče, da državni zbor za sklepanje volilne postave za sito nij kompetenten, ako interpelira zarad gozd-nih služnosti na Gorenjskem, kaj je s tem doseženo? Predaleč bi me vodilo, ako bi hotel tu naštevati vse opuščevalne grehe slovcnskokranjskik poslancev, saj vsi vemo, da bi bil slovenski uarod lahko bolje zastopan, ako se že ne morejo v Ljubljani spoprijazniti /. izostanjem iz državnega zbora v takih okoluostih, kakor so bile po odstopu Ilohenvvarta. Mislim, da so možje, ki vodijo slovensko politiko na Kranjskem, po delovanji gospodov, katere so v državni zbor volili, do dobra spoznali, da bode treba v bodoče druge može na Dunaj poslati, može, ki bodo zmožni vsako še tako malo priliko porabiti v zboru za slovensko politiko in ki ne bodo samo tedaj se oglašali, kadar Že absolutno drugače nij mogoče. Ako že mora Kranjska biti zastopana v dunajski lesen jači . naj bode zastopana s častjo! Da pa bode to se moglo zgoditi, bode treba že tudi za deželni zbor poiskati drugih mož, bode treba o-pustiti „statistovstvo". Kranjski deželni zbor bode moral šteti med svoje ude može v vseh obzirih lastnega prepričanja in razsodka, može. ki bodo vedeli povzdigniti v vsakem vpražan ji. ki sc dežele tiče, svojo besedo, ki ne bodo imeli samo dobre volje, nego bodo tudi to svojo dobro voljo (o kateri sicer pri nobenem kranjskem poslancu ne dvomim) v dejanje izvesti znali. ne more malo ceniti, da mora biti pars aducxa večjega jačega , kakor mali trgovec brez velikega živeti ne more. Zato se mora doma in v šoli inteligencija, mora se ves izobraženi del naroda, ki nima 16 — 20 milijonov duš, učiti razven materinega še enega tujega jezika. Naravsko je pitanje iu praktična stvar u jedna, da se uči oni, ki jc najležji, najpotrebnejši in najkoristnejši. (Dalje prihodnjič.) Iz t II j i 11 «». (Dopis.) Kadar človek pride v tuje kraje, najbolje spozna, kako goreče, kako strastno ljubi svojo drago domovino, posebno ako sc mu je bati, da je ne bode nikoli več videl. Zdaj še le preživo čuti, da jo ljubi mnogo bolj nego si je bil kedaj v svesti, dokler je še v njenej sredi živel mej starimi znanci, mladostnimi mej dragimi svojci; dokler mu je še na uho donela vsak dan od jutra do večera sladka domača beseda, če tudi morebiti iz ust brezzobe, nirmrave starke; dokler se je se oziral po strmih domaČih gorah, izprchajal po čarobnih domaČih logovih , poljanah in travnicih ob deročih rekah ali ob sumljivih potocih in bistrih studencih. V tujini pogreša najdražjih src, ne vidi najljubših obrazov, ne sliši najslajših besed, pogreša znancev iu prijateljev, pogreša domačega jezika, domačih običajev, domačih pesinij, Denašnji „Neu.cs Wiener Tagblatt" je bil konfisciran zarad članka, katerega je prinesel o državnem zboru in vladi. Jaz sem pa vendar dobil v roke konfiscirano številko in čital vladi nc-všcčni članek, ki res v ostrili potczih sedanje vladanje blažene Cislajtanije riše. „Nij ga parlamenta na svetu, ki bi na tako nizki stopinji duševne pomembe stal ko „cislajtanski državni zbor" pravi „Tagblatt" med drugim. „Z žalostjo in ob enem s srdom pa mora človeka napolniti , ako vidi, da so vse politične stranke z vladanjem Avstrije nezadovoljne. Federalisti, centralisti, dualisti, klerikalci, liberalci, fevdalci, demokrati in kar je še strank v naši eesarjevini — vse jc nezadovoljno! Zadovoljna je samo ena stranka, katero zastopa „Neue Freie Pressc", stranka redov lačnih Judov, banknili konsorcijev, borznih špekulantov itd. In avstrijski narodi bi že ne imeli več toliko samosvesti, ne imeli več toliko častiteljuosti, da se (»hrabrijo in poderejo gospodstvo največjih sc-bičnežev? In federalistična stranka — bode se li še dalje dala rabiti za podporo takega gospodstva? Ne spravljajmo se ob svojo čast! Nič nam nc more več škodovati, ko ako svojo čast zapravimo ! Etažne stvari. * (f Jožef Klaznik), znani narodni tiskar v Ljubljani, svetovalec kupčijske zbornice, lastnik „Novic" in „Danice", jc 28. t. m. v Ljubljani po daljši bolezni umrl. Kolikor je tipografija v zvezi z literarnim napredkom kacega naroda, ostalo bode lilaznikovo ime v naši literarni pol vestnici vedno zapisano. * (0(11) or goriškega političnega dr u-štva 8 oče) je sklenil postaviti na dnevni red prihod, občnega zbora, ki se bode v kratkem sklical, sledeče točke za letošnji tabor: — 1. Naj se poda prošnja za predlog narodnostne postave za Goriško v zmislu dotičnoga Mohcnvvartovega predloga za Češko. — 2. Naj sc vloži peticija za prenaredbo deželno zborskega volilnika za Goriško po svobodomiselnih načelih. — 3. Naj slovenski poslanci interpelujejo vlado, ali misli vendar enkrat izvršiti enakopravnost, da bodo vsi uradi na .Slovenskem poslovali v narodnem jeziku se Slovenci in da se bodo vsaj vse slovenske vloge v enakem jeziku reševale; da potem takem premesti vse take uradnike, kateri v kljub večkratnih interpelacij in javnega spodbujanja v časnikih sc nijso kar nič potrudili, da bi se bili naučili slovenskega jezika. Ti uradniki naj se v interpcla- domačih gor, potokov, studencev, rek, travnikov in poljan. Tem večje veselje mu zbudi vsako najmanjše poročilo iz ljubljene domovine, vsako najkrajšo pismo, vsaka sicer malo važna novica. Ljudje, kateri se doimi nijso zavedali svoje narodnosti in torej niti materinega jezika nijso znali gladko govoriti, in morebiti bodo zopet odpadniki, Če sc vrnejo v domačo deželo, taki ljudje se na tujem drže radi iu z ljubeznijo svojih rojakov, govore samo t domačo besedo, katere se često spodobno še le tam nauče. In s kakim neizmernim veseljem sc čitajo težko pričakovane domače novine! Iz roke v roko1 gredo; vsak bi rad prvi zvedel, kaj sc jc zadnji čas doma zanimljivoga pripetijo. Ljubezen k domovini jc človeku globoko v srce vcepljena, to je izvestno; ta ljubezen raste v tujini, kakor vsaka ljubezen, kadar smo daleč od stvari ali osobe, katero zares ljubimo. A poleg vse te ljubezni vendar človek na tujem domače stvari gleda vse nekako v. drugačnim očesom, nekako z druzega. višjega, rekel bi, čistejšega stališča. Okrožje njegovih m i slij sc razširi in z njim se stvari zmanjšajo, ako nijso res imposantno velike. Godi sc mu, kakor tedaj, kadar se po mnogih letih spominja ljudij, kateri so mu bili dragi, da-si je z njimi časi morebiti imel tudi katero neprijetnost, ki jc zdaj uže pozabljena Svojstva, katera so se mu na teh osohab poprej od blizu zdela sijajna, zdaj izgube mnogo žarkov, a druga, katerih poprej ciji z imenom navedo. — 4. Naj sc vloži nujna prošnja, da bi se v prihodnji dežclnozborski sesiji prav gotovo konečno dognala obče zaželjena postava zastran preuravnave javnih zemljiščuih knjig. — II koncu jc sklenil odbor povabiti vse p. n. gosp. društvenike, naj izvole naznaniti še druge točke, 0 katerih žele da bi se na taboru razpravljale. * (Gospod J. St res), piše „Soči": „Gospod urednik ! Nečem, da bi mi p. n. občinstvo tuje dušne proizvode pripisovalo, zato naznanjam s tem, da nisem ni vrednik ni sodelovaleč „Glasov", ker sem se že 13. t. m. temu odpovedal. Vsakemu svoje !" * (Iz Laškega trga) se nam piše, da jc vsled neprevidnosti delavcev laboratorium v fabriki za smodnik, katero imata gospoda brata Fehleisen blizu Laškega (v Rečici), 22. t. m. v zrak zlctel. Po sreči se je to zgodilo ravno okolo poldne, o katerem času so delavci večjidel k obedu odšli. Sedem pa jih je vendar v nesrečo prišlo; dva. ki sta ravno na sttehi nekaj popravljala, sta takoj mrtva ostala, pet pa se jih jc tako opeklo, da so kmalu potem umrli. * (Dar.) Njegova vzvišenost biskup Josip Juraj Strossmaver je blagovolil društvu „Slovanska beseda" v Gradcu — kateremu jc častni ud — petdeset goldinarjev darovati. 1 (Ljutomerska čitalnica) napravi na Petrovo. 2l>. t. m. popoldne ob 4. uri na vrtu g. Senčarja na Cvenu (ne v sv. Križu, kakor je bilo naznanjeno) veliko narodno veselico s sledečim programom: 1) Nagovor in pozdrav. 2) Govor o založnicah in gospodarstvu. 8) Saloigra: „To sem bil jaz". 4) Deklamacije. 5) Petje, (i) Godba in ples. — K tej veselici uljudno se vabijo g. družabniki, njih znanci in rodoljubi sploh. — Pri neugodnem vremenu prestavi se zabava na drugi dan. Odbor. * (Jugoslovanska akademija) je dobila te dni krasno sliko svojega pokrovitelja biskupa Strossmajerja, izvršeno od nekega umetnika v Rimu. Biskup sedi v naslonjaču in ima v roki list. na katerem sc čita jo njegove 1. LSfD v brv. zboru govorjene besede o akademiji in vseučilišču jugoslovanskem. Na strani biskupa se vidi pročelje krasne palače z napisom „Jugoslavenska akademija i sveučilište" ! Slika jc v umetniških krogih v Kimu bila jako hvaljena. (Anastasius O run) je telegrafoval Nemcem v Gorico, da je Gorica zadnje nemško mesto (iDie lctzte Stadt Deutschlands.) Po tem takem so nas ustavoverci uže prodali Kisniarku, na vc- morehiti nij posebno čislal, kažejo se mu zdaj v pravej velikosti. Tako je tudi v tujej zemlji človek odinukncn od (»sob, katere so na čelu svojega naroda, stoječe v prvih bojnih vrstah, in zatorej vso stvar, vso borbo nekako laže objektivno sodi nego doma. ko jc bil tudi sani vpleten, kolikor si bodi, v prepir in boj. Kar je res velicega in plemenitega, to se mu zdi večje in plemenitejše, nogo bi se mu bilo doma zdelo; a kar se veliko dela, kar sc toraj samo napenja: to se mu kaže v pravej pritlikavej nižini. Te iu take misli mi često roje po glavi, ko čitam domače novine tukaj na tujem. Stokrat in Stokrat sem uže sam na svoje oči gledal, sam ua svoja ušesa poslušal, kako nekateri najprvo sami sebe in potlej po vrsti vse drage svoje ljubljenec pokade s prijetnim dimom narodne kadilnice. Kar sem takrat sam gledal, to mi šc zdaj poročajo domače novine: ista kadilnica, ist dim, isti ljubljenci, ista roka, slavno kadilnico sukajoča! Nič sc nij izpremčnilo (V) Človeka, če to premišlja, često draži izkušnjava poredno soditi, da sc vedno suče in vrti ves ostali svet, samo(V) pri uas da sc nikamor ne gane. Res je nekaterim ljudem navadno, da se časi ua prsi potrkajo: mi smo mi! a vpraša se, ali taki ljudjć nijso tisto , kar Nemec imenuje „spiessbltrger" ? Deuašnjo čase je v Evropi borba za ogromne namere. Grman je poteptal Romana 8Clje naših nemških g. profesorjev in našega okrajnega glavarja. „SoČa." * (Duhovna mladež v Zagrebu) je na svetlo dala dve knjigi in sicer pripovedko „Tud-jinka" prestavljeno iz Češkega, v katerem jeziku jo je spisala pisateljica Sofija Podlipska; đlUga od zagrebških bogoslovccv izdana knjiga jc „Cviet-njak", zbirka pripovedek in pesmi. * (Za zboljšanje v i n s t v a v Dalmaciji) je ministersfvo poljedelstva poslalo dalmatinskim vinogradniškim društvom kletarske priprave in je tudi letos razpisalo dve štipendiji po 450 gld. za dva Dalmatinca, ki bodeta potem obiskovala vinogradniško šolo v Klosterneuburgu. v tekočem letu jc ministerstvo odločilo 5000 gl. za dalmatinsko vinstvo. * („Zbornik Beogradskoga narodnoga pozorišta".) Pod tem naslovom bode na svetlo daval Jovan Gjorgjevič, dramaturg belogradskega gledišča, igre, katere se bodo predstavljale na onem gledišču. Igre bodo izhajale v zvezkih, katerih pet bode veljalo 2 gld. a. v. Morebiti bode tudi slovenskim dramatikom s tem delom ustreženo. * (Toča) jo zopet pobila v nekaterih krajih okolo Novega mesta na Kranjskem. * (Pred delegirano porotno s o dni j o) v Hebu (Eger) je bil urednik časopisa „Ceskv Lev" za nekrivega spoznan, kar se tiče od državnega pravdništva v omenjenem časopisu najdenega zločina ..močenja javnega miru"; a porotniki so vendar toženca obsodili zarad „zanemarjenja dolžne pazljivosti." * (Nemške šole na reškem.) V Pilznu sc ima ustanoviti nova državna višja realka, v Landskronu nova državna višja gimnazija, obe z n e m š k i m učnim jezikom. Gospodarski4 stvari. — Letina na Goriškem. Kakor sedaj naše polje kaže, uadjati se nam je prav dedno letine. Od vseh stranij dobivamo ugodna poročila, le ua Furlanskem okrog Ajela je toča veliko škode napravila , zadela je tudi nekoliko našo okolico, namreč čez Pevmo in Sv. Florijan; sicer pa kaže žito v Furlaniji prav lepo in tudi trta je obilo obdarjena. V Krdih, ako nc bodemo pozneje suše trpeli ali kake druge nesreče, ker uže več dni imamo nevihto in viharen dež, smemo upati uspešne trgatve, med tem ko v ostali okolici sadje lepih dohodkov obeta. — Galcte smo letos obilo pridelali, posebno se je oponeslo japonsko seme. (ene so v primeri družili let nizke, ker blaga je ter nov red, nove državne meje, nove sile z novimi boji se nam obetajo. Slišali smo o velikanskih bitvuli, o velicem junaštvu in izdajstvu; padali so prestoli, in vršila se je pred našimi očmi še zdaj nedokončana tragedija, da si je ne moremo večje misliti. Grmeli BO kanoni, donele so bojne trombe, Odmevajoče tudi celo do poslednjih slo vanskib mej; a iz ljube slovenske domovine tem resnim, pretresljivim zvokom ustreza — navadno dolgočasno žabje kreketanje! Kadar človek to premišlja, žalostno čuti, ako še strastne je ljubi svojo očevino, da je vendar vse grozno malo, kar nas dviga in vnema, jezi in ogreva; da naši koraki so pritlikavski koraki, naši se/nji liliputanske pedi, naša dela mravljinčja dela! Ali no bode res kmalu bolje ? Naj se nikakor ne misli, da je te besede pisala jeza. Ne! pisala jih jc žalost. Naj se ne misli , da se morebiti svetuje pred sovražnikom odvreči orožje in sc mu kleče podati. Ne! to se nc zahteva; a zahteva sc, na steno obesiti stare, dolge, okorne puške robatega kmetskega lica in rjavili prašnie zdaj, ko Drcvse iu Chassepot vladata po bojiščih. S kratka, zahteva so to, kar so smč zahtevati, namreč učiti sc od časa ter u a-p redova ti s časom! veliko, z Tominskega nam je vsak lian na eente dohaja, kupcev posebno zunanjih jc kaj malo. — Iz Vipave iu Brd se piše, da cene vin rastejo, porastle so v kratkem do for. 1.50 pri kvinču. S. — p—. Letina na Hrvatskem bo letos dobra srednja letina. Za domače potrebe bo vsega zadosta, četrti del pridelkov se bo mogel ceh> v inostrane dežele prodati. Ječmen so začeli ravnokar žeti. Rž naglo za njim dozoreva, in v četirnajstih dneh bo tudi že pšenica belica svoje klasje pozlatila. Žetev se je leto« za kakih osem dni zakesnila. Strni so sploh malo bolj redke, zrnje bo pa polno in težko. Sneti in globina letos na klasji nij nikjer videti. Ivuruze ituršicc) so bujno zelene, ter obečajo čvrsto klipovje narediti. Krompir in sočivje lepo kaže. Seno je sicer krajše, kakor druga leta, sicer pa čvrsto. Vinogradi so spomladi lepše kazali kakor sedaj. Kolikoča vina bo srednje mere, o kakvoči govoriti, je denes pa še prezgodaj, ona nij še niti zgubljena pa tudi ne dobljena. Trs je še v preeej lepem vremenu ocvel. Če bo avgust dobro pekel in september dobro kuhal, bodemo izvrstno kapljico dobili. Do sedaj je vreme sploh bolj hladno in vlažno, nego toplo in suho bilo. O hudih vremenih se je do seh mal hvala Bogu še malo slišalo. Sadja bo vsega po srednje, in kar jc pri njem glavna stvar : skoz je zdravo videti. Zlasti orehi so polni in debeli. Celo slive, ki jih je lani neizmerno veliko bilo, so tudi letos po mestih spet obrodile. Obča prikazen letos je, da je čisto leto: o plevelu, o gosenicah, o hroščih, o mrče-sili, miših, itd. se nič ne vidi, nič ne sliši. O žiru, ki jo glavni živež in pitavež za našo svinjerejo se denes še ne more nič reči, ker se še nij pokazal. Svilodi so zdravi , pa za voljo hladne spomladi manjši nego bi sicer smeli biti. JP o v i v ! Ustanovila se je zaloga za podporo revnim slovanskim dijakom graŠkega vseučilišča. Dijaci sami zavezali so se, da podare po 50 novcev na semester svojim bratom, ali to ni zadosti, le nekaterim sa more pomoči, nikakor vsem potrebnim. Zato obrača se oskrbovalni odbor do slovanskih rodoljubov, da i oni pripomorejo po svojej moči revežem, katere revnost zadržuje v učenji. Podpore čejo sc dobiti le onim, kateri dokažejo, da z dobrim vspehom obiskujejo višjo šolo, da so vredni pomoči. Vsak darilce pa naj bode gotov, da če mu hvaležna biti mladež iz dna slovanskega srca. Dorcsci naj se pošiljajo naravnost .oskrbovalnemu odboru podpiralne zaloge za slovanske dijake v Gradci (Universitat) in vsak naj izvoli izreči želi-li, da se njegov donesek dene k glavnici ali da ga podari kot letni donesek. Oskrbovalni odbor podpiralne zaloge za slovanske dijake. Dr. Krek, predsednik. Dr. Bidcrman, blagajnik. J. Derč, podpredsednik. Hubad, tajnik. Za nesrečnike na Češkem je dalje ..Slovenskemu Narodu" došlo: gld. kr. Prenesek iz st. 71 „Slov. Naroda" . . 321 95 Gosp. Ivan Brelič, direktor rudnika na Ogcrskem..........10 — Po gosp. A. Strajnšak-n, kuratu v Ver- žeji nam je došlo tam nabranih . . 6 — Skupaj . . 337 Administracija „S1. Naroda". 95 „SLAVIJA." Konkurs. Pri podpisanem glavnem zastopu dobi takoj več potoTttliiib u rudnikov z dobro stalno služnino in visoko provizijo službo, s katero je zvezana položitev kavcije v znesku gld. 400 a. v. v gotovini, v državnih papirjih ali pa v prav dobrej hipoteki. Prosilci morajo biti zmožni v pisavi in govoru slovenskega ali pa hrvatsko-srbskega jezika. Vlastnoročno pisane ponudbe naj se predlože Glavnemu zastopa vzajemno-zavarovalne Danke ..SLAVIJE" t UnbUani. (122—2) Jan. I,ad. €?erny. a > X> L. >o D. rt ■ = I «2 5 i E il.ll 1? .5 -p 8 5 5 I * &§ S 5 ■ rt B > M •e a v o.. 13 tO j* =3 -° • —> ._ a ~ D S c •C S £ I «•53 M © — ■ a3*1 *L > •I v i e j* M co ' OD OD OB B s B P c >« 5 * rt g A-1141 f K g taja s 1*6 M := š - ,i rt . J N . ni -a ,o P m o.2, .2 » |e •c ifl ni e 3 S ' >N £ — 3 fi o -S E is* i - ilfii "3 S a* S) s > o rt M* OD 'ep® 11 Pravi prostor najboljše ure najceneje kupovati, je lovornloa za ure jJPKfcOPA IPliCfMM-A Vae ure, na sekuntio regulirane, so prodajajo a 5Iotno garancijo. SamO 17 ali 18 Old I)rav ftnS'"ika protlno v oKnjl po-*» zluccua »rebrna krononu-trnka ura 7.11 vojnim plaičein, prrilno emullirana, z verižico iz tulmlzlata in tncduljunum vred. Samo 14 ali 17 gld. yra.y »"«1«»«» »rebma imrnom«- ■ trnka ura ■ itnojniin plaiuem in kriHtalniinl stekli z vcriiUco in medaljonom v toka. SamO 19 ali 20 Old 8rclirni rementoari, brca kljuca '** **" O'"' za navijanj«-, 8 kristalnimi stekli V tiHJttmJ&eiii lrscncm toku. SamO 8 ali 10 Old. ,,rRV ftn»?leika clUndrasta ura, v " a" ,w «,u" 6 rubinih, kristalmrm steklu, fino verižico iz tuliiii/.liita, usnjastim tokom in pismenim M >• in i 111 Rariintiluim listom. Samo 14 ali 18 flld. i^/JSSl?^^fi^k\J!S* ■ a la prince of Wales najmoenej-icKa kulibra s kristalnim steklom, kolesjem iz nikla v pravem, čistem zlatu; tc ure Imajo proti drugim prednost, du se dajo brez kljiu'a naviti; k takim uram dobi vsak varizko iz talmizlata z medaljonom in KUTafltUnlm Ustom zastonj. Samn 12 flld urlk v t>Uinizlatu z dvojnim plairem, sa-• jjiu. v(m(>to Hkakaliem, kristalnimi stekli in iilklovim kolesjem, z veriileo iz pravefra talmizlata, medaljonom, usiijastiiu tokom in (rarantilnim listom vred. SamO 28 dO 34 uld 8',',»'n» ■idorno-rtmontoanka m ' uia, ki se da brez ključa naviti, z veriiiro iz i.ilmi/.lai.i in medaljonom vred. Samo 15 ali 20 gld. P™ «r?;brn'1. ■l,,erna urft; 1 , ■ kriBtuliiiiu Hteklum, eleKantim varlllM in tiieilaljonom. Samo 12. 15 18 uld un ZA '7 ■rebra s kri-oamu i*, i**, io uiu. Bta|n|tn|steku, minijaturni format, pretinn « oirnji pozlačena z veriZico sa okolo vratu \ vred, vae v loku. Iste z dvojnim plaičem in verižico za okolo vratu. Blati ura za gospe s kristalnim steklom in verižico za oko to Rothenthurm$tra88e, Nr. 9,gegeniiber der JVollteilena Dunaji. Samo 16. 18, 20 gld. Samo 22, 25, 30 gld. 0 vratu. Zlate are za gospe z diamanti in verižicami za okolo vratu. Iste z dvojnim plaščem. zlati remontoari sa gospode z elegantnimi verižicami za Samo 40 ali 48 gld. Samo 60 ali 70 gld. Samo 75 ali 100 gld. okolo vratu. 1 Samo 70, 80,100 gld. J£^Awom? *08pode 8 Samo 90 ali 120 gld. ,Htl 8 «lv°Jni,n pW"»' Samo 200 ali 400 old. Ilu.,i krPnom1rt.r.ovi r,'mont0,,,i H««> r dvojnim plaiecm. Srobmo urno verlUoe gld. 2.50, 3, 4, 6, 6, 7, 10 do gld. 12. Zlato urno verižico gld. 18, 20, 25, :K>. 35. 40. 50, (JO, 70, HO, 90, 100. a Budilci z uro 7 gld. « Uro za na steno b podobo, 2. 3 in 4 kose igrajoče. gld. 70, HO, «)0. Uro s tropetikoljena, 2, '1 in 4 kose igrajoče,, gld. 80, . 100, 120. Igralnic«;, 2, 4, 6, H kosov igrajočo, gld. 15, 35, f>5, 75. Album za fotografije /. muziko gld. H, 10. 12 do gl. 15. Tobačnico •/. muziko 7 g'd. 50 kr. Sraodkarnico z muziko 1H gld. Šivalnico / muziko 15 gld. Ure s trepetikeJjem lastnega izdelka s 5letno garancijo: Tako, ki so vsak dan navijajo gld. 10, 11. 12. Take, ki ho vsak K. dan navijajo gld. 16, 17. 18, 19, 20, 22. Tako, ki ho vaak 8. dan navijajo in vsake pni ure bijejo ghl :«), 33, 35. Tuke, ki so vsak 8. dan navijajo, vsako četrt ure Take, ki so vsak mesec navijajo gld. 28, 30, 32, Ure za pisarnico gld. 10 15, 20. Ure za kavarne gld. 15, 25, 30. Vela delavnica za popravke. Staro uro, gostokrat dragi rodovinski spominki, so popravljajo in narejajo tako. kakor bi bilo novo. Cono za popravke s blotno garancijo gld. I1/,, 3, 6 do 10 gld. Krtina in sama naloga prav angleških Itr O ti K*