Stev. 139. O LjaDllnnl, g petek, dne 19. junija 1908. Leto mm. Velja po polti: aa telo leto naprej K 26'— M pol leta » h 13'— aa letrt leta „ 650 m en meset „ „ 2-20 V upravniitvu: 'sm telo leto naprej K 22 40 aa pol leta „ w 11-20 na letrt leta „ » 5-60 en mesec „ „ 1-90 i* poSllj. na dom 20 h na mesec Posamezne Jtev. 10 h. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod iti --dvorIHe nad tiskarno). — Rokopisi s* »e vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 k za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje ln praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je g Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Hi Četrtletna priloga „lfozni red". seka glede na izpremembo deželnega reda in aeželnozborskega volivnega reda. Do-tično poročilo smo že objavili v celoti. Začetkom seje stori obljubo poslanec dr. 2 i t n i k , ki je bil začetkom letošnjega zasedanja nujno zadržan na Dunaju kot član proračunskega odseka. Deželni glavar g. Šuklje naznani, da dežeino sodišče zahteva izročitev poslanca Filipa Supančiča radi žaljenja časti. Predsednik izjavi, da bode v eni prihodnjih sej izvoljen imunitetni odsek. Dalje naznani g. glavar, da je idrijski poslanec Q a n g 1 vložil nujni predlog, ki predlaga: 1. Deželni zbor zahteva neizprosno in neomajno na stališču splošne, enake, direktne in tajne volivne pravice; 2. stoječ na tem stališču odklanja predloženi načrt ustavnega odseka; 3. ustavni odsek naj do jeseni izdela nov načrt dež. reda in dež. volivnega reda na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volivne pravice: 4. v ta namen ostani ustavni odsek tudi nadalje v permanenci. Z ozirom na to, da jc poslanec Gangl sam podpisal ta nujni predlog in torej nima po pravilniku določenih pet podpisov in da je to vprašanje itak sedaj na dnevnem redu, izjavi deželni glavar, da more predlagatelj v razpravi govoriti v označenem smislu ter staviti svoje predloge. Volivna reforma. Dr. Šusteršič obširno utemeljuje predloženi načrt, ki izpreminja dosedanji deželni red in deželnozborski volivni red. Njegov govor, ki ga jutri objavimo v celoti. ie napravil najboljši vtis. Rekel je: Načrt, ki ga je izdelal odsek, je sad kompromisa. Zato ž njim nobena stranka ni popolnoma zadovoljna. Pač pa najde vsaka stranka v načrtu tudi zase koncesijo. In to je razlog, ki ie omogočil kompromis. S tem kompromisom se moramo za sedaj zadovoljiti do trenotka, ko bode mogoča splošna volivna pravica tudi za deželni zbor. Veseli pa smemo biti tega uspeha tudi zato. ker smo po dolgotrajnem, šestletnem boju izvojevali vsaj načelo splošne in enake volivne pravice, ki je izraženo v novi splošni kuriji. Omogočeno bode vsem slojem prebivalstva sodelovanje pri deželni zakonodaji in upravi. Opravičeno je torej upanje, da prične deželni zbor zopet redno delo v blagor skupne domovine. (Živahno odobravanje.) (irof Bar bo izjavi v imenu nemškega veleposestva, da glasujejo za načrt, ki je sad kompromisa med strankami. Veieposestvo je sicer prikrajšano v moralnem in materielnem oziru. (Klici: Oho!) Vendar pa ne odklanja volivne reforme, ker goji upanje, da se pomnoži število kmečkih zastopnikov, ki imajo več skupnih gospodarskih koristi s kmečkim prebivalstvom. Dr. Triller v imenu narodno-napredne stranke se je potrudil z vsemi močim, da bi izbrisal spomine na nemško-slo-vensko napredno zvezo. Posrečilo se mu to seveda ni, ker so pregloboko zarisani v zgodovini ustavnega življenja naše ožje domovine. Naj se dr. Triller še tako ogreva, da bi izbrisal narodni madež svoje stranke, omiva vedno le zamorca. Narod-nonapredna stranka je imela prilike dovoli, da o pravem času ustavi obstrukcijo, ki je bilo ie skrajno bojno sredstvo za uvedbo splošne in enake volivne pravice. Dr. Triller torej zvoni po toči, ako danes jadikuje in tarna proti obstrukciji, s kater.- so ravno njegovi pristaši onemogočili to, kar je danes sad kompromisa med strankami. Sicer pa dr. Triller odpira že odprta vrata, ako S. L. S. razlaga pomen in važnost splošne in enake volivne pravice. Pove na.i javnosti pota in sredstva, kako je tnogče doseči ta smoter, pa smo skupaj vsaj v tem vprašanju. Vendar pa tudi dr. Triller ne taji, da je danes zgodovinski dan za deželo kranjsko, ko njen za-stop sklepa o volivni reformi, ki uveljavi načelo splošne in enake volivne pravice v novi kuriji. Sicer pa že davno vemo, da dr. Triller noče počivati v senci kupole sv. Petra v Rimu. ker srce in glavo mu polnijo že neštevilnokrat ponavljane in tudi od njega obrabljene fraze takozvanega »svobodnega« svetovnega naziranja. S takimi nazami se dičijo NVahrmund, liock. Ofner. Masafyk in drugi taki novodobni proroki. . Poslanec Gangl je zagovarjal svoj navedeni predlog z razlogi, ki že davno niso več novi. Odgovarjal mu je dr. Krek, ki izjavi v imenu S. L. S., da ui in ne more biti povsem zadovoljna s tem kompromisom. Govornik nemškega veleposetva pa je danes izrazil dovolj jasno, da je sedaj boljši kompromis nemogoč. S to volivno reformo pa si ustvarimo nov. trdneiši teren za nadaljni ustavni boj v dosego splošne in enake volivne pra- Današnja številka obsega 6 strani. Tinjl-Tnngl. Idrijski Gangl, ki ima na eni strani liberalno putiko, na drugi strani pa social-no-demokraški krč, je prinesel v Ljubljano nujni predlog« proti kompromisni volivni reformi. On zahteva neizprosno splošno in enako volivno pravico, on hoče. da se vrže pod klop s težkimi žrtvami in po dolgih letih doseženi uspeli za slovensko ljudstvo, ki se naj bi danes sklenil. Slabo po-rdečeni Engelbertl zahteva, da naj gre deželni zbor kar takoj narazen, in ustavni odsek naj do jeseni izdela nov načrt vo-li\ ne reforme po načelu splošne in enake volivne pravice. Ker je res že skrajni čas, da tudi Kngelbert Gangl že ve. da to ni mogoče, ne pomeni njegov »nujni predlog«, s katerim je prišel ravno sedem let prepozno, nič drugega, kakor lahkomišljen in brezpomemben atentat na demokratično volivno reformo. Ubogi Gangl pa za ta predlog ni mogel dobiti podpisov in je ostal čisto sam. Zato je tudi njegov »nujni« predlog padel pod klop. in Gangl za njim. Deželni zbor kranjski. Zastopniki vseh ljubljanskih listov so vložili meseca aprila, kmalu po zadnjem deželnozborskem zasedanju na predsedstvo deželnega zbora motivirano vlogo, da se jim v deželni zbornici namesto dosedanje docela nedostatne časnikarske lože odkaže tak prostor, kjer bi mogli neovirano zasledovati razprave deželnega zbora in zanesljivo poročati o njih. Na to vlogo niso dobili časnikarji nobenega odgovora, pač pa se jim je danes zopet od-kazala dosedanja časnikarska loža. Na današnjo intervencijo časnikarjev gospod deželni glavar ni odredil ničesar, in zato so zastopniki ljubljanskih časnikov zapustili svoje prostore ter izjavili, da se ne vrnejo v zbornico in opuste zase poročanje o de-želnozborskih razpravah, dokler se nc ugodi njihovim upravičenim zahtevam. Ljubljana, dne 19. junija 1908. * * * Iz kroga deželnih poslancev se nam poroča: Danes se je sešel deželni zbor kranjski, da reši poročilo ustavnega od- LISTEK. Prosa — Ali ben Džamoh Ejhl. Vesel dogodek v zamorski vasi, ki je zgrajena na severozahodnem koncu razstavišča! Abesinec — liabešan, rojen v Pragi na razstavi! Dali so mu ime Praga-Ali, da bo pomnil celo življenje, kje je ugledal luč sveta. Pražani bodo pa tudi pomnili tega pritepenčka črnega. Brž prvi dan jc bilo mnogo zmešnjave zaradi njega. Razstava spada v občino Bubenč, ki je ena mnogih praških mestnih občin. A bubenški župnik pravi, da nima bukev, v katere bi smel zapisati Praga-Ali-ja, zakonskega sina Džamah-Eghija in njegove mohamedansko - zakonske žene Chilahle Lgae Djibuti. Mohamedanskega župnika v Pragi ni, mohamedanskega župnega urada tudi ne. mohamedanskih krstnih bukev tudi ne. Zapisati ga pa morajo. Dokler tli zapisan in dokler ne prejme rojstnega lista, ni rojen. Je-li Ali veljavno zagledal luč solnca in električno luč pražke razstave, še ni dognano. Quod non est in aetis, non est in mondo. Pravijo, da je bubenški župan Kubik dal vezati poseben zapisnik, kamor bodo zabeležili Praga-Aliia. sina Džamah-Eghi-jevega, iz rodu Essa Djibouti. Potlej bo šele res eksistiral. Jeseni ga bodo odnesli v Afriko. V Pragi bo pa Praga-Ali strašil po papirju štirideset let. Iz rojstne matice bo njegovo ime prešlo v šolsko matico, v zapisnik otrok, namenjenih za cepljenje koz. v statistične tabele o gibanju ljudstva, v seznam črnovojnikov itd. Ko bi bili vsi črno-vojniki taki kot Praga-Ali, hi se vsaj vedelo, odkod ima črna vojska svoje ime. Ce je ob nastopu črne vojske vojakov vse črno. se zato ne more reči, da so vojaki črni. In ravno Praga-Ali vkljub vsej svoji črnobi ne bo prišel v zapisnik črnovojnikov tako, kot drugi. Skozi okno neke opazke bo gledalo njegovo črno ime, in nad njim bo zapisano, da Praga-Ali ni na-boro-dolžen, ker ni avstrijski podanik. Ako njegovi starši ostanejo tu in si pridobe avstrijsko državljanstvo, bo pa moral na nabor, bo potrjen in bo prvi in edini icsnični avstrijski črnovojnik. To bi se mu podaia pisana atila z zlatimi vrvicami. Kdo ve, kaj ga vse čaka. Njegova usoda bo v mnogih ozirih odvisna od visoke diplomacije, od pogodb, ki jih bo v prihodnje sklepala Avstrija z Abe-sitiijo. Kakor z Italijo, tako se utegne Avstrija tudi z Abesinijo dogovoriti marsikaj, med drugim tudi to, da v Avstriji ne more biti poročen Abesinec, dokler ni bil v Abe-siniji civilno oklican in dokler ne dobi iz črne Abesinije oklicnega lista, v katerem se bere črno na belem, da se ni našel noben zakonski zadržek. V takem slučaju bo imel Praga-Ali mnogo sitnosti iu stroškov in potov. Ako sc bo Praga-Ali dal krstiti, bo moral pobegniti v Ameriko, kakor se je n. jir. pred dvema letoma nekaj takega zgodilo v deželi Karahissar, katero so Turki šele pred kratkim okupirali. No, pa to je daleč. Za sedaj vzbuja največje zanimanje Praga-Alijeva telesna straža. Raznesla se je govorica, da je zdaj še bel, da pa mora uživati pijačo, ki je črna, kakor pisalno črnilo. Pijača mu bo sča-som udarila skozi kožo ven, in paglavec bo postal črn, kakor vran. J. B. vice. Razmere v deželi in državi se izpre-minjajo in pride čas, ko dozori tudi to vprašanje. Sedaj pa ne moremo drugega, nego da sprejmemo ta kompromis. Bodimo realni politiki brez sentimentalnosti in mogoče bode skupno delo vseh strank za gospodarski napredek dežele, pa tudi vzajemnost s slovensko napredno stranko za narodne koristi naroda slovenskega. Pozabljen bodi boj za volivno reformo, brez osebnih strasti delujmo za narod iu deželo. (Živahno odobravanje.) >>lzdajavci delavstva.« Dr. Lampe se oglasi k stvarnemu popravku glede izreka dr. Trillerjevega, da je na nekem shodu na Dolenjskem rekel, da jc narodno-napredna stranka izdala de-lavce. Dr. Lampe izjavlja, da je na drugih shodih govoril o razmerju narodno-napredne stranke in da je tedaj naglašal, da je liberalna stranka rabila vsikdar demokratični plašč samo zato, da brani privilegij kurij. Zlasti je opozarjal na nelojalno postopanje narodnotiapredne stranke proti delavstvu v ljubljanskem občinskem svetu. V deželnem zboru bo še dovolj priložnosti delati za demokratične volivne reforme v korist delavstva ne le za deželni zbor. ampak tudi za občinske svete. In tedaj zakliče dr. Lampe se bomo zopet pogledali z narodnonapredno stranko in bomo videli, ali izdaja interese delavstva ali ne! (Veselosl in odobravanje.) Poročevalec dr. Šusteršič naglaša, da sicer ni povsem zadovoljen z govorom dr. Trillerja. Prizna pa, da je dr. Triller ubiral take strune, iz katerih odmeva vsaj upanje \ zajemnega delovanja v blagor dežele in naroda slovenskega. Dr. Triller je zahteval takozvano čisto novo kurijo, v kateri bi volili le isti, ki sedaj sploh ne volijo v nobeni kuriji. Toda ta »čista« kurija nasprotuje načelu splošne in enake volivne pravice, ker je le logična izpeljava ku-rialnega sistema, ki ga mi pobijamo kot zagovorniki splošne in enake volivne pravice. - Poslanec Gangl seveda stoji neizprosno in neomajno na stališču ženske, ki mokra do kože, vedno še kriči: »Postriženo! Postriženo!« Poslanec Gangl in vsi njegovi tovariši v soc. demokraškem taboru pa delajo slabo uslugo delavstvu s svojim predlogom, ki more šc za nekaj let zavleči volivno reformo. Ta že letos omogoči izvolitev 11 poslancev i/, splošne kurije, dočim bi (ianglov predlog vse zavlekel še za več let. O tem je morda prepričan Gangl sam. Dolžnost njegova je, da o tem prepriča tudi svoje volivce. Zbornica je na to sklenila z vsemi glasovi proti Ganglu, da preide v nadrobno razpravo o izpremenibi volivnega reda. Poslanec dr. V i I f a n v nadrobni razpravi predlaga, naj se izločijo iz skupine mest in trgov iste vasi. ki so v občinski zvezi z mesti in trgi. Poročevalec dr. Šusteršič odgovarja, da se bode rešilo to vprašanje v novem, pomnoženem zboru. Predlog ni obveljal. Sicer pa bi ta izpretnemba ne imela nobenega pomena pri volitvah poslancev iz nove kurije. Pomenljiva bode šele pri bodočih volitvah v mestni skupini. Pri S 33. naglaša dr. Novak, da si sedanji deželni zastop ne sme prisvajati pravic glede na disciplinarni red. To nalogo naj prepusti novemu, pomnoženemu deželnemu zboru. Govornik predlaga, naj se glasi besedilo, da je priziv zoper sklep disciplinarnega odseka na izključenje dopusten na deželni zbor. Poročevalec dr. Šusteršič odgovarja, da je disciplinarno postopanje potrebno za redne razprave. Pred očmi naj ima vsak poslanec in stranka: Danes meni, jutri tebi. Dr. Novaka predlog je bil odklonjen. Do druge ure je bil sprejet rzpreme- i njen deželni red. Seja se nadaljuje ob pol 5. uri. Na vrsto pride načrt deželnega volivnega reda. Skrajna nelojalnost liberalne stranke. Liberalci so se zopet pokazali, kako so neizkušeni in kako malo se je zanesti na to stranko. V ustavnem odseku so v imenu stranke dr. Tavčar, dr. Triller in Plantan podpisali reformo volivnega in deželnega reda, kakor jo je sklenil ustavni odsek. V zbornici so pa igrali tako vlogo, da je bilo pol stranke za volivno preosnovo, pol stranke pa proti njej. Poslanci dr. Vilfan, dr. Novak, Supančič, Gangl. Pire in Lenarčič so glasovali proti, dr. I. Tavčar, dr. Triller in Plantan pa za tiste paragrafe, ki določajo volivni red v mestih in displinarni red v zbornici. Ta stranka, breznačelna in skozinskoz neodkrito-srčna, je torej igrala skrajno nedostojno komedijo. Liberalci, ki so iz same straho-petnosti opustili obstrukcijo, niso imeli toliko poguma, da bi bili glasovali za volivno reformo ali proti njej. Take klavrne vloge še ni igrala nobena stranka. Pečat neiojalnosti iu strahopetnosti bo ostal tem ljudem, dokler ne izginejo popolnoma s površja. Žalostno armado ima dr. Tavčar! To je bil tak škandal, da ie vsa zbornica strmela nad verolomnostjo liberalne stranke. Kdo se bo še zanašal odslej na besede liberalcev, ako požro in prelomijo liberalni poslanci najslavnejše zaveze in obljube svojih voditeljev, ki govore v imenu stranke. To glasovanje je bilo pravi Sedan za iiberalno stranko. Ko bi bili liberalci lojalno glasovali, bi se reklo: Stranka je vsaj besedo držala. Ker so pa igrali tako hinavsko vlogo, ki jim niti nič koristila ni, ampak le osmešila to impotentno stran-čico, so zaigrali za bodočnost vse, kajti vsakemu liberalcu se bo po vsej pravici iahko vrglo v obraz: Liberalcu ne gre nobena vera! Izdajajo celo svoje voditelje in na laž postavljajo svoje najslavnejše obljube. S tako stranko niti razgovora več! Ka] le delal nemški cesar u Doberitzu? D e r o I i n, 19. junija. Od merodajne strani se poroča: Nemški cesar je v Doberitzu ob priliki vojaške reviie zbranim generalom dejal sledeče: Veseli me, da sem se prepričal, da se armada nahaja v tako dobrem stanju. To je tudi potrebno, kajti časi so zelo resni in hočejo nekateri Nemčijo obkoliti, kakor v času Friderika Velikega. Te težnje pa se nc obračajo samo proti Nemčiji, temveč tudi proti njeni zvest: zaveznici. Avstriji, kateri hočejo v Orientu delati ovire. Toda varajo sc tisti, ki dvomijo, da je trozveza irdna — kajti če bi kdo Avstrijo razžalil, bi ji Nemčija stala dejansko ob strani in tema dvema silama nihče na svetu ni kos.« Slednji stavek je cesar posebno naglasi!. Od atašejev je bil v bližini le ruski. Kar se tiče teh Viljemovih besedi, so aa vsak način nepremišljene in prenagljene, kot marsikateri njegov govor. So pa odkritosrčne in osvetljujejo dejanski položaj. kakoršen je in ne kakoršnega slikajo diplomati. Proti Nemčiji in Avstriji je naperjena zveza Anglija-Rusi.ia-F>ancoska. Italija bržčas ne bo posegala vmes, dokler ne bo grozdje zanjo popolnoma dozorelo. Iz tega stališča so besede Viljemove bile na mestu. Treba je bilo Angliji in Rusiji pokazati, da je še daleč do njunih ciljev in da imata Avstrija in Nemčija tudi še precej besede na Balkanu. Značilno ic, da so zlasti francoski listi jeli udarjati i:'i skrajno miroljubne strune, kakor hitro se je izvedelo za doberiški govor. Naravno v slučaju kakega konflikta bi Francija imela največjo škodo. Da bi Francozi vnovič bili .»d Nemčije tepeni in še hujše kot leta 1870/71, j c. jasno. Zdaj se nahaja v Turčiji v posebni misiji poveljnik 1. pruskega armadnega zbora general von der Ooltz, ki je izvrsten po-znavatelj turških razmer. Pravijo, da ima nalogo reorganizirati turško vojaštvo ob kavkaški meji, katero bi v slučaju vojske nrizadevalo Rusiji precej skrbi. Viljem je / Doberitzu namignil na vojno moč, ki bi jo mogle postaviti Rusiji jn Fiancoski nasproti Nemčija, Avstrija, Turčija in Rumu-nija: vsegaskup 62 armadnih zborov. 50 najboljših armadnih zborov, kar jih pozna svet, spravita skupaj Nemčij i in Avstrija sami. Viljem razpolaga s 5 milijoni izvrstno organiziranih vojakov, dočim je francoska armada skrajno nedisciplinirana, luska pa pod nesposobnim m koruptnim vodstvom. Za Avstrijo se bližaio resni časi. Lahko se izogne vsem konfliktom, ako bo v sporu med Anglijo in Nemčij-) previdna in nevtralna. Zdaj je čas, da se izkaže naša diplomacija. Ima se odločiti ali za trozvezo ali proti nji. Voditi jo bodo morali trezni argumenti, ne simpatie ali antipatije HruaiRa. VseuČllfška predavanja ustavljena. Dne 16. t. m. so profesorji zagrebškega vseučilišča ustavili svoja predavanja, ker niso imeli poslušavcev.. S tem je zaključen tudi poletni semester.. Državni izpiti, stroge preizkušnje in promocije se bodo pa vršile do konca julija meseca. Vseučiliški funkcionarji za leto 1908 1809. Rektorjem vseučilišča v Zagrebu za prihodnje šolsko leto je bil z veliko večino glasov izvoljen profesor Janeček- Dekani so: na bogoslovni fakulteti dr. Josip Vo-lovič, na pravoslovni dr. Julij Rorauer, na modrosiovni pa dr. Gjuro Korbler. Baron Rauch — tajni svetnik? »Pokretu« poročajo z Dunaja, da objavi uradni list te dni imenovanje bana Raucha tajnim svetnikom. To čast da mu je priskrbel ministrski predsednik dr. We-kerle tekom zadnje avdijenee pri cesarju. »Pokret« dostavlja, da pomeni to imenovanje bližnji odstop banov.. Kolikokrat je imel že odstopiti! Dnevne novice. + Ambiciozni sodniki. Pri včerajšnji procesiji presv.. Rešnjega Telesa, ki je bila sicer krasna in slikovita manifestacija,, jc povzročil neko nesporazurnljenje samo nastop c. kr. deželnega sodišča. Kakor znano, se vrste posamezni uradi tako, r!a so najvišji najbližji Najsvetejšemu. Deželni predsednik kot zastopnik cesarjev, torej najvišje državne oblasti, koraka za Najsvetejšim s svojim uradništvom. Pred Najsvetejšim pa gre deželni glavar kot zastopnik ljudstva in njegove uprave. V tem se prav značilno kaže naša ustavna misel, k: je izvedena v celem našem javnem življenju in ki je duša moderne države. Ljud sko zastopstvo in monarhična oblast,, iz katerih složnega delovanja izvira postava in pravo, sta tu reprezentirani v kolikor moči jasni obliki. V to lepo soglasje je pa zaneslo disharmonijo c. kr. deželno sodišče, ki je poseglo z nesrečno roko vmes \ sredo so se sešli visoki gospodje svetnik: v deželnozborski palači in so v gtemiju slovesno sklenili, da morajo biti sodni uradniki bližje Najsvetejšemu, kakor pa deželni uradniki. Ce bi bili gospodje sicer vedno takega duha, ne le pri procesin, bi jih bila vsa dežela vesela* a v tem slučaju ic bil njihov sklep jako neumesten ker kaže, da gospodje ne razumejo temeljnega ustavnega načela, na katerem ie zgu^ena naša država. Dober jurist ne sme izgubiti nikoli :/. vidiku celote, v katero se strinjajo brezpomembne malenkosti. V svoii izjavi deželnemu predsedniku piše deželno sodišče. da dovoli pač deželnemu glavarju i'i deželnim odbornikom njihovo mesto pred Najsvetejšim, ne pa deželnim undni-kom. Torej bi bili deželni uradniki i ■sključeni i/, one vrste, ki se upošteva pri vseh iradili. Ta sklep, ki se ie naznanil deželni dvorec šele v sredo pod večer, je globoko užalil g. deželnega giavarja, i:i .ic upravičeno smatral tako postopame kot krivično preziranje deželnega uradništva in deželne avtonomne uprave. Saj uradniki v sprevodu kot celota reprezei-tirajc oblast in taka celota se ne more trgati in deliti. K.iei je mesto za glavarja, tam mora biti tudi njegovo uradništvo. To je pojasnil gospod deželni glavar tudi gospodu deželnemu picdsedniku. Ker pa zadnjo n >č m bilo mogoče več uravnati nesoglasja in ker sc ni zdelo umestno, se morda : gospodi od deželnega sodišča še pri sprevodu pričkati m jili poučevati o temeljnih prav-,:ih iic!Čei:!.. je gospod deželni glavni odredil. da bo on sam zastopal deželo, dežel no uradništvo pa se toliko či.sa ofiiidno ■ ic more udeležiti sprevoda, dokler ne aubi mesta, ki mu gre. Zato ie deželni g!avar pri vče ajšnji procesiji korak".1 sam brez uradništva. Gospodje od deželneg.. sodišča .;■) pa bih tako srečni, -.ia se ,:m je •/polnila vroča želja in da jil. niso ločili od Najsvetejšega deželni uradniki M' se ne bi čudili, ako bi prišel kdo z zahtevo, da se sme vse uradništvo uvrščati samo po ČMiovnih razredih, da ne bi kak svetnik enega ma la se čutil ponižanega, ker ko-laka v odličnejši skupini kak tainik drugega mada. Mnogo osebne občutimsti. a l.rez smisia za organično celoto Upamo, da bo gospod deželni glavar našel pota. i'a bo naučil nekatere gospod, spoštovati iiradmštVL avtonomne deželne uprave! Zmaga S. L. S. v Radečah pri Zidanem mostu. V torek, dne 16. junija, je bila pri nas volitev župana in svetovalcev. Zupanom jc bil izvoljen obče priljubljeni gospod trški načelnik Jakob Riznar, za svetovalce pa gg.: Franc Laharnar, posestnik na Dobravi; Janez Simončič, posestnik na Hotemežu; Franc Rant. nadučitelj: Franc Rozman,posestnik v Radečah, in Josip Ravnikar, posestnik na Njivicah. Po šestil letih je dobila S. L. S. občino v i roke, strt je Brunscfrrmd-Gmejnerjev si-| stem. -f- Smrtna kosa. Iz Kamnika nam poročajo: dne 19. t. m. zjutraj ob 5. uri je umrl po dolgi bolezni gospod Andrej Alb-reeht, tcgovec iu meščan v Kamniku. Ranjki je bil zvest pristaš Sv L. S. Udeleževal se je tudi javnega življenja. Bil je večletni mestni odbornik, predsednik katoliškega političnega društva za kamniški okraj, odbornik društva Kamnik iu cerkveni ključar. Ko se je snovala hranilnica in posojilnica v Kamniku (na Šutni), je bil med nstanovniki in ves čas njen odbornik. Ranjkti je bil mož odločnega značaja, kako ršui so v Kamniku zelo redki; bil 5e skrben oče in ljubezniv družabnik. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 5. uri. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje, Tebi, dragi ranjki, pa svetila večna luč! + Inozemske mornarice se poklonijo našemu cesarju. Prve dni septembra se poklonijo našemu cesarju k šestdesetlet-nici mornarice vseli evropskih in severo-ameriških zjedinjenih držav v tržaškem pristanišču. Velevlasti odpošljejo oddelke bojnega brodovja s tremi do petimi ladjami, srednje in manjše države pa po eno ladjo. Poklonitve se udeleži tudi Črnagora s svojo topničarko iu pa — Turčija, če bo dotlej mogla spraviti kak parnik v red. u Statistične deklaracije za poštni izvoz v inozemstvo, izdane kot poštne vrednotnice, se |e s 30. aprilom t. I. izločilo iz prometa. Mesto teli se bode uporabljalo od sedaj naprej izključno le golice za napovedbe blaga, izdane kot statistične vrednotnice. Vsekakor pa je do 31. julija t. I. dovoljeno tudi zasebnikom zamenjati na poštnih uradih napovednice blaga, s katerimi morda še razpolagajo, brezplačno z novimi napovednicami blaga, izdanimi kot statistične vrednotnice. Dovoljeno je zamenjavati tudi take golice, katere so izpolnile stranke že potom tiska itd. Golice, ki ima.io znake poštnega uradova-nja, so samoumevno od zamenjave izključene. — Jesenske orožne vaje za rezerviste in nadomestne rezerviste so se določile v III. arinadnem zboru sledeče: a) pehota in hvci od 17. do 29. avgusta in od 21. avgusta do 2. septembra; b) lovci in gorska artiljerija: artiljerijski polki št. 7, 8 in 9 od 14. do 28. julija, 27. julija do 8. avgusta in od 10. do 22. avgusta, pri havbičnem polku št. 3 od 14. do 26. julija, pri gorskem artilerijskem polku št. 3 od 26. julija do 22. avgusta in od 24. avgusta do 5. septembra, c) trdnjavska artiljerija: trdnjavski artiljerijski polk št. 4 in trdnjavski artiljerijski bataljon št. 3 od 14. do 26. julija; d) sanitetni oddelki št. 7. 8 in 9 od 15. do 27. julija, od I. do 13. in od 17. do 29. avgusta, od 31. avgusta do 12. septembra in od 14. uo 26. septembra. Potovanje generalnega štaba v področju lil. armadnega zbora se vrši meseca julija. — Zob za zob. Ker je vlada Italijanom na ljubo prepovedala kolesarsko veselico v Gorici, sklenili so goriški in tržaški Slovenci, da ne dopustijo Italijanom nobenega izleta več v slovenske kraje. — Čebelarski shod v Tomišlju se vrši v nedeljo, dne 21. t. m., v ondotnem šolskem poslopju ob 3. uri popoldne. Predaval bo zastopnik osrednjega čebelarskega društva gospod nadučitelj Anton Likozar iz Ljubljane. Kamniška koča na Sedlu — 1879 m otvorila sc bode na splošno željo planincev iu radi res ugodnega vremena že v nedeljo, dne 21. rožnika t. I. ter bode z vsem preskrbljena. V nedeljo, dne 14. rožnika t. I. je za planinstvo iu tujski promet vneti krčmar g. Ferdo Michl v kamniškem pokališču priredil koncert v korist podružnici slovenskega planinskega društva v Kamniku ter isti izročil čisti dohodek 21 K. Hvala! Konec zaročnih prstanov zahteva nova moda. Londonski bogataši jih nadomeščajo z zlatimi zapestnicami, ali pravzaprav naročnicami, obstoječimi iz dveh obročev, ki jih veže zlato srce. Novi znak srčne sreče nosijo na levem rokavu, nad komolcem, blizu srca. Angleški kralj, ki je obenem, po milosti ljudstva, kralj mode. se je baje o tej novotariji jako povoljno izrazil. Tolpi otrovnikov so prišli na sled v Pančovi. Nedavno so tam raztelesili truplo bogatina Nika ter dognali strup. Zaprli so Nikovo ženo, ki je priznala, da jc kupila strup, s katerim je zavdala možu. od družbe struparjev, ki sc obrtoma bavijo s pridelovanjem strupov. Preiskava še ni končana. — Glavni učitelj Vladimir Nazor je premeščen s koprskega in kastavsko učiteljišče. — Deželna vlada je potrdila tarif za izvoščke na Bledu. Veletržec aretiran. V sredo jutro so v Zagrebu aretirali podjetnika Aleksandra Fbenspangerja, ki je nabavljal meso Za zagretrško posadko, fstr se ie bil bas pripeljal z Dunaja. Dolže ga ponarejanta meujic in podobnih prestopkov. — Umrl je' v Kamniku stotnik kamniške požarne brambe Jožef Fajdiga. — Regulira s^ občinska cesta iz Litij'«' v Kresnice. Utopljenec solicitator \ndrej De-bevae. Včeraj, sv. R. Telesa praznik popoldne ob 2. uri so potegnili iz bleškega jezera: ob vili Zlatorog utopljenca, A n-d r e j a D e b e v e c, bivšega solieitatorja dr. Ivana Tavčarja. Prenesli so ga' v mrtvašnico na Bledu. Ne zna se, kaj jc gnalo nesrečnega v zgodnjo smrt. Žena pokojni--kova jc zadnji čas v službi na Bledu. Ajdftvec pri Žužemberku. V soboto' dne 13. t .nuje začelo grmeti, stemnilo se je in jelo je treskati. Treščilo je v en hrast in ga razklalo od .vrha do tal in blizu ene hiše v neko jablano, katero je tudi razce-fralo. Kake 20 minut čez 4.. uro se vlije ploha in usnje gosta toča, debela kot grah, ki je padala kakih 10 minut nepretrgoma, da je vse pobelila po tleh. Ploha je izdrla vsa pota, preplavila njive in vinograde iu napravila precej zjiatno škodo posebno po novo rigolanih vinogradih. Sledovi toče se poznajo v daljavo. I km in na šarjavo približno 400 m. Polovica vinograda Boršt je precej poškodovanega nekaj po toči, še več pa je škodila splav. O donavskoKJdrijski železnici piše neki srbski inženir v »Stuttgarter Tag blattu«: Ta načrt ni nov niti je nastal še U sedaj, ko se je zvedelb za avstrijski načrt glede solunske železnice. Srbska vlada ie prosila turško za dovoljenje, da zgradi to progo že za časa srbsko-avstrijskega trgovinskega spora, ko je Turška dovolil fl Srbiji velikih olajšav za izvoz svojih p delkov skozi Turčijo. Vse predpriprave že dovršene, v kolikor se tiče srbske-dela železnice, in naročen je že celo v< materijah Srbija dela v tem oziru sai ne pod vplivom Rusije.. Železnica bi se plačala, ker znaša samo srbski izvoz i niti 90 milijonov dinarjev. Železnica pa . ij šla tudi po najrodovitnefših krajih Stari j Srbije in že njo bi dobila Rusija, Rumun- 1 ska in Bolgarska najkrajšo zvezo z Adrijo. Koliko zlata in srebra imaio v zalogah balkanske emisijske banke. Srbska narodna banka ima gotovine v zlatu 13 milijonov, v srebru 7 milijonov frankov; Bolgarska ima zlate gotovine 27, srebra 10 milijonov; Rumunija 96 milijonov zlata, en milijon srebra. Grška dva milijona zlata, en milijon srebra. Vest iz časništva. Občni zbor hrvatske delniške tiskarne v Mostarju je sklenil, ustaviti izdajo: »Osvita«, ker siven. Umobolnico v Sibeniku razširjajo. Stroški bodo znašali 80.000 kron. Ali se naj otroci javno producirajo. O priliki framasonskega »dečjega dneva* v Zagrebu odgovarja na gornje vprašanje č. Lucerna v podlistku »Agr. Tagblatta« z odločnim: ne! Na tak način se nedolžne duše otrok onečaščajo. Otroška igra bodi sama sebi namen. Pri izpostavljanju otroške igre tujim gledalcem sc lahko zleže v mladih srcih kača nečimernosti, ki je mati vsega zla. Sicer je pa razveseljevale v korist revežev — vedno nekaj fri-volnega. Otrok se gibaj doma in v šoli; tu ga učite sočutja in čuta pravičnosti, ki jih naj udejstvuje z delom in zatajevanjem. Otroško delo bodi načelo za otroški dan. nc prosjačenje in ples! — Avtomobilska proga Trst - Reka. Sedaj so rešena vsa vprašanja glede te proge ter prične avtomobil kmalu dvakrat na dan voziti iz Trsta v Reko in nazaj. Postaje bodo sledeče: Trst, Bazovica, Lokve. Motovun. Vreme. Ribnica, Bitinja, Trnovo, Ilirska Bistrica, Jelšane, Rupa, Mučičeva ravan, Jurdan, Juršiči, Kastav (na cesti) in Reka. Vožnja bo trajala eno, in tri četrt ure. — Veselica vipavske šolske mladine v proslavo šestdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa L bo v neeljo, dne 21. junija 1908 v graščini na veži. Začetek točno ob pol 6. uri popoldne. Vstopnina 40 h, sedež 1 K. Radi ropa in tatvine ie bil pred tržaškimi porotniki obsojen v pet 12'. težke poostrene ječe 19 let stari Juri" Vogic iz Knina v Dalmaciji, ker je 30. novembra !. I. pomagal /a isti čin že obsojenemu Božu! Gračaniivi oropati Josipa Danyo zneska 240 kron, s katerimi se je nameraval pe-ijati v Ameriko. »Novi Sisački Glas« ie začel izhajati v Sisku namesto prepovedanega »Sisač-kega Glasa«. Samoumor vojaka. V Petrinji se je ustrelil podčastnik Štefan Schall 78 pešpolka. ker 11111 ni ugajala vojaška služba. Popreje jc bil Schall trgovski pomočnik. Pri pokojniku so našli pesem z naslovom »Smrt«, ki jo je zložil pred saniotmiorom. Zopet tragedija v Trstu. Delavecj Ivan Man?oni je nevarno ranil Josipino Saladin, 16 let staro delavko, ker ni hotelu več slišati za njegove 'ljubezenske ponudbe. Razparal ji je z nožem trebuh, da so se pokazala črevesa. Zdravniki upajo, da jo bodo rešili. Napadalec se je sam javil redarstvu. — Dunajski jubilejni izprevod že kažejo berolinska kinematografična podjetja. Prve kinematografičnc predstave so bile v Berolinu že takoj drugi dan po sprevodu na Dunaju. Kinematografične slike so izvršili pred vožnjo z Dunaja v Berolin. — Čini gospodov »regnicolov«. Trgovina s sužnji. Te dni je bil uvrščen med inserate »Piccola« sledeči mali oglas: »Išče se okolu dvajset deklic za delavke v predilnici v Litiji. Zahteva se delavsko knjigo. Vožnja brezplačna. Delo je lahko in ni naporno; z istim si more vsaka po svoji zmožnosti zaslužiti 10-20 K na teden. Vsaka deklica dobi posteljo in omaro. Nadziranje s strani rodbin ali nun. Obrniti se je na Luko De M .... v gostilni »Ali' Abbondanza«, via O. Carducci 22, I. nadstr.« — Ta krasni oglas je bil uvrščen tudi nekoliko dni poprej v »Piccolu«, in izmed devetorice ubogih, deloželjnih iu lahkovernih deklet se je predstavila Luki De M., regnicolu, tudi dvajsetletna Ana Pertič, stanujoča v ulici Tesa št. 16. Pogajala sta se. De M. ji je obljubil prosto vožnjo tja in nazaj — to zadnje za slučaj, da bi lastnikom litijske predilnice Schwarz, Lublin & Co. ne prijala omenjena delavka po 48-urni poskušnji —, dobro posteljo, najboljšo jed in izvrstno mezdo. Dekla je odpotovala s polnim zaupanjem. Vožni listek ji je izročil De M. Skupaj r njo je odpotovalo tudi onih drugih devet dcKlet. De M. je spremil vse o Litije, ln sedaj je prišlo razočaranje! Ko so dospele ob 5. in pol uri zv. v Litijo, jih je večkiat omenjeni v »regnicolo« spravi; v neke napol podrto .kajžo, v oodstrešj'1 katere sta jim bila določena za ležišče d\a umazana brloga, po j je t v vsako sobo. Omara je bila — neka (rišta, v katero so imele praviti svoje cu-lice. Povsod nesnaga iu mržesje. Ob 8. uri so dobile večerjo, katere se uiti najbolj lačna mačka ne bi bila dotaknila. — Ako hočete jesti, je rekel oni negrijer — morate delati tri dni, in potem zaprosimo gospodarje za predujem kake kronice. — Pertičeva je delala osem ur. in uvidevši. da ne more vztrajati in da je bila grdo ovarana, se je hotela povrniti, ali denarja ni imela. Zaprosila je torej potrebno od svojih »gospodarjev«. Ti so ji dali nekaj denarja, ali pridržali so si culico ubogega dekleta v zastavo. Sla jc v Ljubljano pet ur peš. Potem je iz Ljubljane prišla v Trst z železnico. Culica jc še v roki gospodarjev. Tako so storile šc tri dekline, ki so bile radi farbanja onega »regnicola« speljane na led. — Bodi to drugim lahkovernim dekletom za izgled. Slišimo, da se to udinianje nadaljuje. Caveant consules! Štajerske noulce. š Slovensko katoliško akademično tehnično društvo »Zarja« v Gradcu priredi dne 20. t. m. ob osmih zvečer pri »Zeleni Štajerski« tretji redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. čitanje zapisnika bratskega društva »Danice«; 3. poročilo odborovo; 4. volitev preglednikov; 5. slučajnosti. š Stoletnico celjske gimnazije bodo torej obhajali celjski Nemci in vsenemški gimnazijski profesorji v soboto v mestnem gledališču celjskem. Ne le. da je za slovensko dijaštvo in profesorstvo naravnost žaljivo, da mora prisostvovati slavnosti v onih prostorih, kjer so razne potujoče šmi-re že neštetokrat žalile Slovence in so jim celjski lieilovci. kateri se bodo gotovo slavnosti udeležili, hrupno ploskali, se slavno ravnateljstvo ni oziralo na to, da je dobra tretjina dijakov slovenska (na višji gimnaziji celo polovica) in ni sprejelo v program niti ene slovenske točke. To je brezobzirnost in netaktnost, da ne rabimo še hujših izrazov, katere bi takšno postopanje pravzaprav pošteno zaslužilo. š Štajersko vino v Siamu. Inženirju Tratniku, sinu mariborskega meščana Tratnika, so poslali iz Celja v daljni Siam v Aziji domačega štajerskega vina. Kakor poroča »D. W.«, jc vino dolgo vožnjo srečno prestalo. Vozilo se je pa od novembra 1907 do srede aprila 1908. š Smrt mučenika. V graški bolnišnici je umrl v 31. letu svoje starosti v Mariboru splošno znani gozdarski adjunkt Leopold Zeckl, ki je bil leta 1900 gozdarski adjunkt v Totisu pri Komornu. Takrat je napadlo 32 ciganov gozdarsko hišo v Totisu, umorilo je gozdarja in njegovo rodbino ter po hudem odporu premagalo tudi Zeckla, ki je v obrambi ustrelil dva cigana, več ciganov pa ranil. Zeckl je bil ustreljen v glavo ter so cigani ranjenemu Zecklu na nogah odrezali nohte ter ga obesili na neko drevo. Koučuo so mu cigani odrezali še obe ušesi in jezik in mu zlomili prsno okostje. V tem hipu je pri- letelo na pomoč enajst orožnikov, od katerih so cigani pet orožnikov ustrelili. Še živega Zeckla so orožniki rešili iz ciganskih rok. Revež je živel obupno življenje, dokler ga ni sedaj smrt rešila mučetiiške-ga življenja. š Vlomilci so hoteli vlomiti v blagajno grofice Alberti v Mariboru, a so bili pravočasno prepodeni. š Poročil se je davčni oiicijal Otrnar Meglič v Feldbachu z gdčno. pl. Cham. hčerko gozdarja v Neubergu. š V pokoj je stopil davčni upravitelj M. VVondrasek v Celju. Ljubljanske noulce. Morilec dekana Erjavca v preiskovalnem zaporu ljubljanskega deželnega sodišča. Dne 17. t. m. ob pol 12. ponoči so pripeljali morilca vipavskega dekana Erjavca v preiskovalni zapor ljubljanskega deželnega sodišča. Roparskega morilca bo namreč sodilo ljubljansko porotno sodišče. Ker je morilec tudi oropal rajnega dekana, ga zadene smrtna kazen na vislicah, če potrdijo porotniki vsaj z dvotretjinsko večino glasov vprašanje o roparskem umoru. Ko bi se šlo le za dekanov roparski umor, bi prišel Pangerc že pred prihodnje porotno zasedanje, a ker je tudi osumljen, da je umoril tržaške kočijaže. je mogoče, da se preiskava zavleče. Pangerc namreč taji, da bi bil on umoril kočijaže, a se le pomenljivo smehlja, če se ga vpraša za umor kočijažev. Ker je pa precej indicij za ta čin, se najbrže zavleče preiskava. Pokazali so namreč Pangerčevo fotografijo osebam, ki so videle Vidavovega morilca. Vse so izjavile, da je Pangerc morilcu zelo podoben. Fotografija je stara poldrugo leto. Gotovo je že zdaj. da konfroatirajo Pangcrca z dotičnimi pričami. Takrat se pokaže, če je opravičen njihov sum. Pozna se mu že na obrazu, da je užival življenje in se globoko potopil v tržaškem močvirnem blatu. Pangerc navidezno boleha in izgleda, kakor da ima jetiko. Obtožbo proti Pangercu bo zastopal državni pravdnik Trenz sani, ki ima poročila o vipavskem sodnem okraju. Ij Procesije Sv. Rešnjega Telesa so se vršile včeraj ob najkrasnejšem vremenu. V stolnici je vodil procesijo prevz. knezo-škot dr. Anton Bonaventura Jeglič. Procesije v stolnici se je udeležila šolska mladina vseh državnih in pa Mahrovega zavoda in učenci I. mestne deške ljudske šole. Pod zastavo S. K. S. Z. so vzbujale pozornost članice v lepih narodnih nošah. Pod zastavo kat. društva rokodelskih pomočnikov je šlo lepo število rokodelskih mojstrov, društveniki-pomočniki so se pa, kakor sodimo, polnoštevilno udeležili procesije. Pod zastavo katol. mladeniškega društva je bila združena nadebudna rokodelska mladina. Nadalje smo opazili na-čelništva in uradništvo Zadružne. Gospodarske in Mlekarske zveze, Ljudske posojilnice. Vzajemnega podpornega društva. Obrtne kreditne zadruge in Delavskega stavbnega društva, deželnega glavarja gospoda dvornega svetnik;: Fr. Šukljeta, zastopnike trgovske in obrtne zbornice. Za Najsvetejšim smo opazili dež. predsednika barona Sclnvarza in mnogo uradništva. Pri blagoslovih se je streljalo z Grada. — Velika je bila tudi udeležba pri št.-peterski in trnovski procesiji. Ij Vojaška posadka pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. Včerajšnje procesije udeležila se je. kakor običajno, tukajšnja posadka na Kongresnem trgu, in sicer razun Belgijcev, ki so pri streljanju v Begunjah nad Cerknico, vsi drugi oddelki: Brambovski polk, štiri baterije topničar-stva ter dragonci. Kakor smo čuli. je prišlo ondi dvema prostakoma topničarstva vsled vročine in stisnjene oprave slabo, da sta na tla omahnila in so ju morali v bližnjo vežo spraviti. Vojaki domačega. 17. pešpolka, so bili v službi pri stolni procesiji. li Ljubljanski občinski svet ima v soboto, 20. t. in., izredno sejo. Ij Umrl je Alojzij Koprivnikar. tiskarski strojnik, dne 17. junija, ob pol 5. url popoldne po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, v 25. letu starosti. Pogreb se je vršil danes,v petek, dne 19. junija, ob 5. uri popoldne. Rajnik se je izučil in služboval, dokler ni bil poklican k vojakom, v »Katoliški tiskarni«. Bil je tih mladenič iu jako priljubljen tovarišem. Pri vojaških vajah lansko leto pa se je prehladi) in je sedaj za sušico umrl. Časten mu spomin! li Kresovi se bodo žgali na kresni večer prihodnji torek na dirkališču pod Tivolijem. na Golovcu dva. na Gradu in na I )renikovem vrhu. lj Ogenj. Včerai dopoldne je pogorel \ Velikih čolnarskih ulicah kozolec gosp. Jerneja Klemenca. Pogorel je do tal. V kozolcu je bilo 150 centov mrve. Požarna bramba je bila hitro na mestu in delovala z vso vztrajnostjo, da se ni prijel ogenj sosednih hiš. Pohvalno moramo omeniti tudi dragonce, ki so stražili pri ognju, da se ni zgodila kaka nesreča. Škode ima g. Klemene 1600 K. zavarovan je bil pa za 1200 K. Kako je nastal ogenj, ni znano. Ij Na inšpekcijsko popotovanje je odpotoval podmaršal Karol pl. Lang, poveljnik 28. pehotne divizije v spremstvu stotnika generalnega štaba barona pl. Wald-stattna. Ij V »Union« so došli z avtomobilom: vojvoda della Grazia, grof in grofica Salm ter grofica Schlick s spremstvom in službenim osobjem. lj Na smrt obsojena detomorilka Marija Križanec pride najbrže še enkrat pred porotnike, ker se je vložila ničnostna pritožba. ki najbrže povzroči, da se razveljavi njena smrtna obsodba in se zaukaže nova razprava. Križančin zagovornik je namreč vložil ničnostno pritožbo, ker baje niso bili vsi porotniki popolnoma zmožni nemščine! Kakor znano, se je vršila porotna obravnava nemško. Ij Uinirovljen je na lastno prošnjo načelnik c. kr. davčnega urada za mesto Ljubljano, davčni upravitelj gospod Franc Gregorič ter se preseli na svoje posestvo na Brezovici pri Št. Jerneju na Dolenjskem. li Vič-Glince. K posvečenju nove cerkve sv. Antona. V sredo zvečer je govoril č. g. P. Regalat, frančiškan iz Ljubljane, v novi cerkvi o presv. Rešujem Telesu, središču našega verskega življenja. — V četrtek popoldne č. g. P. Avguštin, supe-rior na Viču, o načinih češčenja sv. Antona, ki so najbolj razširjeni med ljudstvom. V nedeljo popoldne ob pol .3. uri bo ustanovitev Marijine dekliške družbe na Viču. Prisostvovale bodo Marijine družbe iz Ljubljane, uršulinska in križanska, iz ljubljanske okolice, brezovška in dobrovska. Slavnostni govor bo imel č. g. profesor dr. M. Opeka. Ij Nadomestni rezervniki 17. pešpolka se odpeljejo jutri zjutraj ob 7. uri v Kobarid. kjer imajo vojaške vaje. li Društvena godba ljubljanska kon-certuje dne 19. t. m. pri kinematografski večerni predstavi »The Elite Biograf« na vrtu hotela »pri Maliču«. Začetek ob S. uri zvečer. lj Opoludansko zvonjenje se je uvedlo tudi na Gradu, in sicer zvoni vsako opolu-dne in zvečer v velikem stolpu. lj Nesreča. Ko je v sredo pri zgradbi Hammerschmidove hiše v Knaflovih uli-cal nesel delavec Fran Krmelj, rodom iz Škofje Loke, po odru vrečo cementa, se mu je zmakniia neka deska in je Krmelj padel meter globoko. Pri tem se je na desni roki iu rebrih tako poškodoval, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ij Ponočni izgredi v Novem Vodmatu. Na notico, objavljeno dne 15. t. m. pod naslovom: »Ponočni izgredi so na dnevnem redu v Novem Vodmatu« se nam piše: Izgred. katerega so napravili ponočnjaki v soboto zvečer, je bil izzvan od strani treh civilistov, in sicer je eden teli nekega po cesti idočega prostaka sanitetnega oddelka iiahrulil s psovko »smrkavi Gefreiter«. Ravno v tem trenotku je šel neki narednik sanitetnega oddelka po cesti domov ter zadel ravno na ta slučaj. Zahteval je ime od dotičnega civilista, kateri mu pa imena ni hotel povedati, marveč ga je vrhutega še s psovkami iiahrulil. Nato ie civilist stekel v stransko ulico, žaljena vojaka pa za njim. V ulici je le-ta civilist na vojaka enkrat iz revolverja ustrelil ter zbežal. Pozneje je pripovedoval v neki gostilni v Novem Vodmatu tam se naha-jajočim gostom o tej bravuri ter kazal nabit revolver. Streljal je torej oni civilist, za katerega ime naj orožništvo v Novem Vodmatu poizve. — Tudi se nam poroča, da se v gostilni Peklaj ni vršil pretep. lj V hotelu »Sevdl« se vrši 21. t. m., ob 6. uri /'.večer shod železniških uradnikov, pri katerem se bo nanovo ustanovila krajevna skupina »Avstrijskimi železniškega uradniškega društva.« Ij Vola ie vjel predvčerajšnjem posestnik Franc Bricelj iz Štepanje vasi. Vol je zaznamovan s črko K in ga lastnik dobi pri Briceljnu. Telefonska ln nrzojauna poročila. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 19. junija. V današnji seji drž. zbora je po prečkanju došlih vlog oglasil se k besedi poslanec Clioc ter je k poslovniku omenjal, da ni pravilno, da ob enem z državnim zborom zboruje danes tudi deželni zbor kranjski. Dolžnost predsednikova bi bila, da bi danes ne bil sklical nobene seje. Ne stavlja nobenega predloga, pač pa protestira proti takemu postopanju in zahteva, da se take komplikacije več ne dogode. Predsednik: Ker ni stavljenega predloga, odpade mi dolžnost kaj ukreniti, Omenjam pa. da imajo deželni poslanci s Kranjskega, ki so ob enem državni poslanci, dopust in je torej formelna stvar v ledu. Nato prične zbornica debato o proračunu. Govori poslanec Mandič. VSEUČILIŠKI ŠTRAJK IN REKTORJI. Dunaj, 19. junija. Na tehniški visoki šoli, kjer bi se danes imela pričeti predavanja. je rektor odredil, da se predavanja prično v ponedeljek. Dunaj, 19. junija. Vsi tukajšnji rektorji so naznanili, da se prično predavanja zopet prihodnji ponedeljek. Danes stopijo rektorji v zvezo z dijaštvom, da poizkusijo mirnim potoni poravnati štrajk. V ponedeljek izdajo rektorji izjavo, da bodo aka-demične oblasti najstrožje postopale proti vsem, ki bi kršili mir. Praga, 19. junija. Stavkajoči visokošolci so se obrnili do inomoških z vprašanjem, ako so dani pogoji, da se stavka konča. Inomoški visokošolci so odgovorili, da se bodo danes ugodno zaključila pogajanja, sicer pa naj visokošolci vztrajajo v stavki. Inoinost, 19. junija. Predavanja na tukajšnji univerzi se v ponedeljek prično. Stavkajoči visokošolci so izdali oklic na stavkujoče visokošolce drugih vseučilišč. V oklicu pravijo, da je trden sklep stavko nadaljevati in da hočejo pokazati, da se njihovim »naprednim« zahtevam mora ugoditi. Brno, 19 junija. Vsled rektorjevega določila so se danes na češki tehniki zopet pričela predavanja. Stavkajoči dijaki so poizkušali motiti predavanje s petjem, žvižganjem, ropotanjem. Na nemški tehniki je mir in ni predavanj. Nemški dijaki čakajo in stavkajo. DEMONSTRACIJA PROTI RAUCHU. Zagreb, 19. junija. Med procesijo sv. Rešnjega Telesa se je obnašale občinstvo vzorno. Demonstracije proti Rauchu so šele nastale, ko se je vsedel v kočijo. Poleg kričanja in žvižganja so metali na banov voz tudi kamenje. Policija na konjih je obkolila Ratichov voz. da obvaiuje bana ored dejanskim napadom. Banova kočija je dirjala po stranskih ulicah v bansko palačo. Demonstrirali so tudi proti pod-oanu iu kiicali: »Proč s tiranom!« Policija je zaprla več oseb. Ob II. dopoldne je nameravala vdreti večja množica v /.gornje mesto, kj>r stoji banova palača, a jc to preprečila policija, ki je razkropila demonstrante. HRVAŠKA OBSTRUKCIJA V OGRSKEM DRŽ ZBORU. Budimpešta, 19. junija. Danes razpravlja ogrski državni zbor o predlogi glede davka na žganje. Hrvatje ji ostro nasprotujejo. Ravnokar govori proti hrv. poslanec, oglašenih je pa še 10 hrvaških protigovornikov. Treba bo nujnega obravnavanja predloge, ker jo sicer Hrvatje popolnoma obstruirajo. ČASNIKARSKI ŠTRAJK. Rim, 19. junija. Italijanski časnikarski poročevalci v parlamentu štrajkajo, ker jih je poslanec Santini baje razžalil. PAMETNI LAHI. Trst, 19. junija. Graški italijanski akademiki so sklenili, da ne pristopijo »proti-klerikalni« zvezi, za katero se posebno vnemajo slovenski liberalni akademiki. DELEGACIJE. Dunaj, 19. junija. Delegacije ce skli-čejo najbrže v drugi polovici meseca septembra. SKLICANJE ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Praga. 19. junija. Klub čeških agrarnih dežeinih poslancev jc sklenil brzojavno naprositi Becka, naj se skliče češki deželni zbor v daljše zasedanje. VELIKE NEVIHTE NA ČEŠKEM IN V NEMČIJI. Praga. 19. junija. Došlo je mnogo poročil. da so divjali po Češkem viharji in da ie napravila toča mnogo škode. Draždane, 19. junija. Vihar iu toča sta napravila veliko škode po vrlih in polju v draždanski okolici Vihar je malone popolnoma uničil kraljev dvorni vrt. Na ladji »Bastei« je ubila strela krmarja Hem-pelna. Kolin, 19. junija. V essenski okolici je grozno divja! vihar. Strela je ubila v Esse-nu tri delavce, v Starem Essnu pa nekega moža, ki ie delal na vrtu. NAMERAVANA VOŽNJA Z ZRAKOPLOVOM, KI SE VODI. Eriedrichshafen, 19. junija. Grof Zep-peliii se namerava peljati z zrakoplovom model IV. iz Konstanea ob Reni do Majn-ca. Med potjo namerava obiskati nekaj Večjih mest. REVOLUCIJA V PERZIJI. Tebris, 19. junija. Turki so uporabili nemire v Perziji, da so zasedli na meji perzijsko trdnjavo Sjakriukald. Za poletno dobo največja izbera damskih pla-ščev za prah, kril, bluz in oblek za deklice. — Obleke za gospode, dečke in otroke iz tenis-blaga in pralnega blaga. — Čudovito nizke cene! »Angleško skladišče oblek" 1326 16 O. BERNATOVIC iBljnn«, 4"m«ii1 trjt KRIZA V SRBIJI. Belgrad, 19. junija. Mladoradikalci v skupščini obstruirajo. GENERAL USTRELJEN. Uralsk, 19. junija. Neznanci so ustrelili kozaškega generala Boroškina. ZRAKOPLOV GROFA ZEPPELLINA. Friedrichshaven, 19. junija. Novi zrakoplov grofa Zeppellina se dvigne jutri ter bo plul 24 ur iz Fricdrichshavna v Mainz in zopet nazaj. ŽITNE CENE. Budimpešta 19. junija. Pšcnica za oklober......1160 Rž za okt..........9 60 Koruza za julij........6 93 Oves za okt.........8-56 Koruza za maj I. 1909 ..........6 97 Efektlv: 10 višje. mmmmmmmikmmm Meteorologično poročilo. Vidina n.morjem 306 «m, srednji iračnl tlak 736-0mm i Cu •'« „ „ dvolnl plait . . . M 1» K „ aklrp. Ttrlilca i rlnika pero In karab., IS gr. lelk. . . „ r«> ros*. Tata w»■5», bodllk. K J «0, kubln|aka ara K J - irarcvaMaka ara K 2-80. 7.a eta ttrtn. plamen. lamel*. I «... Muri! iltttol Zamena d.vo1|eaa, aH denar naiall —■ % Prva tovarna u ure Hanns Konrad, • i« (tvorni msloinlk v Moatu (BrOz) £eiko. 231« l-i Najboljše izvirno, dvojno vležano — 645 SO—28 prazdroj (UrnueN)ln črno pivo (Bockbler) iz meščanske budjeviške pivovarne se toči v Sodnijskih ulicah 4 in na Rimski cesti 5. ——— Dobi se tudi pristni domači fiampanjeo. - cffioderne srajce za gospode spodnje hlače, spalne Srajcc, ovratnici, zapestnice, naprsnimi, nogavice, naramnice, kravate, gumbe, žepne rute, vedno v največji izberi pri P. ft[agdič, Zjubljana, Prefernove ulice jffeu. 7. 766 1 e Sprejme se takoj 1507 2-2 1 ucenec za trgovino, kateri je pošten in z dobrim spriče\^lom, kmetskih staršev, pri M. Sbil (Škofu) v Mokronogu. Zakaj v tujini iskati, Če najboljše pred pragom leži. = Planinskova pražena kava 1401 20*—3 se je vpeljala v kratkem času širom sveta. |er je najfinejše kakovosti: zato priljubljena, er je strokovno potom vročega zraka pražena: zato fino aromatiina. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva, ^er je najizdatnejSa zato najcenejša. In zakaj ? ? ? = Prva ljubljanska velika igalnica kave = Karel Planinšek Ljubljana, Dunajska cesta, nasproti kavarne Evrope. fftdpuinica i W Spljetu. 1 Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani, Stri,ar|err ullce šfew-2 promese nadun. komunalne srečke promese na kreditne srečke po K 18. po K 15 i j. Žrebanje 1. julija. Glavni Žrebanje dne 1. julija. Glavni dobitek dobitek K 400.000. K 300.000. Obe promesi skupno lr» K 32. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po 4 2 0 Podružnica i v Celovcu« * 0«l*i*ka glavnica 1 1 1 K 2,000.000. 1 1 1 Rezervni fond <> i i K 200.000, a « ; „lepa družba'. so treba Zdaj ni nobenega dvoma več, da je cesar ob priliki slovesne otvoritve otro-škovarstvene postaje v VVahringu dr. Marclietu povedal par bridkih o razmerah na avstrijskih vseučiliščih. Oficielno se nič ne dementira, temveč le nekoliko omi-Ijnje. kar je cesar dejal. »Kritično se je izrazil o vseučiliški aferi,« s tem tolaži dr. Marchet svoje prijatelje, vseučiliške rektorje. Resnica pa jc ta, da je cesar rektorje označil z ne posebno laskavim priimkom: »Eine nette Gesellschaft«. Lepa družba, ki. namesto da bi napravjla na vseučiliščih red, povzroča in neti še na-daljne nemire -- to je bil smisel cesarjevih besed in tako se tudi kolportirajo po zbornici. Kaj pa so storili avstrijski rektorji, ko so od najvišjega mesta slišali tako ostro kritiko svojega delovanja? Ali so aiorda izjavili, da je svoboda znanosti v nevarnosti in da zato odstopijo? Cesar je odločno posegel v vseučiliško afero in dr. Marcheta opozoril, kaj je njegova dolžnost. Po cesarjevih besedah spričo vpliva, s katerim pri nas razpolaga krona, ni bilo nobenega dvoma več, da bodo rektorji in svobodomiselni dijaki morali kapitulirati. Pričakovati bi bilo, da se bodo rektorji zdaj z vso vnemo zavzeli za svobodo znanosti. Proti nunciju Granito di Belmonte se je ves liberalni tabor vzdignil kot en mož, ko pa je cesar posegel vmes. pa svobodomiselni junaki — molče. Tu sc vidi, koliko je vredna fraza o svobodi znanosti! Vsi rektorji so se zdaj poskrili in pustili na cedilu dijake, katere so sami nahujskali za štrajk. Wahrmunda in svobodno znanost. Wahrnuind v Inomostu ne bo več predaval! Svobodoniiselci so torej pogoreli. Dokazalo se jim je, da je pač znanost svobodna. da pa nihče v katoliški Avstriji ne srne pod krinko znanosti žaliti verskega čustva ljudstva. Da gre VVahrmund v Prago za profesorja cerkvenega prava, to za svobodomiselce ni nobena pridobitev, kajti njih zahteva je bila in je še ta, da mora VVahrmund v Inomostu ostati krščanskim socialcem vkijub. Pod to devizo dijaki tudi štrajkajo. Sicer pa ni še gotovo, ali bo šla vsa zadeva tako gladko, kot si jo predstavlja Marchet. Kaj bodo katoliški krogi na Češkem dejali? Tisti, ki bodo plačali račun za kozla-rije rektorjev, za omahljivost Marcheto-vo in za hujskanje judovskega časopisja, so ubogi dijaki. Ako ne prenehajo s štraj-kom, bodo izgubili semester. In če štrajkajo še dva semestra, uspeha nobenega ne bodo dosegli, to je gotovo. Rektorji so jih zapustili, ne stoje več z njimi; obsojajo danes, kar so včeraj na ves glas odobravali, nemške svobodomiselne stranke dijake zatajile, ker so uvidele, da ' zadevo rešiti pametnim, kompromisnim potom; kdo še ostane? — Masaryk in »N. Fr. Presse«! Te dve dični prikazni, zagrizeni in omejeni hujskač Masaryk, katerega je v sredo v parlamentu strahovito zdelal krščanski socialec Waldner — in judovsko glasilo, ki nima nobenega vpliva in nič moči. Masaryk in Moriz Benedikt bosta zdaj šla za svobodomiselne dijake v boj — brez upa zmage. Kakšna razcapana vojska! Kako luido se nam smili! »Eine nette Gesellschaft.« Tako se ne ne dela za povzdigo tulskeja prometa. Krasna jc naša Gorenjska. Med skritimi zakladi naše Gorenjske se pa odlikuje .lelovca, ki je po večini last verskega zaklada iu jo upravljajo gozdarske oblasti. Lepa je .lelovca. ki se razprostira pod Ratitovcem do Bleda in do Bohinjske Bistrice. Znana pa .lelovca širšemu svetu ni, kakor tudi nista dosti znana R.ititovec iu Bleguš, na katera lahko zlezeš, dasi nisi tak liribolazec, ki ljubiš le taka pota in steze, na katerih si najlažje zlonvš vrat. da še sam ne veš, kdaj. Gozdarska oblast pa prav nič ne stori, da bi se seznanil svet s krasotami Jelovce. Naravnost nasprotuje z birokraškimi sitnostmi vsakemu stremljenju za širše izpoznanje Jelovce. Pota in steze po Jelovci niso bila zaznamovana dolgo časa. Da se seznani širši svet s krasotami Jelovce, se je ustanovila v Selcih podružnica »Slovenskega planinskega društva«. Svojčas je podružnično predsedstvo prosilo gozdarsko oblast v Radovljici, da bi smelo zaznamovati pot s Šteng v Bohinjski dolini ob novi Bohinjski železnici v Dražgoše. Odgovora pa le ni bilo. Ko je čakal predsednik tri mesece na rešitev, si je mislil, a je stvar rešena in je zaznamoval pot s Šteng v Dražgoše. Gozdarska oblast je bila pa tako brezobzirna, da je dala odstraniti znamenja in celo napisno desko. Cez dolgih deset mesecev je pa odposlalo milostno podružničnemu predsedstvu na slovensko prošnjo nemško rešitev, da zaznamovanje ni bilo pravilno, ker se še ni dovolilo, a da smejo znamenja ostati. Posredoval je namreč že prej pri poljedelskem ministrstvu zaradi odstranitve znamenj državni in deželni poslanec Pogačnik. Ko bi ne bila stvar tako tesna, bi se lahko norčevali iz radovljiške gozdarske oblasti. Odstranjenje znamenj jc res napredno od oblasti v času, ko naglašajo ministri potrebo,, da sc dvigne ptujski promet. Priprosti kmetici, kakor n. pr. stara korenina davški Jeruc, sami zaznamujejo pota; gozdarska oblast pa pusti uničevati znamenja in celo napisno desko! To je tak škandal, da morebiti ne dobimo stičnega v kulturnem svetu. Nečuveno izzivanje jc pa, da se upa radovljiška gozdarska oblast reševati slovenske vloge nemško. Naj bi se to zgodilo na Češkem, nastane revolucija. Najodločneje obsojamo drzno izzivanje in preziranje slovenščine po radovljiškem gozdarskem oblastvu. Poskrbeli pa smo že tudi vse, da pride stvar v razgovor v državnem zboru. Goriško gozdarsko ravnateljstvo in radovljiška gozdarska oblast naj si pa zapomnita, da takega prezira-nja slovenščine na Kranjskem ne trpimo, in jili že še navadimo, da bodo odgovarjali na slovenske vloge slovensko. AVSTRO-OGRSKA. Državni zbor. Dne 17. t. m. je minulo eno leto, kar sc je sešia ljudska zbornica. Oble'.niče se spominja kršč. soc. posl. Miklas, ki naglaša potrebo, da se izpremeni poslovnik. Govori o šolstvu in naglaša potrebo, da mora biti pouk po deželi drugače urejen kakor po mestih. Z ozirom na politiški položaj pravi, da reši avstrijsko vprašanje Ic vladarjeva beseda. Dr. Stumpf naglaša, da je blamiral VVahrmund avstrijske učenjake. Zahteva enakopravnost za vse vse učiliščnike. VValcher je pa neusmilieno iz delal dr. Masaryka. Dokazal mu je, da ponareja citate in govori o katoliškem bogo slovju. ki ga prav nič ne pozna. Proiestan-tovski učenjak Naumann je pojasnil katoličanom. kakšen da je VVahrmund. Zbornica bo zborovala najbrže do 15 julija, ker hoče vlada še rešiti vsaj pro-vizorično postavo o povišanju davka na žganje in zvišati plače državnim in uslužbencem državnih železnic. Tržaški deželni zbor. I lanes je zgodovinsko važna seja tržaškega deželnega zbora, ki, pač brez daljše debate, sprejme novi volivni red kakor ga ie predložila vlada, z izpremem-bami, ki jih je sklenil ustavni odsek. Ker je vlada vse te izpremembe odobrila, smemo pričakovati, da zadobi novi zakon takoj najvišjo sankcijo. Sedanji volivni rec je v veljavi od leta 1850 in je bil pač že skrajni čas, da se Trst tudi na tem polju modernizira. Cesar se poda koncem tekočega meseca v Išl, kjer ostane do 8. septembra. Nato potuje na Južno Ogrsko, na graščino škofa lior-niga, kjer ostane tri dni, nakar sc povrne na Dunaj. Vaj v bruškem taboru cesar letos ne nadzoruje. Zakaj sc niso Čehi udeležili jubilejnega izprevoda. Češki listi poročajo: Odbor za jubilejni izprevod jc povabil na sodelovanje tudi češki deželni odbor. Poročal je dež. odb. posl. Hermanu, ki je predlagal, naj se udeležba odkloni, ker ni sredstev za pokritje stroškov. Deželni odbor ie soglasno sklenil, da se nc sodeluje pri jubilejnem iz-prevodu. Rauchov odstop. Zagrebško vseučilišče. »Pokret« poroča, da postane Rauch tajni svetnik, kar pomenja, da kmalu odstopi. Profesorji zagrebškega vseučilišča so prekinili predavanja zaradi pomanjkanja slušateljev. Semester je zaključen. Demonstracije v Zagrebu. Po procesiji na Telovo so bile v Zagrebu velike demonstracije. Ko jc zapusti! Raucli cerkev, so klicali »Abzug!«. piuj! iu so ga izžvižgali. Policija na konjih jc potisnila demostrante na Kaptol, ban se je pa peljal mesto po Jelačičevem trgu skozi staro mesto v svojo palačo. Splošno se je opazilo, da se generali niso udeležili procesije. Prispojitev Bosne in Hercegovine. Dr. Josip Frank je nedavno v >.Hrv. Pravu« nanizal vrsto člankov o »stari iu novi politiki« in v njih med drugim dokazoval, kako da razna znamenja kažejo, da imamo v bližnji bodočnosti pričakovali prispojitev Bosne in Hercegovine avstro-ogrski monarhiji. Na to odgovarja dunajski »Vaterland«, ki pravi, da se mu ie z merodajne strani izjavilo, da jc izvajanje in sklepanje hrvatskega politika docela napačno. Danes in jutri ravnotako ne more liti govora o aneksi ii Bosne iu Hercegovine, kakor v prošlih letih. Avstro-Ogrska sama prispojitve ne more izvršiti, mednarodni politiški položaj pa ui takšen, da bi sc moglo dobiti privolitev velesil. Avstro-Ogrska pa da tudi ne misli na kakšne izpremembe v razmerju do okupiranih le-žel. — To izgleda obenem kakor nekak elementi razlaganju ostrih besed, ki jih jc nedavno rabil minister Burian nasproti odposlancem sarajevske pravoslavne cerkvene občine. AVSTRIJA IN FRANCOSKA. Petit Journal« objavlja ob jubileju našega vladarja članek, ki slavi vladarske zmožnosti našega vladarja. Za evropsko ravnotežje je obstoj Avstro-Ogrske neobhodno potreben. V trozvezi jc zastopal Franc Jožef vedno spravljivo stališče. Zato sc pridružuje Francoska poklonitvi avstrijskemu cesarju in želi, naj bi še bolj napredovalo prijateljstvo med Francosko iu Avstro-Ogrsko. Zadnji stavek je osobito pomenljiv zaradi napetosti, ki vlada zdaj med Nemčijo in novo trozvezo, ki se zdaj snuje med Rusijo, Angleško in Francosko. IZJAVA NEMŠKEGA CESARJA. Na ddberiškem vojaškem vežbališču je cesar govoril, naj bo armada vedno pripravljena. Ni prekoračil okvira, v katerem govore vladarji. Dementi jc razumljiv. Francosko časopisje piše z ozirom na Viljemov govor precej mirno, kar ]e razumno. Saj je Francozom dobro znano, kako sta jim svobodomiselstvo in judovsko hlapčevanje demoralizirala francosko armado. NAPETOST V BEROLINU. Položaj v Berolinu je zelo napet. Potrjuje se. da je govoril Viljem v vojnem smisiu. Nevoljni so zato, ker so se menjale brzojavke ob revalskem sestanku med Revalom, Parizom in Rimom. Boje se. da .sc prične vplivati na dunajski dvor v pro-tinemškem smislu. Nemškega cesarja bodo spremljale ob njegovem popotovanju v Severno morje nemške vojne8 ladje. Prav nič bi se ne čudili, ako napravi Viljem s svojo armado izprehod v Pariz! PRUSKE DEŽELNOZBORSKE VOLITVE. — ZMAGA CENTRA. Izvoljenih je v pruski deželni zbor: 15.? konservativcev, 59 svobodnih konservativcev, 64 nacionalnih liberalcev, 28 svobodomiselcev od »Svobodne ljudske stranke«, 8 svobodomiselcev od »Svobodne zveze- . 105 članov katoliškega centra (dozdaj 94), 15 Poljakov, 6 socialnih demokratov (dozdaj nobenega), 2 Danca, 3 divjaki. NEMŠKA CESARICA O POLITIČNEM POLOŽAJU. Nemška cesarica je te dni poslala cvangeliškemu pomožnemu društvu, ko jc imelo občni zbor v Berolinu, pismo, ki po mnenju nekaterih listov cika na mednarodni politični položaj, kakor jc isti nastal vsled sestanka vladarjev v Revalu. Do-tični odstavek cesaričinega lista se glasi: Resnost časa, vsa tema, ki nas tlači, opominja nas, bolj nego kdaj doslej, da nas morata prešiniti luč in moč evangelija.« Ta »resnost časa« da je nekak pen-dant« bojevitemu govoru cesarja Viljema i:a dobenškem vežbališču. RAZŽALJENI ITALIJANSKI ČASNIKARJI. Poslanec Santini je zaklical časnikarjem, ki so delali nemir med njegovim govorom, da so bojazljive]. Predsednik jc dal izprazniti galerije. Časnikarji Iso se odstranili, ker Satini ul prckiica! žalitve, in se jc nadaljevala seja brez njih. Časnikarji so sklenili, da pozovejo Santinija na dvoboj. HUDA OBTOŽBA. »Slav. Misao« piše, da so gotovi srbsko-hrvatski večji listi angažirani iz Belgrada in od tam podkupljeni, da pišejo proti črnogorskemu knezu. Imenovani list pravi, da je »Pokrctu« bolje nego komurkoli znano, da sta dva večja srbsko-hrvat-ska jugoslovanska lista samo za prvo četrtletje tega leta dobila iz Belgrada 32.000 frankov, da bi se z večjo korajžo vrgla na sivolasega vladarja bratske državice. Bakšiš pa da prejemajo sploh vsi večji in manjši listi, ki napadajo kneza Nikolo. To stvar bi trebalo v interesu časti jugoslovanskega tiska pojasniti! »NOVA DOBA« V SRBIJI. Dne 12. t. m. je bilo pet let. kar so v Bclgradu umorili kralja Aleksandra in kraljico Drago. Vsi belgrajski listi so se o tej priliki bavili s primerjanjem sedanjega političnega položaja s takratnim ter prišli do zaključka, da je isti danes — mnogo slabši. V Markovi cerkvi je bil o tej priliki parastos (zadušnica). Na groba umorjene kraljeve dvojice je bilo položenih več vencev. Groba še sedaj nimata kamene-nih spomenikov, ampak samo lesena križa. PAŠIČEVA KRIZA. Pašič je vložil kralju prošnjo za odstop. Vlada ima sicer v skupščini zase večino, kljub temu je pa odstopila, da omogoči skupščini redno delovanje. Seja skupščine 18. t. m. je bila deloma viharna. IZPREMEMBA ČRNOGORSKE VLADE? > Pokrctu« poročajo, da Tomanoviče-va vlada bržkone pade. To pa je povzročila afera z bombami. Knez Nikola pokliče menda bivša ministra Popoviča in Lnja Vojnoviča zopet v Cetinje. Poslednji da stopi na čelo nove vlade. TURČIJA ČEDALJE BOLJ ODVISNA OD NEMČIJE. Turška vlada se pogaja z Nemško banko radi predujma 200.000 turških funtov, ki jili rabi v delno pokritje makedonskega primanjkljaja iz leta 1905. Ves primanjkljaj znaša 320.000 funtov. Ostanek namerava Turčija pokriti z drugimi operacijami. Pogajanje z Nemško banko bo menda imelo uspeh. MU LE J HAEID PROGLAŠEN ZA PRAVEGA MAROŠKEGA SULTANA. Ujemi in tetuanski meščani so proglasili Mulej Ha f i da za pravega maroškega sultana. MU2 EJ HAFID PROTI SVOJEMU TEKMECU. Mulej Hafid je dal zapreti Bušto beu Bagdndi in njegovega brata. Premoženje je zaplenil. POLITIŠKI UMORI so v Rusiji nekaj vsakdanjega. Stvar je moderna. V soboto so napadli teroristi v Blaszkcm orožniško postajo, ustrelili tri orožnike in oprostili jetnike. Teroristi so umorili v Varšavi voditelja »Zveze ruskih ljudij«, drž. pravdnika Jurjeva. MAROKO. Muley Hafidovi vojaki so suvali vjeta francoska inštruktorja s puškinimi kopiti. Guverner ie preprečil, da nista bila umorjena. Položaj Evropcev v Elksaru jc kritičen. »Petit Parisien« poroča, da francoska vlada nc bo podpirala nobenega tekmeca za maroški sultanat. Tekmeca naj sama izvojujeta boj. Muley Hafida prizna Francoska, čc to store tudi ostale algeci-raške velevlasti. Muley Hafid je pisal poslaništvom, naj se povrnejo Evropci in konzuli v Fez. Anfloški kajd se je izjavil za Muley Hafida. PERZIJSKA PROTIŠAHA. Perzijski revolucionarji so proglasili za protišaha princa Bali es Saltane, drugi protišah jc pa Sili es Saltane. REVOLUCIJA V PERZIJI. V7 Perziji vedno bolj narašča revolu-cijsko gibanje. Nemiri se širijo po vseh provincah. Na dnevnem redu so napadi, ropi. umori iu plenjenje. Gibanje je naperjeno proti šahu. OtrošKo unrstuo. (Konec.) Proti nravnosti in šolski disciplini je grešila 11 letna deklica, učenka tukajšnje c. kr. rudniške ljudske šole, iu bati se je bilo. da nravno čisto propade. Da je dobila sredstva v dobavo slaščic, sc ui bala krasti, še več, vkijub svoji nežni mladosti je kazala nagnjenje k nenravnitn dejanjem. Temu pa ni bil njen oče vzrok. Kajti on je vdovce in ker jc rudar, je čez dan na delu zunaj hiše. Zaradi tega niniaj« njegovi štirje nedorasli otroci čez dau nobenega nadzorstva in tako se je zgodilo, da je zašla deklica na kriva pota. Za njo se je zavzel najprej sirotinski svet mesta Idrije. Sporazumno z vodstvom dekliške ljudske šole jc sklenil, spraviti deklico v grofice Lichtenthurnove dekliško sirotišnico v Ljubljani, poprej pa jo odtegniti očetovemu nadzorstvu in jo oddati v varstvo izkušene skrbnice. To se jc takoj zgodilo. Obenem se je oprostila deklica šolskega obiska in šolska voditeljica gdčna M. Kavčič je z lastno ji pridnostjo prevzela nalogo .da je trikrat na teden privatno podučevala deklico. Vsi ti ukrepi sirotinskega sveta so bil: povsem upravičeni. Zakaj čc bi bila deklica nadalje obiskovala šolo, bi bila prav lahko pokvarila svoje sošolke. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se je bila namreč vršila kazenska obravnava proti fantu, ki je bi! učinil na deklici nenravno dejanje. K obravnavi je bila povabljena i ona kot priča. Gotovo bi otročja radovednost sošolk, ki so o njenih tatvinah že nekaj slišale, želela od deklice natančnejšega poročila o obravnavi, in odgovori deklice bi bili gotovo kvarljivo vplivali na celi razred. Posrečilo se jc tedaj, spraviti deklico v omenjeni zavod. K mesečnim stroškom po 20 K prispeva njen oče po 5 K, ostalih 15 K pa daje društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb. * « * V sledečem 'omenjam tipičen slučaj nravne propalosti mladoletnega, kakor se čestokrat pripeti na deželi. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo 15 letnega dečka zaradi tatvine v dva meseca ječe. Po predpisu, da morajo kazenska sodišča naznaniti obsodbe nedolet-nih varstveni oblasti, da ta ukrene potrebne korake, je omenjem sodni dvor poslal okrajnemu sodišču v Škofji Loki naznanilo o tem; v preiskovalnih spisih je bila namreč označena kot rojstni kraj dečka in bivališče njegovega otroka vas Oselica v okraju škofjeloškem. A po približno enem mesecu je izvedelo omenjeno sodišče, da se nahaja njegov oče že tri leta v idrijskem okraju v žirovski občini. Mož, poklican k okrajnemu sodišču v Idrijo, da pove kaj o svojem sinu. se je odzval povabilu šele, ko se mu je zagrozilo s kaznijo. Takoj se mu je poznalo, da je alkoholik. Sko-io neverjetno pa je, kar je pravil. Po navadi alkoholikov je pripovedoval z joka-jočim glasom in solzečimi sc očmi, da ga jc sin zapustil že pred tremi leti in da od takrat ni več nič o njem zvedel. Prav veseli ga, da čuje zopet o sinu. Bil je tako ginjen, da se jc začel neusmiljeno jokati. Kmalu pa jc njegovo očetovsko veselje zagrenilo sodišče s tem, da mu je odvzelo očetovsko oblast in postavilo sinu va-i uha. Dečkova mati jc bila umrla pred leti. Vsled očetove pijanosti in pomanjkanja nadzorstva se je zgodilo, da se je udal fant vlačugarstvu in da se je, čeprav še v šoloobvezni starosti, potikal od kraja do kraja. Ko se je zaslišaval o njem njegov oče, je bil deček že prestal kazen. Nobeden, njegov oče seve tudi ne, ni vedel, kam se je podal potem fant. Orožnikom šele se je posrečilo, ga nekod iztakniti, ter so ga pripeljali v Zire, v bivališče njegovega očeta, kjer se je postavil pod strogo nadzorstvo in udinjil pri nekem kmetu. Ker se je zbral kot varuh njegov jako sposoben in odločen mož, se je nadejati, da se bo deček obvaroval pred nadaljnimi pregreški in da bo postal pošten človek, zlasti zato, ker je fant zelo vzprejemljiv za dobre svete, dobrega srca in ubogljiv, kakor so navadno otroci alkoholikov. Zanimiv pa jc ta slučaj, ker osvetljuje nedostatek ljudskošolske uprave. Vprašati moramo namreč: Kako se je mogel deček, ki je bil vendar šoloobvezen, odtegniti nadzorstvu šolske oblasti v času, ko je zapustil očeta? Saj bi bila morala omenjena oblast zapaziti, da manjka deček, in bi bila morala o tem poizvedovati. Gotovo; pomisliti pa moramo, da je fant utekel očetu ravno v času, ko se je poslednji preseljeval iz ene občine v drugo. Oče je poprej stanoval v Osclici, torej v drugi občini iu drugem sodnem okraju. Njegov sin je obiskoval tu ljudsko šolo. Ko pa se je oče preselil v drugi šolski okraj, se ni bilo treba šolskemu vodstvu v Oselici brigati za šolski obisk njegovega sina. Šolska oblast v Žireh, kamor sc je preselila družina, pa se za šolo obveznega fanta ni mogla zanimati, ker sploh ni vedela, da sc nahaja fant v njenem okraju, saj ji ni nihče ničesar o tem naznanil! Splošno tožijo vsa šolska vodstva o tem, da nimajo nikakih predpisov, ki bi omogočili nadzorovanje šolskega obiska otrok v slučaju, če se ti oziroma njih sta-riši presele v drugo šolsko občino. Dozdaj ni nobene naredbe, ki bi naročala šolskemu vodstvu, da naznani izstop učenca šoli tiste občine, v katero se otrok stalno pre- ' seli. Društvo smatra kot eno svojih prvih ; dolžnosti, da pazi na tiste mladoletne, ki | so se na katerikoli način pregrešili zoper družabni red. Take vzame društvo pod , svoje zaščito na ta način, da poišče v njih najbližji okolici zaupne osebe v to svrho, da nadzorujejo varovance in od časa do časa poročajo društvu o njih obnašanju. Tako se prispeva k bodočemu institutu nadzorstva, ki se bo ustvaril po zakonskem načrtu, tikajočem se kazenskopravnega postopka in kazenskopravnega varstva mladoletnih, katerega je predložila vlada gosposki zbornici. Ta institut bi se porabil pri pogojnem popustu kazni in pogojnem izpustu, bodisi tako, da se ne bi kazen, določena mladoletnemu, takoj izvršila, temveč se dovolil rok, v katerem sc bi obsojenec poboljšal; bodisi da bi se kaznjenec, ki bi prestal dve tretjini kazni, pogojno izpustil. Ce bi v roku, ki bi bil določen v poboljšanje, pokazalo nadzorovanje, da se je mladoletni zločinec poboljšal, bi odpala kazen oziroma se bi smatrala za prestano; čc pa bi v istem roku obsojenec oziroma kaznjenec vendar istotako živel, kakor je poprej, ali če se ne bi brigal za ukaze, ki bi se mu jih dalo, bi moral nastopiti kazen, ki se niti jc pogojno popustila oziroma iz katere se je pogojno izpustil. Kakor se iz tega razvidi, bo institut nadzorstva zelo važen in daleko-sežnega pravnega pomena. Res ni v vladni predlogi omenjeno, da se bo smelo nadzorstvo izročiti društvom za otroško varstvo in mladinsko skrb, ali dvoma ni, da se bo v krajih, kjer obstoje taka društva. moralo posluževati i njihove pomoči. * * Otroci se radi zabavajo s tem, da se skrivajo. Vendar pa more taka igra pri ! danili okoliščinah postati nevarna, zlasti če skuša nedorasel otrok igro praktično 1 porabiti. Tako se je Dieten sinček nekega i dninarja več kot dva meseca tako dobro ! skrival, da se ga ni moglo najti. Njegovi ! sta riši so prerevui, da bi mogli poleg sebe 1 rediti še njega; zato je služil deček že od i svojega 9. leta naprej pri raznih posestni- j kili in v raznih občinah, največji del pa v : sodnem okraju vrhniškem. Tu jc prišel j vsled tatvine v preiskovalni zapor, ali vsled mladoletnosti se je kazensko postopanje vstavilo in dne 20. februarja t. 1. je bil izpuščen. Koncem marca se je pomudil pri svojem očetu, od tedaj pa jc izginil. Vsa poizvedovanja potom policijskega lista za Kranjsko niso imela uspeha. Šele začetkom junija meseca se je deček, nave-ličavši se brezposelnega pohajanja, sam vrnil k starišem in jim pravil, da se je klatil po ljubljanski okolici. Odslej naprej bode stal pod zaščito društva. * & * * Kakor je bilo že začetkoma omenjeno, ue pomanjkuje idrijskim delavcem kruha, niti služečim delavcem in provizoristom, uiti njih vdovam iu otrokom, katerim se izplačuje provizija ravnotako v žitu in v seve jako mali gotovini. Vendar pa je pre-hranitev rudaijev iracijonelna in nezadostna. Vzrokov zato najdemo mnogo, a j naštevanje vseli bi prekoračilo obseg navadnega sejnega zapisnika. Zlasti pa dobivajo osiroteli otroci tako hrano, da vpliva pogubno na njih telesni in duševni razvoj. Žitni kruh in koruzna polenta jih ohrani baš pred izstradanjem. Mleko, stročji sadovi, krompir itd. se mora kupiti. Osirotelim otrokom pa ie to nemogoče, ker ni v hiši toliko gotovine. Zakaj z denarjem. ki ga dobi vdova kot provizijo, plača jedva stanarino, ne more si pa nabaviti drugih potrebščin, n. pr. obleko, perilo, obutev itd. Kako naj bi pač mogla revna in večinoma bolelma vdova z dve-mi ali več nedoraslimi otroci ob proviziji mesečnih 5 ali v najboljšem slučaju 7 K, ki jili dobi poleg žita v gotovini, izhajati tako, da bi pokrila vse stroške za življenje? Postranski zaslužek dobi le s pletenjem čipk, kar jc domača industrija v celem sodnem okraju idrijskem. Toda ta za- služek je prav mal. Da se zasluži povprečno 6(1 viu. na dan, sc mora delati naporno pozno v noč. Zaradi tega se večina tistih, ki prosijo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb materielnih podpor za vzgajanje otrok, rudarske vdove, ki brez potrebne pomoči ne morejo na noben način oskrbovati in odgajati otrok. Izmed mnogo slučajev, ki jasno kažejo bedo osirotelih rudarskih otrok, omenimo v naslednjem le dva. Provizija rudarske vdove znaša mesečno b K 40 viu. v gotovini, 17-5 I pšenice, 35\5 I rži, 10 I koruze in letno 4 ni" drv. Vdova pa mora skrbeti za tri otroke v starosti od 6, 9 in 13 let. Najmlajši teh otrok, šestleten deček, je zaostal v rasti in je od svojega rojstva bolan na neozdravljivi bolezni, na kostni tuberkulozi. Na njegovem telesu so vedno odprta mesta. iz katerih teče gnoj, iu tako se prikazujejo kostni deli, ki se ločijo vsled grozne bolezni od mesa. Premikati se ne more, hoditi sploh ne zna, zato mora ležati. In tako leži poleti in pozimi na peči ali ob nji. Tu je tudi edini prostorček zanj, kajti v mali sobici, v kateri se nahajate dve postelji in dve ponočnim omaricam podobni mizi, pri katerih pleteta mati in 131etna hči čipke, ni drugega prostora za reveža. Družina se hrani z žitnim kruhom in s »podmetnico«, ki ni drugega nego koruza, kuhana v vodi sami. Druga dva otroka obiskujeta ljudsko šolo, toda 131etna deklica mora tudi pri pletenju čipk pridno pomagati svoji materi, zlasti odkar se ji je vsled dobljene poškodbe moral odstraniti potom operacije srednji prst na desni roki. Drugi ravno tako žalosten slučaj je ta: V letu I9D1. se je stavila žena nekega rudarja vsled blaznosti pod skrbstvo. Kakor so pokazala poprejšnja poizvedovanja, ui bila bolezen podedovana, pač pa se je udajal mož umobolne žene preveč pijači. Po smrti moževi se je izvedelo, da je bilo vzrok ženini blaznosti pomanjkanje in skrb za vsakdanji kruh, kar vse je bil zakrivi! mož s svojim pijančevanjem. V letu 191)3 je umrl mož, zapustil s pomilovanja vredno vdovo še pet otrok, kojih štiri v starosti 7. 9, 10 in 12 let obiskujejo šolo, lSletna hčerka pa si služi kruh kot služkinja. Bolezen žene se je sicer toliko zbolj-šala, da more opravljati hišna dela ter skrbeti za svoje otroke, vendar pa sc je bati, da jo vnovič napade bolezen, kajti vdova se nahaja v najhujši bedi. Zaradi-tega se je naročilo varuhu oziroma skrbniku in dotični sirotinski materi, da naj-skrbnejše nadzorujejo družino. Vdova dobiva od rudniškega ravnateljstva provizijo v tistem znesku, kakor v prvem slučaju omenjena vdova. Da pomnoži tedaj svoj mali dohodek, mora prati po tujih hišah. Cela družina, ki se živi večinoma Ie od »podmetnice«, stanuje zgnetena v eni sami sobi, v kateri se nahaja le ena postelja, ena miza in nekaj stolov. Da olajša trpljenje omenjenih družin, lini dale naše društvo mesečne podpore. Otroku, ki leži bolan na neozdravljivi bolezni, bi se pač znatno pomagalo, če bi se spravil v kak zavod za take bolnike; ali kje naj najdemo tak zavod? Bolnišnice, ki so na razpolago, služijo drugim namenom, nečejo vsprejeti neozdravljivo bolnih. Zato pozdravlja društvo z veseljem vest, da jc sklenila »Kranjska hranilnica«; ustanoviti povodom cesarjeve 60-letnice /avod za neozdravljivo bolne in da je že kupila za to zgradbo potrebni svet. Upajmo, da sc v tem zavodu ustanovi poseben oddelek za neozdravljivo bolne otroke; bolnikov v njem ne bo manjkalo, saj jili bo Idrija sanja pošiljala v precejšnjem številu. * * * Med varovance našega društva spadajo tudi nezakonski otroci, ki se nahajajo v celem sodnem okraju in potrebujejo ravno take nadzorovanja, kakor osiroteli j rudarski otroci. Skoro vsi nezakonski | otroci sc rode v nepremožnih slojih. Mati , je čipkariea aii dekla, oče navadno dela- j vec. Noben izmed obeh pa ne skrbi za- dostno za otroka. Mati stori sicer, kolikor more, a v času, ko mora negovati novorojenca, ne more opravljati poprejšnjega dela in zato ne zasluži toliko, da bi iz svojih sredstev zadostno skrbela za otroka. Nezakonski oče se pa navadno odtegne svoji dolžnosti, plačevati za otroka obroke preživnine. Kajti če je rokodelec ali delavec, se oddalj; odtod, in vsi koraki, ki jih napravi varstvena oblast v to svrho, da se ugotovi cčetovstvo in določi preživnina, so brezuspešni, zakaj oče ubeži v inozemstvo ali se skriva na drug način. Drugače, a nič boljše je, če je nezakonski oče rudar. Vsi pri c. kr. rudniku uslužbeni rudarji se nahajajo v trajnem službenem razmerju, kar sledi iz tega, da služijo dolgo vrsto let ter se njih mezda in provizija ravna po službeni dobi. Na službene prejemke v trajnem službenem razmerju se nahajajo-čih uslužbencev je pa po členu IX. št. 10 uvodu. zak. k izvršil, red. in po predpisu zakona z dne 29. aprila 187.5. drž. zak. št. 68 oziroma z dne 26. maja 1888. drž. zak. št. 75 moči seči v slučaju izvršbe v izterjanje preživnine le tedaj, ako skupaj znesek istih presega letnih 800 K. Toliko znaša pri izvršbah radi tako-zvanih privilegiranih terjatev eksistenčni minimum idrijskega rudarja, ki v mlajših letih niti ne zasluži toliko. Zategadelj so navadno vse izvršbe proti rudarju radi izterjanja preživninskih zahtev brezvspeš-ne. Po zakonskem načrtu pa, ki se je predložil leta 1907. poslanski zbornici, se namerava omenjeni eksistenčni minimum povišati na 950 K! Zdaj bi se pač že enkrat lahko začrtal razloček med navadnim, čeprav stalno nastavljenim delavcem in med takim uslužbencem, čigar službeno delo nc zahteva le fizične moči! Načelo, da so vsi državljani pred postavo enaki, se s tem gotovo ne bi kršilo. K sklepu omenim še nekaj. Ideja mladinskega varstva je v Avstriji kolikor toliko nova. Šele od 1. avstrijskega kongresa za otroško varstvo, ki se je vršil, kakor znano, lani, se je začela širša javnost zanimati za probleme mladinske vzgoje in za uspešen boj proti propalosti mladine; od tega časa dalje podpira tudi zasebna radodamost živahnejše naloge otroškega varstva in se ustanavljajo mno-gobrojna di uštva za mladinsko skrb. Tako se društva šele razvijajo, in da dobijo trdno podlago, se morajo vsi faktorji posvetiti neumornemu in složnemu delu. ln ravno društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija se stavijo velike težkoče nasproti. Kljub temu, da že ne more doseči svoje naloge, ker ima premalo prispevkov, zakaj večji-del obstoje ti le iz prispevkov društveui-kov, se vendar deluje skoro neverjetno je -— od gotove strani naravnost proti njemu. Zategadel je nameraval pisec s tem poročilom pokazati, vsakomur jasno, delovanje društva, da tako dokaže ničev-nost vseh pomislekov, ki jih imajo nekateri napram društvu. Po očrtanih primerili in po nastopu društva v vseh slučajih spozna lahko vsak trezno misleči, da je društvo potrebno in koristno. Ravnaje se po plemeniti želji našega milostljivega cesarja, se je ustanovilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Idrija v letu njegovega jubileja. In nihče, ki misli in čuti plemenito, naj ne bo nasproten temu človekoljubnemu društvu! 7.g ljubezen do bližnjega zahteva to in, komur je na blagostanju mladine, ta bo to vpošteval. Ravnajmo se po geslu: »Viribus unitis«, ki si ga je izbral pred 60 leti cesarski jubilar, da nas spominja sloge in mirnega dela, podpirajmo društvo pri njegovi težki nalogi in v njegovem plemenitem delovanju z združenimi močmi, da se bo razvijalo in razširjalo v prid ubogih otrok idrijskega sodnega okraja! : Krasni bernhardinci,: šest tednov stari, so naprodaj pri Petru Strel v Mokronogu na Dolenjskem. Cena po dogovoru. 1482 3-3 I I Podrnsniee □ ribo li, Malt .Iraa, M«:*, uliti IT, iata, Brno Flza*, r»(« • ■talilnima). ______ U*k» Upu, Colki fnwr!», Hoin.akl Zankerg, H;), III. LI v.ngiitt iT, IV. Vltlatr Hiiplilrant li, V SiblobraaDtrilriut II a, TI (Jampeadorfev.tr. «1, VII Marl*hlftrilra». 71, VIII. Ltraktaftllmliam Hi, IX. Altrrrlr.ii. Ji, X. r.T.rlt.mlri... i«. XVIII. Wlk;l»E.r.trait> ii XIX. Dlbliager Hiaiililr. II, XIX. naapIclMM. li. liSaBlalnSžaa statnlška družba 41 1(0 175 IR € U R" Dunaj, I , WoliseIle l fljr« mptunl S 20,000.00) »®«">T K 6,0 ^.OOf Najkalantnojil W nakup in prodaja f««h vrat rant, državnih papirjev, akcij, prioritet, xaatavnlc, *r«£k devi«, valut ln denarja. m- ^Atncnjavft in eskomptirai\je isirsbanlh onUvnlc; ln rbllgaclj, sraSfe in knponov. h Defanika družba ..ZURUŽENIH PIVOVAKtEN" Žalec ia Laški priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; »Salvator1 (črno pivo a la monakovsko). 3 Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). na etam sprq