>iorshe "lit f- ?2nd St. Cleveland, Ohio. 2-23 AMERIKANSKi SLOVENEC 50 LETNICO obhaja letos "Amerikansk! Slovenec" PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo; Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) i*-; NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 94. CHICAGO, ILL, SREDA, 14. MAJA — WEDNESDAY, MAY 14, 1941 LETNIK (VOL.) L. Dolže jo, da ustvarja povode za spopad Amerika se postopoma bliža vojni, pravijo naziji, toda pri tem skuša najti povod, da vrže krivdo na Nemčijo. — Roosevelt škoduje farmarjem, trdi neki list. Berlin, Nemčija. — Zed. dr-2&ve se korak za korakom c'mdalje bolj bližajo vojni, pri tem pa iščejo incidentov in za-fc'etljajev z Nemčijo, da jo iz-Zcvejo k spopadom, na kar bi mogle obdolžiti, da je ona ^krivila sovražnosti in jih prišla z njimi. V takem tonu se oglašajo te c'fli nazijski govoimiki in časo-frfci, povdarjajjoč pri tem, da Ameriško ljudstvo, kot tako, mara vojne, marveč, da ga v°di po poti v njo bojaželjna Manjšina. O tem, kako se Amerika postopoma vmešava v vojno, je pred kratkim ime t'o radio govor admiral Lut-Vidno se je začela ta lJot, pravi, ko se je odpravila ■ določba, da moira Anglija plakati za svoje nakupe v Ame-i7 Temu je sledil drugi ko-Jfk, ko se je dovolil angleškim bojnim ladjam vstop v 5ttieriške ladjedelnice, in spre-Jem zakona, po katerem se da-Jo Angliji vojno blago "na ve-1>0." je le priprava za nadalj-".ii skok. Povdarjajoč, da vsi ll koraki niso naperjeni samo froti Nemčiji, marveč proti ce-'i Evropi, dostavlja admiral: Vse to ni nič drugega ka-W ustvaritev docela agresiv-morske in zračne fronte to'oti Evropi. Ker ameriško 'judstvo še ni enoglasno pri v°lji, da bi sledilo predsedniku tej nevarni poti, se morajc '^zvati incidenti. Uporablja se ^hkomiselno označevanje, da '^ftieriško bodovje moli svojo Celjust in vabi Hitlerja, naj jo l)dari, da se bo lahko potem dolžil, da je zakrivil odkrita vojno." Kot nadaljnji vojni čin Ame-omenja admiral tudi od-r°dbo, s katero se dovoljuje aftieriškim ladjam plovba v ^deče morje, in sicer ravno ob ^asu, ko postaja sueški kanal j*°l'j in bolj vojno pozorišče. podobni korak se je podvzel, se je objavilo, da bo 200 j^eriških ladij patruliralo At-lo-ntik 1000 milj daleč. S tem s° je odstranil zadnji ostanek ^vtralnosti, pravi admiral, to-dostavlja, da to ne dela 1^'evelikega vtisa, češ, da je Atlantik prevelik, da bi ga mo-patrulirati 200 ladij, in, da Se iz tega, ko je bila Jugtisla-v|.)i obljubljena pomoč, ki pa dospela, lahko sklepa, koli-važnosti se lahko polaga na tpke objave. , Neki list pa je zadnjo nede-,Jc opozarjal na to, da ,pred-^dnik Roosevelt škoduje s politiko proti Nemčiji ^vno ameriškim farmarjem j^jbolj. S tem, ko poskuša, da c z izstradanjem Evrope ^stavil Nemčijo, ne bo dosegel ^edsednik svojega namena, j*l'avi list, marveč uničil bo le za ameriške farmarske ^rodukte po vojni. Neki drugi BOJE SE VOHUNOV Japonska odredila proti špijonom. kampanjo Tokio, Japonska. — Širom cele Japonske se je otvorila ta teden posebna kampanja, da se predoči ljudstvu nevarnost cd strani tujezemske špijona-že. Z lepaki, s tiskom in po radio se opozarja prebivalstvo, naj bo previdno pri svojem govorjenju in naj ne omenja nič takega, kar bi utegnilo služiti vohunom. Celo na poštnih uradih se ob žigosanju znamk tiskajo na pisma posebni reki v tem smislu in tudi otrokom v šoli se daje tozadevni pouk. -o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — V bolnišnici je umrla zadnjo nedeljo Katarina Cuculich, iz 5305 So. Ridgeway Ave., stara 52 let. Rojena je bila v Cerensovcih v Prekmurju, Jugoslavija. Zapušča moža, tri sine in eno hčer ter brata v Porter, Ind. Pogreb vrši v sredo' 11. maja iz Zefranovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Štefana, kjeir bo ob 10. uri pogrebna sv. maša, od tam pa na pokopališče sv. Jožefa. — Naj počiva v miru, ostalim sožalje! -o- AVTOMOBILSKA STAVKA SE NAPOVEDUJE Detroit, Mich. — Uradniki CIO avtomobilska unije so zadnjo nedeljo objavili, da se bo v četrtek zjutraj pričela stavka v 60. tovarnah General Motors, ako do tedaj ne bo prišlo do sporazuma glede nove pogodbe s korporacijo. To-zadeve konference se vodijo v Washingtonu, in pri njih vodijo posredovalno delo vladni zastopniki. Unija zahteva po-višek plače za 10 centov na uro, dočim korporacija ponuja dva centa splošnega poviška, izurjenim delavcem pa 3 do 5 centov; obenem trdi, da so pri tej korpotraciji najvišje plače v celi avtomobilski industriji, češ, da znašajo povprečno nad $1 na uro. POLJSKI MIN. IPREDSED-NIK SE VRNIL London, Anglija. — Min. predsednik izgnane poljske vlade, Sikorski, se je vrnil koncem tedna s svojega obiska v Ameriki. Preko Atlantika se je vozil z bombnim aeroplanom, izdelanim v Zted. državah. PRESTOLICA HRVATSKE BO V BANJALUKI Bern, Švica. — Iz Zagreba je prispelo zadnjo nedeljo obvestilo, da se je načelnik nove hrvatske države, dr. Pavelič, odločil, da izpremeni prestoli-co Hrvaške ter se preseli s svojo vlado iz Zagreba v Banjalu-ko, češ, da je Zagreb preblizu meje. Obenem namerava tudi, kakor se poroča, razdeliti Hrvaško v kakih 20 okrožij, kakor je bilo v času, predno se je dežela vključila v Jugoslavijo. HOOVER SVARIL DEŽELO PRED VOJNO New York, N. Y. — Med drugimi, ki so dvignili zadnje dni svoj glas s svarilom, naj se Amerika čuva pred vstopom v vojno, je bil tudi bivši predsednik Hoover. V govoru, ki ga je imel v nedeljo zvečer in, ki se je oddajal po celi deželi, je opozarjal predvsem na to, da bo Amerika dejansko v vojni, kakor hitro bo njena mornarica stopila v akcijo s spremljanjem vojnega blaga v Anglijo. Omenil je, da bi bilo za Ameriko bolj častno, ako že res hoče iti v vojno, da to javno in uradno napove, namesto, da bi .tako korak za korakom počasi lezla vanjo. Toda, je posvaril, ako se odločimo za ta usodni korak, potem pomeni to, da se moramo pripraviti na diktaturo in žrtvovati svojo svobodo; pripraviti se moramo na dolgoletno vojno, kateri bo sledil finančni bankrot, in posledice bo občutila ena cela generacija. -o- MATI IZROČILA SINA OB-LASTEM Chicago, 111. — Policija je zadnjo nedeljo aretirala 17 let starega Walterja Franka na njegovem domu, 6202 So. Ileirmituge ave., ko ga je njegova mati sama javila oblastem. Fant je namreč pred par tedni ukradel neki avto, na kar je bil zaprt v Huntington, Ind. Pobegnil pa je iz ječe,pri čemer je pobil na tla nekega stražnika. Mislil je, da bo našel zatočišče na svojem domu, kar mu pa ni uspelo. Mati se je izrazila, da je po njenem mnenju najbolje, da ga prijavi, ift je ito tudi storila. Katoličani proslavljali petdesetletnico dokumenta Katoliška organizacija sklicala konvencijo, da proslavi obletnico velike papeške enciklike o delavstvu in kapitalu. — Govornik povdarjal človekovo dostojanstvo. KR1ZEMJVETA — Budapesta, Ogrska. — Tukajšnje poslaništvo Zed. držav je objavilo, da bo osobje poslaništva v Belgradu zapustilo s svojimi družinami in drugimi Amerikanci jugoslovansko ozemlje tekom tega tedna ter se s parnikom prepeljalo semkaj. _ Vichy, Francija. — Po vladni odredbi se je uprava nad vodstvom 146 judovskih trgovin v nezasedeni Franciji oddala v roke nejudovskim osebam. Ta odredbi', je sledila podobnim protijudovskim odredbam, ki so jih naziji izrekli v zasedeni Franciji. — Buenos Aires, Argentina. —Iz vladnih krogov ste je izvedelo zadnjo nedeljo, da se utegne prihodnji teden končno Chicago, 111. —Te dni je mi niio 50 let, kar je tedanji papež XIII. izdal svojo znamenito encikliko, v kateri se razpravlja poštena in pravična uravnava odnošajev med delavstvom in kapitalom. Ta en-ciklika je bil eden prvih glasov z javnih in vodilnih mest, ki so se pričela zavzemati za pravica delavstva, in je zato na mestu, da se nje obletnica slovesno praznuje. Ena takih slovesnih proslav so je vršila prve dni tega tedna od Katoliške konference o in-dustrijalnih problemih, ki je v to svrho sklicala pod pokroviteljstvom nadškofa Stritcha konvencijo delegatov iz cele dežele. Udeležilo se je kakih ,3000 oseb, duhovnikov in laji-kov, kateri so interesirani v delavskih in socijalnih vprašanjih. Proslava je bila pravza- t\\im> cl iiAiMn lm iti inrnmifivin n a Iz Jugoslavije Kako je bila pri Gibraltarju napadena jugoslovanska ladja, ki je iz Brazilije vozila tovor žita za Anglijo. — Ban dravske banovine boter 11. otroku. — Razne druge zapoznele vesti iz domovine. podpisati dolgo odlašana trgovinska pogodba z Zed. državami. NAZIJI RAZBIJALI PO LONDONU London, Anglija. — Tekom nedelje so skozi celih 24 ur nazijski letalci z vso brezobzirnostjo razbijali po Londonu in škoda na življenjih in na materijalu se niti približno ne more preceniti. Od bombardiranja so bile ob tem času prizadete razne monumentalne stavbe, ki so za Angleže simbol veličanstva in moči. Tako je bila občutno poškodovana slavna Westminister opatija in delno razdejano je bilo tudi poslopje parlamenta. Enako je bila delno zadeta tudi velika ura, imenovana "Big Ben," katere clonenje se je oddajalo po radio širom celega imperija. Sistem tega donenja je pokvarjen, dasi se ura sama ni ustavila. — Ta nazijski napad je bil nekako povračilo za poostrene napade, ki so jih dan prav dvojna, kajti istočasno se je obhajala tudi 10. obletnica, kar je papež Pij izdal podobne encikliko. Med glavnimi govorniki je bil senator O'Mahoney, ki je povdarjal glavno itočko, izraženo v teh enciklikah, natn-reč, da je člpvek višje bitje in ne suženj, ter, da je višji od organizacij, političnih ali gospodarskih, katere je on ustvaril. ITALIJANSKI KRALJ V AL-BANIJI Rim, Italija. — Italijanski kralj Victor Emmanuel je zadnji 'teden obiskal Albanijo, kar je bilo prvikrat, odkar je bila ta dežela zasedena pred dvema letoma. Poročila, pravi, da so mu v prestolici Tirani priredile množice ljudstva navdušen sprejem. prej vprizorili angleški aero-plani na razna mesta v severni Nemčiji. PREDSEDNIK GOVORIL NA WILSONOVEM DOMU list pa napoveduje,da bo predsednik v svojem govoru, ki je objavljen za to sredo, naznanil, da se bo pričela dajati pomoč Angliji brez meje, kar bo nujno pripeljalo Ameriko na rob vojne. Predsednik Roosevelt (na desni) ko je imel govar ob slovesni priliki, ko se je Wilsonova rojstna hiša v Staunton, Va., izpremenila v narodno svetišče. Predsednik bo imel enega svojih važnejših govorov zopet to sredo zvečer. Torpediranje jugoslovanske ladje Split. — V Split sta prispela meseca marca dva člana od posadke jugoslovanske tovorne ladje "Orao" ki je bila še lansko leto torpedirana na Atlantskem morju na potovanju od Brazilije v Anglijo. Ladja je naložila v Braziliji tovor žita za Anglijo. Kakšnih 200 kilometrov zahodno ocl Gibraltarja pa je ladjo ustavila neka neznana podmornica, na kateri so mornarji opazili le številko 10, narodnosti pa niso mogli ugotoviti. Dan poprej je ladjo srečal angleški rušilec in jo nekaj časa vodil proti Gibraltarju. Cim se je podmornica prikazala, je dalo vojaško spremstvo radijski poziv Gibraltarju, da je v bližini tuja podmornica. Bržkone pa je podmornica u j jat. a ta scnak, kajti takoj je odgovorila s topovskimi streli. Na ladjo je 'bilo izstreljenih okrog 30 strelov, ki eo ubili dva člana posadke, ostali mornarji pa so poskakali v morje ali pa v reševalne čolne. Cim je posadka zapustila ladjo, se je podmornica približala in oddala štiri strele v Jadjo, v vsako skladišče po enega. Takoj nato se je podmornica oddaljila in izstrelila torpedo, ki je zadel ladjo v strojniški oddelek. Ladja se je potem še štiri ure držala na površju, nato se je šele pogreznila v friorje. Ladji "Orao" je poveljeval kapitan Suzanič iz Kostrene, na ladji pa je bilo 32 mornarjev. 16 je bilo Jugoslovanov, ostali pa tujih narodnosti. Od naših mornarjev ni bil nihče ubit. Oba sta bila skočila iz ladje in se nekoliko poškodovala, toda plavala sta dobro uro, ko ju je prišel rešit neki angleški rušilec. Na tem rušilcu so ostali vsi brodolomci dva dni, ker je ladja iskala podmornico, ker pa je ni našla, je odplula v Gibraltar in vkrcala naše mornarje na ladjo "Anto Katko-vič", ki se je pripravljala na odhod v domovino. Dva mese-cif so bili na tej ladji, toda od-pluli niso. Zato so spet'odšli na kopno in se skozi Portugalsko, Španijo, Francijo in Nemčijo vrnili v domovino. -o- Slovesen krst enajstega otroka Prečna, na Dolenjskem. — Prisrčno slovesnost smo imeli v Prečni, bil je krst enajstega otroka, ki je sedmi sin pridnih in delavnih zavedno-katoliških kmetskih staršev Mesajedca Janeza in Alojzije iz Cešče vasi. Botrstvo je prevzel naš g. ban*, ki ga je pri krstu zastopal novoifieški g. okrajni glavar Vidmar. Zastopnika g. bana sta pozdravila gosp. župnik in župan, nato pa še šolarica. Pri krstu je dobil fantek ime Marko-jVincenc. Po krstni slo-! vesnosfti je nagovoril g. župnik 'botra in poudaril,da starši številnih otrok ne izvršujejo samo častne obče človeške naloge, ampak tudi božje naročilo, ki je eminentno narodna in državna korist. Zastopnik bana g. okrajni glavar je odgovoril, kako pazljivo skrbi g. ban za blagor naroda ne samo v materialnih potrebah, ampak tudi za duhovne zadeve. Z družinami se narod ohranja, množi in naprej vzgaja. Zato posveča g. ban veliko pažnjo najprej družinam. S prevzemom botrstva otroku-fantu, ki je nad deseti otrok, hoče g. ban dati javno priznanje in odlikovanje poštenosti katoliških staršev. Narod poštenih katoliških družin nosi sam v sebi poroštvo obstanka in splošnega koristnega napredka v čast Bogu in slavo naroda,,, kralja in države. Kcnj in voz pod lokomotivo Na dvorišču kemične tovarne v Mostah se je pripetila huda nesreča. Po posebnem industrijskem tiru ki vodi s kolodvora na dvorišče tovarne je strojevodja pripeljal lokomotiva s petimi vagoni. Ko je odhajal, je izza stranskega poslopja pripeljala posestnikova hčerka Ivanka Štrukelj s Trate pri Št. Vidu, ki je pripeljala v tovarno 2000 kg ilovice. Nesreča je hotela, da je lokomotiva zadela v voz in ga zdrobila, ubila enega konja, drugemu pa zdrobila nogo. Ivanka, ki je bila na vozu, je še pravočasno odskočila in se tako rešila. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Franc Krušič, železniški uslužbenec v pokoju. — V mariborski bolnici je umrl Josip Štoka^, državni upokojenec star 68 let. — V celjski bolnici .je umrl Peter Grabež iz Vranskega, star 50 let. Nesreča Štiri prste na levi roki je odrezala slamoreznica ^posestniku Avgustu Novaku iz Orle vasi pri Braslovčah. -o- Obsojen Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je bil obsojen neki posestnik, iz sv. Križa v ljutomerskem okraju, ker je žalil orožnike in pri tem še na-jovorjal soseda, naj se orožnikom upre. Obsodba se je glasila na 20 dni strogega zapora in 100 din globe. -o- Nesreča V ljubljansko bolnico se je moral zateči 27 letni mizarski oomočnik Karlo Konig iz Ljubljane, ki je tako nesrečno iadel, da se je nevarno poškodoval. "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Amerika izziva, pravijo naziji - 50. obletnica enciklike AMERiKANSKI SLOVENEC Sreda, 14. maja 1941 bra podpornika katoliških listov. V zakonu se jima je rodilo šest hčera in trije sinovi, izmed katerih je nekaj že poročenih. — Prijatelji jima ča-stitajo! ■ Dogodki i med Slovenci po Ameriki Vest iz domovine Slovan, Pa. — Tukajšnji rojakinja Karolina Papeš j« pred kratkim prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je v Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem umrla njena ljubljena mati Terezija Anžlovar, v lepi starosti 76 let. Zapušča moža, sina, in hčer, tukaj v Ameriki pa že zgoraj omenjeno hčer in enega sina. Jubilej zakona Pueblo, Colo. — Stirideset-letnico zakonskega življenja sta obhajala tukaj Mr. in Mrs. Anton Pritekel, dne 29. aprila. Slavnost je bila s sv. mašo. Mr. Anton Pritekel, je doma iz Gradeža, fara Škocjan, pri Turjaku, na Dolenjskem. Njegova soproga Johana, rojena Rupar je pa doma iz Št. Vida nad Cerknico. Oba sta zelo vneta za vsako dobro stvar in do- Nov grob Cleveland, O. — V Glenvill« bolnišnici je umrl tukaj dobr" poznani rojak Peter Muk* vetz, v starosti 65 let, ki j* stanoval na E. 61st St. Do»9 je bil iz Črnomlja, odkoder j' prišel v Cleveland pred 40. 1* ti. Zapušča sestro, ki živi < Seattle, Wash. — Pokopan j* bil zadnji teden v petek iz cel' kve sv. Vida. Zapadna Slovanska Zveza O Zapadni Slovanski Zvezi sicer pridno pišejo in seznanjajo z njo slovensko javnost v Ameriki njeni delavni in vrli glavni uradniki. Prav res, malo je organizacij, ki bi imele tako živahne in navdušene glavne uradnike kakor baš naša ugledna Zapadna Slovanska Zveza. Zato pa tudi ZSZ stalno raste in gre po poti navzgor. Zlasti se lahko ponaša s tem, da pridobiva stalno mladino v svojo sredo, ki bo njena bodočnost. ZSZ je primeroma še mlada organizacija, pa vendar stoji gospodarsko na tako visoki solventnosti, da se je kar začuditi, kako je mogla ta vrla organizacija priti do take trdne gospodarske podlage. Odgovor na to je edino ta, da je to zasluga njenega previdnega in modrega vodstva, ki pazi, da je premoženje ZSZ vedno modro in prevdarno investirano, da nosi dobre obresti in da je varno investirano. Ljudje včasih niso na to gledali. Danes je pa že tudi vsak povprečen Slovenec o podpornih bratskih organizacijah toliko poučen, da sam pogleda, kako stoji organizacija, v katero se ga vabi in če vidi, da je organizacija gospodarsko dobro urejena, da je njena solventnost trdna in visoka, potem ve, da je njegova zavarovalnina zanesljiva in zajamčena in to je glavno, kar mora vsak gledati, ko pristopi v kako organizacijo. ZSZ ima tudi na dragih poljih kot slovenska podporna bratska organizacija velike zasluge. Na zapadu, zlasti v državi Colorado in drugih tamošnjih sosednih državah, je pred leti bivalo veliko število naših rojakov, kakor jih biva še danes. Naravno, kakor vsak človek želi nekaj lastnega, lastno streho in lasten dom, tako si ljudje tudi na polju organizacij želijo nekaj lastnega, nekaj svojega, "v vsakem okrožju posebej. Pa je to tudi potrebno, ker to daje več zanimanja onim, ki v takih okrožjih živijo in jih goni neki posebni nagon, kakor mater in očeta za dobro svojega otroka, tako se tudi po okrožjih za svoje lastne ustanove bolj žiVo zanimajo. V tem pa najdejo poleg dela, precej neke lastne inicijative, s katero se udejstvujejo, z njo tekmujejo in iz tega vstaja življenje zanimanja in s tem uspeh dela in rast organizacije. ZSZ je v okvirju svojega dela storila tudi mnogo narodnega dela poleg vseh dobrot, ki jih je vršila kčt bratska podporna organizacija med nami. Številni njeni sestanki, na raznih konvencijah, raznih prireditvah, na. številnih sejah njenih lokalnih društev, na številnih kulturnih prireditvah, ki so jih prirejala njena društva po vseh naselbinah, vse to je velik doprinos k skupnemu slovenskemu življenju v Ameriki. Morda to delo v svojih podrobnostih ni tako znano in vidno, pa vendar je veliko, važno in pomenljivo. Iz tega razloga je pomenljivost raznih aktivnosti vredna vsega priznanja in upoštevanja. Posebno aktivnost kaže ZSZ v zanimanju za mladino. V tem delu se živahno udejstvuje ves glavni odbor. Posebno navdušuje in živahno aktivnost pa vcepljuje z mesečno angleško prilogo vrli podpredsednik ZSZ. in obenem urednik angleške priloge "Fraternal Voice" g. George Miro-slavič, ki tako vstrajno in načrtno deluje na tem, da zanese zanimanje mecl slovensko mladino za ZSZ. Z njim vred navdušeno delujeta enako agilna in vsega priznanja vredna vrla moža kot gl. predsednik g. Leo Jurjovec in gl. tajnik g. Anthony Jeršin in z njimi vred tudi vsi ostali spoštovani glavni uradniki. Mesečna priloga "Fraternal Voice" je vsaki mesec napolnjena s zelo primerno, pa zelo sočno in zanimivo tvarino, ki vžiga med mladino zanimali^ za ZSZ. Posebno zanimivo vodijo kampanje, zato tudi v vsaki kampanji zdatno pomnože organizacijo z mladimi člani. V resnici ZSZ je za čestitati, da ima to srečo, da ima na svojem vodstvu tako delavne in marljive može, kar je organizaciji ZSZ v veliko korist. Letos avgusta se bo vršila konvencija te vrle organizacije v Chicagi. Prišli bodo glavni uradniki (ce), delegati (inje) iz zapada in drugih krajev, da pregledajo in izboljšajo pravila in ustroj organizacije, v kolikor zahtevajo to potrebe in koristi ZSZ. Konvencija bo gotovo dala še večjo pobudo in upati je, da bo zanimanje za ZSZ valovalo naprej med slovenskim narodom v Ameriki. In pray je tako in ZŠZ to tudi zaslugi, saj je slovenska orga- Poroka Cleveland, O. — Pretek!" soboto sta se v cerkvi sv. Vi^ poročila Miss Angela Kač$ hčerka Mr. in Mrs. Joseph K*' čiča iz Addison Rd. in Mr. B^' ward Matjašič, sin Mr. in Mi-8' Frank Matjašič iz Addison fif — Prijatelji jima žele obi'5 sreče v novem stanu! Rojenice So. Chicago, 111. — Te d"1 so se mudile vile rojenice v sefbini in med drugimi obis^' 1(5 družino Mr. in Mrs. Selenik (Zeleznik) ter jima P11' stile za spomin iuštno dekli0" piorojenko. — Castitke! V bolnišnico Waukegan, 111. — V boli^' nico sv. Terezije se je mol'8" podati Mrs. Mary Barle iz ^ McAlister Ave., Waukcj^' Tn., da si okrepi'"svoje" ždra# kar ji prijatelji iz srca W kakor tudi, da bi se skoraj vf nila na svoj dom. V bolnišnico je moral North-Chicago, 111. — V T"" berculosis bolnišnico se je u1^ ral podati Mr. Lovrenc iz 1106 Adams St., kjer up'1, da si utrdi svoje zrahlja"" zdravje. Prijatelji mu žele, & bi se mu želje uresničile i» ^ se čimprej zdrav povrnil za j domov! Zbolela je So. Chicago, 111. — Nag10' ma je preteklo nedeljo zbolel'! Mrs. Mary Vidic iz Ave. Zadel jo je mrtvoud. Nah^ se doma' in jo prijateljice ko obiščejo. — Želimo ji, ^ se ji stanje čimprej izboljša- Rojenice . Cleveland, O. — Pri druži'" Mr. in Mrs. Frank Lekan East 82nd St. so se ustavile V dni prijazne vile rojenice jim prinesle v dar prav lušt^ ga fantka prvorojenca. — stitke! Predstavite vašim prij«1* ljem "Amer. Slovenca" in P ga priporočite, da «e nanj rode! ŽIV — TODA BLIZU SMRTI (202) (Metropolitan Newspaper Service} Napisal: Edgar Rice Burroughs BUT mer joy was changed ouicklv to alarm , for now a 8utaw/a spearmam lunged at taezan from behind. SO THE MISMTY LORD OF THE JUNGLE JOINEO THE FIGMT AGAINST THE BRUTAL BUTAWAS/ then tar7eela arrived in the trees above. she thrilled to see the handsome stranger, whom she had believed oead. Ko jc divjak dvignil sulico da z njo umori dečka, je Tarzan skočil nanj z drevesa. Tako jc mogočni gospodar džungle vstopil v boj proti krutim Butawas. Nato jc prispela Tarzcla in sc ustavila na drevesu. Razveselila sc, ko jc zagledala velikana, o katerem je menila, da je mrtev. Toda njeno veselju se jc kaj kmalu spremenilo v strah, kajti neki Butawa jc s sulic« skočil proti Tarzanu od zadaj. nizacija in posluje na zdravih in na vsestransko praktičnih podlagah, da nudi vsem svojim udom zdravo in najboljšo sigurno zavarovalnino za življenje in za bolezen in nezgode in poškodbe. In organizacija, ki nudi vse to, je vredna vsega priporočila in tako tudi zaupanja od strani naroda ,da pristopa pod njeno okrilje in ji daje kot lastni slovenski organizaciji tudi prednost pred tujimi organizacijami in zavarovalninskimi družbami, ker nudi ta domača organizacija prav tako dobro in Zanesljivo zavarovalnino, kakor jo more nuditi kaka druga slična ustanova. Se več, ZSZ kot domača slovenska bratska organizacija nudi svojemu članstvu, ne le goli certifikat za smrt-nino, pač pa poleg tega tudi bratstvo in bratsko ljubezen kot bratska organizacija, ki skrbi tudi za to, da se njene člane v sili in potrebi, v času bolezni obiskuje in če kak slučaj zahteva nujno podporo, takim tudi nudi kako izredno podporo, kakoršne pri raznih zavarovalninskih ustanovah ne nudijo. To ima visoko veljavo, katero človek zna ceniti le tedaj, kadar je take tople bratske pomoči potreben in jo dobi. Bratstvo ni prazna beseda vsaj ne pri slovenskih podpornih organizacijah. Ni prazna beseda sedaj, niti nikoli ni bila pri naši ugledni ZSZ. Šte-, vilni že pokojni in številni še živi člani ZSZ so bili deležni izredne bratske pomoči, poleg onega, kar določuje pogodba za zavarovalnino na certifikatu. Taka je ZSZ tudi še danes in bo jutri in v bodoče. Zato je priporočljiva organizacija za vsakega slovenskega, človeka. Vsak Slovenec naj bi bil njen član! Amerikanski Slovenec Ervi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America, Ustanovljen leta 1191. Established 1891. LB. - 1 < t———i Ishaja v»ak dan razun nedelj, pone- issued daily, except Sunday, Mon-Mjkov In dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication offioe: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 554* Phone: CANAL 5544 Naročnina; Subscription] Za celo leto____$5.00 For one year-------$5.00 Za pol leta ____2-50 For half a year-----2.50 Za četrt leta _____ 1.50 For three months--------1-50 2a Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto---$6.00 For one year--$6.00 Za pol leta-----3.00 For half a year---3.00 Za četrt leta ................... 1,75 For three months-- Posamezna Številk*---3c Single copy---------3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izid« list. — Za zadnjo številko v tednu je čas de četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. « Rokopisov ured-niStvo ne vrajfo._________—_— Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._. Stran 2 koza s kozo. Vi pa kar z lažjo v katoliški zavod, drugi v bolnišnico v sobo za katoličane. Povejte resnico povsod in nikar z lažjo katoliške malhe trgat. Pokažite se kaj imate, kako pomagate v vaših zavodih. Kje je pomoč, tam ali tu? — Naj zadostuje za danes, bom raje ob drugi priliki še kaj zapisal. — Pozdravljam čitatelje in naročnike tega lista. Slovenskim socialistom pa želim, da bi jih pamet srečala, ali naj si pa kupijo možganov, saj niso dragi. Po velikih klavnicah mislim, da jih dobite po 15c funt, ali pa celo tri funte za daj m. — Na veselo svidenje 30. maja v Lemontu. John Voglar DOLENJSKE NOVICE ... Iz Temeniške doline.... V nedeljo 2. marca je bila sprejeta v cerkvi v Stični v katoliško cerkev družina Va-lenta Štefana iz Osijeka, ki stanuje zdaj na Planini pri Stični. Sv. krst so prejeli oče, mati in najstarejša hči, ravno-isti in še najstarejši sin pa še prvo sv. obhajilo. Prevzvišeni škof dr. Rožman pa je podelil zakrament sv. birme starišem, 4 sinovom in 3 hčeram. Res nekaj nenavadnega za Dolenjsko. Lep pustni večer so imeli letos v Čatežu ob Savi, ko je vsa vas in župna cerkev zažarela v električni luči, po kateri so tako dolgo hrepeneli in jo težko pričakovali. Zaradi župne cerkve pa gre posebna zahvala g. A. Tonejcu, lastniku kavarne "Ejiiropa" v Ljubljani,ki jc daroval 3 velike lestence (lustre) in 8 kandelabrov po 3 obločm-ce, tako da je zdaj župna cerkev v Čatežu najbolj bogato razsvetljena daleč na okoli. 26. febr. so spremili k večnemu počitku v Krškem Jožefa Pirca, uglednega posestnika in gostilničarja iz Pijavskega, večletnega obč. odbornika, ki je umrl v 67. letu. V Smihelu pri N,ovem mestu so imeli od 9—16. marca sv. misijon, ki so ga vodili pp. kapucini. V Metliški okolici so ,okoli začetka marca začeli obrezovati trtje, ki pa je po nižjih legah močno pozeblo. Tudi zajec je napravil letošnjo zimo precej škode. Na Sotli pri Mirni je dopolnil 7. marca 75 let Jože Man-delj, sekirni kovač in posestnik, znan po vsi Dolenjski. Na Raki je odšla v večnost na Velikem Korenu Antonija Maznik,članica Marijine družbe. • V Št. Vidu pri Stični jc pogorel mali kozolec na Gobov-cu, last revne vdove. Sumi se, da je bilo zažgano. — Pokopali so Franca Goloba, ki se je ponesrečil,ko je vozil iz gozda voz listja. V Škocjanu pri Mokronogu je letos Krka že parkrat poplavila vse ob njej ležeče travnike in njive. Tudi tam je letos veliko pomanjkanje moke in koruze. 11. marca je umrl v Ljubljani za kapjo g. Anton Avsec, sodnik deželn. spdišča v pok. star 66 let. Rodil se j<> v Zgornji Cikavi pri Novem mestu. Služboval je v Logatcu, na Brdu, v Novem mestu in na zad- vprašajo povsod, v katero bolnišnico prideš, predno ti dajo sobo. Seveda, ti si rekel, da si ''katolik," ker te je bilo sram, da bi bil povedal, da si socialist. Potem pa brbraš o duhovnu, da te je "badral." Zakaj nisi povedal po pravici, zakaj lažeš? V takih sobah je vedno duhovnik zraven. Ja, žalostne mamice, ki so vas socialiste rodile. Ja^ ,vem, da vsak Slovenec je bil krščen, vzgojen od očeta in matere, ki sta te naučila očenaš moliti in sedaj se pa sramuješ vsega tega, kar te je mama naučila .in vse to vržeš pro3*od- sebe'. Sramuješ sc matere, ki je morda že dolgo v grobu. Sramota, za vse slovenske socialiste! Vi imate samo iz enega kraja pouk o socializmu in niste videli in slišali svetovnih socialistov, kot so bili Debs, Victor, Bregar in njegova žena in tudi milwau-ške župan. Jaz sem jih večkrat videl in slišal njih govore v Milwaukee, a niti ene besede ni omenil o cerkvi in duhovnu ali veri, sploh nič o tem. Ali žalibog, vi, ki pridete iz Slovenije, se parkrat naješ ebelega kruha, pa si pijan kot Poljak ocl kišlega mleka. — Nekaj jo pa tukajšnjih socialistov, ki se štejejo bolj za "šarže," pa nosijo svetinjice, eni v žepu, eni na vratu. To sem čul od zanesljivih ljudi, ki so jih videli. — Morda je tudi Lojze med temi? — Torej verujejo vsaj v svetinjice, 119 samo v malike. — Od zdaj naprej, pa nikarte se več siliti in riniti med nas in naše katoliške zavode, pa še z lažjo pridete v katoliški zavod, kot Kljukec, ki se na-laže nunam, da je katoličan. Saj ste vendar ljudje in ne živali. Pa, še živali imajo več pameti kot vi. Nikoli ne boste videli, tla bi se šla krava "buli at" s konjem, ali koza s svinjo. Ne, ampak krava s kravo, JOHN VOGLAR SE OGLAŠA Girard, O. Nekaj Zil tukajšnjo okolico, drugo sb pa deležni vsi socialisti ,širom Amerike. V št. 82. dnevnika Prosveta piše neki Lojze in se še pohvali, da je to njegov prvi dopis v njegovem življenju. — Ce nisi še nikoli nobenega napisal, bi bilo bolje, da bi bil šel tisti čas spat, namesto da si ta dopis pisal, ko pišeš o nekih malikih, da bi radi tudi v Avon Parku kakšnega "malika" v kot postavili na 30. maja, ko bo vaše društvo imelo parado. Ali Lojze, s tem ne bo nič, ga ne boste dobili, ker jih ne delajo več. Naš je že tukaj, ga že imamo, sv. Jožefa, ki bo postavljen v novo cerkev v stranki oltar. Ga prideš lahko pogledat. Tam pa, kot praviš da '•malike" delajo, jih ne delajo več, ker zdaj vse tovarne delajo samo za obrambo dežele. — Praviš, da od katoliške cerkvene strani ni nikdar nobene pomoči. — Ni pa še dolgo od tega, ko je Grdina omenil ocl nekega Kljukca vaše stranke, ki živi nekje v Duluthu, Minnesota v katoliškem zavodu in uživa kruh iz rok katoliških nun že precej dolgo, one pa morajo "fehtat" okolu, da redijo take socialiste. Ali ne veš, da sestre (nune) nimajo kmetije, ampak vse to vzdržujejo samo z milodari in redijo take K.jukce, morda še več, ne samo njega. In potem pa še piše v Posveti, kako ga silijo k spovedi i« še več~take stvari. Še ob Grdjnata se je enkrat obregnil. — Pišeš tudi, da katoliška bisaga ni,nikdar polna. Saj ne more biti, ker nas je več kot socialistov in potem pa še vi notri rinete in vživate iz katoliške bisage. — Sedaj pa tudi vprašam Mr. Krvina: Ali nisi bil vprašan, ko si prišel v bolnišnico, kakšne vere si? To nje v Ljubljani. V S^- Križu pri Kostanjevici so pokopali Jožeta Kodriča, posestnika in trgovca, ki je , učakal 60 let. Sv. birma bo letos na Do- ■ lenjskem: V dekaniji Žužemberku 22. maja, v Ajdovcu 23. maja, v Šmihelu 24. maja, v Zagradcu 25. maja, v Ambru-su 26. maja, na Krki 27. maja, na Splu 28. maja, v Dobrniču 29. maja. Za Hinje pa še ni dan določen, ker bo tam birma združena s posvetitvijo novega oltarja. V novi dekaniji Litija pa bo sv. birma 27. junija na , sv. Gori, ki spada zdaj pod Litijo. V Št. Rupertu je umrl Jože Janežič, bivši posestnik in tkalec na Vrhu. Bil je najstarejši občan, ki mu je manjkalo samo 6 dni do 93 let. Iz Dol pri Litiji sporočajo, da je njihov g. kaplan Ludvik Bartelj prestavljen v Lesko-vec pri Krškem. Bil je 3 leta v Dolih in ima največ zaslug, da je bil farni dom tako hitro dograjen. Tudi meseca marca imamo neugodno vreme, da ljudje ne morejo skoraj nič delati po polju, ker je zemlja nekatere dni kar zmrzla, kako.r po zimi. Danes, ko to pišem, 21 .' marca, na prvi spomladni, smo imeli zjutraj ob 5 uri 5 stopinj zime, med tem kp smo imeli na novo leto 4 stopnje topline. Res narobe svet! Razun tega j.; pa tudi več naših vojakov pri vojakih, da stražijo meje, in doma pa nima kdo delati. Pa tudi več konj so že pobrali, seveda le za nekaj časa. "Amer. Slovenca" dobivamo, seveda s precejšnjo zamudo. Tako sem dobil šele danes "A. Slov." z dne 8. febr. toraj čez 40 dni. Pisma dobivamo pa še kasneje. Tako sem dobil pismo iz Jolieta, ki je bilo dano na pošto in sicer z zračno pošto. (Par Avion) 30. januarja, šele 5. marca, toraj šele čez 5 tednov, drugo pismo iz Forest City pa, ki je bilo dano na pošto 17. februarja in tudi po zračni pošti, pa 10. marca, torej čez 3 tedne. Ce potrebujejo toraj pisma po zračni pošti toliko časa predno pridejo do nas, kaj še le druga pisma, če sploh pridejo do nas. Ne vem tudi, če dobiva uredništvo "Am. Slov." vsa moja pisma z dopisi. Navadno pošljem vsaki mesec po dva dopisa, da naši Dolenjci vsaj iz mojih dopisov izvedo kaj domačih novic iz "starega kraja." Ivan Šašelj Zapadna Slovanska DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3360 Vine Street, Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadsornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 3. nadzornik: Jtoe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. vorotnica: Johanna V. Mcrvsr, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utek. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5. porotnik: Frank M. Tomsic, Box 444, Helper, Utah. URADNO GI ASILO: "Amerikanski Slovenec"; 1849 W. Cermak Rd„ Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, yse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelejc, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. s« priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! b-00<><><>C><>00©0<>0 118; ml. nadz. Joe Tcrlip, Box 186 in v Ann Rudman, Box 92. — Seje se vrše 1 vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne pri predsedniku. ' ( Št. 14. Sloga Slovencev, Spring Glen, 7 Helper, Utah—Preds. John Potočnik, I Sr., Box 696, Helper; tajnik Aug. To- I polovec, R.F.D. Box 81, Helper, Utah; , blag. Joseph L. Rebol, Box 433, Hel- < per, Utah; ml. nadz. Joseph L. Rebol. < .— Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v s mesecu ob 2. uri popoldne v John Skerljevi dvorani. t Št. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. 1 — Predsednik Peter Predovich; tajnik f Nick Balic, Slovonian Store; blagajnik i George Badovinac; mlad. nadz. Ann ; Predovich. — Seje se vrše vsakega 24. , v mesecu na domu predsednika. ; No. 16, Western Star lodge, Pueblo, Colo, -r- President, Joe Blatnik, 260!) E, Evans; Sec'M« -A»»tvw-Rupar, 40S E. Mesa Ave.; Treasurer, Joe R. Grebene, 303 Clark St.; Juvenile supervisors, Anton Rupar and Rose Lesar. — Meetings are being held every second Wednesday of each moyth at St. Joseph's Hall at 7:30 P. M. Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik Joe Smith, Jr., Box 64; tajnica Angeline Tursick, Box 97; blagajnik Jabe N. Shaw, Box 212, Firestone;" nil. nadz. Joe Smith, Jr., Box 64 in Angeline Tursick. — Seje se vrše vsaki tretji torek v mesecu pri Mrs. Frank Marolt. Štev. 20. dr. "Planinke", Leadville, Colo. — Predsednica Julia Lenarchic, 324 W. 2nd St.; tajnica Mary Savo-' ren, 422 W. 3rd St.; blagaj. Josephine Yakich, 610 W. 3rd St. — Seje se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu ob 7. uri večer na domu tajnice. Štev. 21, dr. North Eagle, Ely, Minn. — Predsednik Vincent Novak, Box 492; tajnik Frank Likar, Box 14; bla-kajnik Frank Strbenlc, R. 1, Box 65; ml. nadz. Frank Erzar, Box 631. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 4. uri popoldne v Jugoslovanskem Narodnem Domu. Štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, Utah. — Predsednik Anton Mehle, 187 E. Utah Ave.; tajnik Frank Ambrose, 116 N. 6th St.; blagajnik Tony Bau-dack, 104 N. 6th St. ml. nadz. Carman Leonelli, 282 E. Vine St. — Seje se vaše vsako drugo soboto v mesecu v St. Marguaritte Social Center Hali. Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. j — Predsednik Joseph Kochevar, 19531 Nauman Ave.; tajnica Theresa Veber, I 1226 E. 73rd PI.; blag. Louis Rozman, • 366 E. 76th St. — Seje se vrše vsako 2 nedeljo v mesecu na domu tajnice. 1 Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Salida, Colo. — Predsednik John Butala, 434 W. 2nd St.; tajnik Jacob Butala, 605 2nd St.; blagajnica Mary Butala, 434 W. 2nd St.; ml. nadz. Mary Ann Butala, 605 W. 2nd St. — Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 7. uri zvečer na domu tajnika. Št. 25. dr. Napredni Slovenci, West Frankfort, 111. — Predsednica Mary Supancic, Thompsonville; tajnica in blagajnica Frances Ambrose, 606 W. Chestnut. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri, dopoldne pri sestri tajnici. Štev. 26. dr, Venček Vijolic, Cairn-brook, Pa. — Predsednik Louis Yukb. R. D. No. 2, Box 19, Hoovcrsville, IV; tajnik Frank Zornimi, Jr., Box 193. Caimbrook, Pa,; blagajnik Frank Zor-man, Sr.; ml. nadz. Paul Kubck in John Hotaiacek, Sr., Central Citv. Pa.' — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu pri sobratu tajniku. Štev. 27, dr. Združeni Slovenci, Thq-mas, W. Va. — Predsednik Andy Ko-vach, Kempton, W. Va.; tajnik in blagajnik Frank ICovach. Kempton, W. Va. — Seje sc vrše vsako tretjo nedeljo v mcsccu pri sobratu tainiku. Štev. 28. dr. Vijolica, Pittsburg, Kansas. — Predsednik John L. Podpechan, R. R. 2, Mulberry, Kans.; tajnik in blag. John Bohorich, R. 1; ml. nadz. Joe Bol\orich in Caroline Klucevsek. Vsi v Pittsburg, Kans. — Seje se vrše ^ vsako tretjo nedeljo v mesecu v tajni- g kovih prostorih. Št. 29. dr. Sv. Katarine, Cleveland, i Ohio. — Preds. Johana V. Mervar. f 7801 Wade Park Ave.; tajnica Frances c Ponikvar, 1030 E. 7lst St.; blagajnica ] Mary Butara, 9900 Columbia Ave.; ml. ( nadz. Stella Hcrbut, &22 E. 7otli j St.; zdravnika Dr. Oman in Ktern. — c Seje se vršijo vsako tretjo sredo v me- t secu v" Copaliscu na St. Clair Ave. Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawa- I tha, Utah. — Preds. Paul Tempfer, 1 Box 15, Mohrland, Utah; tajnik in bla- 4 gajnik Dan Miller, Box 132, Hiawatha, \ Utah; ml. nadz. Charles Lopan. — -Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Charles Lopan-ovih 1 prostorih. Štev. 31. dr. Lilija, Scranton, Pa. — 1 Preds. Ralph Konchnik, 219 Resse St.; ' tajnik in blagajnik Frank Vogrin, 2419 ' N. Main Ave.; ml. nadz. Felix Vogrin. j — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob drugi uri popoldne pri so- ( bratu tajniku. ; Štev. 32. dr. "Washington", Cleveland, Ohio. — Preds. Antonia Tomle, 14823 Sylvia Ave.; tajnica in blagaj. Anna Zaic, 452 E. 157th St.; ml. nadz. Emma Lencc, 14236 Sylvia Avenue. — Zboruje vsaki 3. petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slov. Delavskem domu na Waterloo Rd. Društveni zdravniki so dr. Louis J. Perme, dr. Seigel in dr. Skur. No. 33. Three Star Lodge, Chicago, 111. — Pres. Leo Jurjovec, Sr., 1840 W. 22nd PI.; Sec'y, Stanley Michalec, 2319 W. 21st St.; Treas., Joseph Kukman, 1837 W. Ccrmak Rd.: Juv. Supervisors, Leo Jurjovec, Sr. and Frank Primozich, 1927 W. 22,wl PI. — Meetings arc held every 2nd Wednesday of the month at St. Stephen's Meeting hall. Števl 34 dr. "Bratje Slovani", So. Brownsville, Pa.—Preds. Andy Mihel-cic, Box 414, Layberry, Pa.; tajnik, • blagajnik in ml. nadz. Jakob Jakseko- • vie, 1519 Sheridan Ave., So. Brownsville, Pa. — Seja se vrši vsako tretjo , nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne ' v tajnikovih prostorih. Štev. 36. dr. "Svoboda", So. Chicago, • '11. — Predsednik Candid Grmek, 9537 i Ave. M; tajnik Mike Popovich, 9510 : Ewing Ave.; blag. Anton Bakse, 9600 ; Ave. L; dr. zdravnik Dr. II. A. Jabc- zynski; ml. nad/.. Candid Grmek in . Mike Popovich. — Seje se vrše vsaki 1 drugi četrtek ob 8. uri zvečer v Liberty ■, Hall. i, No. 37 Blooming Carnations lodge, d Cle Elum, Wash. — President Lauri ]Aho, Cle Elum; Secretary Selma i, | Jarvi, Box 174, Cle Elum; Treas. Mary ■i Butala, 311 E. 2nd Street, Cle Elum; 5 Juvenile Supervisor Selma Jarvi. — Meetings are held every 2nd Thursday of the month at the home of Tt'easurei Štev. 38. dr. "Solvenska Edinost", Diamondville, Wyo. — Predsednica Frances Krizak, 205 Ruby St., Kem-mcrcr, Wyo.: tajnik Louis Krizak, 205 Ruby St.; blagajnik Frank Costello, Box 161, Diamondville, Wyo.; ml. nadz. Frank I\o»ec, Frontier, Wyo.; zdravnika Dr. J. R. Newman in Dr. A. A. Boston, Kcmmercr, Wyo.; — Scje se vrše vsako 1. nedeljo v mesecu v Domu Slovenskih Društev. Štev. 40. dr. "Mi Slovenci", T rini-dad, Colo. — Predsednik John Logar, Ludlow, Colo.; tajnk in blagajnik Matt Milosevich, Box 363; ml. nadz. Tony Dekleva, Bon Carbo, Colo. Vsi v Trinidad, Colo. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri tajniku. No. 41 Trail Blazers lodge, Denver, Colo.—Pre3. Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St.; Sec'y. John Peketz, Jr., 4524 Washington St.; Treas. 'Agnes Kucler, 4667 Washington St.; Juv. Supervisor, Dr. Marry A.'Shier, 4524 Wash. — Meetings, are held every 3rd Monday of the month at the Slovcnion Home, Inc.. Štev. 44. dr. Coloradska roža, Wal-senburg, Colo. — Predsednik Edward L. Tomsic: tajnica Albina Paptz, 611 V ITALIJO se denar lahko pošlje, ampak samo v lirah in sedanje cene za pošiljanje denarja v Italijo so: 50 lir za......................$ 2.85 100 lir za...................,-$ 4.75 200 lir za...»..........._....$ 9.10 300 lir za......................$13.25 500 lir za......................$21.50 1000 lir za......................$42.50 2000 lir za......................$84.00 Vsem priporočamo, da pošiljajo denar vsaj dokler so take razmere kakor so, potom brzojava, kar stane $1.00 posebej za brzojav, ki ga je treba dodati k zgorajšnjim cenam. V JUGOSLAVIJO za enkrat še ni mogoče pošiljati denarja, dokler sc prometne zveze v tem oziru ne urede in ne določijo. Kadar bo zopet odprto bomo naše klijente toza devno obvestili. Pošiljatvc naslavljajte na: JOHN J E RIC H 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, Cffc/-* stane samo_________________________^ V/L Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- [T ^ dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______J Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois 9teda„ 14, maja 1941 AMERIKANSKI SLOVENEC . Stran 3 Pueblo, Colo. Ko sem agitirala okrog za nove naročnike za "Am. Slo-vcnca sem bila Srečna, da sem dobila družino Mr. in Mrs. Frank in Mary Mišmash in so izjavili, zdaj se bomo pa naročil, ker to'je kampanja zlatega jubileja lista in midva pa tudi letos obhajava 35 letnico poroke ali zakonskega stanu. Mrs. Mary Mišmash je bila stara 10 let, ko je prišla z materjo pred 41. leti v Ameriko. Mati je še živa in je stara 80 let, pa še brez očal bero in je še precej pri zdravju in vesele narave. Oče jim je pa umrl Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 14. maja 1941 Sotešean: "Dedinja grajskih zakladov" POVEST IZ DAVNINE Popoldne je sledilo nadaljevanje. Povabljen je bil mestni oblastnik, kateremu je jetnik prav tako drzno odgovarjal. Milan je spoznal v jetniku tujca, ki jih je čakal ob prihodu zunaj mesta. Ko je šel mimo voza, je po tihem nekaj izprego-voril. Mladenka ga je razumela — poklical jo je po imenu. Kušar je pozneje izvedel, da je ta postopač sorodnik lažne dedinje, ki mu pošilja mnogo denarja zato, da opazuje preganjano siroto. Š.tuc je osupnil. A ne od strahu, marveč zato, ker je slišal, kako so ljudje o njegovi zadevi dobro poučeni. Vzlic temu pa ni hotel ničesar priznati. Podatki, katere je navedel Milan, so nagibali nadzornika do sklepa, da je moral Kušar nekaj izslediti .Pa ne na Mali-nju, ampak v bližini reke. Zato si je zapisal ime čolnarja in njegovo bivališče. Tukaj ga je čakal morilec. Jetnik je krivdo trdovratno zanikal. "Denite ga v okove!" je zapovedal nadzornik. Stuc je javkal, da trpi krivico. Milanu se je skoro smilil. "Povejte mi vsaj, kje je Gizela, moja nevesta," ga je skuhal omehčiti. "Ali je še živa? Kaj se ji je pripetilo?" "Rekel sem že, cla ne vem ničesar," je vztrajal pri prejšnji trditvi. Biriči so ga vklenili v verige. "Jaz sem nedolžen!" je trdil, ko so se okovi zajedali v njegove roke. V ječi so ga priklenili k zidu in zavarovali vrata z močnimi zapahi. Ob kolibi na obrežju reke je počival' čoln, privezan h kolu. Oblastvo mu je dalo odstraniti veslo. Ljudje, ki so hodili mimo, so se zgražali nad zločincem in ugibali, kdaj bo razkrita usoda nesrečne mladenke. Mestno oblastvo je prebiralo zapisnike in pretresalo poročila. Mnenje, da je Kušar utonil v reki, se ni dalo izpremeniti. Toda sam ni zabredel v vodo, take nerodnosti mu niso pripisovali. Tisti, ki mu je pripravil grob na produ, ga je moral izvabiti v čoln, in kar se je potem zgodilo, je ostalo nerešena uganka. Stuc ni hotel ničesar izdati. Nihče ni vedel, kje se potika, Cink, n jegov tovariš. Florin je bil mož, ki ni zlepa obupal Skoro vsako noč se je odpeljal s čolnom k nasipu, ki se je dvigal kakor otoček sredi reke, Tam se je skril med vrbovino, rastočo na produ. ( Prežanje je bilo dolgočasno, toda načelnik mestnih biričev je bil vajen takega opravila. Ni mu bilo žal za prečute noči — tukaj je hotel najti sled za zločincem. Nekaj mu je tekalo, naj ne odneha. Sad njegovega truda je naposled dozorel. Neke temne noči se je prizibal k nasipu čoln, iz katerega je stopil možak in odšel na sredino proda. Tu se je sklonil in začel brskati po pesku. Florin ga ni mogel dohiteti. Zamudilo znanec je bil napravljen v ponošeno delovno obleko. Pokrivalo mu je segalo do sredine obraza. Načelnik ga je zgrabil za roko. A možak se mu je spretno izmuznil. Planil je v čoln in izginil med valovi. VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE Florin ga ni mogel dohiteti. Zamudilo ga je odvezovanje čolna in voda ga je zanašala, ker ni bil vajen voziti. Tema mu je ovirala pogled čez reko in ropotanje vesla je izginjalo v šumenju struge. Zasledovalec je ostal vso noč na obrežju reke. Prepričan je bil, da mu je pobegnil Cink, katerega Stuc ni maral izdati. Oba sta izvršila umor ter zakrivila usodo ne-sečne mladenka. Pa kaj je imel zločinec opraviti na produ? Zakaj je razkopaval pesek tam blizu, kjer so našli umorjenca. Na taka vprašanja je bilo treba hitro odgovoriti. Florin ni mogel dočakati dneva'. Cim se je zdanilo, je najel delavca, s ( katerim se je odpeljal na otoček. Delavec je slekel jopič in zavihal rokave. Načelnik mu je pokazal, kje naj začne kopati. Kmalu je zadel z lopato na nekaj trdega. "Korenina," si je mislil in si obrisal znojno čelo. Florin je opazil, da je pogledalo nekaj iz peska. "Noga!" je vzkriknil presenečen. Delavcu je obstala roka. V pesku je ležalo črno oblečeno žensko truplo. Glava je bila pokrita z volnenim ogrinjalom. "To je Gizela," je ugotovil načelnik. "Zdaj je pojasnjen ves,dogodek. Tukaj so našli Kušarja . . . Kakor kaže, sta bila umorjena skupaj in pokopana nekaj korakov narazen . . ." Truplo je bilo prepeljano v mestno mrtvašnico. Zdravnik je dognal, da je mladenka utonila. Enako smrt je storil tudi Kušar. Oba ima na vesti isti morilec. O umoru so sklepali takole: Najprej je izginila mladenka in Kušar jo je pričel iskati. Našel je pravo sled, a ko je dospel na mesto, je bila deklica že mrtva. Zločinca sta mu ustavila korak, ker sta se bala hudih posledic. Eden je že pod ključem, drugega pa je treba še prinesti v roko pravice. Truplo nesrečne utopljenke so položili na mrtvaški oder. Ljudje so prihajali v trumah, zakaj skoro pol mesta se je zanimalo za pogrešano siroto. Dejstvo, da je uživala pokroviteljstvo mestnega oblastnika, ji je dajalo veljavo. Med prvimi, ki so jo pokropili, je bil vratar Cene. Spoznal jo je po volnenem ogrinjalu. Njegovo izjavo so vzeli na zapisnik, katerega je moral podpisati. Ob mrtvaškem odru se je nenadno pojavil možak v preprosti obleki. Njegovo vedenje ni bilo uglajeno, kakor je običajno pri meščanih. "Kje je moja hčerka?" . je vprašal mrliškega čuvaja. "Tukaj nimamo uslužbenke," mu je odgovoril. "Mislil sem, da jo bom našel med mrliči . . ." "Kako je ime vaši hčeri?" "Rozalija. Služila je v graščini na Ma-linju . . ." "Deklici, ki leži na odru, je bilo ime Gi-žela • • • "Dajte, naj jo vidim," je trepetal v groznih slutnjah. Čuvaj je odgrnil mrliču obraz. "Rozalija, moja hčerka!" je kriknil neznanec in pričel na glas jokati. "Motite se," je tolažil čuvaj neznanca. "Ta deklica je utonila ter so jo že spoznali ..." Skrb za slovensko mladino na Koroškem "Koi-oški Slovenec" prinaša razmišljanja o položaju in vlogi slovenske mlaAine na Koroškem ip med drugim pravi: "Oči premnogih izmed nas so uprte v bodočnost, ko bo spet mir v deželi, ko bo narod mogel posvetiti vse svoje mladostne sile svojemu kulturnemu in gospodarskemu procvitu. A vse te iepe nade so resnične le tedaj, če jih trajno povezujemo z mislijo na mladi, rastoči rod, ki bo slovenski koroški narod jutrišnjega d n e. Nič nam ne more hasniti še tako prijetna prihodnost, če je bo deležen samo stari rod in če ne bo svojih nad in idealov mogel izročiti mladini, ki bo za svojimi očeti in materami nositelj slovenskega duha in slovenske misli. Kdor izgovori besedo "bodočnost," je hkrati izgovoril besedo — mladina. Res je pogled na trenutno usodo slovenske koroške mladine vse prej ko razveseljiv. Naša mladina je v neposredni nevarnosti, da jo prilike opravijo za dragoceni zaklad narodne kulture. Preti ji vsega pomilovanja vredna vloga kulturnih brezdomcev. Vendar ne bo nad tem vsekakor žalostnim dejstvom nihče klonil glave in izgubil poguma, dokler živi v njem zavest, da je na usodi svoje mladine sam brez sleherne krivde. Zato si moramo glede bodočnosti naše mladine in pašega naroda staviti edino vprašanje: ali vršimo svojo dolžnost? Ni tako važno, ali je narod mojster svoje usode, brezpogojno in nujno pa je, da narod hoče dejavno množiti svoj pro-cvit in blaginjo. Le tisti narod dela resnično za svoj kulturni napredek in gospodarski razmah, ki posveča največji kos svoje ljubezni rastoči svoji mladini. Pred mesecem so se zbrale na tečaju Slovenske prosvetne zveze v Celovcu zastopnice našega ženeva in med njimi številne mlade matere. Našo družino so si izbrale za snov svojih razmotrivarij in v družini zrle predvsem slovenske- fi= Svoji k svojimi Slovenci, slovenska društva jfa sloverafei podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le ▼ slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, drafitva in druge, LIČNO in POCBNL TISKARNA AMERIKANSKI SLOVBNEC 1M9 West Cermak Road, Tel Cena! 5544 Chicago, Illinois £a otroka. Govornice so nanizale nebroj zlatih misli in med pobudami je bila tudi ta, naj sleherni naš otrok izve prej ko slej, da je Slovenec. Mati, -ti mu položi v usta besedo: Slovenec sem! Slovenska mati me je rodila! Ljudje Slovenci sc c-koli mene: Slovenski je svet, v katerem živim. Slovenska je prošnja, ki jo molim Vsemogočnemu. Slovenska je pesem, ki tako prijetno udarja na moje uho! Slovenska je govorica, ki se je poslužujem! Slovenski narod je, kateremu hočem posvetiti svoje sile in moči! In ob teh navidezno tako nebistvenih spoznanjih se bo zgodil čudež, da bo vse okoli otroka in v otroku dobilo svoj dvojni pomen in poglobljeno vrednoto. Srečen otrok, ki se more narodno vzbuditi v okrilju svoje družine, ker si bo v družinskem doživlju svoje narodnosti otel najlepši kos narodnega žitja in bitja. V slovenski vzgoji naše mladine je naše prvo in glavno delo za 'bodočnost. Tod moramo storiti svojo dolžnost v polni meri, potem nam bo pogled v prihodnost upravičeno veder in upa poln!" * V Turah je zasul plaz neko smučarko iz Berlina pred očmi njenega soproga in jo odnesel v globino. * V Velinji vasi je pobrala smrt starega Simnovega očeta, Luko Filipiča. Rajni je bil doma iz sončne Goriške in se je 1. 1910 preselil na Koroško. Bil je vzoren gospodar in zvest sin svojega naroda. Listen to PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP 1480 kilocycles (First Station on Your Dial) Featuring a program of Yugoslav Folk Music J. M. Trunk: iespr;r; Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. a Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois VELIKA IZBERA TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil