OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUAL:T Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. xxxiii.—leto xxxiii.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 16,1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 33
NOV GROB
'^OHN ogrinc
^ V. Davis, W. Va., je bil v to-® '14. februarja pokopan John let. Bil je sam-iz Levsteki pri sv. '"Igorju, odkoder je prišel v ^eriko pred 48 leti. Zapušča Mrs. Jennie Bombač v ^otastown,.Pa., in brata Louisa j "ostburgu, Md. Iz, Clevelan-so se udeležili pogreba An-oj Ogrinc, nečak; Mrs. Angela ® , Mae Ogrinc, Jennie Ba
in Mary Lunka, nečakinje
bič
Anton Babich.
^adušnica
zjutraj ob 6:30 uri sv v- zadušnica v cerkvi nič ^ spomin druge oblet-Sor	Antona Brodnika,
n; ° in prijatelji so vablje-^ se opravDa udeležijo.
^eriškTdi^omati Daljnem vzhodu ®*^cali konferenco
Dgb^^^KOK, Siam, 15. feb.— ^^^eščeni krogi so danes v	so ameriški diplomati
■fali azijskih deželah kon-konferenco in se .sp?-
CilLV lil
;iN . glede politike, katere
reši
AHLEE PRIMERJA CHURCHILLA PETELINU, KI SI DOHISUA, DA JE S PETJEM PRIKLICAL ZORO
LONDON, 15. feb.—Angleški ministrski predsednik Clement Attlee je danes v volilni kampanji direktno napadel konservativnega voditelja Winstona Churchilla, katerega je primerjal petelinu, ki si domišlja, da je s svojim petjem privabil jutranjo zarjo.
Attlee je govoril na laborit-
Američanka pravi, da želi ostati v zapadni Nemčiji
Cilj
jo)
J®' da se južno-vzhodno Azi-
pred "komunistično ne-lost Jo."
nigQ o sklepih konference
Se, (j^ objavljena. Domneva
rejig. J^ teku tridnevne konfe-
ka, 'Piomati prišli do zaključ-
fale J ' 2edinjene države mo-
sko °	orožje in ekonom-
POltlflP ii
vhjh
%0 V)„ , .---
Htn - južno-azijskim drža 'ijihova ljudstva bila tiiu^i J' boriti se proti koza te	veruje se, da
Posl
Jiamene ne bi v Azijo bile
Bal ^	čete.
kitaigL ^^Piomati verujejo, da v ItidQ. .	ne bodo vdrli
1^0. ^ ^^^jsko, ker to ni potreb-Wi	tega bodo preskr-
^iteiju^^® ^oniunističneniu vo-° 9^ Minhu, ki že kon-%a	Viet Nama in
^^jsico	odnošaje s Ki-
"^0 drža	zvezo in veči-
^^bodne Evrope, fgi^ ena točka dnev-^ vprašanje južne Ko-
Cf>h .	1e nnIrvSo-: 4...J;
ccn. e„ , . J® položaj tudi kriti
v- "-C bi «- T.
>i
S,
i ^a Koreji zmagali ko-ska_ ' 1 bila ogrožena Japon-
^ poročili ameriški tajski ^Grujejo, da bi ki-1	lahko ohrani-
bo-
^ bližnji bodočno-
tajna, ni no-v'^^ Pobii poročil glede na-L^^osti komunistične ne-/^®i"i kr ^	vzhodu. Ne-
j' Pi^iporočajo, da bi J^kti lu. ''žave morale spod-a	med komuni-
gjRkih	v raznih
otok.

ta	ker da bi se
^ in najlažje razklalo
oper
•aciji
skein shodu v Nottinghamu. Njegov govor je z ozirom na prejšnje, mirne in zmerne govore, bil zelo viharen, tako da so ga poslušalci večkrat prekinili z navdušenim ploskanjem.
Angleški premijer je izjavil, da v vseh govorih Churchilla, ni najti enega samega priznanja za velike napore, ki jih je ljudstvo storilo v teku zadnjih štiri in pol leta. Kljub temu pa je priznal, da je Churchill za časa,vojne storil deželi veliko uslugo.
• "Z neumrljivimi besedami je tolmačil, kaj dežela čuti. Nerodno pa je, ker sedaj pripisuje deželi ono, kar on sam čuti," je lekel Attlee.
Angleški premijer je v svojem govoru omenil tudi Church-illovo izjavo, s katero se je slednji obvezal, da bo obnovil pogajanja s Sovjetsko zvezo, če bo na volitvah zmagal. V zvezi s tem je Attlee dejal, da se vprašanje mednarodne kontrole atomske energije nahaja v rokah organizacije Združenih narodov.
Churchill pa je medtem imel drugi govor v vzhodnem predmestju Londona. V glavnem je napadel socialiste, ki da dovolj jasno ne vpoštevajo dejstvo, da je "socializem predhodna stopnja v komunizem in da je komunizem sad socializma."
Med tem pa so liberalni voditelji zelo navdušeni za Churchillov predlog, da se obnovi pogajanja s Sovjetsko zvezo, s ciljem, da se odstrani nesoglasja med vzhodom in zapadom. S Churchillom se je na tej točki soglasil tudi sam laboritski voditelj Lord Strabolgi, ki pa je obenem opozoril, da je prav Churchill največ od vseh drugih prispeval, da je prišlo med vzhodom in zapadom do tako trpkih odnošajev.
Wallace pripravlja važen govor za konvencijo stranke
NEW YORK, 15. feb.—Tajnik Progresivne stranke C. B. Baldwin je danes izjavil, da bivši podpredsednik Zedinjenih držav Henry A. Wallace pripravlja važen govor, ki ga bo imel na drugi konvenciji stranke 24. februarja.
Konvencija Progresivne stranke se bo vršila v Chicagu. Pričakuje se, da bo prišlo čez 1,000 delegatov iz raznih zveznih držav.
Soglasno z izjavo tajnika stranke bo Wallace v svojem govoru podal pregled ameriškega ekonomskega položaja in obenem tudi obsežno govoril o ameriški zunanji politiki. Verjetno je, da bo ob tej priliki odgovoril tudi državnemu tajniku Deanu Achesonu, ki je nedavno izjavil, da Sovjetska zveza "razume le silo."
WASHINGTON, 15. feb,—Neka Joan Cecile Von Goetz, ameriška državljanka, ki je bila pred dvema mesecoma izobčena iz za-padne Nemčije, je danes izjavila, da se bo vrnila svojemu nemškemu Fritzu v zapadno Nemčijo tudi če bo izgubila državljanstvo.
Zaljubljena Američanka je izjavila, da se ji bolj dopade v zapadni Nemčiji kot v Zedinjenih državah.
"Ce bom z legalne strani uredila to zadevo z Državnim oddelkom, bom zaprosila za nemško državljanstvo, takoj ko bo v Washingtonu ustanovljen nemški konzulat," je pojasnila mladenka.
Brhko brunetko so pred enim letom poslali v Nemčijo kot tajnico Vojaškega varnostnega odbora treh sil. Urad pa so zaprli že v avgustu in ji ukazali, naj se do 30. novembra vrne v Ameriko. Namesto da bi se vrnila, je Joan zbežala s svojim nemškim ljubimcem v sovjetsko okupacijsko zono Nemčije. Čez dva meseca pa sta se zaljubljenca vrnila, ker so jima sovjetske oblasti prepogosto zdravile srčne rane v zaporu.
Ameriške oblasti so seveda uporno mladenko poslale nazaj v Ameriko, toda ker se njen Fritz še vedno nahaja v zapadni Nemčiji, ni Amerika več za njo tisto, kar je bila včasih.
VZORNI UCITEL-II
DETROIT, 15. feb.—Včeraj je 13 od vkupno 17 učiteljev dekliške Madison High šole podalo ostavko, ker so učenke okli-cale protestno stavko proti njihovem obnašanju. Soglasno z izjavami učenk so jih učitelji na-zivali "ljubica," "srčece" itd. Poleg tega so v razredih kleli kot Turki. Neki odbor staršev je zahteval od Šolskega odbora, naj izvrši preiskavo.
Uradnik pravi, da begunci sleparijo pri registracijah
WASHINGTON, 15. feb. — Uradnik Komisije za razmeščene osebe (begunce) Donald W. Main je danes na pričanju pred senatnim pododborom izjavil, da se begunci poslužujejo raznih sleparij, da bi prišli v Zedinjene države.
Soglasno z izjavami Maina, ki je prišel na pričanje iz Nemčije, begunci večinoma ponarejajo datume prihoda v taborišča. V okviru ameriškega zakona za begunce je vstop v Zedinjene države dovoljen le onim beguncem, ki so se nahajali v taboriščih pred 22. decembrom leta 1945. Po tem datumu pa so iz raznih dežel zbežali nadaljni begunci, med njimi tudi vojni zločinci in kolaboratorji.
Beguncem pri ponarejanju datumov njihovih prihodov pomaga tudi nemška policija. Navadno begunci plačajo nemškim policajem podkupnino, da bi jim na papirjih spremenili datume, češ da so prišli pred 22. decembrom leta 1945.
s sporazumom med Sovjetsko zvezo in Ktajsko bodo Zedinjene države izgubile ves vpliv na Kitajskem
Paulin Iz bolni ^ nahaja v Mt. Ijic	kjer se bo da-
operaciji. Prijate-
je; Jsnje popolno okre-
Redna seja
Jutri, v petek zvečer ob osmih se vrši redna seja društva "Washington" št. 32 ZSZ v Slo venskem delavskem domu na Waterloo Rd. članstvo ae vabi na polnoštevilno udeležbo.
Nove telefonske knjige
Telefonska družba Ohio Bell Telephone Co. bo začela v ponedeljek razpečavati nove telefonske knjige vsem svojim odjemalcem. V času, ko se je izdalo zadnje knjige pred dobrim pol letom, se je spremenilo okrog 400,000 telefonskih številk, katere bodo zdaj vključene v novih knjigah.
Približno eno leto je vzelo časa, da se je uredilo sedanjo izdajo telefonske knjige. Mnogo naših ljudi ima telefone, katerih številke bodo s 4. marcem nove, in opozarja se vsakogar, da predno pokliče številko po polnoči 4. marca, da najprvo pogleda v telefonsko knjigo in 86 prepriča, če ni bila številka morda spremenjena, ker dru gače boste dobili napačno zve zo in imate nepotrebne stroške za nepravilne telefonske klice.
Dr. Pauling svetuje nova pogajanja med Ameriko in Rusijo
NEW YORK, 14. feb. — Direktor oddelka za kemijo pri californijskem Institutu za tehnologijo dr. Linus Pauling je snoči priporočil pogajanja med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo kot edini način, da se odvrne grožnjo atomske vojne.
Dr. Pauling, ki je govoril na shodu v Carnegie Hallu, je apeliral tako na Sovjetsko zvezo kot Zedinjene države, naj v interesu svetovnega miru potisneta na stran politične in ekonomske razlike. Poudaril je, da bi bilo kratkovidno ohranjevati svet potom sile, ko ena sila ima vpliv nad eno polovico sveta, druga pa nad drugo.
"Vprašanje atomske vojne ni enostavno politično vprašanje. To vprašanje prizadeva enako levičarje, desničarje in ljudi, ki se nahajajo v sredini. Hidro-genska bomba ne bo imela nobenih predsodkov — ubila bo vse. Vprašanje atomske vojne se ne sme mešati med ostale manjše probleme, kakor je problem komunizma nasproti kapitalizmu," je izjavil dr. Pauling.
Znanstvenik je izjavil, da on ne ve za rešitev vprašanja atomske vojne, toda poudaril je, da bi kongres moral imeti javna zasliševanja, predno osvoji kakšen sklep, ne pa da se zadevo glede hidrogenskih bomb pusti le predsedniku. Priporočil je, da kongres ddobri milijone dolarjev, katere bi se uporabilo za velik raziskovalni program gle de vzrokov vojn in načinov za preprečenje vojn.
Predavanje je dr. Pauling imel pod pokroviteljstvom organizacije National Council of the Arts, Sciences and Professions. Med ostalimi govorniki, ki so v glavnem govorili o vprašanju hidrogenskih bomb, so^ bili direktor observatorija Harvard kolegija dr. Harlow Shap-ley, fizik na Cornell univerzi dr. Philip Morrison in bivši justič-ni podtajnik O. John Rogge, ki je obenem tudi predsedoval shodu.
Tri levičarske unije izobčene
WASHINGTON, 15. feb.—Izvršni odbor CIO je danes izobčil iz organizacije tri levičarske unije, ki so obtožene, da "sledijo komunistični liniji." Verjetno je; da bo poleg teh treh izobčena še ena levičarska unija.
Izobčene unije so: Mine, Mili and Smelter Workers, ki ima 44,000 članov, United Office and Professional Workers s 13,000 članov in Food, Tobacco and Agricultural Workers, ki ima 22,590 članov.
Prva unija je bila izobčena takoj, ostali dve pa bostŠl prenehali biti članici CIO s 1. majem. Četrta unija, ki bo verjetno tudi izobčena zaradi svoji levičarskih nagibov, je United Public Workers.
Mine, Mili and Smelter Workers unija je najstarejša unija v deželi. Po njeni zaslugi je bil ustanovljen CIO.
Državni tajnik pravi, da je Kitajska sklenila "slab in nevaren sporazum"
LONDON, 15. feb.—Zapadni opazovalci menijo, da bodo Zedinjene države vsled včeraj sklenjenega 30-letnega sporazuma o zavezništvu in medsebojni pomoči med Sovjetsko zvezo in ljudsko republiko Kitajsko izgubile vsak delež pri bodočem razvoju Kitajske.
v Pričakuje se, da bodo podobne sporazume sklenile tudi ostale vzhodno-evropske države.
Splošno mnenje prevladuje v za-padnih krogih, da so Poljska, Češkoslovaška ni Finska že poslale svoje delegacije v Moskvo na pogajanja s kitajskimi voditelji.
S podobnim sporazumom, kot je bil sklenjen med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, bi se evropske komunistične države bolj tesno povezale s komunističnimi državami v Aziji.
LETNI DOHODKI AMERIŠKIH DRUŽIN
WASHINGTON, 15. feb. — Vladni statistični urad je danes objavil podatke, na osnovi katerih je ugotovljeno, da je v letu 1948 blizu 10,000,000 družin imelo letni dohodek od manj kot $2,000. Okrog 8,000,000 družin je zaslužilo $5,000, ali pa več.
ZEBLO JIH JE
MILWAUKEE, Wis., 15. feb. — Policija je danes aretirala nekega 22 let starega pskrbni-ka, ki je zažgal dve hiši, ker so se najemniki pritoževali, da jih v stanovanjih zebe. Prvo hišo je zažgal 4. decembra preteklega leta, drugo pa zadnjo nedeljo.
Nobenega nesoglasja ni med Maom in sovjetskimi voditelji
HONG KONG, 14. feb.—Član peipinškega Sveta za prekomor-ske Kitajce Tan Kah-he je danes izjavil, da ni nobenega nesoglasja med kitajskim komunističnim voditeljem Mao Tce tungom in sovjetskimi voditelji, kakor so to zapadni krogi trdili.
Tan je rekel, da potuje v Sin-gapur, kjer bo obvestil tamkajšnje Kitajce o novi komunistični vladi v Peipingu. Rekel je, da on osebno ni član komunistične stranke, pač pa je imel velike plantaže gume na Malaji.
"Na Kitajskem ni ljudi, ki bi kritizirali ljudsko vlado. Kitaj sko ljudstvo zaupa Maotu. Vsaka nasprotna poročila so le natolcevanja reakcionarnih elementov," je rekel Tan.
Soglasno z izjavami člana peipinškega sveta, se Mao mudi v Moskvi že od 16. decembra, ker želi videti, kako Rusi upravljajo s svojo deželo. To pomeni, da potuje po mestih in vaseh. Na vprašanje časnikarjev je odgo voril, da ni nobenih dokazov, da se Rusi vmešavajo v notranje zadeve Kitajske.
Verjetno je, da bodo ostale vzhodno-evropske države skleni-e sporazume s Kitajsko, potom katerih bi se Kitajski pomagalo pri obnovi in možni industrializaciji, obenem pa bi se evropskim državam preskrbelo važne kitajske surovine kot premog, železo in druge rude. Potom takšnih sporazumov bi Kitajska dobila stroje, posebno iz Sovjetske zveze in Češkoslovaške, za pospešitev industrializacije.
Zapadni krogi dalje menijo, da bi s takšnimi sporazume Zedinjene države prenehale biti važen činitelj pri bodočem razvoju Kitajske.
Acheson napadel sklenjeni sporazum
WASHINGTON, 15. feb,-Državni tajnik Dean Acheson je danes izjavil, da so kitajski komunisti sklenili "slab in nevaren sporazum" s Sovjetsko zvezo.
Za sporazum, ki bi predvideval umik Sovjetske zveze iz Mandžurije, Port Arthurja in Dairena ter kredite Kitajski v znesku $300,000,000, je državni tajnik izjavil, da predstavlja "začetek težav za Kitajce." Poudaril je, da je posojilo v znesku $300,000,000 zelo pičlo za deželo, ki je soočena z ogromnimi ekonomskimi težavami in se nahaja na robu lakote.
TRGOVCI V VOJNI
TAMPA, Fla., 15. feb,-Vojna cen je izbruhnila med dvema trgovcema. Prvi je začel prodajati jajca po pet centov ducat, drugi pa je delil ducat jajc zastonj za vsak funt kupljenih klobas. Odjemalci spodbujajo vojno.
Pustna zabava
Istarsko primorski klub priredi v nedeljo svojo letno pustno zabavo v Hrvatskem domu na 6314 St. Clair Ave. Popoldanski program se prične točno ob treh. Podan bo izbran program, pri katerem bo nastopil tudi duet zbora "Zarja". Zvečer se razvije plesna zabava, za katero bo igrala godba Rudy Ujeich in Joe Gladin.
Iz bolnišnice
Iz Glenville bolnišnice se je vrnila na svoj dom poznana Mrs. Louise Godič iz 1273 E. 55 St. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljicam za obiske, darila, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejela. Zdaj jo prijateljice lahko obiščejo na domu. Pozdravi
Pozdrave iz New Smyrna Beach, Fla., pošiljata vsem prijateljem in znancem poznana Mr. in Mrs. Anton in Matilda Cerne iz 305 Mary Ave., ki sta svoječasno živela dolgo let v Euclidu. V Floridi bivata zadnjih par let.
PAASIKIVI PONOVNO PREDSEDNIK FINSKE
HELSINKI, 15. feb.—Kolegij elektorjev je danes izvolil za predsednika Finske 79 let starega Juho K. Paasikivija.
Paasikivi je dobil 171 od 300 glasov. Njegov nasprotnik komunistični kandidat Mauno Pek-kala, bivši premijer, je dobil 67 glasov. Finski predsednik je izvoljen za dobo šest let.
V bolnišnici
Mrs. Leopoldina Terpin iz 843 Rondell Rd. se nahaja Huron Rd. bolnišnici, kjer je včeraj prestala operacijo. Obiski bodo dovoljeni čez par dni Mrs. Terpin je sestra poznanega društvenika Joseph F. Dur-na in poznane Mrs. Louise Mr-molya. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje!
Bridges pravi, da bi se boril proti Sovjetski zvezi
s AN FRANCISCO, 15. feb.— Predsednik CIO unije pristaniških delavcev Harry Bridges je danes na sodniji izjavil; da bi se amerišim ljudstvo borilo in "tako tudi jaz," če bi Sovjetska zveza napadla Zedinjene države. Toda Bridges je poudaril, da ne veruje, da bi Sovjetska zveza res napadla Ameriko.
Bridges, ki se bori proti de-portaciji, je na današnji obravnavi napadel posebnega tožilca Josepha Donohuea v zvezi z ideološkimi vprašanji. Ko je Dono-hue omenil besedo "demokracija," ga je Bridges oplazil:
"Vaše pojmovanje se razlikuje od mojega. Vaša zamisel o demokraciji je, da me tu postavite na raženj in me skušate izgnati iz dežele."
Bridges je bil že tretjič obtožen radi krive prisege, ker da je baje leta 1945, ko je postal na-turalizirani državljan izjavil, da ni član komunistične stranke. Državni tožilec si prizadeva, da bi dokazal, da je Bridges bil član komunistične stranke. Dva prejšnja poskusa, da se Bridgesa de-portira v Avstralijo, sta na sodniji propadla.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
_ Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out'of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) .. . . ______*_______________
For Six Months—(Za šest mesecev) _____________
For Three Months—(Za tri mesece) _____________
-.$8.50 5.00 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries;
For One Year—(Za eno leto) _______
For Six Months—(Za šest mesecev)__________^
For Three Months—(Za tri mesece)
_______$10.00
________ 6.00
____ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
v ZAVEZNIŠTVU S FAŠIZMOM
Za ameriško zunanjo politiko je najbolj značilno, da se mora v zunanjem svetu opirati na najbolj reakcionarne in celo fašistične zaveznike. S svojimi zavezniki nedvomno ubija vero ljudskih množic v vsaki deželi sveta, da je danes v teku borba za demokracijo, svobodo in enakopravnost, da gre za pobijanje diktatur in totalitarstva. Kajti nihče v to ne more verjeti, če so ameriški zavezniki najbolj korum-pirani vojaški diktatorji kakor je bil Ciangkajšek, lutkarski "vladarji" kakor je Bao, ki je že služil tudi Japoncem,^ diktatorji kakor je Franco, katerega so na oblast postavili Hitler, Mussolini in Vatikan.
Zadnji mesec, 28. januarja, je predsednik International Union of Electrical, Radio and Machine Workers in eden od najvplivnejših članov izvršnega odbora CIO, James B, Carey, izjavil:
' V zadnji vojni smo se pridužili komunistom, da bi se borili proti fašistom; v drugi vojni se bomo pridružili fašistom, da bi porazili komuniste."
Takšna poHtična filozofija je zelo razumljiva. Mnogi vodilni ameriški uradniki, kongresniki, državniki, nazadnjaški unijski voditelji, časnikarji, predstavniki busjneških interesov in bankirjev so že povedali nekaj podobnega, čeprav ne tako odkritosrčno kot je to povedal Carey. Ta filozofija izvira iz zavesti, da se Amerika sploh ne more opirati na nobene druge zaveznike. Dobrodošli so jim vsi elementi, ki so proti komunizmu. Najbolj pa so proti komunizmu prav fašistični elementi.	r
Seveda, an^eriško politiko lahko razumemo, le če vpo-števamo položaj na svetu in doma. V mnogih deželah sploh ni govora o kakšni demokraciji, posebno ne o demokraciji po ameriškem vzorcu. To velja posebno za dežele, v katerih se ljudstva še vedno nahajajo pod sistemom kolonijalnega suženjstva. V Indoneziji, na Indokitajskem, v Burmi, na Malaji itd. je ameriška deklaracija o neodvisnosti prav gotovo tako subverziven dokument kot je to Kari Marksov Komunistični manifest. Na Koreji, v Siamu, na Formozi pa je sploh subverzivno govoriti o demokraciji in tako zvanih "svobodščinah."
Na svetu nedvomno obstojata dva tabora. Ampak, žal, je Zedinjenim državam ostalo le kar je najhujšega; to združuje v enotno fronto proti komunizmu. Upravičeno ali pa ne, omadežuje svojo tradicijo in svoja načela, ko jih istoveti z breznačelnostjo raznih korumpiranih diktatur desnice. Kajti vsa tako sijajna in revolucionarna zgodovina Amerike, z njenimi velikimi možmi kot so bili Lincoln, Washington, Jefferson, Roosevelt itd., je žrtvovana zaradi političnega oportunizma in vojaških str-ateških načrtov. Amerika se predstavlja za takšno kakšno jo vidijo ljudstva sveta: za zaveznico Ciangkajšeka, Bao Daia, Franca, in vseh ostalih temačnih karakterjev, katere bo zgodovina nedvomno zavrgla, kakor zavrže človeško telo blato, ki mu ne nudi nobenih okrepčilnih in za rast potrebnih snovi.
Namesto, da bi zunanjim deželam postavila vzor vedno se izpopolnjevajoče ameriške demokracije, Amerika sprejema iz zunanjih dežel mnoge značilnosti reakcionarnih vlad. Nikoli v zgodovini človeštva ni bilo manj civilnih svobodščin, demokratičnih pravic, svobodnega izražanja misli, kakor jih je prav danes. Val histerije je zajel deželo. Ljudstvo Amerike živi v senci negotovosti in strahu. To je ozračje toliko oglašanih atomskih in hidrogenskih bomb, ozračje "komunistične nevarnost," suma in brezumnega beganja v temi brez določenega cilja, brez izhoda, brez sonca. Mrzla vojna je neizogibno spravila Zedinjene države na ta pota, toda dejstvo je, da v tej mrzli vojni Zedinjene države niso zmagovalke, prav vsled tega, ker njej žrtvujejo svoje najbolj čvrste in učinkovite'principe, zaradi katerih so nekoč res veljale za deželo, ki se je sama uprla tiraniji in svojo revolucijo postavila vzgled vsem zatiranim, izkoriščanim in v kolonijalnem suženjstvu živečim ljudstvom.
Današnja borba na svetu ni borba med političnimi sistemi. To je bofba med starim, preživelim svetom in svetom, ki ga je zgodovinski razvoj dokončno obsodil na smrt. Bodoči svet bo moral biti bolj pravično urejen, ker| bolj pravično ureditev zahtevajo ljudstva sveta in se za j njo tudi borijo. Čas je, da se prizna dejstva takšna kot so.; Enakopravnost, socialna pravica in princip, da so vsi ljudje j pred Bogom enaki, bi se moralo predvsem vpoštevati. Samo j če se poveže s silami, ki stremijo za progresom in za bolj i
Po 22 letih na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek	,—f«..—
16. februarja 1950
der Rankov in včasih tudi Ju-
Jugoslovanska prestolnica Be-; rij Gustinčič, sin znanega ko-ograd je danes srednja točka vse Jugoslavije, torišče na katerem udarjata druga ob drugo
munističnega pionirja Draga Gustinčiča.
Naj omenim, da se je "Ka-
zapadna in vzhodna kultura, nadčan" Matošič dobro vključil strateško mesto, katero je bilo j v delo v novi Jugoslaviji in je prizadeto ne samo v zadnji voj- j bil odlikovan, ker je veliko de-ni, pač pa že mnogokrat po-1 lal v prostovoljnih brigadah, prej. Če hočeš danes dobiti vsaj On je star komunist in se je
nekoliko vpogleda v novo Jugo-
boril v Španiji v času civilne
slavijo, ne moreš iti mimo te- vojne, kjer je bil težko ranjen, ga zgodovinskega mesta, na ka- Kanadski Slovenci ga dobro peterega so Srbi upravičeno po- znajo. V resnici je velik prole-nosni.	j tarski idealist! Dasiravno je do-
Beograd je pred vojno štel približno 250,000 prebivalcev,
danes pa že blizu pol milijona,
torej še enkrat toliko! To je vsekakor ogromen porastek v prebivalstvu, a to toliko večji,
če si prikličemo v spomin, da je bil med vojno neštetokrat bombardiran, in sicer najprvo so ga zavratno napadli Nemci,
pozneje pa so ga večkrat bombardirali zavezniki. Ob času teh napadov je bilo pobitih na tisoče in tisoče prebivalcev.
Vzlic zgoraj navedenemu dejstvu v prvem hipu sploh ne opaziš ne ruševin in ne drugih posledic vojne. Sledi vojne so v grobem zabrisane, zlasti v glavnih ulicah, na vseh krajih se hitro gradijo nova poslopja ali pa preurejajo, tu in tam se vidi majhna, lepo urejena parce-1
la, na kateri je stalo od bomb ^niTia Tin	Ava
podrto poslopje; ceste so v sre-	JteCneF AVC.
vršil nekje blizu Črnomlja samo nekaj razredov ljudske šole, danes vrši važno funkcijo v Beogradu.
Še o Juriju Gustinčiču nekaj besed. Kakor sem zgoraj omenil, on je sin Dragotina Gustinčiča, kateri je znan ameriškim Slovencem iz časov španske civilne vojne, ko je iz Španije polemiziral z bivšim urednikom Molkom in sedanjim urednikom Prosvete Gardnom. Oče in sin sta preživela mnogo let v So-■\jjetski uniji. Toda ideologija, prav za prav spor med Komin-formo in Jugoslavijo, je raz-družil očeta, sina in mater. Po osvoboditvi Jugoslavije se je vsa družina vrnila domov. Oče
je bil imenovan za profesorja ekonomije na Ljubljanski univerzi, to pa očitno ni bilo dovolj velika nagrada za starega komunista in se je od vsega začetka obnašal pasivno, ko pa je prišlo do spora s Kominformo, pa se je postavil na njeno stran. Ne pa njegova žena in prav taka ne njegov sin! Njegova žena je zaposleno v uradu za informacije v Ljubljani in bila proglašena za udarnico, sin Jurij pa ima odgovorno službo v direkciji za informacije v Beogradu, istočasno pa je urednik ruskega časopisa, katerega izdaja jugoslovanska vlada. Da, politika, ideologija čestokrat razdružuje najbližje sorodnike.
Takoj po mojem prihodu v Beograd sem naročil tovarišu Gustinčiču, naj o mojem prihodu obvesti mojega najmlajšega brata Dolfita, kateri je zdrav-nik-podpolkovnik na Dedinjah pri Beogradu, kjer stanuje maršal Tito in drugi vladni predstavniki.
Dolfi je sicer vedel, da imam priti v Jugoslavijo, a ni bilo znano ne njemu in ne ostalim sorodnikom, da pridem z letalom, zato se je močno začudil, ko je bil informiran, da sem že v Beogradu.
(Dalje prihodnjič)
NASELJENIŠKA IN NATURALIZACIJ-SKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
O letni seji in delu okrog Slov. društvenega
dišču mesta široke in čiste.
Euclid, Ohio.—Na letni del-
Po vseh glavnih ulicah je ve-lničarski seji Slov. društvenega likanski promet: ljudje vsako-1 doma na Recher Ave. dne 29.
jakih fizionomij in oblečeni v različne kroje hite na vse stra-
januarja 1950 so bili izvoljeni v direktorij sledeči delničarji;
ni in očitno se vsem nekam George Nagode, Frank Žagar
mudi. V mnogih ozirih beograjski tempo sliči ameriškemu. Prebivalstvo jugoslovanske prestolnice je znešeno skupaj iz vseh republik,, med njimi je tudi mnogo Slovencev, kateri imajo odgovorne službe v raznih vladnih oddelkih.
Takoj sem opazil, da je prebivalstvo slabo opravljeno. Sicer
vidiš tu in tam tudi elegantno, ,	.	, ,
. ,	_	. I de ponovno izvolilo za predsed-
toda povprečen Beograjčan je ., ^ ^	.
slabše opravljen kot je ame-l
riški delavec v delovni obleki, i^	sedn.ka, za taj-
, .. .	.! nika Stan Pluth, za blagajnika
Med njimi pa se vidi mnogo , ... , , •
ljudi, ki so videti kot
tisti trenutek prišli k takšne i
divjine. To so ljudje z juga, ka- "("TT	"I*"'™'"
■V gospodarskem m nadzornem
Stan Pluth; Theodore Kircher mL, Andy Ogrin, John Gerl, Leo Bostjančič, st., Frank Der-dich. Frank Tegel, Anthony Ogrin, Gusti Zupančič, A. Pluth st., Tony Vrh, Albina Vesel in Frances Medved.
Na prvi seji novoizvoljenega direktorija se je konstituiral odbor za letos. Brez obotavljanja, se je direktorja George Nago-
teri še vedno nimajo dosti smisla ne za zunanjost ne za čistočo.
Zagrebčani i n Ljubljančani so veliko bolje opravljeni in zdelo se mi je, da v tem oziru prekaša Beograd celo Skoplje, prestolnico Makedonije. Sicer pa so Jugoslovani na splošno precej slabo otklečeni in vidiš celo visoke vladne uradnike, kateri nimajo poštene kravate ali pa srajce. Zopet na .drugi strani pa vidiš kakšno pristno kmečko dekle, ki je oblečena prav lepo po
odboru. Frank Derdich je bil izvoljen predsednikom gospodarskega odbora, Andy Ogrin pa je sedaj na čelu nadzornega odbora.
Med novimi direktorji je Andy Ogrin, ki je bil vse skozi dolgo vrsto let aktiven na dra:m-skem, pevskem in kulturnem pol^ v tej naselbini. Anthony Ogrin, njegov sin, je tudi bil izvoljen v direktorij, ter je sedaj član gospodarskega odbora. Mrs. Frances Medved, druga "gosposko". Po vsej Jugoslaviji I nova članica direktorija, je tu-danes precej nosijo močne in i di zelo aktivna na društvenem lepe škornje in vsako mestno j polju ter radevolje dela in po-
dekle, ki se hoče malo pokazati, toliko časa hrani, da si nabavi škornje.
Glede revno oblečenih ljudi naj pristavim, da je to po tako strahoviti vojni nekaj čisto logičnega, danes pa Jugoslovani v prvi vrsti gradijo težko industrijo in ne gledajo toliko na svojo zunanjost, temveč na sva-jo domovino, kateri je treba postaviti take temelje, tako ogrodje, da bi lahko neodvisno krmarila usodo svojega ljudstva.
Po Beogradu so nas vodili Jurij Matošič, bivši urednik kanadske Edinosti, doma iz Bele krajine, sedaj pa u;)os)en kot šef v direkciji za informacije, dalje mlad Srb Purič, Aleksan-
maga rešiti probleme, ki so pred nami sedaj ob gradnji in povečanju naših prostorov. Naši vedno lastoči inštituciji se je pridružil tudf Mr. Leo Bostjančič St., ki je zmožen pri društvenem delu ter je bil izvoljen v nadzorni odbor.
V Gospodarskim odboru je tudi Frank Tegel, katerega ni treba posebej predstavljati, ker je dobro poznan v naselbini, John Gerl, tudi poznan in aktiven pri društvih in domu je | pa v nadzornem odboru.
Direktorij doma za leto 1949 je storil izvrstno delo in nov direktorij se je obvezal nadalje-j vati s tem delom v sporazumu! in na progresiven način. Iz-i
vrstno delo direktorija lansko leto je vidno samo. ob sebi v rezultatih okrog doma. Direktorij se je neštetokrat sestal z gospodarskim odborom in porabil nešteto ur za posvetovanja, da se je moglo začrtati delo, ki bi bilo najbolj koristno in uspešno pri gradnji našega novega poslopja, katero naj bi bilo naši naselbini v ponos.
Direktorij izreka svoje iskrene čestitke vsem onim, ki so del našega podjetja kot delničarji skupno z društvi, zbori in klubi, ki so solastniki doma. Njih zaupnica, ki so jo podali na letni konferenci, je vlila nov pogum in večjo voljo za nadaljne delo, da napravijo to naše novo poslopje središče, kjer se bomo sestajali z prijatelji in znanci iz naše naselbine kot iz dru gih krajev, ko prihajajo tu. Naj bo ta ^naš nov dom eno največjih in najbolj modernih ter privlačnih javnih dvoran v severovzhodnem' Ohiju. Naj tu doni še na mnoga leta naša mila slovenska pesem in naša mladina naj nadaljuje z delom na dra,mskem in društvenem polju, katerega so započeli naši predniki, ki so se tu naselili pred več leti, ko še ni bilo lepih cest in modernih domov.
Siguren sem, da ko boste obiskali naš dom v aprilu, ko bo izgotovljen, da mi boste potrdili, da je stavba med najlepšimi. Otvoritev novih prostorov bo v nedeljo 23. aprila. Ob tej slavnostni otvoritvi bo podan zanimiv program z dobro izbranim vsporedom, da se bo zadovoljilo vse posetnike. že zdaj vas vse prijazno vabimo, .pridite iz vs,eh bližnjih naselbin, da boste prisotni ob tej slavnosti. Več podatkov o programu in otvoritvi bomo podali od časa do časa.
Stan Pluth, tajnik.
iECDRlT
pravično ureditev sveta, ne samo v tako zvanih deželah za "železno zaveso," ampak tudi v ostalih zavezniških deželah in najbolj temnih predelih južne Amerike ali pa Afrike, samo s takšnimi zavezniki bo naša dežela varno priplula na drugo stran. V nasprotnem pa bo ostala tam, kjer bodo ostali tudi njeni tako zvaui "zavezniki."

Vprašanje: — Moja dva osirotela nečaka sta prišla v to deželo iz Jugoslavije. — Starši, jugoslovanski drža vi a ni, so umrli tekom vojne. Ob prihodu v to deželo, je bil starejši deček star 16 let, mlajši 12 — Zdaj bi rad vedel kaj naj ukreneta, da postaneta ameriška državljana? Ali naj zaprosita za prvi papir ?
Odgovor: — Tujerodec mora imeti 18 let ali čez, preden more zaprositi za "prvi papir", to se pravi, napraviti izjavo, da namerava postati ameriški državljan. Starejši deček bo moral torej počakati do svojega 18. leta, da zaprosi za prvi papir. Mlajši, ki je bil pod 16 let starosti ko je prišel sem, lahko zaprosi za drugi papir brez vlaganja prošnje za prvega — a to le, ako to stori pred izpolnitvijo 22 let starosti. Za drugi papir vložijo lahko prošnje osebe dvajset let starosti in čez.
Vprašanje: — Moj nečak je ravno dospel v Zed. države, da študira medicino. Dobil je dovoljenje za eno leto, a za nameravane študije bi potreboval tri leta. Zelo ga ta situacija skrbi.
Odgovor: — Vašega nečaka naj nič ne skrbi dejstvo, da je bil pripuščen samo za leto dni. Regulacije naseljeniškega urada dovoljujejo samo enoletno zaenkratno bivanje študentov, ali trideset dni pred potekom te dobe, more vložiti prošnjo za podaljšanje za nadaljno leto, če nameravanih študij ni zaključil. Tako prošnjo lahko napravi vsako leto svojega bivanja in študiranja v tej deželi, dokler svojih študij ne zaključi.
Seveda mora študent obenaffl zadostiti vsem drugim cijam tozadevnih naseljeništo zakonov. Biti mora napri#r finančno neodvisen ali i®' koga, ki zanj skrbi v tem F gledu z odobren jem naseljeni' kih oblasti. V nobenem slučaj" ne sme sprejeti nobene upos' ; tve brez dovoljenja naselje"'®' kih oblasti.	..
Vprašanje: — Moj prijate«' tujerodec, je na obisku v , pi in ima dovoljenje za zope . vstop v to deželo. Ravnokar ^ sem prejel od njega kateremi me obvešča, da je goden odhod ladje, na	-
imel rezervimno mesto. bo ladja v Ameriki, bo dovoljenje za vstop ^j Zdaj se boji, da bo im^l P"' . koče. Zaprosil bi za podaljs istega, a meni, da jI nemara mu sp"
prekasno. Kaj naj čim?
Odgovor: — Ako je
nje za povrnitev (re-entry ^j
dovolj^'
mit) veljavno, ko vas
prij»'
zapusti zadnje pristanišče
izvf'1
1
Zed. držav, bo pripuščen deželo tudi ako mu je veno dovoljenje med P° ^ njem po morju proti tej ^ poteklo. V tem slučaju rej vaš prijatelj ne jj, nobenih korakov, da bi , lo povrnitveno dovoljenj® j daljšano.	jti
(Ako imate kak naselje"'^^)
ali naturalizacijski pfoblei^' terega ne veste kako rešiti-nite se na: Common Couoc' ^ American Unity, 20 West St., New York 18, N. Y- ^ volje vam bodo pomagali')
TOVARNA RADIJSKEGA MATERlAl^i V NIŠU	i
BUY BONDS TODAY!
Radio se z vsakim dnem bolj in bolj širi in vedno več je govora tudi o elektronkah, kot njegovem bistvenem delu. Tudi pri nas, v Nišu, gradimo tovarno, v kateri bomo poleg ostalega radijskega materiala izdelovali elektronke in tako postavili našo radioindustrijo na lastno materialno bazo. Poglejmo, kako izgleda ta priprava, kako se je razvijala in v kakšne namene se uporablja.
Žarnica, ki ni več žarnica
Minilo je nekaj več kot pol stoletja, odkar je na svetu zagorela prva električna žarnica z ža-rilno nitko. Nitka je bila najprej iz oglja, a so jo potem zamenjali s težko taljivo kovino. Ta prva žarnica se ni mnogo razlikovala od današnje navadne žarnice: žarilna nit v brezzračni ali s kakim plinom napolnjeni stekleni hruški.
• Učenjake pa je zanimalo, kaj se go6i v žarnici, ko nitka žari, mnogo pomislekov s6 imeli. Po-•skušali so! Najprej so v žarnico na enem koncu vtalili kovinsko ploščico in opazovali. Ko je žarnica gorela, je kovinska ploščica {•ostala električna, čeprav ni bila v nobeni zvezi z žarilno nitko! Kmalu jim je stvar postala jasna: ko se nitka ugreje in začne žareti, se od nje odločijo elektroni (najmanjši elektrizirani delci) in se razprše na vse strani po notranjosti žarnice, tako zadenejo tudi na kovinsko ploščico in po naelektrijo.
Take poizkuse je delal že ameriški izumitelj Edison. Leta 1904 pa je angleški znanstvenik Fleming napravil prvo tako žarnico z vtoljenjo kovinsko ploščico— imenovali so jo elektronko, ker so v njej opazovali tok elektronov. Žarilni nitki so dali ime ka-toda, ploščico so imenovali ano-do, tok med obema pa anodni, ker teče proti anodi.
Znanstveniki so vrtali dalje. Med anodo in katodo so postavili kovinsko mrežo in zopet poizkušali ter opazovali. Ce je ka-toda žarela in če mreže niso na-
v
elektrili, so elektroni se skoraj neovirano brzeli anodi. Toda čim so mreŽo j lektrirali, se je stvar bis .g spremenila: vsaka električna sprememba na je povzročila velike sprei^ I v anodnem toku. Tako elek ko je leta 1907 izdelal Lee de Forest in jo imenoV® odo—ker je imela tri glaj''^ | le: katodo, anodo in mreŽO' t
Revolucija v radiotehni^^ Iznajdba elektronke je menila velik preobrat v diotehniki. Prvotno so bil' ^ le detektorji, s katerimi gli sprejemati le oddaje postaj in še to precej In kaj so storili sedaj ? z antene so preko troke močno ojačili in že ko poslušali s slusalkai'^'^ji oddaljenejše radiopostaje-

lu pa so začeli izdelovali jemnike z več elektronk^ začeli poslušati na zvočnf^^^^ji!
Vzporedno z razvojem pa se je razvijala tudi el® ^ ka. Graditi so začeli ta^e ^ ^ mrežami; danes so najb"'-' bi elektronke s tremi imenovane pentode (kei" pet sestavnih delov). Y ni radiotehniki pa tudi večmrežne. V zad^J' jif setletjih izdelujejo tudi |(t elektronke: v eni in isti s
ili"

cevi sta trioda in pcn^^' enem. Z vsemi temi izpoP" ^ mi so dosegli vedno in čistejši sprejem v aparatih.
V prvih desetletjih t® ^ stoletja so radio posluša ' » sebnih klubih in le bog® ,j'/ imeli lastne sprejemnil^®' y'f' z vsakim letom se je ''' ■
no bolj izpopolnjeval i"^ L l,f
pei\ vedno širšemu di. Leto 1922 je znano

tvi mnogih oddajnih ff, so rasle kot gobo po de^J dukcija radioaparatov no večala; leta 1936 j® (j! Jugoslaviji že okoli ^ jjjlJ sprejemnikov, ki pa j® (Dalje na 2f.
ik
16. februarja 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAUS
JUGOSLAVIJA USTVARJA FILMSKO KULTURO
iScv
.'A .'.'.V.'.' %'.*•	<'i-.'^.-A V
i ^	- V	y-
Scena iz filma "Na svoji zemlji"
gg današnji Jugoslaviji, ki je na enakopravnosti ® iijenih narodov in načrtnem ^podarstvu, je filmska proiz-vse pogoje za jj ^'a.zvoj. V vseh republi-jef	filmska pod-
čiin^' ^^^™Wejo med seboj za fj,	in čim boljšo kvaliteto
ske ^%ata kultura sloven-ška^^	literarna, gledali-
iikovna umetnost so naj ^^""ancija za napredek ki-v Sloveniji, ker ^iiniska umetnost vsebuje **(deiaeate lunebiosti.
So r	borbi za osvoboditev
gg P^vi temelji umetniške-katerir^' Amateriji-operaterji, ^ašli ^^"^^tniški poizkusi niso in razumevanja vla-predvojne Ju-borc' •	kot partizanski
'^Uari' ^^^®^i®tili svoje stare iz-vw^.y snemanju. Snemali so gozdovih, težko so na-
, ^mnih
»oaviiai;
v ' neobhodno potrebna ^'^Gdstva, vseeno jim je napraviti veliko število ^cenih dokumentarnih fil-na primer "Prenos ra-
ftiov
oglašajte v ^akopravnosti
njencev," "Prihod partizanov v Trst,'" "Reko in šušak" itd.
Po osvoboditvi so napravili veliko število dokumentarnih filmov kot "Ljubljana pozdravlja osvoboditelje,' "Maščujmo in kaznujmo" in mnogo drugih, ka-! tere so tisoči in tisoči gledalci navdušeno pozdravili. Iz leta v leto se domača filmska produkcija naglo razvija. Obzorniki in dokumentarni fiimi, čedalje boljše tehnične izdelave, in vedno bolj aktualne vsebine, so stalno na programu.
Leta 1948 so izgotovili prvi umetniški film "Na svoji zemlji," po scenariji slovenskega književnika Cirila Kosmača, ki prikazuje dogodke iz narodne osvobodilne borbe v Slovenskem Primorju. To je bil velik uspeh domače proizvodnje. Film je vzbudil veliko pozornost vsega slovenskega naroda. Celo naj-oddalnejši vasi so kmetje prihajali, da bi vedile film, ki prikazuje dogodke, ki so se jim neizbrisno vtisnili v spomin. Film resnično prikazuje težke dneve borbe in jim je bil zato domač, drag in razumljiv. Film "Na svoji zemlji" so z velikim uspehom vrteli tudi v inozemstvu. Tudi ameriški izseljenci so ga
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
Anton ingolic:
Mlada leta
POVEST
gledali z enakim navdušenjem.
Sirom države so odprli mnogo zavodov, kjer se izvajajo novi filmski kadri, kar je eden osnovnih pogojev za razvoj filma. ■Dveletna filmska šola skrbi za nov kader režiserjev in igralcev. Novoodprta šola v Zagrebu vzgaja bodoče operatorje, monterje filmov in tonske strokovnjake. Na akademiji za dramsko umetnost v Ljubljani obstoji filmski oddelek, kjer rav-notako študirajo bodoči filmski igralci in režiserji.
Petletni plan predvideva eno in pol milijarde za razvoj filma. V predvojni Jugoslaviji leta 1932 je bilo 332 kinodvoran, kar pomeni en kinogram na 40,000 prebivalcev. V socialistični Jugoslaviji se je filmska mreža tako razširila, da bo na koncu Petletke na vsakih 10,000 prebivalcev ena dvorana, to je štirikrat več kakor leta 193Ž.
Filme gledajo tisoči in tisoči
delovnih ljudi. Ta umetnost je najbližja širokim ljudskim množicam. Na pobudo velikega števila ljudi, ki se zanimajo za film, je Ljudska prosvetna organizirala filmske krožke. Novo formirani krožki predstavljajo novo obliko kulturno-prosvetnega dela, na katerih diskutirajo o tehniki ter o umetniški vzgojni višini, posameznih filmov.
Kljub vsem lažem in klevetam pa se mlada produkcija Jugoslavije razvija in raste. Svoje proizvode, za sedaj še skromno tehnično izdelane ali visoko idejno kvalitetne, ponošno uvršča v so-cialistično-filmsko produkcijo.
S požrtvovalnostjo in z zavestjo mladih umetnikov na polju filmske umetnosti pa filmska produkcija Jugoslavije krepko koraka k izvedbi svojih velikih nalog. Kot umetnost milijonov ljudi, najbolj pristopna širokim ljudskim množicam, bo pomagala pri težkih nalogah izgradnje socializma, osvetljevala bo pot v boljše življenje.
(Poslano SANSu, Chicago).

Scena iz filma "Na svoji zemlji'
tovarna radijskega materiala v nišu
(Nadaljevanje z 2. strani)
tem pogledu na enem izmed zad,-njih mest na svetu. Pred desetimi leti je bilo na svetu že nad 60 milijonov radiosprejemnikov. In danes? Lahko rečemo, da jih je mnogo, vsak dan več; saj jih velike tovarne kar bruhajo.
In ne samo v radiotehniki!
Sprva so elektronke uporabljali samo v radiotehniki in sproti proučevali njene lastnosti. Ugotovili so, da je elektronko možno in koristno uporabljati povsod, kjer hočemo brez kakršnih koli napak ojačevati šibke toke ali pa natančno meriti najrazličnejše veličine.
Radiosprejemnikom so zelo sorodni tako imenovani ojačevalniki, ki prav s pomočjo elektronk ojačujejo Šibke toke, to se pravi šibke v elektriko spremenjene zvoke. Z ojačevalnikom lahko ojačimo na primer zvok z gramofonskih plošč, s filmskega traku, ojačujemo preko mikrofona razne govore itd. .
V zadnjem času so pričeli elektronko uporabljati v znan-sl.venoraziskovalne namene. Med vojno so za hitra vojna letala napravili posebne priprave za merjenje pospeška hitrosti. Elektronka, ki je bila glavna sestavina del naprave, je bila izredno zanimiva. Mreže niso bile trdno pritrjene na podlago, temveč so bile prožne. Pri najmanj ši izpremembi hitrosti so mreže zanihale in vplivale na anodnl tok; na posebnem zaslonu pa so se sproti zarisavali zaželjeni podatki o pospešku. Danes to pripravo, še bolj izpopolnjeno, uporabljajo pri raketnih letalih, ki letajo s prekozvočno brzino.
Ogromno je področje, kjer se uporablja elektronka. Uporab-
N. J. Popovic, Inc,
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
Ijamo jo za vsa natančna in majhna merjenja električnega toka in napetosti in tudi v elektro-magnetizmu, poleg tega pa elektronka tudi . . .
Meri^ strelja ...
Pri tistih avtomatičnih strojih, kjer je potrebna velika natančnost in enakomerno delovanje, elektromehanične metode ne zadoščajo popolnoma; posamezni deli se obrabijo in stroj ne deluje več tako natančno. Po novi metodi so stroji povezani s pripravami, v katerih elektronke brezhibno kontrolirajo delovanje stroja. Danes take priprave uporabljajo v mnogih tovarnah, predvsem v industriji papirja, pri vlečenju žice, pri navijanju kablov—skratka povsod, kjer je potrebna velika natančnost in enakomernost.
Elektronke streljajo ? Med zadnjo vojno so nekatere države gradile v velikih vojnih letalih priprave za avtomatično sprožitev strojnic na tistih delih letala, kjer niso mogli namestiti strelca. Priprava je sestavni del velikega avtomata, sestavljenega iz elektrod, ki je streljal, me-Vil in računal vse zahtevane podatke v zvezi z metanjem bomb.
O električnih možganih in elektronki-riževem zrnu
V vojnah morajo znanstveniki prav tako delati za fronto, med drugim je njih naloga preračunavati zamotane in obsežne tabele za topništvo, letalstvo in mornarico. Računi so često zelo obsežni, tako da navadno niti z najmodernejšimi računskimi stroji niso zmogli dela.
Zopet jim je pomagala elektronka ! Sestavili so zelo velik in kompliciran stroj, ki je postal kos še tako obsežnim in zamotanim računskim operacijam. Stroj je nameščen v posebni stavbi in v njem deluje okoli 18,-
000	najrazličnejših elektronk. Stroj računa vse in kolikor hočete—od navadnega seštevanja do integriranja. V dobrih dveh urah lahko izračuna toliko, kolikor bi navaden računar-profesor izračunal v 100 letih, poleg tega pa vi električni m o ž g a n i—toda kljub vsemu ostane le mehanizem in ne bo nikoli nadomestil človeka!
Ker je v takih in podobnih strojih potrebno zelo veliko število elektronk, in ker se povsod izraža težnja, da bi bili radio-prejemniki po obsegu čim manjši, so pristopili tudi k resnemu zmanjševanju obsega elektronk. Že pred vojno so skonstruirali tako -imenovane "subminiatur-ne" elektronke, ki so bile dolge
1	centimeter in debele pol centimetra. Uporabljali so jih v "žepnih" prejemnikih. Po vojni pa so izdelali še manjše; ene so velike kot riževo zrno.
Tehnika, prav posebno pa elektrotehnika, se razvija z naravnost blazno brzino. Elektrika bo tista d.elovna sila, ki nam je sedaj tako primanjkuje, in prav v tem je še globlji smisel elektrifikacije kot osnova za zgraditev socializma v Jugoslaviji.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
Keep it up...
Doii't fetthem
dovimf
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St	HE 2730
^Nadaljevanje)
majhen blon-^te^i	obrobljenih oči, je
%aj.Q	pribijal hrbet na
■ ^^rci njegovega kladi-Sirti	naglo drug za dru-
^ ^^'^kih presledkih; no-l^^del mimo, nobeden ni ®Uri	Za vsak žebelj po
enega povrhu, ko je ^il	v lesu. Ta zadnji je
V	v posebno veselje.
j^Hci delavnici so delali va-je žagal deske na ^oteji H	majhen in sla-
ki je komaj ^ dokončal osnovno šolo,
je popravljal star, polomljen stol, France je pomagal Fricu, Lojzek pa je odšel "v trgovino po žeblje.
V tretji delavnici, največji in najsvetlejši, so stali stroji. Takoj ob vhodu je brnel skobeljni sttoj, tu je delal Jok, najstarejši pomočnik. Počasi in previdno je potiskal na kratko razžagane kose desak preko stroja. Vsaki-krat, kadar je vrteči se valj pobelil kos deske na eni strani, ga je obrnil, pogladil in vrgel na velik kup enako velikih, že oskob-Ijanih kogov. Tako je delal že od jutr^ in bo do večera in bi še ju-
tri, ko bi ne bila nedelja. Zaradi svojih enakomernih kretenj in zaprašene obleke je bil kot stroj. Samo včasih, ko je iztrgalo veliko grčo in je res pod njegovimi rokami zadrnel, se je zavedel, pritisnil les močneje na ploščo, ga potem skrbne je pogledla, vrgel na kup in pregledal še stroj.
Ostali stroji so počivali.
Ob vratih, ki so vodila na dvorišče, tračna žaga, ob njej krožna žaga, sredi delavnice pa rez-kalni stroj; daleč okoli njega je bilo vse pospravljeno, da je bil videti kakor nevarna črna zver, ki so jo priklenili z močnimi vijaki Tia beton in jo prisilili k pokoju.
V prvih dveh delavnicah je ropotalo, padala so kladiva, žaga je pela svojo enakomerno pesem in oblič je pri^Hival z zateglim Visokim glasom, vmes pa je zdaj pa zdaj posegel kratek človeški vzklik; iz strojne delavnice pa je zamolklo brnelo in ublaževalo trušč prvih dveh delavnic, da se je čulo na dvorišče, kjer je pred hišo ob cesti sedela osemnajst-
letna Jerica, kakor bi vse to prihajalo od nekod daleč.
Jerica splok ni slišala nič drugega ko zategli visoki glas obli-ča, ki ji je primamljal Ivanov obraz.
Tako poje samo Ivanov, je doživljala. Kakor škrjanček v zgodnjem jutru; dviga se vedno više in više in hipoma ugasne njegova pesem. Potem pa zapoje iznova in iz njega kipijo dolgi prozorni oblanci ko svileni trakovi na njeni pražnji obleki. Kar sedla bi k njegovemu skobejljni-ku, poslušala njegov oblič in gledala njegove oči.
Vedno češče je odlagala šivanje in vedno za dalje časa se je zastrmela na cesto, ki se je vila ob potoku skozi Potočje. Nazadnje ni mogla več strpeti. Vzela je šivanje, stopila oprezno k vež-nim vratom, pogledala, kje je oče, in odhitela v delavnico.
Ko je vstopila, se je nasmejala in vsakomur kaj rekla, da se je hipoma vse zmedlo. Kladivo ni več udarjalo v enakomernih presledkih, oblič je pel tiše in bolj
zateglo. Vedno več je bilo smeha in glasov. Vsem je bilo, ko da je zapihala sveža sapica v vroč junijski popoldan. Le Jok in njegov skobeljni stroj sta delala enakomerno dalje.
Jerica je obstala ob Ivanovem skobeljniku in se ozrla v Ivana, da so mu roke zastale v zagonu.
O, ta Jerica! Saj vse dni misli samo nanjo!
Nasmehnil se je v zadregi in pokazal z obličem v roki na napol dogotovljeno posteljo ob steni.
"Jerica, ali bi imela takšno posteljo?"
"O, imela!"
"Tudi če bi jo jaz napravil?"
Jerica se je ozrla vanj in po-kimala z zardelim licem. Čez hip pa je pobesila oči in hotela nekaj reči, a tedaj se je zasmejal Tonček iz sosednje delavnice:
"Potem pa še rajši!"
Pomočnika in vajenci so bruh-nih v krohot, Ivan je pograbil oblič, se globoko sklonil nad sko-beljnik in začel naglo oblati, Je-
rica pa se je pognala proti Tončku.
"Kaj boš ti!"
Že mu je bila v laseh. Tedaj je prišel na vrata celo Jok s kosom deske v rokah.
V tistem hipu je vstopil mojster, pogledal jezno po delavnici in zakričal:
"Kaj iščeš tu? Poberi se!"
Vzdignil je roko, toda Jerica je pobegnila v drugo delavnico in od tam na dvorišče, pomočniki in vajenci pa so se hrupno lotili dela.
Kotnik je molče odšel v strojno delavnico, stopil k elektromo' torju in potipal, če niso ležišča preveč vroča. Nato je začel pripravljati rezkalni stroj za delo. Izmenjal je rezila, namazal ležišča, poklical Franceta in spustil stroj v pogon.
Dolga rezila za dletanje so se zavrtela na navpični osi in zatulilo je kakor pošastna zver. Že feo se vrtela s tako hitrostjo, da jih sploh ni bilo več videti, samo veter so delala in tulila, da ni bilo mogoče razločiti več svojega
glasu. Mojster je vzel dolg ozek kos lesa za okenski okvir, ga privil s spono na železno ploščo rezkalnega stroja in ga polagoma bližal vrtičem s rezilom, ki so se zagrizla v les, da je zahre-ščalo, kakor bi se desetero zveri zagrizlo vanj. V nekaj sekundah je bila izdolbena globoka ozka odprtina; potem je potegnil skozi rezila nasprotni konec.
Nato mu je France podal drugi kos. Delala sta hitro, brez odmora in brez besed. Rezila so tulila in se vsako minuto dvakrat s peklenskim krohotom zazrla v les ter ga izglodala.
Nenadoma pa je iztrgalo koš lesa iz mojstrovih rok in ga vrglo po delavnici. Po zraku pa je zažvižgalo.
Kotnik je takoj ustavil stroj in videl, da se je na grči odlomilo rezilo,, odletelo in se zapičilo v zid.
Zaklel je in zavil na sadovnjak za hišo.
(Dalje prihodnjič).
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
16. febriiaria 1050
CIRIL KOSMAČ:
GOSENICA
(IZ KNJIGE: SREČA IN KRUH)
(Nadaljevanje)
"Kupil vam bom sira," je nato Cesare pretrgal nerodni molk. "Saj veste, tri otroke imam in ženo. Pomislite. Hvaležni vam bodo."
Nisem ga ovadil, kar niti mislil nisem. Vedel sem, da sva oba siromaka. Od takrat sva živela v kombinaciji.
Tako me je tudi petnajstega | maja Cesare samo opozoril. Po-kimal mi je in odšel, jaz pa sem spet položil svoje kosti na slamnjačo. Zastrmel sem se v okno in nestrpno čakal, kdaj bo jeniški zvonec s svojim razbitim in rezkim glasom preklal juranjo tišino in zateglo golobje grulenje, ki me je še iz koper-ske kaznilnice mučno spominjalo na stokanje jetnikov, ki so jih mučili.
Ko je ob sedmih pozvonilo, sem takoj planil na noge in skočil k oknu. List se je še vedno tresel, toda vzroka še nisem mogel odkriti. Odpravil sem se na svojo vsakdanjo pot, to se pravi, da sem korakal po celi ci: štiri korake od okna do vrat, štiri korake od vrat do okna. Skoraj vselej sem se ustavil pri oknu in pogledal v list. Tako sem hodil ves dan. Prav posebno pa sem priostril pogled, ko je ob pregledu celice ječar razbijal s kosom železa po križih v oknu. Videl nisem nič.
Dan se je nagibal v večer in o prvem mraku sem videl. Izza motnega stekla se je prikazala glava gosenice. Najprej rilček, potem dve vretenci, ki sta tvorili močan tilnik, in trije pari ostrih nog. Pritisnil sem glavo tesno k mreži in še danes vem, da mi je glasno razbijalo srce. Gosenica je opletala s svojim rilčkom ter grizla in požirala, požirala. List je kar kopnel. Ko se je zmračilo, se je prikazala vsa. Z zadnjimi, debelejšimi nogami se je držala na> ob-jedenem peclju.
Zdaj je bilo več življenja pred mojim oknom. Toda s tem življenjem je prišel tudi boj. Gosenica je bila vsekakor bolj živa kakor drevo: imela je rilček, imela je noge, skratka, živela je, kakor pravimo. Opazoval sem jo dva dni. Poznal sem jo prav natančno.
Ko je pospravila prvi list, se
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1950: Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave,
Podr. št. 5 Slovenske moške zveze
Uradniki za leto 1950 Predsednik John Sever Podpredsednik Frank Cesnik Tajnik-blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., Tel.; UT 1— 8387.
Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Tony Petkovšek in Louis Erste. Zastopniki za Federacijo SMZ: Frank Cesnik, Tony Krampel, in Louis Erste.
Seje se vršijo vsako 3. soboto v mesecu, soba št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ob 8. zvečer. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu v SND.
je umaknila na vejo in se odpravila po mladiki kakor po mostu k drugemu listu. Zdelo se mi je, da je trepetal pred usodo, ki ga je čakala. Stisnil se je sam vase. Vse je kazalo, da bi bil rad majhen in neviden.
Bil je večer. Nebo je bilo rdeče in nisem vedel, kje zahaja sonce. Kako nestanoviten je človek in kako dokraja izgubljen, ko so potrgane vse njegove niti z naravo.
Povzpel sem se kvišku in strmel v gosenico. In kakor se včasih zgodi, k o drži človek svinčnik tik pred očmi in strmi na oddaljen hrib, da se svinč nik kar naenkrat odmakne in zrase v ogromen steber na oddaljenem hribu, tako se je takrat odmaknila od mene kostanjeva mladika. Čez Garibal dijev spomenik vrh Gianicola se je poleglo debelo deblo z dvanajstimi širokimi listi, ki so bili kakor zelene rjuhe. Po drevesu pa je lezla velika predpo-topna žival in požirala te ogromne liste. Takrat sem videl, kako velika je vsaka drobna in neznatna borba. Vame se je za-pičilo vprašanje: gosenica bo požrla .vse liste in kaj potem. Kje bo potem življenje, ko bo enega življenja kraj. Eno samo ne živi. Zdaj je še čas. Treba se je odločiti: gosenica ali drevo. Obeh ne morem imeti ker tu življenje žre življenje.
In odločil sem se za drevo. Zakaj, sam bog ve. Vpraševal sem se o tem, odgovora nisem našel v svoji pameti. Zdelo pa se mi je, da je srce vedelo odgovor, a ga ni znalo spremeniti v besede.
Izpulil sem iz slamnjače nekaj morskih trav ter spletel majhen bič. In s tistim bičem sem začel bezati gosenico. Premaknil je nisem, ker je bila predaleč in ker se je preveč krepko držala. Tesno se je oprijemala objedenega peclja.
Ko sem bil pri tem poslu, so se odprla vrata Toda zdaj ni bil Cesare. Bil je nadzornik našega oddelka, prava čokata pošast.
"Aha!" je vzkliknil z nepo-
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
v BLAG SPOMIN
ob drugi obletnici prerane smrti našega preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, očeta in brata
ANTON BRODNIK
kateri je zatisnil svoje mile oči dne 17. februarja 1948.
Že leti dve Te zemlja krije,
kjer Tvoje blago srce trohni, ali nam pa grenkz) solza lije, za nas utehe ni, le znamenje kt-iža
nas tolaži, da vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Anna Brodnik, soproga Anthony J. in Edward S., sinova Joseph Brodnik, brat Cleveland, O., dne 16. feb. 1950.
pisnim zadovoljstvom in nasr-šil vame svoje košate črne brke. "S kom ste pa govorili?"
"Govoril? Z nikomer nisem govoril," sem odgovoril nenavadno trdo. "Gosenico sem odganjal. Listje žre. Drevo žre!"
Razkoračil se je, da so podkovani čevlji zaškripali na cementnem tlaku, uprl lopataste roke v močne boke ter se nagnil tako nizko nadme, da je puhnil vame svojo sapo, nasičeno z ostrim vonjem po česnu.
"Drzni ste, dečko," je pribil in izpahnil brado po Mussolini-jevem vzorcu. "Premladi pa tudi, da bi vlekli za nos stare ljudi. Gosenica! Ha! Vi sami ste gosenica, ki grize in izpodjeda-va državno drevo!" se je zadri. Da se mu je posrečila taka globokoumna misel, ga je tako pretreslo, da jo že kar dvakrat ponovil in s svojim debelim kazalcem bodel vame, kakor bi mi jo hotel stlačiti v glavo. "Tako!" je zaključil, zaklenil vrata in šel.
Vrnil sem se k oknu in se zastrmel v gosenico. Zdela se mi je kar podobna zavaljenemu načelniku oddelka, ki je pravkar zapustil celico. Tako sem jo zasovražil, da bi jo zmlinčil. Pognal sem se kvišku, se zgrabil za križe in začel pihati iz vseh svojih bornih pljuč.
Takrat so se vrata spet odprla — in načelnik oddelka je sestavil poročilo o mojem prestopku. V poročilo seveda ni pozabil vtakniti svoje globokoum-ne misli o gosenici, ki izpodjeda državno drevo.
Že popoldne me je zaslišal ravnateljev namestnik, zavaljen možakar z gostimi in kakor saje črnimi zalisci, ki so kakor s katranom prepleskani okovi branili, da bi kri in mast ne razgnali njegove zabuhle glave. Ko sem tudi njemu omenil gosenico, se je neverjetno razvnel. Vsa kri mu je planila v glavo, zavijal je oči in požiral sapo, cepetal s kratkimi nogami in komaj pokazal vrata ter izjavil :
"Ven, razbojnik!"
Drugi dan so me peljali k
ravnatelju jetnišnice. Ravnatelj je bil na videz zelo blag mož. Bil je podoben Pirandellu: kratka siva bradica, pleša, sivi mali brki, sklonjena, drobna postava. Sedel je za široko pisalno mizo, potopljen v naslanjaču in listal po dolgem' poročilu mojega prestopka, ki je bilo opremljeno s podpisi in pečati. Po dolgem molku se je odhrknil in me vprašal, ne da bi me pogledal:
"No, dečko, kaj pa z vami?"
Zmignil sem z rameni in molčal. Sklenil' sem, da gosenice ne bom več omenil.
"Tu j e pritožba. Pregrešili ste se."
"Da," sem pritrdil.
"Priznate? To je prav in koristno tudi. No, zdaj mi pa še povejte, zakaj ste se obešali na križe v oknu? To je vendar prepovedano. Saj niste novinec. Koliko časa sedite?"
"Osem mesecev."
"Osem mesecev. No, v tem času' bi se bili že morali seznaniti s hišnim redom. Ali imate na vratih svoje celice hišni red?"
"Imam."
"In kaj pravi taaaam?" je zategnil in samo za spoznanje dvignil obrvi, pogledal me še zmerom ni.
"Pravi: Paragraf 7. Prepovedano je stati pri oknu kakor tudi spenjati se po okenskih križih. Kdor se progreši bo kaznovan po paragrafu 46 ... "
"Psssst," je zašepetal ravnatelj in dvignil roko. "Koga ste klicali? S kom ste govorili?" je dejal nekoliko glasneje. "Saj vendar veste, da sedite zaradi političnih grozodejstev in da moramo zaradi tega z vami s t r o ž e ravnati. Predvsem ne smete najti zveze z drugimi kaznjenci."
"To vem," šem dejal.
"Povejte vendar ..." in končal vprašanja. Glava se je zganila na vratu, ozrl se je po pisarni, naglo je vstal, sklenil roke na prsih in žalostno zmajal z glavo. Prijel je zvonec in pozvonil. Vstopil je načelnik oddelka in obstal za vrati. Rav-
EUCLID POULTRY
549 EAST 185 ST., KE 8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
VABILO NA
SRNJAKOVO VEČERJO
v SOBOTO, 18. FEBRUARJA
v SHORE TAVERN. 1273 East 55th Street
Prijazno se priporočamo rojakom in prijateljem na poset. Večerja bo okusno pripravljena in zabava bo prvovrstna.
Se priporoča FRANK GODIČ, lastnik
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA* V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
natelj je zapičil vanj svoje oči, potem je z njimi obšel sobo in se spet vrnil k načelniku, zmajal z glavo, dvignil roke in tlesknil z ustnicami. Načelnik j e prav tako gledal po sobi in čakal. Črni zalisci so kar štrleli od samega strahu. Vse to je trajalo minuto. Potem pa se je ravnatelj prijel za rob pisalne mize, se globoko nagnil naprej in vzkliknil z obupanim tresočim se glasom?
"Človek božji, kje pa so nageljni? Ali vam mar nisem za-povedal, da mora biti v vsaki pisarni šopek rdečih nageljev? Koliko časa ste tukaj? Ste dobili mojo okrožnico? In kaj pravi taaaam ..." je spet zategnil.
"Takoj, gospod ravnatelj, takoj," se je zganil načelnik in izginil. Njegovi podkovani čevlji so tako neusmiljeno škripali po hodniku, da si je ravnatelj zamašil ušesa in zavcilil; "Tolovaj!"
V nekaj minutah se je na-
čelnik vrnil in postavil na mizo šopek rdečih nageljnov.
"Ali so ti najbolj živi in največji?" je obupno vprašal ravnatelj, ki je s svojimi vodenimi očmi pogledal cvetje.
"Največji irr najbolj živi," je negotovo pritrdil načelnik.
"Lažeš!" je zacvilil ravnatelj.
Načelnik si je potipal zabuhlo lice, kakor bi prejel klofuto.
Ravnatelj je segel v žep svojega belega telovnika, izvlekel malo vijoličasto steklenico, jo počasi odmašil in poškropil po nageljnih. Po sobi je zaplaval omamen starikav vonj. Potem je ravnatelj glasno potegnil sapo v nos, sedel in se spet zatopil v poročilo. Po kratkem molku je razvlečenim glasom dejal.
"Nemara ste se pogovarjali z gosenico?"
V Euclidu od Babbitt Rd. ;
ZIDANA HIŠA—6 velikih sob, I ena spalnica in "tile" kopalnica I spodaj; 2 spalnici in shramba zgoraj. Mnogo dodatnih posebnosti. Garaža za 2 avta. Cena prava.
Imamo tudi par hiš za 2 družini od E. 140 St., izpod $12,000. POKLIČITE KADARKOLI EV 8754 Mrs. Pelerca — Eastland Realty
Dajte vaše hiše prebarvati zunaj ali znotraj.
Izvršimo prvovrstno delo po zmernih cenah
ČESEN PAINTING & DECORATING
1075 EAST 61st STREET, August Cesen, EN 2268 John Cesen, EN 6968
Čutil sem, da so se mu ot' zostrile. V kotu ozkih starčev-skih ustnic se je zarisal komaj opazen zbadljiv smehljaj.
"Da, gosenico sem gledal' Listje žre. Življenje žre življenje. In človek je — "
"Psssst," je dvignil roko. ."Za filozofijo ste še premladi. In bi drugim nauke delili tudi. I®
--" Takrat je dvignil glav"
in me pogledal. Izraz na njegovem obrazu se je spremenil, neki zadregi je zajecljal z prnim posladkanim glaso#' "Ee-ee, stopite tja." .
Stopil sem korak od mize.
(Dalje prihodnjič)
Trgovski prostor v naje®
v najem se odda trgovski jako pripraven za pekarijo drugo trgovino. Nizka najem" Pokličite
GL 1101
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti i® avtomobilskimi nezgoda"^ ZA ZANESLJIVO POSTRE^® SE PRIPOROČA J
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO BP' KE 1934
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The May Co s Basement
Izdelovalcev surplus
regularnih 7
pisanih prešitih
posteljnih
odej
Zgodnjo ameriški vzorci na obeh straneh Mere 80x84
Te lepe mnogobarvne odeje zgleda j o kot pristno ročno delo . , . njih atraktivni vzorci "Kentucky Rose" (kot vidite na sliki) in "Calico Rose" na obratni strani, se dobe v štirih barvah. Napolnjene so z čistim bombažem, gosto šiva-qo za dodatno trpežnost.
98

•	ROZA
•	MODRA
•	ZELENA
•	RUMENA
Poštna in telefonska naročila sprejet^—pokličite CHerry 3000
Basement oddelek z posteljnino
Otroški znanega Kayser izdelka "Socklets'
Bombažni anklets
z obrnjenim robom, nogavice iz finega bombaža. Pisane in enobarvne v novih spomladanskih vzorcih. Mere 5 do 8^ v pisanih barvah. Mere 4 do 6'/2 v navadnih barvah.
4^1
29c par Otroške gosto pletene
Pastelne bombažne hlaČ^
Fine kakovosti pletene hlačke z elastiko ob pasu. Vse dobro narejene, udobne in trpežne. Roza, modre ali rumene barve. Mere 2 do 12.
4 jj
29c vsake