178. Številka. I [|iM1hI, i pttek 1. upiti Lil. lito. LOfENSKI lzha\n vsak du xvećer, isvTonutl neaelle tn praznike. Ins -s ali: Prostor 1 m!m X 54 m!m za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročila nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Cpr-vniStvo „Slov. Naroda11 In „Narodna Tlakama" Knaflova ulica št. 5, pritlično. — Telefon st 90. »Slovanski ffaroi' voli« v L|anl|anl ta po nettfi v JagMlavlJl i celoletno naprej plačan . K 84— polletno ....... w 42-— 3 mesečno......M 21*— 1 - .......7— T IttOMBUtVOl celoletno ...... K 95-— polletno ....... H 50*— 3 mesečno ....... 26"— ......- fr— Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo nllov. Dopise »prel Narode*« banova milom st 9, L nadslropfe. Telefon eter. »4. le podpisane ln aadosino trmmkovan*. Rokopisov no vrata* fp] Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Erzherserleva rozkritlo. Erzberger je bil med vojno eden (istih redkih nemških politikov in državnikov, ki so uvidevali, da je bila vojna za Nemčijo iz prvega početka izgubljena in da je za Nemčijo edina rešitev, ako čim najpreje sklene mir. V tem smislu je deloval zlasti zadnje leto. Vse-nemška stranka, ki je bila med vojno vsemogočna v Nemčiji, ga je zaraditega ljuto napadala. Tudi sedaj ko se je vendar že jasno pokazalo, kako pravilno Je bilo Erzbergerjevo naziranje, ga je v nemškem parlamentu pretekli teden vehementno napadel poslanec Grafer ter mu očital, da je bilo njegovo delovanje veleizdajniško. Na ta napad je odgovoril Erzberger parlamentu v obširnem govoru, ki je napravil ne samo v narodni skupščini, marveč v vsi javnosti največjo senzacijo. VARANJE JAVNEGA MNENJA. V svojem govoru je naglašal med idrugim: Ko je izbruhnila svetovna vojna, so vladni krogi v Nemčiji zatrjevali, da bo obračun z Francijo končan v treh mesecih, na kar bo lahko, da se vrže na tla tudi Anglija. Merodajni krogi so na to vsake tri mesece svečano izjavili, da stoji Francoska neposredno pred razpadom, in veliki admiral Tirpjtz je slovesno zatrjeval, da bo Nemčija z gladom prisilila Angleže, da kapituliraja Tirpitz je to govoril v času, ko Nemčija ni imela še niti ene podmornice. Nemški listi, na čelu jim »Deutsche Tages-zeitung« so takrat pisali, da blokada sploh ne more Nemčiji škodovati, ker se nemške pokrajine lahko same prehranjujejo. Ko se je opozarjalo na možnost, da poseže v vojno tudi Amerika, so merodajni činitelji izjavili, da je popolnoma izključeno, da bi mogel preko morja priti samo eden Američan. Ko so sropile v akcijo podmornice, se je reklo, da čakajo te ladje samo na masten zalogaj ameriških transportnih ladij in bahavo se je zatrjevalo, da se le naj bogata Amerika vmeša v vojno, češ da je samo dobrodošla, da plača ogromne vojne stroške. Tako se je od prvega početka do konca vojne varalo nemško javnost ker ni bila na krmila nobena politična vlada, marveč je imela vso oblast v rokah vojaška diktatura, PREPREČENA VVTLSONOVA AKCIJA. Leta 1916 je predsednik Wilson za-počel najintenzivnejše akcijo, da doseže mir. Nemški poslanik v Washingto-nu grof Bernsdorff lahko pove, koliko se je Wilson takrat trudil, da s svojim posredovanjem doseže, da se zaključi mir. Ko se je Bernsdorff vrnil v Berlin, so merodajni krogi celo preprečili, da bi poročal cesarju Viljemu! "VVilsonovi akciji so takrat vojaški krogi izpod-maknili tla s proglašenjem podmorni-ške vojne. Groi Brensdorfi je v reviji »Deutschland« javno izjavil, da je Nemčija hote razbila vse \Vilsonove načrte glede miru in vsled tega izgubila tudi vojno. Še vedno so bili na merodaj-nem mestu prepričani, da bo izid vojne ugoden za Nemčijo. V tem njihovem prepričanju jih ni moglo omajati niti poročilo, ki ga je podal takratni av-stro-ogrski minister zunanjih del grof Czernin cesarju Karlu. To poročilo je poslal nemški poslanik na Dunaju grof VVedel velikemu glavnemu stanu v znanje in ravnanje. Toda na merodajne kroge tudi to izvestje ni učinkovalo, dasi se jim je odkrito povedalo, da se nahaja Avstro-Ogrska na koncu svojih sil in da ne bo mogla Nemčije podpirati delj, kakor k večjemu do konca tistega leta. Vsi dalekovidni državniki so uvideli, da je to suho dejstvo in so se celo zavedali, da sama Nemčija ne bo mogla vzdržati vojne preko zime leta 1918. NAJ AVSTRIJA SKLENE SEPARATNI MIR! Ko se je meseca aprila 1917 izvedelo v širokih krogih za Czerninovo, cesarju Karlu predloženo poročilo, se je sklicala v ministrstvu zunanjih del seja, katere sta se med drugimi udeležila Scheffer in vodja konservativcev grof Westarp. Ko se je na tej seji naglašal o, da je Avstrija na kraju svojih sil in da mora skleniti mir, se je izrazila želja, da bi se uplivalo na monarhijo, naj se obveže, da bo samo skupno z Nemčijo sklenila mir. Takrat je grof \Vestarp med splošnim odobravanjem vsenemških članov sestanka izjavil: »Ako Avstro - Ogrska sklene separatni mir, tem bolj za nas, ker se bomo v tem slučaju tem ložje borili in nadaljevali vojno do srečnega konca.« MIROVNA PONUDBA ANGLIJE IN FRANCIJE. Dne 30. avgusta 1917 je poslal papežev nuncij v Monakovem državnemu kancelariju mirovno pogodbo Angleške in Francije, v kateri se je zahtevalo naj se Nemčija izjavi o neodvisnosti Belgije in da zadovoljive garancije za njeno politično, gospodarsko in vojaško neodvisnost. Takrat bi bila zadostovala samo jedna pomirljiva beseda, da bi se pričela in nadaljevala mirovna pogajanja. Ta ponudba se obelodani čim prispe potrebno dovoljenje od svete stolice. A kaj je odgovoril Berolin na to ponudbo, ki je zahtevala samo kratko izjavo o Belgiji. Posredovalcu niso dali Štiri tedna nobenega odgovora. Končno se je 24. septembra vlada ojunačifa in odgovorila na ponudbo s tem, da odklanja vsako izjavo o angleško-francoski ponudbi, češ, da ji niso zadostno znani vsi predpogoji. Ko je Erzberger koncem septembra prišel v Monakovo, ga je posetil papežev nuncij in mu s solzami v očeh zaklical: »Tako se upropašČa uboen nemški narod!< NEMČIJA DRVI V PROPAD. Za vse te dogodke seveda nemški narod ni vedel. Ako bi bil vedel, je gotovo, da bi bil enostavno izsilil mir. Tak je bil položaj poleti 1917. Mirovna akcija je bila takrat na vrhuncu. A baš takrat se je osnovala takozvana »vater-landische Partei«, ki je na to v septembru v zvezi z vsemi sredstvi znala preprečiti vsak mirovni poskus. Nemčija ie drčala z otvor jeni mi očmi v propad in posin. Meseca novembra so na to zavezniki ustanovili svoj vrhovni vojni svet. To je bila posledica odklonitve angleško-francoske ponudbe. V septembru istega leta je došla mirovna ponudba tudi s strani Rusije, a tudi na to ponudbo so merodajni krogi odgovorili z zahtevo naj se z vso odločnostjo nadaljuje vojna. In kjer koli se je pojavilo kakršnokoli razpoloženje za mir, pov-sodi se ga je udušilo z vojaškimi sredstvi. Tako je došlo nesrečno leto 1918. Kiihlmanna, ki je spoznal resno situacijo, je strmoglavila »vaterlandische Partei«, na čelu ji grof Westarp in Stre-semann. 2e meseca septembra so po-somni poslanci prinesli vznemirjujoče vesti z Dunaja. Vlada jih ni uvaževala češ. da je treba samo nekoliko počakati, ker ni smeti teh vesti jemati za resne. VOJAŠKI POLOM NEMČIJE. Takrat je koncem septembra nastal popoten vojaški polom. Brzojavka za za brzojavko so prihajale v Berlin s tole vsebino: »Ako se v najkrajšem času ne sestavi nova vlada, se fronta ne bo mogla držati več niti 24 ur. Došlo je do spremembe na vladi, toda še le v novembru se je odločilo, da se zaprosi premirje. In v tem času je bil položaj na fronti že naravnost obupen. Se pred tem časom je izjavil neki general, da šteje od njegovih dveh divizij prva 437, druga 349 mož, torej skupai 786 vojakov mesto 20.000. Izjavil je, da bi se takrat mogli držati samo, ako bi vsak vojak, vsak major imel strojno puško. Ali tudi v tem slučaju bi ob koncu ne mogli zadržati sovražnika na njegovem prodiranju. NEMŠKI PORAZ. Preobrat v Nemčiji je prisilil merodajne kroge, da so sklenili premirje, tako pravi bajka. Toda nasprotno je resnica. Sam Hindenburg je brzojavil: »Ako tudi ne prodremo s svojimi zahtevami, vendar se mora skleniti premirje«. Politični dogodki v Nemčiji niso bili odločilni, ker pogojev za premirje ni sestavil maršal Foch, marveč že štiri tedne preje zavezniki sami. Polom Nemčije ni povzročila revolucija, marveč dosledno sleparjenje naroda s strani vojaških krogov. Nemške odporne sile niso oslabele mirovne težnje, marveč nedo-statek notranje in zunanje politične prevdamosti odločilnih mest. Vspričo takšnih razmer ni nemškemu narodu preostajalo ničesar drugega nego da podpiše dne 28. julija 1919 zanjo sramotni mir. CZERNINOVO POROČILO CESARJU KARLU. Za pismo, ki ga je pisal leta 1917. cesarju Karlu takratni minister zunanjih del, grof Czernin, in na katerega se je Erzberger skliceval y nemškem parlamentu, se je v javnosti svoječasno mnogo razpravljalo. Vendar pa ni bilo znano avtentično njegovo besedilo. To besedilo je sedaj v celoti znano ter ga podajamo v glavnih potezah. Po običajnem uvodu je grof Czernin naglašal: Povsem jasno je, da se naše vojaške sile bližajo koncu. Opozarjamo samo na dejstvo, da nam že nedostaia surovin za izdelovanje streliva. Takisto je docela izčrpan Človeški materijal. Najglavnejše pa je, da se Je polastila vsega prebivalstva skrajna obupanost radi slabe prehrane. Ta obupanost one-mogočuie vsako nadaljno prenašanje vojnih bremen. Dasi sem se nadejal, da se nam bo posrečilo vzdržati uspešno defenzivo vsaj nekoliko mesecev, vendar sem prišel sedaj do zaključka, da je nadaljno vojevanje pozimi popolnoma izključeno. Z drugimi besedami povedano: Koncem poletja ali začetkom ieseni moramo za vsako ceno zaključiti mir. Najvažnejše je nesporno to. da započnemo mirovna pogajanja v trenotku, ko sovražniku še ne bo popolnoma lasno, da se naše sile bližajo koncu. Ako stopimo pred Antanto, ko bodo dogodki v notranjosti naše države že fasno kazali na to, da se pripravlja polom, bo brezuspešna vsaka demarša in Antanta ne bo pristala na druge pogoje, kakor na take. ki bi pomenili popolno uničenie centralnih držav. Največje važnosti je torej, da se pogajanja pravočasno prično. REVOLUCIJONARNA NEVARNOST. K temu nas sili tudi revolucijonar-na nevarnost ki se kaže na obzorju vse Evrope. V tej vojni je bilo strmoglavljenih pet vladarjev in strašna lakota, ki je sedaj zrušila najmočnejšo monarhijo na svetu, naj nam predoči pregovor »exempla trahunt« (vzgledi vlečejo). Naj se mi ne ugovarja, da so razmere v Nemčiji- in Avstro - Ogrski drugačne, naj se ne ugovarja, da je monarhistična misel v Berlinu in na Dunaju tako vkoreninjena, da izključuje slične dogodke. Državnik, ki ni slep ali gluh, mora uvideti, da vedno bob* narašča obupanost prebivalstva. Vsakomur izmed njih morata biti jasni dve stvari: Na naše mase deluje močnejše ruska revolucija nego na nemške, a odgovornost za nadaljevanje vojne Je z* našo monarhijo, v kateri so pokrajine spojene samo z vezjo dinastije, mnogo večja, kakor v državi, kjer se narod bori za svolo narodno samostalnost. Vašemu Veličanstvu je znano, da je lok že tako napet, da lahko poči vsak trenutek. Ne verujem, da bi bila notranja situacija v Nemčiji drugačna, nego pri nas. Samo se bojim, da v Berlinu vojaški krogi varajo same sebe. Trdno sem prepričan, da je tudi Nemčija prispela na kraj svojih sil. Česar sicer tudi odgovorni politični činitelji v Berlinu ne zanikajo. Takisto sem tudi uverjen, da bo prišlo v naši državi tudi do prevrata, kar se mi kot odgovornemu zastopniku dinastičnega principa zdi večje zlo, kakor, ako monarhija sklene nepovoljni mir. ZADNJA KARTA, DA SE ZAPREČI KATASTROFA. V Nemčiji so se stavile naučiš nade v vojno s podmorskimi čolni. To nado smatram za neutemeljeno. Priznavam bajeslovne uspehe nemških pomornic in jih občudujem, konstatirati pa moram, da se ni dosegel uspeh, katerega so pričakovali in prorokovan \ NemcL Zatrjevalo se je, da bo Angleška prisiljena, da sklene mir čim bo šest mesecev v teku podmorniška vojna. Danes so pretekli že trije meseci, torej polovica določenega roka, a vendar soglašajo vse vesti v tem, da ni niti misliti na to. da bi to vojevanje prisililo Angleže, da bi vklonili tilnik. Da se je odredilo, da avstro - ogrska mornarica sodeluje pri podmorniškem vojevanju, se to ni storilo radi tega. ker so nas prepričali nemški argumenti, marveč zategadelj, ker se je smatralo za potrebno, da se dosledno borimo z Nemčijo ramo ob rami in ker smo prišli do prepričanja, da vztraja Nemčija; v vsakem slučaju pri svojih zaključkih. Danes uvidevajo že tudi v Nemčiji, da podmornice ne bodo odločile zmage, in da je popolnoma krivo mnenje, da bo Anglija v nekaj mesecih prisiljena skleniti mir. Vaše Veličanstvo je opetovano odklonilo poskuse naših nasprotnikov, da nas odtrgajo od naših zaveznikov, ker je Vaše Veličanstvo nasprotno vsakim nepoštenim dejanjem, vendar pa ste me istodobno pooblastili, da povem merodajnim nemškim krogom, da so naše sile izčrpane in da je blizu Čas, ko Nemčija ne bo več mogla z nami računati. To nalogo sem izvršil in nemški državniki so mi izjavili, da je tudi za Nemčijo nadaljno vojevanje nozimi nemogoče. Na to hočem posebno opozoriti. Lahko še Čakamo nekoliko tednov in poskušamo, da najemo posluh v Parizu ali Petrogradu. Ako se nam to no j posreči, potem moramo pravočasno Izigrati svojo zadnjo karto in izvesti naše skrajne propozicije. Vaše Veličanstvo je podalo dokaz, da ne misli egoistično in da je za zvezo z Nemčijo doprineslo vse žrtve. Več ne more nihče od nas zahtevati. Pred Bogom in pred Vašim! narodi je Vaše Veličanstvo zavezano, da stori vse, da prepreči katastrofo in razpad monarhije. " . ____. Ivan Prekoršek: LISTEK. Stritarjeva antologija. Ko je Stritar med vojno obhajal svojo osemdesetletnico, smo se komaj mimogrede spomnili na ta častitljivi jubilej. Kdo je bil takrat v tistih burnih časih mislil na kulturne stvari! Drugod so bili modrejši od nas in so prebrskali vse slovstvene in druge zgodovine, da so imeli zopet priliko govoriti o sebi. Pa pri nas je navadno tako, da pridemo šele post festum. Zato pa seveda nismo pozabili na druge stvari ki bi bile šle lahko molče mimo nas. Šele ko je nas deklaracija rešila vojne psihoze, smo se vrnili zopet na svoie polje. In danes se oziramo oo tem polju bolj, nego kdaj poprej. Zdi se mi, da smo jednaki kmetu, ki šele po toči natančno spozna bivšo krasoto svojega polja in ga ljubi tem bolj, ker ga ljubi z bolestjo v srcu. S Stritarjem smo se pravzaprav poslovili ob njegovi sedemdesetletnici, ko ie bil prišel v Ljubljano. Tisto slavje je bilo prav prisrčno: dali smo mu v Ljubljani ulico, nap i vali smo mu slavili smo ga, pri odhodu pa se ie nam zdelo, da se naš starček poslavlja za vselej. Tudi v knjigi »Moh. družbe« Je stalo napisano, da gospod pisatelj ne bo več pisal, ker se mu vsled starosti trese roka. Tako smo mislili, da se je naš Stritar poslovil od našega književnega polja in — naše domovine. Kakor pa vidimo, Stritarjevo pero tudi pozneje ni mirovalo in našega starega bojevnika še vedno vabi k sebi poezija. Nekaj teh pesmi iz zadnje dobe najdemo v »Dodatku iz poslednirj pesmi« na koncu antologije. V njih se še vedno kaže naš sjari mojster lepega sloga pa tudi stari nazori, ki ie v njih preživel naš pesnik celo svoje življenje. Tu vidimo, kako je na Stritarja uplivala vojna. Mož, ki ie pel »Svojemu narodu«: Ti rod moj, mili rod, ti hudobije, sovraštva razdejal boš carstvo klelo. Komu pač v prsih blažje srce bije, komu za bratov srečo bolj je vneto? Ti bo? pomiril smrtne razprtije, prinesel ljudstvom bratoljubie sveto; Tvoj bode venec zmage nekrvave; Naprej, moj rod — »Naprej zastava SlaveJc Kako Je čutil ta mož - prorok, ko je prišel odločilni boj? Stritar je gledal na slovanstvo z idealizmom in je videl v njem nosilca bratoljubja in ljubezni: Na dan, Slovan! Slovanska ti mladina, najlepše delo čaka te, na dan! Gospoda več ne bodi, ne trpina, človeštvo ena bode naj družina, rešitelj sveta bode naj Slovan! Tako poje v pesmi »Rojakom«. V svoji »Raji« z britkimi barvami slika trpljenje balkanskih Slovanov in poziva svet da odreši nesrečne Slovane iz sužnjega jarma. Kako je pozdravil ta mož naš osvobodilni boj? ... V pesmi »Nazaj« slišimo njegoyo_iz-poved: " _ ^ _ Nazaj, nazaj iz tega nepokoja," iz hrupa v tih, pozabljen zemlje kot nič videti je samo želja moja. nič slišati: prevar dovolj in zmot! Svet je podrl vse, kar je bilo krasnega, božanskega, svetega in vse se kolje v bratski krvi In tu pride zadnja prevara: Slovan, Slovan, da bodeš ti rešitelj človeštvu lz puščave grozne te. da sloge boš, Hubeznf mu učitelj, ta up mi dolgo tešil je srce: izginile so ml te lene sanje, k! sem se z dušo bil zagledal vanje! Vun ,vun fz teea hrupnega nemira*, utruiena ga duša ne strpi, _ po tihem kotu željno se ozira, kjer bolna zdravje zooet zadobf: kam na otok, kjer ne buče vejrovf j ob breg prijazno pljuskajo valovi. S cvetlicami se tam bom pogovarjal, s potokom, ki med mirni žubori; nov zoren svet si bodem tam ustvarjal, kjer se po moje čuti, govori: tam smrti mi rahla pridi in me reši, Želje in hrepenenje mi uteši. Tako je čutil naš pesnik ob Času, ko se je bil boj za naše osvobojenje. V teh vrsticah se vidi naš stari Stritar, idealist, ki je pač sanjal o slovan-stvu, a ga ni poznal, ker se je bil z dušo zagledal v ta svet, ne pa z živim očesom, ki hoče zato proč od tega sveta, da si bo »sam ustvarjal zoren svet, kjer se po moje čuti, govori . . .« Dr. Prijatelj je v svojem uvodu dobro pojasnil ta nerealni Stritarjev svet, ki je odbijal od sebe naše zdrave realiste: Levstika, Jurčiča, Aškerca. Ob Času, ko bi pričakovali od pesnika vsklike bolesti nad slovanskim trpljenjem m ditirambe zmagoslavja, ko se je bližala slovanska svoboda, ob tem času slišimo stare mtsH o človekoljubju ln ljubezni, ki naj bi ga izkazoval slovanski rod, namesto, da se bije. V takih časih taka papirnata filozofija nima pomena in razlagati si jo moremo samo iz tujega ozračja, ki je obdajalo pesnika. (Dalje prihodnjič.* II o V dnevih razpada stare Avstrije in prvih nastankov nove, svobodne države se je porodila v duši osvobojenega našega naroda ona velika neskaljena sreča, zaupanje in vera: sedaj Je konec vsega zla in trpljenja, sedaj se začenja novo, lepo življenje sreče in zadovoljnosti vseh. Povsem umljiv je ta pojav v duši naroda, ki je tisočletja bil suženj in hlapec, ki ie vsa dolga leta vojne tako težko in notranje s tako nevoljo nosil vsa vojna bremena, vse krivice in vsa brezmejna nasilja tlačiteljev. Pred njegovimi očmi je razpadla v nič cela velika zgradba, za katero je trpel in robotal narod toljkp stoletij. Takoj za petami tej fantastični boginji sreče, svobode pa je stopalo življenje, resnično, trdo, kakor je. Štiri in pol leta je živel in delal ves narod samo za vojno, kar je producira! kmetovalec na polju ali delavec v tvornici, vse je požrla vojna. Le nekaterniki so si nagromadili ogromne} milijonske dobičke* celota naroda pai je gospodarsko propadla, telesno oslabela, je danes brez obleke, brez perila! in je notranje v dusi do najhujšega nezadovoljna. Svetovna vojna je biki svetovno zlo, njene zle posledice^ grehi tega zla še dolgo, dolgo ne morejo biti izbrisani iz duše človeške. V novonastali državi Srbov, Hrvatov in Slovencev smo naravno prevzeli vse to zlo kot dedščino razpadlega organizma, prejšnje avstro - ogrske monarhije. Vsa nesreča in nevolja narodne duše se obrača danes proti noj! dx- 0535 4272 žavi, dasi treznomisleči elementi dobro vedo. da se ne dajo delati čudeži In da se v par mesecih ne da popraviti )vse gorje in odkidati ves gnoj, ki nam ga je pustila Avstrija. Ne manjka sicer dokazov dela in poštenega stremljenja poklicanih činiteljev, vendar pa ima narod v svoji celoti ta občutek, da igre vse to »poboljševalno delo« vse-prepočasi, in kot plod neodgovornih hujskarij in demagogije gotovih elementov se silno poraja tudi nezaupanje v pošteno in vseskozi dobro vabijo onih, ki so dajies pri vladi vodniki naše usode ino naše sreče. Vprašanje valute, vprašanje carine in v zvezi s tem neznosna draginja vseh življen-skih potrebščin je tako veliko in težavno, da se ga niti ne dotaknem. Draginja živijenskih potrebščin tako živil in še v veliko večji meri obleke je neznosna. To dvoje občuti konsument hujše, ko je občutil to pred meseci, ker njegove sile so izčrpane, z obleko je šlo in šlo, sedaj pa ne gre več dalje, in ljudje smo bili vajeni hoditi oblečeni in obuti vsaj na Q£siL Cene blagu ne padajo, ampak naraščajo, istočasno pa padajo cene živilom in živini pri producentu. In to začenja bridko čutiti naš kmetovalec ki je skozi vojna leta iz izkupička za odvzeto mu živino in za živila, ki jih je pod roko prodajal za ogromne cene, bil še v stanu sebe in svojo družino obleči in plačevati predpisane davke. Pri malem kmetu, in teh je na Slovenskem ogromna večina, se je to gorje obču-itilo že med vojno, saj ni imel ničesar prodati, rekvjzicijska komisija ie pri njem tudi našla in zasegla vse, in ta naš kmet tudi danes nima bogvekaj prodati, ker težko poljsko delo, ki nI osemurno, zahteva tudi hrano,, Kje naj ta človek, ki je v tem pogledu prav tak revež kakor uradnik, išče virov. /.jutrij začno evakuirati po njih zasedeno severno ozemlje z glavnim mesto n Celovcem in severnim bregom Vrbskega jezera in naj to dokončajo do 5- popoldne- V proste kraje pridejo Q*mško-avstrijski orožniki kot varstvena četa- Politične vesti. Novo ministrstvo. »Slovenec« je v svoji današnji številki prinesel vest, da je mogoče, da bo sestavljeno novo ministrstvo iz vseh strank. Temu ministrstvu bi presedoval Nikola Pašić. Mi smo se takoj telefonski informirali na pristojnem mestu, ali ie sploh možnost dana, da pride do takega ministrstva. Kakor smo doznali, je popolnoma izjhičeno, da bi se sestavilo koncentracijsko ministrstvo s Pašičem kot predsednikom. Pogajanja se vršijo za koalicijsko in ne za koncentracijsko ministrstvo. — Etbra Kristan pozvan v Narodno Predstavništvo. V imenu Jugoslovanske socijalnodemokratske stranke sta poslala sodruga Prepeluh in Golouh predsedniku Jugoslovanskega republikanskega udruženja Etbinu Kristanu v Ameriki obvestilo, da je izvoljen v Narodno Predstavništvo ter ga povabila, naj se čim najpreje vrne v domovino, kjer ga «ljudstvo že nestrpno pričakuje«. — Nesoglasje v socijalno - demokratski strank]. Levo krilo naše soci-jalno-demokratske stranke je jelo izdajati politično revijo »Bakljo«, ki je takoj v svoji prvi številki nastopila proti oficijelnemu strankinemu vodstvu, očitajoč mu, da je samo privesek avstrijske socijalnodemokratske stranke. V članku »Iz našega tabora« piše »Baklja« med drugim: »Na Dunaju so za nas mislili, z Dunaja dol smo dobivali nasvete pot, po kateri smo hodili, se je odločevala vedno le na Dunaju. Prevrat je prinese! s seboj nove probleme, katerim mi nismo bili kos. Namesto da bi se tedaj sklicalo strankino zborovanje v vseh pokrajinah sedanje države, se je zadovoljilo z lokalnimi konferencami in po par urah zborovanja so bile iste zaključene. Ni pa se na teh konferencah obravnavalo to, kar bi se moralo, marveč se je predlagalo listo narodnih poslancev in pustilo vse druge probleme nerešene, vsa pereča vprašanja nedotaknjena. Sprejelo se je staro, gnilo formulo: Politika proste roke!« V dobrem slovenskem prevodu bi se reklo: »Politika osebnih kapacitet, ali lov na ministrske stolčke. In ta politika osebnih kapacitet je privedla do razkola na Hrvatskem in grozi z razkolom tudi pri nas na Slovenskem«. Včerajšnji »Naprej« zavzema v članku »Pogled v bilanco« stališče nasproti »Baklji« in pravi: »Pred kratkim je začel izhajati list »Baklja«, ki ga stranka ni priznala za strankino publikacijo. To je storila iz enostavnega razloga, ker je ta klic popolnoma odveč... Nismo proti kritiki, a kritika se mora vršiti na pristojnih mestih in v pristojni obhki. Kdor tega ne razume, tega moramo odkloniti iz svojih vrst... To, kar odklanjamo in nhfnjafrifk SO DOiavi anarhij* Kmr ia treba ostro obsojati in odkloniti« m oficijelni boljSevizem, kakor se le razvil v Rusiji, je pa to boljševizem naše besnlce, ki vodi v razdrapanost in anarhijo... Branimo red in disciplino proletarski armadi v globokem prepričanja, da ima proletarijat veliko bodočnost le tedaj, ako postane armada* da pa nima nobene bodočnosti, ako postane tolpa anarhističnih in nebrzdanih elementov. Stranka je močna dovolj, da bo vzdržala red in disciplino v svojih vrstah in je odločena, da pomede z vsakomur, ki bi zanašal v naše vrste nalašč in zavedno prepire.« Beležimo ta notranji spor v socijalnodemokratski stranki, ki je bil razviden iz predalov »Napreja« še predno se je pojavila »Baklja«. — Orožniška kronika Bivši avstr žand. inšpektor, general peh. Tišljar, je svoječasno odredil s poveljem dd. Du-. naj, 3. julija 1914 res. št. 1012, da ian-darmerijske postaje zbirajo podatke za zgodovino delovanja žandarmerije in da vsaka postaja vodi svojo kron;ko. Take kronike raznih koroških žandar-meriskih postaj, katerih originali se nahajajo v posesti komande celovškega odreda, vsebujejo zelo zanimive podatke glede narodnosti koroškega prebivalstva v posameznih krajih. Tako beleži n. pr. kronika žandarmerijske postaje Trnja vas (AnnabichD: »Trnja vas in okolica sta imela do srede 19. stoletja čisto slovanski značaj in slovenski ob-čevalni jezik, ki ga govore danes le še posamezni, tu naseljeni prebivalci, Je prevladoval. Ko se je otvorila leta 1864. južna železnica in leta 1869. proga državne železnice in se je razvilo živahno občevanje z meščani ter so se priselili nemški delavci, ki so bili zaposleni v raznih poklicih v mestu Celovcu, je v šole uvedeni nemški jezik zlasti pri mlajšem rodu slovenski jezik skoro popolnoma izpodrinil in prebivalstvo občuje med seboj le v nemščini. Tudi napisi na grobnih spominikih so zloženi v nemščini. — Kronika žandarmerijske postaje Žrelc (Ebenthal) od 16. avgusta 1917 piše nastopno: Prebivalstvo našega okoliša je, izvzemši nekatere družine, slovenske narodnosti in se poslužuje v občevanju edino le slovenščine. Večji del prebivalstva, zlasti mlajša generacija, pa je zmožna tudi nemškega jezika, ki se ga poslužuje, da spravi v prodajo svoje pridelke in proizvode. V ljudskih šolah, ki se nahajajo v 2relcu (Ebenthal), Podkrnosu) (Gurnitz), Hodi-šah (Radsberg) in Medgoriu (Mieger), je poučevalni jezik nemški. Pridige in molitve po cerkvah so brezizjemno slovenske, le v žrelski cerkvi se pridiga in moli trikrat na leto nemški in sicer ob cerkvenih prazjnikih. — LDU. — Obupani Ljenin. Newyorški listi objavljajo Ljeninovo pismo nekemu znanemu boljševiškemu agitatorju v Ameriki, v katerem piše med drugim: »Priznati moram, da sem previsoko cenil ruskega delavca in ruskega kmeta; Največja nevarnost grozi komunistični ureditvi naše države s strani ruskih kmetov, mnogo škode pa povzroča našemu režimu tudi korupcija, ki se je razpasla na vs_eh koncih in krajih. Nada v bodočnost se ne kaze baš v najlepši luči.« — Italija, mir in Pangermani. Pariz, 28. julija. »La Democratie Nou-velle « prinaša pod gorenjim naslovom članek Andrea Cheradama, v katerem pravi, da je cenzura dosedaj branila francoskim novinam iniormirati javnost o italijanskem vprašanju tako, kakor to zahtevajo dejstva in pravičnost. Od premirja dalje so Italijani ne Čakajoč miru .vzpostavili prijateljske odnosa je z Nemci, Madžari in Bolgari, z druge strani pa zaprečevali osvobojene narode v Centralni Evropi, zlasti Celio-Slovake, Grke in Jugoslovane, da se organizirajo. To veliki del italijanskega novinarstva tudi odkrito priznava. Tako piše »Tribuna«: »Italija predstavlja desno. Bolgarska pa levo roko.« Neprijatelj (Jugoslovani) je v sredini. Ako se ti dve roki združita, je jasno, da je neprijatelj uničen.« V smislu tega mišljenja se tudi dela. Velik del bolgarske vojske je koncent. na bolgar. meji. Že v aprilu je sklenila Italija z Nemško Avstrijo vojno konvencijo, obvejajoč se, dati Avstriji municijo in potrebni materijal za akcijo proti Jugoslovanom. Vojna kooperacija italijansko - avstrijska je že toliko"napredovala, da s_o mogle priti jugoslovanske oblasti do dokumentov, ki to kooperacijo jasno ilustrirajo. Dne 25. maja je avstrijska poizvedovalna sekcija v Beljaku obvestila avstrijskega komandanta v Celovcu, da je italijanski poročnik Parentl zahteval točne podatke o jugoslovanskih efektih, dodavajoč, da so italijanske čete pripravljene, nastopiti proti Jugoslovanom tekom petih ur. Italija ni nadaljevala demobilizacije, marveč izjavila, da to stori šele tedaj, ko bodo njene meje na Jadranu točno ugotovljene. To se vidi tudi v držanju Italiie v reškem vprašanfu, čeravno se niso zavezniki glede Peke aneaževali na nikako stran in nima Italija tam nifl etnografske večine. Da prehiti ItalHa rezultat konference, je, ne da H bila v to naprošena, pričela oošiliati čete na Reko, ki so mnogo znatnejše od Čet zaveznikov. Karakteristično je tndl to. da podpira NHtifev kabinet večina. 259 e!?sov. od katerih pripada 152 germa-nofilom — Giolittiiancem. Nitti izjav- v teh deželah. Na splošno vodi Italija politiko, ki podpira pangermanizem: radi tega se morajo motriti odnošaji med Italijo In Francijo s drugega vidika, nego se je to dosedaj delalo. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« MINISTRSKI PREDSEDNIK V ZAGREBU. Zagreb, 30. julija. Ministrski predsednik Stojan Protić je obiskal tekom današnjega dne bana podbana, nadškofa dr. Bauerja in g. Sumanoviča, ter se informiral o tekočih poslih na Hrvatskem. Pri podbanu je zaprosil ministrski predsednik za informacije o dogodkih v Varaždinu in v zvezi s tem o velikih aretacijah boljševiških agitatorjev prošle noči v Zagrebu. Dr. Bauer ga je informiral v vprašanjih, ki so v zvezi z imenovanjem Aksamomiča za djakov-skega škofa. Gospod Šumanović, znani finančnik, ga je informiral o nekaterih finančnih vprašanjih naše države na mirovni konferenci. Popoldne je sprejel ministrski predsednik zagrebške novinarje, s katerimi se je razgovarjal dalje časa. Tem nasproti se je izjavil, da nje-govega potovanja v Zagreb ni povzročila ministrska kriza, niti niso odločevali momenti kake strankarske akcije. Na vprašanje, zakaj je dospel v Zagreb, je odgovoril, da ga je privedel varaždinski incident in v zvezi s tem glasovi o veliki nezadovoljnosti na Hrvatskem. Kar se tiče vprašanja imenovanja dja-kovskega škofa, je odgovoril ministrski predsednik, da smatra za potrebno, da se v državi, ki šteje polovico katolikov, vzdržuje dobre razmere z Vatikanom, vendar pa je treba na vsak način ohraniti svoja prava do sodelovanja pri spo-polnitvj škofovskih stoilc. Situacijo otežkočuje moment, da Vatikan z Italijo vred ne priznava naše države, kar je zelo neprijetno za naš mednarodni položaj. — Varaždinski incident je, kakor je informiran, nevarne narave, ker nima značaja posamezne vstaje nezadovoljnih vojakov, marveč so tu sodelovali, četudi le deloma, varaždinski meščani. Impuls je prišel od zunaj, sam dogodek pa dokazuje, da je tu teren za razne slabe rnahinacije naših narodnih In socijalnih sovražnikov. Tudi v Bosni niso pogoji najboljši, zato tudi tam vladajo težke skrbi. Politični položaj v Vojvodinji in Sloveniji ni popolnoma tak, kakor bi bilo treba. Istotako situacija v Dalmaciji ne odgovarja resnosti položaja, nezadovoljnost na Hrvatskem pa dokazuje, da so tu na delu faktorji, ki s stalnim zastrupljevanjem narodnega razpoloženja škodijo naši narodni državi. Zanimivo pri posetu ministrskega predsednika Protiča v Zagrebu doslej je dejstvo, da ni skušal še priti v stike s politiki Narodnega kluba, da je krat-komafo zavrnil domnevanje, da je prišel v Zagreb zato, da se s temi politiki pogaja in da končno pri sprejemu novinarjev ni bilo navzočega nobenega zastopnika »Hrvata«. MINISTRSKA KRIZA- LDU- Beograd, 29- julija Današnja »Pravdac javlja o razvoju ministrske krize nastopno: \& teku včerajšnjega dne je vladna kriza stopila v resen stadij- Na zahtevo nekoliko ministrov se je sestal ministrski svet radi podpi sovanja nekaterih ministrskih sklepov in ob tej priliki je došlo do končnega poloma. Držanje ministrskega predsed nika Protiča onemogočuje v zadnjem času ledo posameznih ministrstev- Neprestano čakajo in ne morejo dočakati, da se razpravlja o njihovih nujnih re-sortnih predlogih- Razen tega izziva ministrski predsednik nepotrebno ner-voznost, kar onemogočuje dobre prija* teljske odnošaje med posameznimi ministri- Zaradi tega so člani vlade kon statirali, da skupno delo ni več mogoče in to sporočili ministrskemu pred sedniku, naj izvrši svojo odločitev, ki jo je izrazil prošlo soboto v ministrskem svetu- Ona odločba se glasi, da vlada poda demisijo- Njegovo kraljev sko Visoeanstvo prestolonaslednik je o krizi poučen in bi bil moral priti tekom včerajšnjega dne v Beograd- Zanimivo bi bilo kombinirati, na kakšen način bi se dala kriza rešiti. Zaradi tega je potrebno, pregledati številno stanje posameznih parlamentarnih skupin: Demokrati 120, radikalci 67, Jugoslovanski klub (Korošceva skupi na) 33, Narodni klub 31, socialisti 11, neodvisni radikalci (disidenti) 5, Crnogorci 11, liberalci 5. Preden je podal ministrski prdsednik ostavko, je sklenil, da sam izvrši preiskavo glede vprašanja, saradi katerega se je kriza začela To vprašanje kaže na njegov osebni neuspeh- Publikacija pa je pri peljala to stvar do teg*, da se je pričela kriza V listu »Demokracija* je bi la objavljena brzojavka iz Zagreba, v kateri je bilo rečeno, da je papež potrdil dr- Akšamoviča za djakevskega škofa- O vsej tej stvari ministrski pred sodnik Protič kot zastopnik ministra za zunanje stvari ni ničesar vedel, čeprav je zagrebški nadškof ir. Bauer bil o tej stvari poučen že več kakor mesec dni. Trdi se, da je bil Akšamovič Ha, da ne bo interveniral v Pustil »Hi,, 0«* faz nčvrščuio S tO* mkrtUBL1^***** °* *M»»An» Veča In da sta ta predlog podpisala dr- Korošec in dr- Pavelič- Toda, najsibo ta stvar kakor hoče, naši odnošaji z Vatikanom niso nikakor moteni in danes stoji vprašanje tako, da se ta stvar da popolnoma lahko urediti- Publikacija te vesti v Beogradu je prišla kas-neje; najprej so jo objavili v Zagrebu-Zakaj je torej g- Protič vsled tega ustvaril krizo, če je ta vest prišla iz Zagreba 1? In zakaj, čeprav so vsi ministri izjavili, da o tem imenovanju ne vedo prav ničesar- — Ta pojav je zares čuden in če ne bi poznali razpoloženja v radikalni stranki, ne bi mogli stvari drugače objasniti. — Kakor izvemo, nameravajo radikalci, čeprav sc sla-bejša skupina, zahtevati zase sestavo vlade. Govori se, da se hoče Protič raz-govarjati v Zagrebu z načelniki Narodnega kluba glede koalicije in da računa na pomoč petih Ribarčevih poslancev- Ta skupina je pa nesposobna, da prevzame vlado, ker nima večine- — Pred svojim odhodom v Zagreb je poizkušal Protič stranke izmiriti, toda brez uspeha- On je baje izjavil, da mu je treba ostati na vladi še tri mesece, da dovrši važne državne posle- — Včeraj dopoldne so imeli sestanek pri ministru dr- Korošcu ministri Da vidovi č. Vulovič in Veljkovič- — Minister za nostranje stvari Svetozar Pribičević je odpotoval predvčerajšnjim dopoldne v samostan Jarak, kjer se je nahajal prestolonaslednik- Minister Pribičević se je vrnil včeraj dopoldne v Beogrsd. KRIZA SE REŠI PO SESTANKU »NAROD. PRESTAVNIŠTVA«. Beograd, 30. julija. Kakor se v političnih krogih zatrjuje, se ministrska kriza ta teden še ne bo rešila in bo definitivna odločitev padla šele po sestanku Narodnega predstavništva, kojega plenarne seje prično dne.4. av-gusta. OBČINSKE VOLITVE. LDU- Beograd, 30- julija- Istočasno kakor volitve za državni zbor oziroma ustavotvorno skupščino se bodo vršile meseca marca 1920 tudi občinske volitve v vsem kraljestvu- AGRARNA REFORMA. LDU. Beograd, 30. julija. Ministrstvo za agrarno reformo je izdelalo načrt, da se izbrišejo Iz zemljiških knjig lastninske pravice begov na zemljiščih kmetov. Ravnotako je izdelana naredba, ki zabranjuje prenos zemljišč velikih posestev. Ta prepoved se mora vpisati tudi v zemljiške knjige. TRGOVINA NA JADRANSKEM MORJU. LDU. Beograd, 30. miija. Vsled odločitve mirovne konference bo trgovina na jadranskem morju popolnoma svobodna. Organizacija trgovine na jadranskem morju se bo poverila Amerikancem, ki bodo vodili tudi nadzorstva Zaradi tega bodo postavljeni v vseh trgovinskih mestih na Jadranu ameriški uradniki v svrho reguliranja trgovinskih zvez na Jadranu. PROVOK A TER JI NA HRVATSKEM* LDU- Beograd, 30- julija. V zadnjem času se javlja na Hrvatskem veliko število provokaterjev, ki sejejo nemir in razdor med prebivalstvom na kmetih- Oblasti so podvzele vse korake, da se taki elementi odstranijo in da se vsi primeri najstrožje kaznujejo po vojnih oblastih. Največji del teh provokaterjev tvorijo madžarski boljševiki, na katerih prihod v naše kraljestvo se mora obrniti posebna pozornost- JUGOSLOVANSKO . ROMUNSKE MEJE V BANATU. LDU. Beograd, 29. julija. Jugoslovansko - romunska demarkacijska črta se začenja v Banatu na severu 9 km jugozapadno od ogrskega mesta Mako, končuje pa se na jugu ob teku reke Ne-re. Na srbski strani demarkacijske črte se nahajajo kraji: Majur, Kerestur, Miri-j evo, Mokri n, Nakofalva, Mali Kolmoš, Zombolja, Keča, Senj, Ujvar, Eregfalu, Vitorja. Srbski Itebej, IŠtvar-Fčld, Sar-jam, Kriva Bara, Boka. Veliki Gaj. Va-tin, Veliki Sam, Lazunac, Kušice, Kalu-djerovo. Od Kaludjerova se spušča črta na reko Nero, na koto 11 proti Lesko-vici. Na romunski strani demarkacijske Črte stoje: Bolgar Tofeb, ValkanJ, Iste-remi, Nagv Olmos, Bobda, Aurel Haza, Magyar St. Marton, Otelek, Pardanj. Modoš, Banlok, Denta. Moravica, Jerman, Klokodja, PomoriŠte, Baradja, Vran j, Mirkovac, Mala Subotlca, Niko-lince, NajdaŠ. Na levem bregu Nere se nahajajo: Leskovica, Zlatica, Bugovac, Sokolovac in ob Donavi BatjaŠ. neomejena domovino. REKA. LDU. Carin, 29. julija. (CTU.) »Po-pok) d' Italia« javlja, da so na prediog Clemenceaujev odplule ladje z angleškimi, ameriškimi in francoskimi četami proti RekL Do pojasnitve položaja ne sme Italija izvajati na Reki nobenih vladarskih pravic, Spominjajte se Družbe sv. Clrlio m Hetots. SteV. 1775. .SLOVENSKI NAROD", dne 1. avgusta Stran 3. Slovanski svet. USPEHI DENJIKINOVE ARMADE. LDU. Beograd, 29. julija. Iz ruskega uradnega vira se javrja: Protinapadi rdečih čet na Denjikinovi fronti v pol-tavskem in jekaterinoslavskem okrožju so bili odbiti. V smeri proti Astrahanu smo prekoračili Sebesjakov. Na fronti ob Volgi smo zavzeli Carev. Fronta ob Donu poteka preko Dikova. Lapčin-ske, Dobrova, Liska, Koroca in Oskola. Na severu uspešno napredujemo. Na zapadu gre fronta preko Grajverona, Bo-goduhova, Krasnokutska, Jekaterjno-slava, Znamenke in Aleškov. Uralski kozaki so oddaljeni od Astrahana 60 vrst. — Pripomba: Mestece Carev se nahaja na iztočni obali vzhodnega rokava dolenjega toka reke Volge. Zavzetje Careva pomeni popolni prelom boljševiškega prometa med Osrednjo Rusijo in Kaspiškim morjem. Zasedba srebrianskega pristanišča in bližanje uralskfh kozakov od vzhoda grozi boljševikom z izgubo vseh pristanišč na Kaspiškem morju, tako da bo boljševi-ško kaspiško brodovje v kratkem času prisiljeno, da se vda. Od ostalih zavzetih točk ima važnejši pomen železniška postaja Znamenka, ki leži na desnem bregu Dniepra in je oddaljena od Kijeva 270 km, od Odese pa 300 km, Kar ni mnogo za ruske razdalje in način vojevanja. Selo Aleški stoji na levi obali Dnjepra nasproti Herzona in je le 70 km oddaljeno od Nikolajeva, važnega pristanišča in oporišča ruskega črno-morskega brodovja. Na ta način so bolj-Seviki odrezani od Kaspiškega morja. Fronta Kolčakove vojske se more sedaj brzo združiti s fronto generala Denjiki-na, kf je na svojem pohodu v zapadni smeri znatno napredoval. ZavezniM. PROTI BOLJŠEVIKOM V AMERIKI. LDU. Beograd, 30. julija. Iz Pariza poroča 26. t. m. agencija »Presse Associated« po brzojavki iz Novega Jorka: Ameriška vlada je sklenila, da se izže-nejo vsi anarhisti, boljševiki in drugi agenti, ki niso v Ameriki rojeni. Za politično razčiščenie se bodo porabile čete, ki se vrnejo iz Evrope. LDU- St. Gerroain. 80- julija- (D-kor- urad.) Boji med belokožci in ra-inorci, ki so izbruhnili v Chicagi. zavzemajo čimdalje večji obseg Po uradnem poročilu je bilo ubitih deset oseb. dočim govore privatne brzojavke o štiriindvajsetih- Župan chicaški je prosil za vojaško pomoč- Vlada se posvetuje, ne bi-li kazalo izvesti delno mobilizacijo- Kakor poroča >Chicago Tribune«; so našli nekega polkovnika umorjenega. BELGIJA IN NIZOZEMSKA- LDU- St- Germain, 30- julija- '(D-kor. urad-) O včerajšnji seji mednarodne komisije za revizijo pogodeb z leta 1839- se poročajo dodatno še naslednje podrobnosti: V komisiji ima vsaka izmed peterih velesil po enega zastopnika, neposredno interesirani državi Ho-landska in Belgija pa po dva* V včerajšnji seji sta zahtevala zastopnika Belgije, da se prizna suverenost Belgije nad tekom reke Schelde do izliva, dočim hoče Belgija dovoliti Holandski razne servitute na tej reki- Dalje zahtevajo Belgijci, da spada pod belgijsko suverenost prekop in pristanišče ter-neucensko, da dobi Belgija pravico do nadzorovanja vseh izlivov flan drekih rek v Scheldo, da sme uporabljati breg reke Schelde v celi dolžini kot obrambno bazo in da sme otvoriti novo vodno zvezo kot podaljšanje Schelde- Mirovno Konferenco. VRHOVNI ZAVEZNIŠKI SVET-LDU. Lyon. 29- julija- (Brezžično) Vrhovni svet zaveznikov se je sestal k seji v torek popoldne. Na dnevnem redu so bile predvsem nekatere določbe mirovne pogodbe z Bolgarijo, o katerih se razprava še nadaljuje- O tem predmetu piše >Temps<:: Kolikor se je poročalo dosedaj o določitvi bolgarskih mej, ne dela vtisa, da ima končnovelja-ven značaj- Kar so tiče vprašanja Do-brudže, se zdi. da prevladuje nazira-nje, naj se Romunija in Bolgarija pogodita neposredno- Mednarodna komisija, ki je bila ustanovljena v svrho revizije pogodeb z leta 1839- (med Ho-landsko in Belgijo)- Medzavezniška komisija za baltiška vprašanja je zborovala v torek dopoldne. Kaj je storiti z ožirom na položaj v Kurlandiji in v Livoniji, ki je nastal vsled upornosti in izzivanja generala von der Goltza, o tem bo odločil vrhovni svet aliiran-cev sam. RATIFIKACIJA POGODBE Z NEMČIJO- LDU- Amsterdam, SO- julija- (D-kor- urad) >Telegraaf< poroča iz Bruslja: Belgijski zbornični odsek za zunanje stvari je sprejel mirovno pogodbo z Nemčijo. Poslanska zbornica bo razpravljala o ratifikaciji mirovne pogodbe prihodnji teden-PODALJŠANJE ROKA AVSTRIJI. LDU- Lyon, 30- julija- (Brezžično-) Avstrijska delegacija je zaprosila za osemdnevno podaljšanje roka, ki ji je bil dovoljen za predložitev pismenega odgovora na mirovne pogoje- Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. NITTI O NEMCIJL LDU. Lyoo, 29. julija. (Dun. KU. — Brezžič.) O pogovoru, ki ga je imel italijanski ministrski predsednik Nitti s poročevalcem »Marina«, se poroča dodatno: Nitti je, razpravljajoč o odnošaiih ired Italijo in Francijo dejal med drugim: Nemčija ni prenehala živeti, marveč bo kmalu zopet nastopita svojo pot navzgor. Preverjen sem, da si bo ta država hitreje opomogla.Kakor si moremo predstavljati. Italija in Francija ne smeta več sanjariti v opojnem zmagoslavju, zakaj življenje je zmerom borba, zlasti pa še življenje narodov. Italija si ne želi nobeno nove vojne več; svetovna vojna ji je zadala dosti ran, katere mora izlečiti. Ako bi po nesreči izbruhnil nov spor med narodi, tedaj bomo ča znali drugače stati na braniku. V primeru novega spopada med Francijo in Nemčijo bi mogla Italija v najkrajšem času priskočiti na pomoč. S Francijo hočemo vsikdar hoditi skupno pot. Med nami in Francozi ni prav nobene sporne točke in tudi interesi obeh narodov si ne nasprotujejo nikjer. Mi smo kakor dva člana iste družine, ki sta se po ljutem sporu razšla in se odvadila skupnega življenja. Ohraniti moramo medsebojne stike in skrbeti za koristno vporabo svojih delovnih sil; v ta namen je potrebno, da sklenemo primerne pogodbe. Ogromno ozemlje francoskih kolonij je morebiti preobširno, da bi ga mogla zadostno izkoriščati Francija s svojimi lastnimi močmi. Naši delavci bodo našli v teh pokrajinah, ako se bodo odstranile vse zapreke, veliko torišče udejstvovanja, kar bo v korist obeh držav. MADŽARSKI BOUSEVTKl SE UMAKNEJO? LDU. Dunaj, 30. julija. (CTU.) Danes dopoldne je odpotoval v Bruck ob Ljtvi ogrski poslanik na Dunaju Bohm v spremstvu predsednika budimpeštan-skega vojaškega in delavskega sveta Jakoba \Veltnerja, kateri je bival nekaj dni na Dunaju, da se v imenu Bele Kuna pogaja z dunajsko ententno komisijo. Istočasno je dospel v Bruck iz Budimpešte Bela Kun in se posvetoval s svojimi emisarji. Kakor se zatrjuje iz po-ulenih krogov, je izjavil Bela Kun, da je pripravljen prodati svojo vlado popolnoma socialnim demokratom, ako mu Antanta dovoli nekatere koncesije, ki se nanašajo na mirovno pogodbo z Ogrsko. Jutri zvečer se odposlanec Bele Kuna najbrže vrne na Dunaj, da poroča ententni misijL Ker tukajšnja ententna misija brez navodil svojih višjih oblasti najbrže ne bo odločala, se pričakuje, da bo menda šele v soboto podla končno-veljavna odločitev o madžarski sovjetski vladj. Pod vtisom pričakovanega odstopa vlade Bele Kuna so madžarski socialni demokratje pozvali svoje Inozemske sodruge, da se pripravijo na vrnitev v domovino. KONEC MADŽARSKEGA BOLJŠEVIZMA. LDU- Dunaj, 30. julija (ČTU-) >Neues Wiener Tagblattc poroča po izpovedih potnikov, ki so prišli iz Budimpešte: Na velikem zborovanju delavcev, ki je bilo v ponedeljek v Budimpešti, so zahtevali vsi govorniki, naj sovjetska vlada takoj odstopi- Med demokrati in rdečo armado je bilo več spopadov, pri katerih se je streljalo od obeh strani- Tri osebe so bile ubite in mnogo ranjenih- Med številnimi areti-ranci se nahajajo mnoge znane osebnosti, kakor bivši justični minister Ba-logh, Pavel Šandor Rakoczv, Hegedus in dr- Vsega skupaj je 60 talcev interniranih v parlamentu- LDU- Dunaj, 30- julija- (DKU-J Kakor doznava >Neues Wiener Tagblattc, imajo pogovori med madžarskima delegatoma Agostonom in Weltnerjem in načelnikom angleške misije na Dunaju namen, odstraniti budimpeštanske komunistično vlado ter jo nadomestiti s socialnodemokratično, oziroma pod vodstvom socialnih demokratov stoječo vlado- Glavna točka programa za razrešitev madžarskega vprašanja je cd-stop komunističnih ljudskih poverjenikov in sestavitev nove vlade, ki bo imela nalogo, vzpostaviti državni In družabni red na podlagi privatne lastnine-Razen tega se hoče na vsak način doseči amnestija za one osebe, ki so iz političnih razlogov morale bežati iz Madžarske- V ententnih krogih je, kakor hitro se je zaznalo za ta program, prevladalo mnenje, da Je tak načrt vseskozi sprejemljiv, vendar so se izražali dvomi, bodo 11 komunisti pritrdili razrešitvi položaja na tej podlagi- — Ago-ston se je vrnil v Budimpešto, da s« udeleži posvetovanja sovjetske vlade, dočim pričakuje WeHner na Dunaja po-vratek oziroma obvestilo Agostona, naj nadaljuje pogovore z zastopniki enten-te- — >Zeitc poroča: Včeraj popoldne so Izročili dunajskemu poslaniku madžarske sovjetske vlade pogoje eotent*^ ' ki so prisil na Dunaj brzojavnim potem- Ti pogoji so osebnega in stvari a značaja Budimpeštanska sovjetska vlada stoji zaenkrat na stališču, da osebe posameznih ljudskih poverjenikov pač morejo biti zapreka za razvozi janje položaja, da se pa nikakor ne more opustiti sistema proleterske diktature. Nasproti temu pa 80 delavski sveti pri-pravljeni razpravljati o ententnih zahtevah glede izpremembe sistema- Boje se le, da se ob. koaliciji socialne demokracije, meščanstva in plemstva polasti vlade in bi nastala na ta način nova doba Tisze- Največja težkoča po < b-stoji v strahovladi Ljeninovcev. 6000 mož močne telesne garde Kuno ve, ki čaka na prevrat, da opustoši Budimpešto- Vodje strank si ne upajo prevzeti odgovornosti za grozeče prelivanje krvi- Položaj pa je tako oster, da je pričakovati rešitve že v dveh — treh dneh. Končna odločitev utegne pasti v četrtek zvečer pri seji ljudskih poverjenikov, kjer se bo baje sklepalo ludi o odstopu Bele Kuna- ! Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani na pomoč! V celi Jugoslaviji se zadnji Čas ' vrste veselice v različne narodne in dobrodelne namene, le za družbo se nili-do ne zmeni. Celo nje hčerke nodružid- j ce so nanjo pozabile. Se te prirejajo ve-j selice v druge namene in pozabljajo na I svojo dolžnost, niih materi, glavni ! družbi priti na pomoč. Bliža se velika skupščina. In koli-ko je bilo do zdaj občnih zborov? Ni to žalostno? Ce se pa kak občnj zbor pri-■ redi, pa ne pride niti zadostno število ! članov zraven, čudno, da se ie ljubav ! do te važne družbe ohladila. Saj Je i vendar ona s svojim delovanjem rešila I marsikaterega ali marsikatero, da ni vtonila v nemškem aH laškem morju. Marsikdo reče, družbe ne bo treba, saj bo država prevzela vse šole. Dobro, ali zdaj jih še ni in ne ve" se, kdaj sjs bo to zgodilo. In če družba tudi preneha, kar pa še d oteo ne bo mogoče, dobi nje premožen!e itak narodni zavod »Slovenska Maticac. Dokler pa družba obstoji. 1o moramo podpirati, zlasti zdaj, ko je vsled vojne veliko trpela, imela malo dohodkov ,a učiteljstvo je pa le morala ola-čevati. Upamo, da ji bo »Kranjska hranilnica«, ki je prešla v slovenske roke, tudi priskočila na pomoč. Pred leti se je sklenilo, da bo Y5$-; ko slovensko društvo, ki priredi vese-\ lico, dalo nekaj deleža družbi. Le par slučajev je bilo, da se je to storilo, potem je ta lepa misel zaspala. Na delo torej za najto milienko »Družbo sv. Cirila in Metoda«! Ne bi 11 bil mogoč kak koncert? Morda bi priskočila naša »Glasbena Matica« na pomoč, ki le že toliko dobrih namenov podprla s svojim krasnim zborom. Prosimo! Saj gre za obstanek tako važne narodne naprave. Ni potreben dober temelj za gradbo velike, važne stavbe? Zidarji, na dobro, resno delo! Sokolstvo. Izobraževalni odsek društva »So-kol« v Spodnji Šiški priredi ■T v soboto 2- in nedeljo 3- av- •Mjj trista dve gledališki rred-stavi- V soboto burki >Dok-gMgS^tor Hribarc. Poljski spisal nctV pjff. ^' ^ve<^ro *n >Malomestne tradlcijec, spisal Steh Vac-lav, prevel V- M- Zala** V nedeljo pa se zaključi letošnja poletna sezona s slavnostno predstavo- I- del* Deklamacije- II. del: iZa hčer«, drama v enem dejanju- Spisal Anton Funtek. Obe predstavi se vršita v telovadnici šešensko šole- Predprodaja vstopnic v petek 1- in soboto 2- avgusta pri br-SimonČiču, trgovcu v Spodnji Šiški in na dan predstave pri blagajni- Blagajna se odpre obakrat ob %20. uri- Začetek ob 20. uri- Pri obeh predstavah sodeluje godbeni odsek- »Sokol« v Stopanji vasi vabi svoje člane, da se polnoštevilno in v kroju udeleže javne telovadbe >SokoIa Il-<, dne 3- avgusta Zdravo! — Odbor- Sokol ia St- Viđa se vdeleži 3- avgusta javne telovadbe Sokola II- v Ljubljani- Bratje naj se zbero v krojih ob pol 2- popoldne nred vulgo Loren-com. Odbor. Velik sokolski zlet se pripravlja za nedelja dne 31. avgusta t. L na Laško. Zlet se vrši pod nadzorstvom Celjske sokolske Župe. Istočasno se ustanovi na Laškem sokolsko društvo. Prosimo že sedaj vsa bratska društva, da nam naznanijo približno udeležbo radi morebitnih poseb. vlakov. Laško, kamor dosedaj še ni poletel Sokol, bo takrat pokazalo, da je Izpremenllo svoje lice! V nedeljo v Hribarjev aaj! Ponovno opozarjamo prijatelje sokolstva na nedeljsko javno telovadbo Sokola H- v romantičnem Hribarjevem gaju v Kol«»-ziji- Društvo, ki je v svojem članstvu pokazalo med vojno toliko odporne sile in toliko sokolske značajnosti, potrebuje ob vstopu k novemu delovanju moralne in gmotne pobude- Priprave sa prireditev so v polnem teku in če ne bo vreme prekrižalo računov, obeta biti slavnost ena najlepših sokolskih prireditev letošnjega leta- Vaditeljski zbor, telovadci, članice* naraščaj, in^a^enkjL se marljivo pripravljajo za nastop, pa tudi veselični odsek neumorno dela, da preskrbi posetnikom nekaj uric domačega in neprisiljenega razvedrila- Bogato založeni srečolov bo nudil prijateljem Sokolstva priliko, da poskusijo svojo srečo. Tudi z jestvinami in pijačo je vse preskrbljeno- Podrobnosti so razvidne iz lepakov. Sedeži k telovadbi (I- vrste 3 K, II- vrste 2 K) se dobe v predprodaji pri bratu Milko Krapežu, urarju na Jurčičevem trgu- Dnevne vesti. Neosnovana domnevanja- Zagrebški »Obzor«, o katerem se ne more trditi, da bi bil baš najbolje informiran o naših razmerah, priobčuje članek, v katerem pravi med drugim: >Kakor se zdi, je v slovenski javnosti odbila zadnja ura takozvanemu medstrankarskemu miru- Strašna kulturna borba, ki se je razvila pred vojno med slovenskimi strankami namreč med slovensko liberalno in slovensko klerikalno stranko, se zdi, da se je pričela zopet razvijati-Lahko je bilo žo vnaprej prorokovati, da bo ta boj z nova izbruhnil in sicer še z večjo ljutostjo, čim se najde za to povod. Kakor je to običajno, so vzroki za takšne borbe neprevidljivi in čePto služi najmr-njša malenkost kot povod velikih bojev in katastrofalnih posledic- Tako so zdi. da se je razpasla ponovna kulturna borba med slovensko liberalno, danes Jugoslovansko demokratsko stranko in slovensko klerikalno, danes Vseslovensko Ljudsko stranko •• .« Spoštovani >Obzor« ima velike oči. toda od običajnega političnega boja do >strašne kulturne borbec je še velik korak- Iz 114- seje deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 25- julija 1919. Ustanove dežele Kranjske- Poverjenik za socijalno skrb je vlada pooblastila, da sporazumno s komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave prevzame vse ustanove dežele Kraij-ske, ki spadajo v delokrog poverjeni-štva za socijalno skrb. Poleg tega se pooblašča poverjenik za socijalno skrb, da uredi v sporazumu s komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave upravo imenovanih ustanov in stavi glede imenovanja za to upravo potrebnega uradništva celokupni deželni vladi tozadevne predloge* K stanovanjski bedi- Predsednik Prvega društva hišnih posestnikov ljubljanskih je deželni vladi predložil 27 predlogov, s katerimi bi se zamoglo v najkrajšem času vsaj nekoliko odpo-moči 6krajni stanovanjski bedi v Ljubljani. Ker se zamore vsaj nekaj predlogov nemudoma izvršiti, jih bo trera brez odloga udejstviti in obupne stanovanjske razmere vsaj nekoliko ublažiti- Gotovo bo delo hitreje izvršeno, ako se sedaj o tem ne razpravlja v javnosti. Osebne vesti« Sprejme se gradbeni nadkomisar v p- inž- Josip Žužek kot pogodbeni uradnik v službo gradbenega ravnateljstva Rudarski inženir v p-Karel Brus se sprejme kot pomožni pogodbeni uradnik v začasno službo osrednjega urada državnih montani-stičnih obratov- Dr- Peter Jarnik se sprejme v začasno pogodbeno službo pri osrednjem uradu državnih montani-stičnih obratov- Dr- Fran Rostochar, začasni gimnazijski učitelj na državni gimnaziji v Mariboru se imenuje pravim gimnazijskim učiteljem- Ž ivin o-zdravnik Lovro Tepina se sprejme v državno službo kot vodja podkovske šole v Ljubljani- Absolvirani pravnik Anion Krajšek se sprejme kot koncept-ni praktikant v pripravljalno tlužbo politične uprave v Sloveniji- Sin d-mont- Viktor Šinkovec se sprejme kot ferjalni tehnik v službo v premogokopu Velenje. Ravnatelj zdravilišča Rogača Slatina- Nadravnatelj dr- Mulli zapusti svoje mesto- Posle prevzame novoimenovani ravnatelj tega zdravilišča, Franjo Herg. Inženirska zbornica v Ljubljani, Sprejeta je naredba o ustanovitvi inženirske zbornice v Ljubljani- Celjska cinkarna- Vlada je potrdila zvišanje prejemkov delavstva v celjski cinkarni- Puškarska šola in preskuševalnica za ročno orožje v Borovljah se izroči v reso rt poverjeništva za uk in bogo-častje- PoviSane cene v brivskem obrtu-Z ozirom na to, da so brivci kljub vsestranski draginji za svoje delo le enkrat za malenkostno svoto zvišali cene in z ozirom na to, da se cene v brivskem obrta v vsih drugih krajih večje, kakor tudi z ozirom na to, da je obstanek brivcev vsled vedno naraščajoče draginje resno ogrožen, so člani podpisane zadruge prisiljeni, da cene za postrežbo sedanjemu času primemo ?vi-šajo. Nove cene, ki stopijo v veljavo 1-avgusta 1919. so sledeče: Briti S K, briti in česati 2 K 50 v, glavo briti 4 K, glavo umiti 3 K, vrat briti 1 K, lase vstriči s strojem 2 E, na frizuro 3 K, lase kodrati 4 K, lase osumiti z aparatom 1 K, brke izvleči 60 v, pri-rezevanje brade 2 K- Vse druge zahteve se posebej zaračunajo- Za postrežbo iz- ven hiše in striženje la8 v soboto, na praznik in dan pred praznikom ee računa dvojna cena- Brivnice so vsak dan odprte od 7* ure zjutraj do H13-, od K14. do 19- v soboto in dan pred praznikom do 20- ure zvečer* Na praznik so brivnice odprte od 7- do 12- ure> Če delo trpi dalje, kakor so določene ure, se za pokritje stroškov cene primerno zvišajo. Vsak brivski mojiter jo proti globi dolžan držati se omenjenih cen in reda in istega dosledno dr-žata — Deželna zadruga brivcev In vlasuljarjev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani- Z Bleda nam pišejo: Vkljub skrajno neugodnemu vremenu je došlo semkaj že dokaj letoviščarjev- Privatna stanovanja so že skoraj vsa oddana« Med letoviščarji vzbujata posebno dva veliko pozornost t-j- ga-dr.Susteršlćeva, ki stanuje pri sorodnikih znanega Su-steršičovca Pibra iz Gorij in Alfred knez witM-|l-M»hgrlttal ki je baje dobil dovoljenje za 14dnevno bivanje na Bledu. Privoščimo vsakomur, da si poišče svebodno za oddih letovišče, ki mu prija, no moremo pa razumeti, da sta si imenovani osebi poiskali prav Bled, kjer prav gotovo ni primerno mesto za nji. Tako za go- Šusteršičevo, kakor za kneza Windischgratza bi bilo mnogo primernejše, ako bi si poiskala za letovišče kakšen kraj kjerkoli v zatišju, kjer bi jih nihče ne spoznal- Tu na Bledu pa jih pozna vsakdo in njuna navzočnost povzroča samo hudo kri- Renitentni Hočevarji* Ko je bilo treba podpirati bivšo avstro-ogrsko v vojni zoper pravico, so Kočevarji kaj radi prispevali za vse potrebne in nepotrebne državne izdatke, ker so se tolažili, da bo zmagalo nemštvo in bodo dobili potem vso moč v svoji >doželici<-Zdaj jim pa davščine kar ne gredo izpod palca- — Avgust Jakliček iz Srednje vasi bi bil moral že davno plačati dohodninaki davek, pa se še zmenil ni za to- Moral je priti davčni izterjevalec Schweiger po dohodninski davek, pa ga Jakliček še ni hotel plačati- Izgovarjal se je, da je šele pred kratkim prevzel posestvo in da mora plačevati davke še njegova mati Marija- Ta pa se je zopet izgovarjala, da ona ni več posestnica zemljišča, torej nima s čim plačati- Davčni izterjevalec je bil prisiljen zato zarubiti eno živinče. Toda Jakliček mu je pred nosom zaloputnil vrata hleva in se široko vstopil pred nje, tako da izterjevalec ni mogel v hlev. Tudi je rekel Jakliček, da nima1 iztirjevalec ničesar iskati v njegovem hlevu in da mu na noben način ne bo dopustil stopiti v hlev- Izterjevalec s4 ni vedel drugače pomagati kakor da je šel v Črne mošnji ce po orožnike- Zdaj šele je zamogel opraviti izterjevalec svojo rubežen, toda zadnjo besedo bo imela sodnija- 2enitovanjske zglasnice* Sprejeta je naredba, s katero se razveljavlja po gubernijski naredbi iz leta 1632. ap-1 Jana institucija ženitovanjskih zglasnic za vojvodinjo Kranjsko, Zanimiva poiskusna vožnja na ieznici. Dne 31- mal. srpana t* 1* ob 15-uri 30 minut podvzame železnično ravnateljstvo na progi Ljubljana-Bresovi-ca neiskusno vožnjo z velevažnim slovenskim izumom proti trčenju vlakov-Kot nevaren del proge bo veljal del proge od progovnega znamenja na Viču, katera bo stala na >stoj!< pa do Brezovice- Strojevodja bo skušal uiti s strojem mimo progovnega znamenja proti Brezovici — toda stroj bo začel v trenotku preteče nevarnosti sam zavirati in dajati dolgo vrsto kratkih žvižgov v znamenje, da se ima vlak takoj ustaviti- Poskuse se lahko opazuje zunaj zapornic prelaza državne ceste na Viču* Železniška nesreča na progi Špilje-Ljutomer. V ponedeljek 28. t- m- skočil je zadnji večerni vlak med Gornjo Radgono in Radenci iz dosedaj še neznanega vzroka s tira- Na veliko srečo ta nesreča ni zahtevala nobenih žrtev- Lahko ranjen je bil le strojevodja- Stroj in prvi vozovi so zelo poškodovani- Na lice mesta prihitelo je takoj na pomoč vrlo moštvo 1- baterije ljubij- topn- polka, ki se nedaleč od mesta nesreče nahaja v postojanki, pod poveljstvom ognjičarja T. Vahtarja- Poveljstvo v Radgoni, obveščeno po postojanki prve baterije ljubij- topn- polka potom bojnega telefona, poslalo je takoj na lice mesta 4 vozove in zdravnika Potniki tresli so se od strahu in veselja, da so enkrat tako srečno odnesli kožo- Ob 23« uri prišel je pomožni vlak iz Ljutomera, ki je prevzel železniško osobje, a potniki odpeljani so bili v Ljutomer z vozovi, katere- Je stavilo na razpolago mestno poveljstvo v Radgoni- Perišče na Pmlah- Pišejo nam: V drevoredu pred Prulami so postavili leseno barako, kjer je spravljeno tesarsko orodje in druga priprava Da ponoči kdo ne vlomi, spi v baraki čuvaj-Tam imajo nekaj železnih pontonov, katere zbijajo skupaj po dva in dva, na vrhu pride pa lesen oder- Ti splavi bodo služili za dovažanje raznega materijala za dela poglobljenja Ljubljanice- Redna dela se seveda letos ne bodo še pričela Hkrati bodi pripom-njeno. — preje so bile vse tozadevne prošnje zasloni — da ujetevais^ k£ stanuje na Prulah, Karlovški cesti, Grubarjevem nabrežju in v tamošnjem okolišu sploh, silno potrebuje perišča-Ker je v Grubarjevem prekopu že napravljena škarpa, bi bil sa perišče naj-pripravnejši prostor pri odcepu Groharjevega prekopa od Ljubljanice, kjer ženske že sedaj perejo. Ce se pa še tu napravi škarpa, da se ne bode moglo do vode, bode prebivalstvo kljub temu, da ima vodo pred seboj, moralo imeti umazano perilo. Mislimo, da se bodo vsaj v naši novi državi bolj ozirali na potrebe prebivalstva, kakor v mačehi Avstriji- Na Dunaju je umrl upokojeni senatni predsednik najvišjega sodišča dr- Ignacij P e v e t z, doma iz Vojnika pri Celju- Služboval je pri okrožnih sodiščih v Celju in Mariboru- Bil je sicer rojen Slovenec, a vendar zagrizen nemškutar. Kot tak ie splezal do najvišje stopnje birokratske lestvice v Stari Avstriji- Samomor — svetnika Scbescharga. Dunajski listi poročajo: Minister j alnega svetnika v državnem uradu za poljedelstvo in gozdarstvo dr. Maksa Sche-scharga so danes dopoldne našli v postelji obešenega z robcerm Rojen je bil y Trebnjem na Kranjskem leta 1870. Po prevratu je bil nervozno razburjen, ker bi se moral preseliti na Kranjsko. Ubogi kostanji! Komaj je po naših nasadih divji kostanj začel delati sad '(zadela vati), že ima zopet svoje stare sovražnike- Razposajena otročad klati sadež trumo m a, pleza na drevesa, trese in trga, kakor da bi bili drevoredi edino v to svrho zasajeni- Če že starši nočejo proti temu ukreniti ničesar, bi mogoče vendar stvari služilo dobro, ko bi n- pr- rim razposajenim »nadebudnim« kak varnostni organ ali sploh kak starejši človek ob dani priliki prav pošteno navil useea. Mislimo, da bi to precej pomagalo. Poročil se je včeraj v Ljubljani g. 'Ja :ko Kos z gospodično Mici S i f -xer j evo- Bilo srečno! Tihotapstvo na Gorenjskem- Z Gorenjskega nam poročajo: Po Gorenjskem zlasti v radovljiškem okraju hodijo od vasi do vasi kupci, ki pridno kupujejo konje pod pretvezo, da jih nujno potrebujejo Korošci, ki so bili nedavno tega osvobojeni izpod nemškega iarma- To pa je samo pretveza, ker v resnici gredo vsi ti nakupljeni konji tihotapskim potom preko meje v Avstrijo- Opozarjamo na to delovanje naše oblasti in jih pozivamo, da stopijo tem ljudem odločno na prste- Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 20. do 26. juh j a 11919 je iskalo delo 143 moških in 68 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 190 moških in 38 ženskih delavnih moči Posredovanj se je izvršilo 90. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo je od 1. januarja do 26. julija 1919 iskalo delo 11.063 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 9606 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 3383. Delo iščejo: pisarniške moči (643), trgovski sotrudril-ki in sotrudnice (224), pisarniških in uradnih slug (218), služkinje in kuharice (lSo), natakarji, natakarice, peki, mlinarji, mesarji, dninarji, dninarice, hišniki, poljski in tovarniški delavci in delavke, strojni ključavničarji, mehaniki, elektrotehniki, monterji, šivilje, mizarji, sedlarji strojniki, kurjači itd. Delo je na razpolago: služkinjam (119), težakom, hlapcem (101), poljskim in vinogradniškim delavcem in delavkam, pletarjem in pomožnim delavcem, mizarjem, zidarjem, tovarniškim delavcem, slikarjem, usnjarjem, Žagarjem Ltd. Hišni posestniki ljubljanski se vabijo, da se radi primerne ureditve r.a-jemščin nemudoma zglase v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov, še-lenburgova ulica st- 4, od 6—7- ure zvečer- Umorjen orožnik- V Cadramu je v noči dne 27- umoril neki Miha Perklič orožnika Tomaža Kobala, doma * Gorenjskega- Sunil ga je trikrat z bajonetom v hrbet. Kobal je bil na mestu mr tev- Zločinec je pobegnil proti Slovenski Bistrici- V Velikovcu se je ponesrečil železniški skladiščnik Ivan Jaklič- Padel je s svojega stanovanja in se težko poškodoval- Zlomil si je desno roko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico- Aretirali so v Oplotnici ondotnega učitelja Hrena, ki je osumljen, da je izvršil razne tatvine in goljufije- Hren je osnoval v Oplotnici nemško pevsko društvo- Po prevratu pa se je delal navdušenega Jugoslovana. Umrla je v Gameljah gdč- Silva Orehe k- N- v m- p«! Vremensko poročilo. Vffioa ud morjen 306*? Srednji iračol tltk 736 na •9 OltZO-ftija. Stinjc barometra ▼ mm B S.* II Vetrovi Nebo 30 9 Z pop 9. xv. 736 8 736 9 174 16-7 brezvet • dež oblačno bi 7, *j. 738*3 14*4 • megla Kultura. Kvartet članov slov. opera Iz Ljubljane priredi v petek 1. avgusta 1919 koncert v veliki dvorani državnega zdravilišča v Rogaški Slatini s sodelovanjem opernega pevca g. Leopolda Kovača, Ljubljanski dijaki vprizore v soboto in nedeljo dne 2- iu S- avgusta v >Našem domuc v Tržiču burke: »V ječi«, »Anarhiste in »Rdeči nosovi« ter v nedeljo »Dimež«, narodno igro s petjem v šestih slikah, vsakikrat ob 8-zvečer. Vabi se k obilni udeležbi- Makole. Tukaj se priredi v nedeljo 3- avgusta t- 1. Vodnikova alavnost- Na sporedu govor, veseloigra >Županova ilicikac in burka »Raztresenca«. V odmorih svira godba- Čisti dobiček je namenjen za šolske potrebe in Malgajev spomenik- Pevsko društvo v Radgoni. Dne 23. t. m. smo ustanovili v Radgoni v gostilni g. Karla Genurja poprej »avstrijski cesar« slovensko pevsko društvo, pri katerem so bili enoglasno izvoljeni sledeči gospodje, gospe in gospodične: dr. Radovan Rrenčič, predsednik, dr. Fran Steinfelser, podpredsednik, Ludovik Kline, tajnik. Fran Domanjko, blagajničar, Janko Cirič, pevovodja, Berta Menhart, arhivarka, Jernej Vengust. Hubert Jurkovič, Mijo Potočnik, Josip Rančigaj, Marica Domanjko, Genofefa Horvat, Anica Trojn-ko, odborniki, Franc Sever in Ivo Mal-gaj, računska pregledovalca. Padavina v 24 urah 15 mm Srednja včerafSna temperatura 16*2° nor-»*lna 19*80. — Vremenska napoved za jutri: Večinoma lepo. mimo toplo vreme, Lokalne pttitts. Letina. Po poročilih, ki jih dobiva ministrstvo za poljedelstvo vsak mesec je stanje setve prav dobro. Zlasti dobra je pšenica in ječmen v Južni Srbiji, sadje pa bolj malo. Trgovinske inspekcije. Vsled sklepa ministra za trgovino se bodo ustanovile nove trgovinske inspekcije v Za- I grebu, Sarajevu in Ljubljani, ki bodo j imele nalogo, kontrolirati trgovino in delovanje denarnih zavodov v njihovih teritorijih. — LDU. Moka. Večja količina moke ie došla v Beograd za ministrstvo za prehrano in obnovo. LDU. Bencin. Ministrstvo za prehrano je podvzelo s sodelovanjem vojnega ministrstva nujne korake za prevoz bencina, ki je došel iz Amerike na Reko. — LDU. Čekovna imovina in poštnohranil-niene vloge na Dnnaju. Vsled tozadevnih vprašanj se je predsedstvo dež-vlade obrnilo na tukajšnji čekovni urad in na delegacijo ministrstva financ ter dobilo nrslednji odgovor: Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je s pozivom z dn~ 29- marca 1919 objavljenim v uradnem listu s tev- 70% odredila, da se bo na prošnjo vsakega posameznika čekovna imovina, katero ima pri dunajski poštni hranilnici, prenesla na čekovni račun finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Ta prenos bo izvršila dunajska poštna hranilnica Ko bo to izvršeno, ee bo imovina posameznih lastnikov dunajskih poštnih čekovnih računov pripisala na njih račune pri čekovnem uradu v Ljubljani, ali pa se jim bo izplačala V6a imovina v gotovini- — čekovni urad je vse čeke, ki so mu bili poslani na podlagi tega poziva, pregledal, uredil, ter lih ima pripravljene, da jih lahko tnkoj odpošlje dunajski poštni hranilnici, kadar bo to odredilo poverjeni«ivo ministrstva financ v Ljubljani- Knkor pa je razvidno iz pojasnila tega poverjeništva v časopisih, se ta prenos ne more izvršiti, ker nemška Avstrija še ni razveljavila svojih zapornih odredb- Pričakovati je, da se to zgodi že s podpisom mirovne pogodbe, dotlej pa je vsak korak brez uspeha in v teh vnnnje političnih razmerah stoji tudi edini vzrok, da se je stvar do sedaj zavlekla- To glede prenosa čekovne imovine. Glede prenosa hranilnih vlog pri dunajski poštni hranilnici se dosedaj še ni ničesar ukrenilo. Poverjeništvo ministrstva financ pripravlja rudi glede hranilnih vlog sličen poziv, kakor je bil oni v Uradnem listu št- 70 Do objave tega poziva pa do sedaj še ni prišlo iz istih razlogov, kakor jih je objavilo poverjeništvo ministrstva financ glede prenosa čekovne imovine- Vsled tega ne preostane drugega, kakor da stranke počakajo, dokler ne izide v Uradnem listu tozadevni poziv poverjeništva ministrstva financ v Ljubljani in da čekovni urad ne more imovine in tudi ne hranilnih vlog uradnim potom prenesti z Dunaja v Ljubljano, ker Je to privatno pravna zadeva, o kateri vsak posameznik sam odločuje- Ko bode denarni promet z Nemško Avstrijo odprt in se čekovna hranilna imovina pri dunajski postni hranilnici ne bo nahajala več pod zaporom, bo čekovni urad lahko preskrbe! prenos te imovine v domovino za stranke, katere mu bodo doposlale potrebna pooblastila. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu se je vsled izpraznitve Celovca po jugoslovanskih oblastih' preselila začasno k centrali v LJubljano- Ljubljanska kreditu hmm^e^. v smislu sklepa občnega zbora z dne 5. maja L L, zvišuje Ljubljanska kreditna banka svojo delniško glavnico od 15 mili- novih delnic v nom. znesku 5,000.000 kron. Subskripcija novih delnic se vrši od L do 31._a^jrusia t. 1. Natančni pogoji so razvidni iz današnjega inserata. Najnovejša poročila. (Naša izvirna poro čila J VELIKA BOLJŠEVIČKA ZAROTA V ZAGREBU RAZKRITA. Zagreb, 31. julija Včeraj ponoči ponoči je policija zasledila v neki hiši na periferiji Zagreba nekega Dlaman-tensteina iz Budimpešte, ki je zbral okoli sebe mnogoštevilno gručo najslabših elementov. Ta družba obstoja večinoma iz individujev, ki so bili Že radi tatvine ali ropa kaznovani ali pa od policije preganjani. Diamantenstien je v svrho svojega delovanja najel celo hišo in spravil v to hišo tiskovine, plakate in brušure revolucionarne vsebine. Vsebina plakotov je bila večinoma, naj ljudstvo ustane, naj odstrani vsa oblastva, naj oropa in pobere vse, kar pride pod roko ter vstvari boljševiško vlado. Brošure, plakati in letaki so po svoji vsebini proti jugoslovanski državi. V tej hiši se je tudi Diamantensteinu razen tega konfiscirala velika množina denarja, katerega je dobil Diamanten-stein iz Budimpešte v svrho agitacije in podkupovanja. S konfiskacijo tega materijala se Je razkrila velika boljše-viška zarota v Zagrebu. Ugotovilo se je, da je bila pobuna v Varaždinu v tesni zvezi z Diamantensteinovo akcijo. Diamantenstein in vsi njegovi drugovi, ki so po večini radi ropa ali tatvine predkaznovani, so pod ključem. Preiskava se nadaljuje. BREZ DEMOKRATOV VLADA NEMOGOČA, Zagreb, 31. julija. Potovanje ministrskega predsednika Protiča v Zagreb, v kolikor je bilo to v zvezi s politično - strankarskimi nameni, ni doseglo zaželjenega uspeha. Razgovori z »Narodnim klubom« so se vršili brez vsakega pozitivnega rezultata. P ro tiču je tudi to pot jasno pokazal, da tako on, kakor njegvoa stranka še vedno misli, da je absolutna gospodarica v državi, kateri se morajo vsi drugi politični faktorji brezpogojno podrediti. Nikakor se ne more sprijazniti z mislijo, da bi mogla poleg radikalcev imeti besedo v važnih državnih stvari tudi še kaka druga politična stranka. Zanimivo je, da Protič celo v Zagrebu ni mogel zatajiti intransingent-nosti, ki je zastopajo njegovi strankarski pristaši v narodnem in političnem pogledu. Končno se je tekom razgovorov povdarjalo^ da zveza radikalcev z Narodnim klubom itak ne bi mogla imeti na sestavo kabineta odločilnega vpliva, ker bi vsebovala le V» članov Narodnega predstavništva. Posebno se je opozarjalo, da bi bHa sestava nove vlade brez Demokratske zajednice, ali celo proti nje?, soloh nemogoča. Razmišljalo se je tudi o možnosti uradniškega kabineta, da bi se tako našel Izhod iz zagate, v katero je zašla radikalna stranka. — Kakor se čuje, se vrne ministrski predsednik Protič še danes, v četrtek zvečer. KOALICIJA PROTI RADIKALCEM? Beograd, 30. julija. Iz nazorja krize se Čimdalje bolj jasno vi4L da ostajajo staroradikalci (Protič - Paš&eva stranka) vedno bolj osamljeni in da se jim dosedaj ni posrečilo dobiti niti ene stranke kot zaveznice. Vse kaže, da se bo sestavila nova vlada brez radikalcev, da bodo v koaliciji zastopane vse važnejše parlamentarične skupine. Parlamentarno vodstvo »Demokratske zajednice« vodi z največjo energijo razgovore z vsemi merodajnimi faktorji in ima zaznamovati že lepe uspehe. Včeraj se je vršila važna konfej^nca ministrstvov. Demokratske zajednice z dr. Korošcem, včeraj pa so bili pozvani v Beograd zastopniki Narodnega kluba. Pričakuje se, da se bodo osebna nasprotstva. ki so bila dosedaj glavna ovira sporazuma med Demokratsko zajednico in Narodnim klubom, popolnoma poravnala in da se bo našla primerna platforma za skupno delovanje v bodoči vladi. VZPOSTAVITEV ZVEZ MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO. Beograd, 30. julija. Med Nemčijo in Jugoslavijo se vzpostavijo takoj po ratifikaciji mirovne pogodbe zveze. Nemški poslanik pri naši vladf v Beogradu bi postal bivši socijalistovski poslanec VVendel. KOMBINACIJA OLEDE NOVEGA KABINETA. Zagreb, 31. julija. Današnji »Obzor« prinaša kombinacijo novega ministrstva v Beogradu, v katerem bi bil Palic ministrski predsednik, a minister zunanjih poslov Tnimbić kot član Narodnega kluba. V ministrstvu bi bilo 9 demokratov, dva člana JugosJ, kluba In en član Narodnega kluba. ZAVEZNIŠKE ČETE ZA REKO. Rim, 29. julija. »Popolo D* Italiac javlja iz Pariza, da Je na predlog mjfli-strskega predsednika Clemenceaua od-plulo proti Reki več angleških, ameriških in francoskih bojnih ladij, potnjh vojaštva. Italija ne bo vršila na ReH tako dolgo nikakih suverenih pravic, dokler se položaj ne razbistri. RADI MADŽARSKE OFENZIVE PROTI ROMUNIJI. Pariz, 28. julija. Najvišji zaveznl-m *v* i* to* tftaai ada , i iatefIp razpravljal o položaju, U gi g nsiv*-rila madžarska bolj ševi ška ofenziva proti Romuniji. POVRATEK FRANCOSKIH ČET DOMOV. Pariz, 29. julija. Francoske čete, ki so se borile na itaL fronti od meseca oktobra 1917 naprej, so jeli transportirati v domovino. Vsak dan odideta dva posebna vlaka. Zadnje francoske čete zapuste Italijo 31. t m. PROTI BOLGAROM. Pariz, 28. julija. Glasilo ministrskega predsednika in predsednika mirovne konference Clemenceaua »L* Homme Libre« priobčuje članek, v katerem zahteva, da se nastopi proti Bolgarom, »tem balkanskim Prusom«, z vso strogostjo in odločnostjo. Njihovo divjanje med vojno, grozodejstva, ki so jih izvršili, zahtevajo, da se proti njim zavarujejo vsi sosedi. Zato Je treba, da se rektificira meja pri Caribro-du ob železniški progi Niš - Carigrad, kakor tudi meja ob Strumfci ter se s tem da kraljestvu SHS strategiška možnost za obrambo. Vesti LDU. KO ZAPUŠČAMO CELOVEC. LDU. Celovec, 30. julija. Mnogo korporacij in uglednih zasebnih privatnih oseb kakor rudi več občin iz celovške okolice je storilo pri koroški deželni vladi korake, da bi se preprečila zo-petna zasedba mesta in okolice po nemško avstrijski ljudski brambi, ki se ie odlikovala s plenitvami in razuzdanostjo. Koroška deželna vlada je uvidela potrebo, izjaviti v oficijalnem komunikeju, da bo nemškoavstrijsko orožni štvo zasedlo Celovec in njega okolico. LDU. Celovec, 29. julija. (Uradno). Pogajanja, ki so se vršila meseca julija na temelju- sklepa interaliiranenega vrhovnega vojnega sveta v Parizu med interaliirano komisijo za premirje v Celovcu in vojaškimi zastopniki kraljestva SHS, kakor tudi med ententno misijo in vojaškim zastopstvom Nemške Avstrije na drugi strani, so dovedla do določitve nastopne demarkacijske črte med nemško-avstriiskimi četami in četami kraljestva SHS na Koroškem. Murnovec (Maroška peč), Malestir (1817), Poljana )660), do Drave nasproti Skočidola (Gottestal), potem Drava do 1 km vzhodno od Rožeka, potem Vrbsko jezero južno od Vrbe ob jezeru (Velden) sreda Vrbskega jezera, Jezer-nica (Glinica, Vankart, Glanfurt), potem Glina (Glan), Krka do približno 1 km južno od St. Janža nad mosti-čem (St. Johan), potem politična okrajnega glavarstva Velikovec, čez Speik-kogel do Kaspersteina, potem severno od vasi Hrast (Hart), zapadno ob železniši progi do zapadno od Pettstatten in potem južno od cerkve sv- Magdalene do Košenjaka (Htinerko-gel). Na podlagi te pogodbe se umaknejo čete kraljestva SHS v odsek vzhodno od Vrbskega jezera na zgoraj imenovano demarkacijsko črto, v odseku jugozapadno od Vrbskega jezera pa se umaknejo v svoje postojanke na novi demarkacijski črti- To gibanje ee izvrši danes, dne 31- julija. ROMUNI GREDO NAD BUDIM-PEŠTO. LDU. Deutschaltenburg, 30. julija. (Brezžično.) Kakor javlja romunski dopisni urad Dacia iz Bukarešte nravjjo bukareški listi, da je treba na vsak način izvršiti vojaški pohod v Budimpešto. »Adeverul« izjavlja, da bo Romunija sama brez vsakršne pomoči en-tente izvedla to akcija. POGODBA ZA BOLGARIJO. LDU. Lyon, 31. julija, (Brezžično.) Vrhovni svet zaveznikov se je v svoji včerajšnji seji pečal z mirovno pogodbo, ki je namenjena Bolgariji, ka ie bjl odobril gospodarske določbe, ki jih je izdelala strokovna komisija, se ie lotil teritorialnega problema. Zaslišal je predvsem Venlzelosa, ki je poročal o mejah Grške. Predsednik Venizelos Je govoril zlasti obširno o grozovitostih, ki so jih zagrešili Bolgari na grškem prebivalstvu v Macedoniji. ter prečital tudi nekaj Izvlečkov iz poročila^ komisije, ki je preiskavala te dogodke. — Vrhovni svet aliirancev se je bavil nadalje s prošnjo nemško - avstrijske mirovne delegacije, naj se ji podaljša rok za predložitev odgovora. Sklenil je, da se jI podaljša rok za teden dni. e stvori. • Radi eneg* vinarja- Kmet Milan Čukeo is občine B- je bil prejel nalog od pristojnega bivšega e* kr davčnega urada, naj v teku osmih dni prinese j plačilo zaostalega davka za leto 1914-Milan Cukec je šel plačat zaostali davek 9 K 99 v- Davčnemu uradniku je položil na miso desetak (10 K). Na to je prejel od uradnika pobotnico o plačilu in 1 v (eden vinar) nazaj. Milan ču-keo, znan kot hudomušne*, je zavrnil ■ ironičnim nasmehom na mizo mu položeni vinar, rekoč: >Ta vinar darujem viaokoelavnemu finančnemu erar-ju« in odšel Uradnik, ki je slovel kot srest, pošten in natančen mož, je s tem prišel v hudo zadrego- Dolgo premišljujoč, je tudi svoje souradnike brezuspešno izpraševal za svet, kaj naj mčini v tej kp^m »adev*« darfn*. ga urada ]e končno določil to zadevo predložiti v razsodilo okrajnemu finančnemu ravnateljstva- Pa tudi okrajno f*y»*i»*n/i ravnateljstvo ni vedelo, kako rešiti ta redki slučaj- Takoj k seji poklicani uradniki so sklenili predložiti zadevo deželnemu finančnemu ravnateljstvu v nadaljno uradno poslovanje in rešitev* Glede tega so spisali novo obširnejše poročilo, broje* če 18 pol* Deželno finančno ravnateljstvo je sklenilo to velevažno zadevo predložiti nemudoma višjemu deželnemu finančnemu ravnateljstvu v razsodbo- Ta novi akt je obsegal 28 pol- Minulo je potem sest mesecev in ni bilo nikake rešitve- Končno pa je vendar prišel velik zavoj. Odprši zavoj, so našli sledečo rešitev: »St. 895219— XXXV- Davčnemu uradu ee nalaga, kmeta Milana Cukca, kojl je podaril finančnemu erarju eden vinar, v tamošnji urad povabiti ter mu podarjeni vinar — vrniti — z opomnjo, da finančni erar, z ozirom na malenkostni dar, tega ne sprejme- — Ako bi se davkoplačevalec Milan Cukec na trikratno vabilo ne odzval poklicu, naj se ga po orož-ništvu dovede v davčni urad in zaukazano izvršic Pa Milan Cukec, na trikratno vabilo, se ni odzval davčnemu uradu- Po glavarstveni intervenciji se je končno oglasil na davčnem uradu, tam položil pobotnico o povrnjenem vinarju ter ga utaknil v žep ln s glavo zamajal in smejoč se odšel- * Pisma ia Amerike za Nemčijo« Ker je sedaj zopet otvorjen promet za pisma med Ameriko in Nemčijo, se je nagomililo toliko pisem iz Amerike, da je samo jeden skandinavski poštni parobrod odpeljal v Evropo 850-000 pisem za Nemci j o- * Ameriški vojaki so odpeljali s seboj precej Evropejk. Dočim se ijrrj Je to pustilo na Francoskem, je pa v Kob-lencu par stotin Amerikancev moralo pustiti doma svoje nemške ljubice, ker je ameriška vlada rekla, da pred ratifikacijo miru ne prizna veljavnosti ameriško - nemškega zakona. Aprovizaciis- Ameriško blago za otroke do tretjega leta se bo delilo v aprovizačnem skladišču pri Munleisnu na Dunajski cesti po sledečem ledu.: Na zelene izkaznice za otroke do tretjega leta: št 1—600 dne 1. avgusta od 8. do 11. dopoldne; št 601—1200 dne L avgusta od 2. do 5. popoldne; št. 1201—1800 dne 2. avgusta od 8. do 11. dopoldne; od št 1801 naprej dne 2. avgusta od 2. do 5. popoldne. Za vsakega otroka se plača 1 krono za režijske stroške Irj se dobi: 60 dkg kakava, 75 dkg sladkorja, 65 dkg moke m 5 pušic kondenziranoga mleka. Nadaljni spored se obiavi v listih._ Društvene vesti in prireditve. AbetinenČui sestanek se vrši dne 1- avgusta od 17. do 18- popoldne. Prosi se zanesljive udeležbe- Odbor- Slovenski Rdeči križ- Jutri v petek 1. avgusta 1919 se vrši odbora Slov. Bdečega križa izredna seja ob 16- uri (4- popoldne) v posvetovalnici mestnega magistrata- Godba in pevski zbor Z- J- 2. pri-rcviita v nedeljo, dne S- avgusta ob 15, uri v prostorih telovadnega društva >Sokolc na Jesenicah veliko vrtno veselico- Zveza trgovskih nastavljen cev naznanja, da se vrši članski sestanek v četrtek, dne 31. julija 1919 ob pol 20. url v Ljudskem domu, II. nadstropje. Z ozirom na to, da se v zadnjem Času med kolegi kakor tudi po časopisju raznašajo razne neistinite vesti o delovanju društva ter o glavnem oplboru, pričakuje odbor, da se vsi Člani »Zve-zec sestanka zanesljivo udeleže. Glasom pravil imajo članski sestanki namen, da se na njih razpravlja o društvenih zadevah, in odbor pričakuje, da se sigurno udeleže sestanka tudi oni nezadovoljnežl, ki Imajo pogum pisati anonimna pisma in priobčevatl nepodpisane članke, v katerih kritizirajo delovanje »Zveze« ter nam na sestanek prideio s pametnimi predlogi. Zveza trgovskih nastavljencev na slov. ozemlju. Mizarji \z ljubljanske okolice se lem potom vabijo, da pridejo v svrho nakupa mizarskih potrebščin, v nedeljo to je 3. avgusta ob 3. popoldne y gostilno Košir, Tacen pri St. Vidu. Pridite vsi, katerim je do nakupa tako manjkajočega blaga, kakor so ravno mizarske potrebščine. VM mizarji sigurno na sestanek. — Eden ra vse. Narodna Čitalnica na Vranskem praznuje 2- ln 8- avgusta t- 1. svojo 501etnico- V soboto, zvečer uprizori Ciril-MetoJlova podružnica v proslavo 501etnice FinŽgarjevo igro »Naša kric V nedeljo popoldne se vrši na vrtu gostilne »Slovane velika ljudska veselica s sodelovanjem raznih društev. Pri veselici sodeluje tamburaški zbor in orkester »Glasbenega društva« iz Zagorja ob Savi- Pevske točke izvajata pevsko društvo »Vranska Vila« in mešani in moški zbor »Glasbenega društva« iz Zagorja- Za to ljudsko veselico vlada od kranjske meje pa tja do Celja veliko zanimanje in obeta biti velikanska udeležba. Storilo se bo vse, da ee bo občinstvo izborno zabavalo in da bo vse-jUraa&ko do4>ro ja soUdno Društvo inženjerjev v Ljubljani Ima v petek 1- avgusta družinski večer v verandi hotela >Union<:. S člani so vabljene torej tudi njih cenjene soproge k polnoštevilni udeležbi. Sestanek ©b 20- uri- Posebnih vabil se ne bode dostavljalo- Tedenski sestanek ta četrtek odpade- Občni zbor Ciril-Metodove podružnice Stična-Višnja gora-Št Vid se bode vršil v nedeljo 3- vel- srpana popoldne ob pol 7- uri pri gospodu Bršnjaku, trgovcu, Ivanena gorica pri Stični. Spored: 1- poročilo tajnika, 2. poročilo bla-gajničarke, 3- volitev novega odbora-Želeti je prav obilne udeležbe, da potem izvoljeni odbor zamore nadomestiti, kar je bilo zamujenega med vojnim časom za prepotrebno našo šolsko družbo- Društvo obrtnikov in obrtna zadruga v Kranju se ob priliki svoje veselice in obrtniškega zborovanja dne 20- julija t- 1. najprisrčnejše zahvaljujeta vsem velecenj- darovalcem dobitkov, tort in denarnih prispevkov, vsem gospem in gospodičnam ter darovalcem lesa in drugih potrebščin, vsem meščanom, ki so tem potom razobesili zasta njim udeležencem ter obrtnim društvom, ki so posetili naš prvi obrtni dan in s tem pripomogli do sijajnega uspeha. Odbor- Narodna Čitalnica v Ribnici uprizori dne 2- avgusta ob 20- uri 15 nun, in 3- avgusta ob 15- uri 30 min- v Ar-kovem salonu F- S. Finžgarjevo »Verigo«- Gostje dobro došli! S shoda poštnih nastavljencev* V torek, dne 22- julija se je v Ljubljani v Narodnem domu vršil jako dobro obiskan shod poštnega osobja vseh kategorij, katerega je sklicala Zveza poštnih organizacij v Ljubljani. Celotno poročilo bode priobčeno v strokovnem glasilu. Predsednik Zveze g- Urbančič je kot član delegacije v Beogradu poročal o skupščini vseh poštnih nameščencev v kraljevini SHS, katera 6e je vršila od 12- do 13- julija 1919- Najvažnejši sklep skupščine je ujedinjenje vseh poštnih organizacij naše kraljevine v enotno Zvezo s sedežem v Beogradu- Pokrajinske organizacije na sedežu poštnih ravnateljstev ostanejo še nadalje, ki pa volijo vsaka po dva člana v skupen odbor. Dalje: Nove draginsko doklade so zagotovljene- Vlada predla- ve. ga, da se šteje vsem nameščencem brez | njo se dovoli razlike kategorij in pokrajin pet vojnih let, za deeet v pokojnino. Regula-tif plač, ali takozvana >mala pragmatika« izide v teku dveh mesecev- Ustanovitev poštnega konzumnega društva, za kar da vlada 50-000 K kredita, brezplačen dovoz živil in druzega blaga po železnicah za to društvo- Izmed 27 točk resolucije, katera se je na skupščini predlagala, sprejela in izročila ministrom ter poslancem so najvažnejše: 1* Nabavni prispevek za obleko in obutev po 1000 K in po 200 K na vsacega rodbinskega člana. 2- Popolno zenače-nje plač vsem nameščencem v vseh pokrajinah kraljevin SHS, z ozirom na predizobrazbo. 3- Popolno zenačenje ženskega osobja z moškim osobjem- 4- Sodelovanje pri ministru v vseh stanovskih in strokovnih vprašanjih- 5- Službena doba se šteje od dneva nastopa. 6- Služabništvu se ima takoj rešiti vprašanje glede službene obleke po že predloženih spomenicah. 7- Dopusti se dovolijo takoj in sicer do 10 službenih let po 4 tedne, za 15 let 5 tednov, za 20 let 6 tednov, za petindvajset let po 7 tednov in dalje po 8 tednov- 8- Železniške legitimacije za znižano vož- vsem namescenrem in njih rodbinam- 9» Se laki sluge in pismonoši se zenačijo a državnimi slugami. 10- Službena doba se skrajša na dobo 30 let Dodatno poročilo k poročilo predsednika je podal podpredsednik gosp. Ulepič, kateri je slikal stališče ministrstva napram nslužbenstvu, zlasti glede nepragmatičnega osobja* Društvo odvetniških In notarskih uradnikov za mariborsko okrožje je imelo dne 20. julija 1919 ustanovni občni zbor v Mariboru ob številni udeležbi. Novi odbor je bil soglasno izvoljen: Dragotin Gilčvert, predsednik, Štefan Dergas, tajnik, Franjo Moškon, blagajnik, Franjo Moreše, Pavla Re-bol, odbornika, Martin Planinšek, namestnik, Anica Celan, namestnica. Nadzorstvo: Hinko Krištof, pisamo-vodja v Ptuju, Jos. Lorber. pisa^no-vodja v Slov. Bistrici. Članarina znaša mesečno za redne Člane s plačo nad 600 K 4 K, od 400 do 600 K 2 K, pod 400 K 1 K, podporni člani mesečno 4 K, ustanovniki enkrat za vselej 100 kron. Gasilska župa žalska je na svojem izrednem občnem zboru v št. Petru sklenila naročiti včlanjenim društvom »Gasilca« za članstvo proti naročnini neposredno pri »J. 0, Z.« v Ljubljani. V drugi polovici avgusta priredi drugi izlet v Laški trg. ali pa v prvi poL septembra v Trbovlje. Na-čelstvo poživlja društva na mnogobrojno udeležbo povodom poseta Nj, Visočanstva prestolonaslednika v Celju ter polnoštcvilno zastopstvo celega zveznega odbora v Ljubljani. Tov. društvu v Št. Petru se Izreka za točno izvedeno gasilno vajo pohvala. Vsa društva prijavijo datum svojih prire-« ditev župnemu načelstvu. Odbor. Poizvedbe. Zatekla se je mlada psica »Flori-ca«, bela s črnimi lisami. Znamka 6p7. Nagrada se da v Ljubljani, Polj. c. 55A Zabjak. 7460' Svarilo pred nakupom! Ukradeno je bilo par kompletnih konjskih oprem (to je komati, uzde_. vajeti). Obvestilo proti nagradi v Ljubljani. Poljanska cesta 57. Kdor bi kaj vedel o gdč. Justi Tert-jak iz Sv- Križa pri Trstu, ki je služila v Zagrebu, se naproša, da sporoči to meni pismeno ali osebno- A- Rencelj, železničar v vagonu zad za glavnim kolodvorom v Ljubljani« Izdajatelj In odgoverni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. ehro ohranil!!! planino in nov nar- fflnnij se proda. Radeckega cesta llltjmj štev. 1, Ljubi; na. 7463 Dobra imharira se tako? mm. Poize se: ▼ Linbl anl Poljanska cesta 57. 7461 i stro], ' Smith - Prennier, z lati- lico m cirilico se ceno proda. Srebotniak, Kolodvorska nlica 31. 7472 mojstri. Ponudbe na Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana. 7465 Mo sedlo Dolenjsko. kuni po zmernih Griško oskrbnistvo, cenah Mirna 7466 liožijivi stali ulica 31. In neka« mit se proda. Srebotnjak, Kolodvorska 7473 Rinifll 2 rnetra in pol finega moškega ilii'ii'i! črnega blaga za zimsko suknjo. Ponudbe Dod .Blago 10 7474* na upravništvo »Slov. Naroda«. 7474 starejša moč, 2eH sedanjo IlU, službo premeniti. Lahko tudi kot voditeljica kakšne filijalke. Ponudbe na upr. Slov. Nar. pod .Zanesljiva 7464". 7464 Vino. rizling in črno dalmatinsko od 55 litrov naprej ter sadjevec in kislo vodo se razpošilja po najnižji ceni od podjetja Silva vrelec, Gnštanj. Kupijo se stari zamaški. 7209 Proti iako doaremn plačilo s:0^e takoj za solidno gospodično. Lastno perilo. Ponudbe pod »SoHdna/7482* na uprav. »Slov. Naroda-. 7482 UrflfO razne velikosti in kakovosti se i 1 Hit!, kuoijo. Naslov pove: L Jugoslovanski anončnl in informačni zavod Bc-seljak & Roianc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. 7471 Sprsjmsm Umvm (starejšo moč) kakor tudi pisarniškega uradnika. Ponudbe z navedbo plačilnega zahtevka, dosedanjega službovanja, je vposlati na Peter MajdiC, Celje. 7379 napreda! je lovska Daska S al. 16 in ekaj municije. Zaloška cesta it. 11. 7462 Kupi se šelaS. Ljubljano. Ponudbe na tovarno v Zg. Gameljnih nad 7419 kupuje tvTdka P. Čuden Sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani. 7457 Briijaiiie Lepa mmm mz .^oTo««56 mirni osebi. Sp. Siska, Planinska cesta štev 289. 7504 Kuni co nov a^ s*ar ^e <3onr°hranien HlljJI ul telefonski aparat. Po-iudbe z navedbo cene pod .M, R. 74?2 na uprav. Slov. Naroda. 7422 Predam več motornih koles. tovorni avto 3 tone s prikiornim vozom znamke Franc. FlorjančiČ, šeleabnrgova ulica 6. 7447 300 Kron datu tistemu, knor ml preskrbi v sredini mesta prvo nadstropje prazno sobo s strogo separatnim vhodom. Pismene ponudbe pod ,K 300 7480* na upravništvo Slovenskega Naroda. 74i0 PosMflin ki bi pospravljala pisarno (2 uri dnevno 'dela) se sprejme takoj. Plača mesečno 80 K. Odvetniška pisarna dr. Ivana Lovrenčiča v Ljubljani, nasproti hotela .Union". 7-169 l-:M napreda?! 2 baraki v veliko-sti 10X40 m, in ogrodje brez opaža, še nikdar postavljene, ima naprodai g. Fr. Martinec, mest tes. mojsteT, Ljubljana, Prnle 8. 7443 e, 3 inja, ?t»nm/anin v Kraniu» *• nadstrpj AlaĐUTulIJt: sobe, predsoba, kuh terasa s kosom vrta in pritiklinami se zameni« s stanovanjem v Ljubljani z 2 — 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 7485 Fl/nnau za dobro od 150 hektara u LvJ!!u!!! M. Crnicu kot Požarevca po-treban je. Ponude sa uverenjima slati na adresu: Ing. Bailonv i sinovi — Beograd. 7455 Snosi odvetnik "1^^ samostojnega koncipijeata pod ugodnimi pogoji. Dopisi na upravn. ,Slov. Naroda* pod .odvetnik 7487" ___7487 Vnihn KrfJ Paznik pri Dieselovem JI Uiti c IdlC motorju, vaien tudi vseh električnih naprav. Cenjene ponudbe pod .eletrtrikar 7483* na upravništvo »Slovenskega Naroda" 7483 Šofer s predvojno in vojno prakso lile slutbe eventualno prevzame tudi kako drugo primerno službo Cenjene ponudbe pod ,domačin 7484* na upravo »Slov. Naroda« 7484 Y Tesarji kaVor tudi več učence? se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Steiner, mestni fesarsM mojster, Ljubljana, Jera-nova ulica Št 13 4844 Pozor i 2 izmjena klesarska pomot- nj[»ji se spre ime ta takoj v trajno delo alltd proti dobri plači. Spre!me 2 va-ienca poštenih staršev pri Fran Cradl-šariu. Rimska costa 14. 7353 ^mlinar, Za naš mlin u Činiču kod Požarevca od 4 vagona v svih sorti belog bralna i grisova - potreban je stručan nadmlinar. Stupiti može odmah. Ponude sa uverenjima Slati na adresu Ig. Bailonv 1 sinovi Beograd. 7454 išče se nisarnla m « za stavbno l pisarno, vešča knjigovodstva in korespondence in sicer samo starejša moč s prakso. Istotako se sprejmeta 2 hlapca h konjem, vešča tudi poljedelskih del. Vešč se izve pri Ivan Ogrinu, Grobar levo nabrežje 8. 7301 PRiffl mlin sa pokretnom vodenom i rarnom snagom sa zemljištem, za mlevenje, jednog vagona belog brašna za 24 sati i seljačke meljave, dobro očuvan prodaje se iz slobodne ruke. Isti se nalazi u Moravskoj dolini u varoši bez konkurencije pored željezničke pruge. Za bliža obaveštenja obratiti se gdji Boškovič, Kralja Milana ulica 69, Beograd. 7456 Svarilo. Podpisana družina Birtič svari vsakogar, ki bi trosil govorice o njej, oziroma gospodu nadporočniku Oskar Baukovac, na podlagi katerih bi se moglo dvomiti o njih poštenju, ker bi bili sicer primorani sodnijsko nastopiti proti vsakemu, osobito pa svarimo, da crenehajo osumljene osebe z dopisovanjem anonimnih pisem. KRANJ, dne 30. julija 1919. Rodbina Bfrtlč Kranj, Eokrako predmestje 68. DflnrSlrihl 2ePn*n ur. zlatnine in sre-rU|flufIlfl brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 si okrogel ali rezan, žen v vagon se naj SCAGNETTI, parna odvorom, Ljubljana. m jelka, hrastov 'l, in bukov bodi Cene za les nalo-na znani jo na V. žaga za drž. ko-2048 Proda se: lepa omara za obleke, oziroma za knjige, lepa stara za perilo in s pisalnim predaij- nikom, stojalo za knjige, otomana, stoli, pisalna miza, postelj, ogledalo, lepe slike, okviri, obzidna svetilntca, oar finih moških črevljev 5t. 43 i. dr. Na ogled od 1. do 4. popoldne, Cesarja Jožefa trg 10, dvorišče na desno, zadnja vrata. 7475 drž. toplice Dobrna pri Celja (preje Neuhaus bei Cilli, Steier-mark) vrelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini, al* oktober Naročite si In berite tihe - kratkočasne zgodbe, spisal Blaž Pohlin Najzabavnejše berilo za samske in po ročene! Cena s poštino K 4*50. Na roča se v Narodni knjigarni v LJubljani. Potrti globoke Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena, nepozabljena hčerka Iziroma sestra danes ob 4. uri popoldan v 17. letu svoje dobe, previđene s sv. zakramenti, po dolgotrajni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabljene se bo vršil v petek, dne 1. avgusta ob ^29 uri dopoldne iz hiše žalosti Guncelje št. 18. na farno pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. Sv. posmrtne maše se bodo služile v raznih cerkvah. LJubljana, dne 30. julija 1919. Žalujoči ostali. VabUo na občni zbor posojilnice v Cerknici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 10. avgusta 1919 ob 2. url popoldne v prostorih posojilnice v Cerknici. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca za leto 1918. 3. Potrjenie računa za leto 1918 in razdelitev čistega drbička. 4. Izvolitev načelstva, odbora, račun- skega pregledovalca in namestnika. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Strešnik, fino glaziran, iz Ia materijala, prodajam dokler traja zaloga. Cevi za kanale, plošče za tlak, podboji (ban-gerji) vedno v zalogi. Sprejemajo se naročila na vse druge betonske izdelke in popravila. Betonska tvornica Jos. Cihlaf, Ljubljana, Dunajska c Knjigoveznica M. Leveč naal. F. Lereh v Radovljici javlja tem potom, da sprema zopet vsa v to stroko spadajoča dela ter se slav. občinstvu priporoča. 7468 Raapoillfam lepe bukova drva Žagana, cepljena in metrska, franko na dem. Cene nizke, dobava točna. Sre-botnlek, Kolodvorska ni. 31. 7062 Angleftka čudotvorna = MAST = fala«, Usti. Ecica. tzriafl m Je tvartM, prtfrvh ztstnpljeaje krrt ia «t«radje. Vpoiflji ubo proti predplačilo fraako K &80 ni 1 dozo troriica Tlrierrj-ja t Pregradi ta glav. zaloga f Ljat- ijam ictana p. StiSnfk, Marijin trg 5 ■ in rs« drage lekirae. ———— Srpskom Brođankom droitn potrebna su c!va poddirektora, odkojlh jedan mora biti naročito spreman za saobraćajnu službu. Koji žele, da se oviz položaju prime neka podnesu svoje prijave dokumenta i svoje oslove društvu najdalje do kraja avgusta ove godine. 7399 Žična mreža. počinjena, raznih debelosti, se cene proda. Srebotnjak, Kolodvorska ulica SI. _7405_| Ricinovo olje se dobi v zalogi Kongreiai trg stev. 9, desno. Prodaja samo na veliko. 7 »79 - hlapec •e sprejme, neoženjen lahko s hrano in stanovanjem, oženjem pa s sta* noranjem. Poizve se Jeraaeva nlica li. 6986 Janko J. Grahor Zagreb, 6umfulflena ulica St 35 tvornica betonskih proizvodov išče poslovodjo, izvrstnega v vsih betonskih, kakor delih v umetnem kamenu. — Cenjene pismene ponudbe ob na. znaki mesečne plače na isto tvrdko. 7477 Josip Jug stavbni In pohištveni ::: pleskar in lliar m Rimska cesta št. 16. naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene. Zs na irnšena dela jamčim dve leti advokat Beograd. Kneginje Ljubice 2 Korespondenca v srbskem« hrvatskem, nemškem In madžarskem feslkn. 6813 Jajca sveta, kapi v vsaki mno-ilal Ia prosi sa ponadbo eksportu trgovina 7342 en. Supponz v Prislovi. Janko Kos Mici Kos roj. Sifrer poročena 30. julija 1919. Ljubljana Zagorje. Davorin Čander učitelj Julka Čander roj. Pintar poročena |--- Hrastnik v juliju 1919 Zobni atelje Franjo Radovan v Sp. Šiški zaprt do 25. avgusta. 3000 K nagrade onemu, ki mi preskrbi moderno stanovanje, obstoječe od 3—6 sobr če mogoče v kaki vili v bližini mesta, za čimpreje. Ponudbe pod „Moderno etanovanje 7413" na uprav. Slovenskega Naroda? F. M. Schmltt. Llnbljana, Pred skotilo it 2. naznanja p. n. odjemalcem, da bode trgovina radi dopusta osobj* IT do 10. avgusta zaprta. ^ 7476: bljanska kreditna banka v Ljubljani nI Delniika glavnica 15,000.000^ kron. Stritarjeva ulica Stev. 2. fondi 4.000.000.. kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. ser Sprejema ~em II Kupuje in prodaje vse vrste vednostnih papirjev, valut vloge na knjižice in teko« raCun m..w«»«1SII2"i?obi>itb proti ugodnemu obrestovanju II tfee* VSdKOVrSsnG AKCIJI IC RLV 74 RHC :~o"#Zv)Z^ Ml M Podružnica Ljubljana. JADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana OelniSka glavnica: K 30,000.000. iJI^/m okron k 10.000.000. SPSSJEM&: Vloge na knjižico Vloge na tekoči ln ilro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. kupuje IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Centrala 1 Trst. Podružnice s Dubrovnik Opatija Dunaj Spljet Kotor Šibenik Metković Zadar _Ekapoiihtra Kraal. javni naslov: jadranska. Rezerve: okrog K 10,000,000.—. ESKOZfTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. UDAJA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta. DAJE TRGOVSKE SREDITE pod najugodnejšimi pogoji. -—|f na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Telefon it. 257. Kupujem staro Sito železo vsako množino. Ponudbe pod Šifro.* ,,Lito železo 7362" na upravništvo Slovenskega Naroda. 7362 SRBI Generalna reprezentanca za kraBjestvoSHS za baterije, žarnice, elektrotehniko ISSy izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvr9k. ~Wm Janko Fogačar. LJubljana Skladišča, pisarne in razstavni lokal [i v Ljubljani, na Brega 20, ostane vsled dopusta nastavljencev od 4. do 13. avgusta zaprta. Vsem tvrdkam, ki imajo oddati flSšF" Največja slovenska hranilnica ! n linhli^n se priporoča Vihtor Omersa, agentura in homis. trgovino Kranj. LJUBIMA, Prešernova ulica št. 3 K 80000*000'— 2 500-000'- je imela koncem leta 1918 vlog . . . rezervnega zaklada ....... ■ - Sprejema vloge vsak delavnik. —^——— Hranilnica je pupilarno varna. 159 Za varčenje ima vpeljane lične domače hranilnike. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. Lurion Salvator v..* m loščUo za čevlje loščUo za čevlje „„,,„ vo„„Ba ,„ „,,„, Vsake mnoiino II Koli lina 7271 s. dobiva po najnlljlh dnevnih cenah V9S ld¥ i a tvornica kem. proizvoda d. d. ZAGREB, Ilica 73 (privremena poslovnica). v najboljšem stanu aav- se kupi. "vau Cenjene ponudbe z opisom in ceno na PODVINEC ALEKS, tovarna usnja, Radeče pri Zidanem mostu. 7390 Krasno po$c$tPO se proda v Slavoniji, obstoječe iz dveh hiš, pet gospodarskih poslopij, vse zelo masivno zidano in 50 oralov (johov) zelo rodovitnih njiv in travnikov. V hiši se nahaja trgovina in gostilna, tovarna za izdelovanje sodavice in žganjekuh. Nudi se torej zelo ugodna prilika za podjetnega trgovca ali za tistega, ki hoče plodonosno denar naložiti. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7481 Mestni magistrat Maribor. Razpis. Na dekliškem mestnem zavodu „Vesna' v Mariboru in sicer na oddelku „kuhinjska in gospodinjska šola* se razpisujejo sledeča učna mesta: za dve učiteljici kuhanja za dve učiteljici za belo šivanje za dve učitljlol za obleke. Kolekovane prošnje, opremljene s spričevali in dokazili o sedanjem službovanju, domovinskim listom in zdravniškim spričevalom ter z navedbo mezdnih zahtevkov je poslati najkasneje do 10. avgusta t. 1. na naslov: Kuratorij mestnega dekliškega zavoda .Vesna" v Mariboru (mestni magistrat). Prednost imajo učiteljice, ki so zmožne srbo - hrvaščine, italijanščine ali francoščine oziroma ki bi tudi podučevale klavir. Maribor, dne 27. julija 1919. Vladni komisar: dr. Pleifer, s. r. n M I II U l 1 U ffi ^^DC x ^»c x yc x x )c x )c IžL^t R .X y. y^ .X X y> «^ Ljabljqn$^q kreditna banica v Ljubljani._ delnic. Redni občni zbor je dne 5. maja t. 1. zaključil na temelju dovoljenja deželne vlade, da zviša delniško glavnico K 15,000.000-- na K 20,000.000*- 12.500 novih delnic v nom. znesku K 5,000.000- z izdajo II m L J f m n r j i i in je pooblastil upravni svet, da določi po svojem prevdarku rok in način izdaje novih delnic. Upravni svet je na podlagi tega pooblastila sklenil, razpisati subskriptijo pod sledečimi pogoji: 1. Upisovanje se vrši od 1. do 31. avgusta t I. a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici. Celju in Mariboru; b) pri Živnostenski banki v Pragi in vseh njenih podružnicah; c) pri Hrvatski trgovinski benkl v Zagrebu in njeni podružnici v Osjeku; d) pri Hrvatski zemaljski banki v Osjeku in vseh njenih podružnicah. 2. Od 12.500 novih delnic a K 400 — nom. v skupnem znesku K 5,000.000*—se prepusti dosedanjim delničarjem 9.375 komadov in sicer v razmerju na 4 stare 1 novo po K 650*—, plačljivih na enkrat najpozneje do 31. avgusta t. 1., več 5% obresti od nom. K 400— od 30. junija 1919 do dne plačila. Ostalih 3.125 delnic se ponudi drugim reflektantom po K 800>— za komad, več 5% tekoče obresti od nom. zneska K 400'— od 30. junija 1919 do dne plačila, proti takojšnjemu plačilu. 3. Nove delnice bodo opremljene s kuponom za D. semester 1919 in bodo deležne polovice čistega dobička za 1. 1919. 4. Pri upisovanju se morajo predložiti v navedenem roku plašči starih delnic subskripcijskim mestom v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic iz zadnje emisije, katerih oddaja vsled tehničnih zaprek še ni bila mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o plačanih delnicah. 5. Azijski kurzni dobiček od novih delnic se po odbitku stroškov in kolekovne pristojbine uporabi za azijski rezervni fond banke. 6. Proti vrnitvi začasnih potrdil se bodo nove delnice tekom meseca januarja 1920 izročile subskribentom. 7. Reparticijo delnic za nedelničarje si pridržuje upravni svet, toda v prvi vrsti se bodo upoštevali oni subskribenti, katerim pri zadnji emisiji ni bilo mogoče dodeliti polnega števila upisanih delnic. Ljubljana, 21. julija 1919. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke K N n H 0921 471981