Primorski < novink Poštnina piacana v gotovim ^ mn l* Abb. postale 1 gruppo viCIlcI OUU lir Leto XXXIX. St. 90 (11.506) TRST, nedelja, 17. aprila 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni -Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Mar zgodovina ne uči? Za jutri in pojutrišnjem najavljena fašistična provokacija s predstavitvijo brošure - hvalnice o požigalcu Narodnega doma France-scu Giunti izpod peresa vsedržavnega kolovodje italijanskega ne-ofašizma Almiranteja in njegovega tržaškega »federala* Giacomellija, je upravičeno razburila italijansko demokratično in vso slovensko javnost. Predstavitev brošure in prihod v Trst za to priložnost samega Almiranteja, ki naj bi s svojo prisotnostjo dal dogodku vsedržavni poudarek, je v številnih protestnih izjavah političnih strank, gibanj in ustanov, označen ne le kot apologija fašizma proti duhu republiške ustave in črki zakona, pač pa kot tipična fašistična provokacija, ki prav gotovo ni sama sebi namen, Pač pa dokaj prozorno kaže na težnjo krajevnih fašistov po zaostrovanju ozračja v okviru volilne kampanje z razpihovanjem protislovenskega’ sovraštva. Odbor za obrambo demokratičnih vrednot tržaške pokrajine, v katerem so Predstavniki demokratičnih strank in organizacij, je napovedano predstavitev publikacije o Giunti označil za (manifestacijo, posvečeno spominu ene najbolj mračnih figur krajevnega fašizma*, brošuro sa-nio pa za «apologijo fašizma in spodbujanje k nasilju*. Odbor je zaradi tega zadolžil svojega predsednika Claricija, da pri prefektu zahteva prepoved fašistične manifestacije iz varnostnih razlogov, državnemu pravdništvu pa posreduje zahtevo po zaplembi inkriminirane brošure in lepakov, ki naznanjajo manifestacijo in ki so s svojo vsebino in podobo gorečega Narodnega doma že sami po sebi dovolj prozoren namig krajevnim škvadrističnim skupinam. S hudo provokacijo je predsednik tržaške pokrajine v svojstvu predsednika Odbora za obrambo demokratičnih Vrednot seznanil tudi predsednika republike Pertinija, predsednika vlade Fanfanlja in notranjega ministra Rognonija. Spričo vsega tega, spričo tako široko izraženega ogorčenja nad to fašistično provokacijo, je zaskrbljujoče, kar se je zgodilo na petkovi seji tržaškega občinskega sveta. že sama zahteva KPI iu MT, naj se občinski svet izreče o tej provokaciji, je bila v poimenskem glasovanju sprejeta za las s 16 glasovi proti 14 ob polovični odsotnosti svetovalcev. Do razprave (kaj žele obsodbe) pa potem sploh ni Prišlo, ker je sejno dvorano medtem zapustilo toliko svetovalcev, da ni bilo več legalnega števila Prisotnih in je predsedujoči moral sejo preložiti na drugi datum. Za kroniko, pa tudi zato, da se ve, je treba povedati, da so v dvorani ostali samo vsi komunistični svetovalci, svetovalca MT in SSk ter okrnjena der okristjanska skupina. Vsi ostali z melonarskim županom Cecovinijem vred, so bili izven dvorane. ▼ Ni se mogoče znebiti vtisa, če Be celo prepričanja, da so določene znane politične sile v občinskem svetu vso zadevo zrežirale s Prozornim namenom, da se jim ni treba izreči. Pripravljeni smo sicer ločevati med tistimi, ki so sc izjavi izmaknili zato, ker jim je morda celo po godu, da sc v Trstu slavi zločinec, ki je zažgal Narodni dom in dal s tem znak za pogrome proti Slovencem in tistimi, ki so ostali izven dvorane iz malomarnosti ali kakšnega drugega razloga, ostaja pa za Trst, odlikovan s kolajno odporništva, tragično žalostno in ne samo sramotno dejstvo, da večina njegovega izvoljenega predstavništva v občinskem svetu v današnji politični situaciji noče javno nasprotovati taki izraziti protidemokratični in protislovenski provokaciji, kakršno Predstavlja poveličevanje Francema Giunte prav na kraju njegovega škvadrističnega podviga. Prav Iz tega razloga, da gre namreč za izzivalno protislovensko in protidemokratično provokacijo, tudi ni mogoče razumeti tistih, ki menijo, da okrog nje ni treba «dvigati prahu* v imenu nekega dvomljivega tolmačenja demokracije in celo nenevarnosti fašizma kot takega danes. 7,a tem tiči a*i globoka politična naivnost, nepoznavanje ali pa izkrivljeno pozna-Vanje dogodkov 7 1920 in Giunto-Ve takratne vloge v Trstu. Naj zato povzamemo samo nekaj ugotovitev že preminulega italijanskega tržaškega zgodovinarja Carla Schiffrerja, ki Je bil prav zaradi objektivnega prikazovanja zgodovinskih dejstev sam tarča tržaškega škvadrizma in njegovih bombašev. V svoječnsnem mesečniku *Trieste» je v št. 55 za maj - junij 1963, torej v letih, ko je v Trstu bilo neprimerno težje biti Iskren demokrat kot je to danes, je v članku «Faštsti in vojaki ob poži-Ku Balkana* dokumentirano ruzkril ozadje tega zločinu kot načrtno Pripravo fašizmu, z vso soodgovor 0ostjo takratne liberalne Italijanske buržoazije, za napad na Slovence. Razkril Je Inscenlrano pro Vokacljo z Incidentom v Splitu, ki J« bil takrat že jugoslovanski, in za katerega je mednarodna preiskava pod predsedstvom nekega ameriškega admirala, prvo odgovornost pripisala italijanskim vojakom, ki so z motornega čolna začeli streljati na ljudi na obali in enega ubili. Ta hoteni incident je Giunti služil kot povod za organiziranje hujskaškega zborovanja na Velikem trgu, kjer je med njegovim govorom prišlo do druge vnaprej pripravljene provokacije z u-morom mladega kuharja Ninija na istem trgu, Carlo Schiffrer ugotavlja, da je Giunta cinično potreboval mrtveca, da je lahko že nahujskano množico fašistov in škva-dristov s klici »Na Balkan, na Balkan* usmeril proti Narodnemu domu. Tu pa je prišlo najprej ob pasivnosti vojske potem pa ob njenem sodelovanju, do tretje vnaprej pripravljene provokacije. Takratni fašistični tisk in kasnejši fašistični »zgodovinarji* so skušali prikazati in skušajo to še danes, da so na škvadriste začeli streljati in metati bombe iz Narodnega doma. Schiffrer pa v svojem članku piše: »Nekaj let pozneje, ko bi taka dejanja lahko veljala za »patriotska* ali celo »herojska* in vsekakor zaslužena, se je eden od najslabših voditeljev tržaškega fašizma hvalil, da je on sam tistega utra najel sobo v hotelu, da je vanj prinesel kovčke z bombami, posode z bencinom in drugi zaži-galni material in da je on sam — v dogovoru s svojimi pajdaši — izvršil provokativna dejanja, ki so privedla do napada na hotel in do njegovega uničenja po pobesneli množici. In tista zažigalna bomba, vržena tako absurdno z okna in ki je še precej časa tlela na tlaku, predstavlja najbolj zgovorno potrditev, da se njegovo bahanje gotovo ni nanašalo na izmišljotine. Ves potek dogodkov od uboda v srce nesrečnega mladeniča pod oboki občinske palače (ki resnici na ljubo nosi na sebi (ubod namreč) pečat kakšnega »ardita*) do popolnega uničenja Narodnega doma dokazuje, da sploh ni šlo za nenaden in nepredviden izbruh ljudskega besa, pač pa za akcijo, izpeljano po natančno pripravljenem načrtu s prefinjeno psihološko in vojaško tehniko.* Tako zgodovinar Carlo Schiffrer, ki mu gotovo ni mogoče pripisati kaj drugega kot prizadevanje za resnico. Iz teh in še drugih njegovih ugotovitev v zvezi s France-scom Giunto v Trstu je dobro razvidno, kako in s kakšnimi metodami in sredstvi so fašisti začeli svoj pohod na oblast in kako smo bili pod njegovim udarom najprej Slovenci in potem delavske in druge demokratične sile. Ne priznavati in ne razumeti tega danes, pomeni politično slepoto in kaže na željo nekaterih, da bi se povrnili stari časi kot grožnja proti Slovencem in demokratičnim silam. DO RAZPUSTA PARLAMENTA NAJ BI PRIŠLO PO JUNIJSKIH UPRAVNIH VOLITVAH Govorice o predčasnih parlamentarnih volitvah v ospredju italijanskega političnega dogajanja Prava ofenziva socialistov: govora Martellija in Formice ter uvodnik Avan-tija - De Mita noče volitev - Raziskava javnega mnenja o volilnih izidih RIM — Po daljšem premoru, od sestave Fanfanijeve vlade, so se v preteklem tednu ponovno pojavile govorice o možnosti predčasnega razpusta parlamenta in novih političnih volitev, ki naj bi bile jeseni. V nekaj dneh so o tem govorili številni politični predstavniki skoraj vseh strank, od tajnika PSI Craxija, ki se na volitve očitno pripravlja, do Spadolinija, ki pravi, da so predčasne volitve možne, pa do demokristjanov, ministra Pandolfija, ki je o tem govoril ob otvoritvi milanskega velesejma in samega Fanfanija, ki ob povratku iz Nizozemske ni izključil možnosti novih političnih volitev. Skratka, vse stranke so v svojo beležnico vključile to možnost, čeprav sedaj formalno govorijo predvsem o preverjanju, do katerega naj bi prišlo takoj po junijskih u-pravnih volit/ah. Resnici na ljubo je treba pove- dati, da so pri govoricah o razpustu parlamenta najživahnejši socialisti. Včeraj sta o tem govorila oba najtesnejša Craxijeva sodelavca, Martelli in Formica. Mar-telli je dejal, da tudi tisti, ki zavračajo možnost predčasnih političnih volitev v juniju, namigujejo, da bi do teh volitev vendarle lahko prišlo v oktobru. Formi- iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiimmitiiiiiiiiiiiiifivtiiiiiitiiiiiiiimiHimiimiiiimiiuiiMimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuimmiit V OKVIRU POGOVOROV V WASHINGTONU Kohl in Reagan za tvorne odnose Vzhoda z Zahodom V ospredju vprašanje razoroievanja v Evropi - Kohl vztrajal pri osebnih stikih s sovjetskimi voditelji Primorska poje drevi v Lesah LESE — Drevi bo v beneških Lesah 9. koncert letošnje revije pevskih zborov Primorska poje. ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske. V Beneško Slovenijo bodo zborovsko ljudsko in umetniško pesem ponesli pevci mešanega zbora Podgora, moškega zbora Zarja - Budanje, moškega zbo-Briški grič, moškega zbora štmaver, moškega zbora Gostol - Tolmin, dekliškega zboral Vesna iz Križa, okteta Vrtnica - Nova Gorica, mešanega zbora Drago Bajc iz Vipave in moškega Zbora Valentin Vodnik iz Doline. Devet pevskih sestavov z obeh strani meje torej, naslednji pa bodo nastopili v petek, 22. aprila, v Ajdovščini. BONN — Zahodncnemški zvezni kancler Helmut Kohl se je v spremstvu zunanjega ministra Genscherja včeraj vrnil s 24-ume-ga obiska v Washingtonu, kjer se je srečal s predsednikom Reaganom, državnim sekretarjem Shult-zem in obrambnim ministrom Weinbergerjem. V središču pogovorov so seveda bila vprašanja odnosov med Vzhodom m Zahodom, s posebnim ozirom na ženevska razorožitvena pogajanja in na problem evroizstrel-kov, svetovni gospodarski problemi, nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov ter razmerja ZDA - EGS. Po končanem srečanju sta predsednik Reagan in kancler Kohl poudarila obojestransko odločenost o uresničevanju programa umeščanja evroizstrelkov atlantskega zavezništva, «če jih bo v to silila sovjetska nepopustljivost*. Vendar pa je Kohl ob tem dejal, da Sovjetska zveza še ni izrekla zadnje besede, kljub negativnemu odgovoru na Reaganov »vmesni predlog* o omejevanju števila evroizstrelkov. Posebno zadovoljstvo je Kohl izrazil spričo izčrpnosti posvetovanj med Washingtonom in njegovimi zavezniki o sedanji fazi ženevskih pogajanj, hkrati pa je trdno vztrajal pri nujnosti prizadevanj za konstruktivne odnose med Vzhodom in Zahodom s pomočjo dialoga in sodelovanja na vseh področjih, kjer je za SZ to možno. Reagan se je menda strinjal c Kohlom glede pomembnosti osebnih stikov s sovjetskimi voditelji. Nemški kancler je Reaganu ob tem zagotovil, da si bo na svojem prihodnjem obisku v Moskvi prizadeval prepričati sovjetske voditelje v neomajno trdnost vezi med ZRN in Zahodom. Državnika sta nato govorila o vrhu industrijsko najbolj razvitih držav, ki bo prihodnji mesec v Williamsburgu v Virginiji, pri čemer je Reagan poudaril, da bi moral biti njegov glavni cilj sporazum o tesnejšem sodelovanju. Kohl je vztrajal tudi pri obravnavanju razhajanj med ZDA in EGS, predvsem na področju mednarodne trgovine in nekaterih protekcionističnih teženj. Nato sta se dotaknila še madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, na kateri si bosta obe državi prizadevali za zaključno listino, ki naj odpre pot za konferenco o razoroževanju na evropski celini, ljubosumno vezani na velik napredek pri uresničevanju človeških pravic. Colombo odgovarjal za nemški Die Welt BONN — Nemški dnevnik Die Welt je objavil intervju z italijanskim zunanjim ministrom Colom-bom o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glede ženevskih pogajanj o razoroževanju je italijanski zunanji minister dejal, da je sedaj na potezi Sovjetska zveza, potem ko je zavrnila zahodne predloge. Komentiral je tudi najndvejše primere mednarodnega vohunstva in dejal, da vse to le še povečuje napetost med Vzhodom in Zahodom, čeprav samo po sebi ni nič novega. ca pa je prepričan, da bo volilna kampanja za prihodnje politične volitve zadobila pomen u-stavodajne skupščine, saj bodo vsako stranko sodili po vsej njeni zgodovini in ne samo po delu zadnjih let. Ta stališča potrjuje tudi strankino glasilo Avanti, ki \v današnjem uvodniku naglasa, da se sedaj začenja volilna kampanja, ki bi se utegnila končati šele v novembru. Sicer pa pri napovedih novih političnih volitev socialisti niso o-samljeni. Tako je včeraj republikanec Mammi dejal, da je nevarno, da se tudi ta zakonodajna doba predčasno izteče. Pri tem je Mammi seveda kritiziral gospodarsko politiko Fanfanijeve vlade, kateri očita, da ni kos sedanji krizi. Kar pa zadeva socialdemokrate, je treba zabeležiti, da formalno potrjujejo svoje nasprotovanje predčasnim volitvam, vendar pa je včeraj Nicolazzi izrecno govoril o preverjanju po u-ravnih volitvah, znano pa je, da preverjanje vsebuje tudi politične vozle, ki jih marsikdaj ni lahko rešiti. Edini, ki po prvem valu govoric o predčasnih volitvah sedaj nasprotujejo razpustu zbornic so pravzaprav demokristjani. Včeraj je tako o tem govoril De Mita, ki je sicer obšel vprašanje, vendar pa dokaj nedvoumno dejal, da je v Italiji preveč volitev in premalo upravljanja. De Mita je skušal tudi umiriti ton;, ki so bili v zadnjem času značilni za polemiko med KD in PSI, ko je dejal, da demokristjani nikakor nočejo izključevati socialistov iz vladne večine. Daleč najzanimivejša vest iz i-talijanskega političnega dogaianja pa je objava rezultatov raziskave javnega mnenja o uspehih posameznih strank na prihodnjih u-pravnih volitvah. Tednik L’Es-presso, ki te rezultate objavlja, se sklicuje na podatke notranjega ministrstva, ki pa je odločno zanikalo, da bi zbiralo kakršnekoli podatke o volilnih izidih. Vsekakor so podatki objavljeni in govorijo o znatnem napredovanju levičarskih in laični strank ter o nazadovanju demokristjanov in misovcev, prav tako pa naj bi znatno nazadovali radikalci. Sicer pa Espresso objavlja tudi svojo raziskavo javnega mnenja o volilni udeležbi, iz katera izhaja. da bo kar 18 odstotkov volilcev oddalo bele glasovnice; tako visokega odstotka belih glasov v Italiji še ni bilo. VARŠAVA - Poljski radio je včeraj objavil vest, da so oblasti aretirale več desetin pripadnikov tajnega sindikata »Solidarnost*. Točnega števila niso sporočili. SAN SALVADOR - Pet tisoč pripadnikov salvadorske armade se udeležuje velike očiščevalne akcije proti upornikom v severni deželi Chalatenango. Na tem področju so gverilci zasedli velike predele dežele. OB DEVETDESETLETNICI ROJSTVA IGA GRUDNA Klic po enakopravnosti kot včeraj tudi danes ]\J ed kamnoseki in ribiči, med spomladanskim Krasom, ko začenja zelenje prelivati ta trdi naravni svet, se je pred devetdesetimi leti (18. aprila 1893) rodil slovenski pesnik, naš pesnik Igo Gruden. V Nabrežini je zagledal luč sonca, tam, kjer v kamnolomih «sto rok se krči, dviga na vse kraje/ oči so mrke, lica razo-rano/», kjer «od morja breg visoko gor do Krasa/ v terasah vzpenja se, v strmine boči,/ prepeva v jutro, sanja v tihi noči/, v poldnevu tih, brez diha in brez glasa*. V tej slovenski vasi se je rodil Igo Gruden, v kraju, ki se danes pripravlja, da se oddolži spominu svojega vaščana s proslavo, ki ne more izzveneti samo kot zahvala literarnemu delu pesnika, ampak mora imeti globlje in trdnejše korenine, močnejši odmev, ki ne bo niiiiiiiiiiiuimimiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiimniiiiiimiimiiiiminiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiin NA 6. KONFERENCI JADRANSKIH MEST Medsebojno sodelovanje v ospredju pogovorov Nove oblike sodelovanja naj bi sklenili predvsem na osnovi osimskih sporazumov in pogodb SFRJ-FGS BARI — Včeraj se je v Bariju zaključila 6. konferenca italijanskih in jugoslovanskih jadranskih mest, na kateri so razpravljali predvsem o vlogi krajevnih skupnosti pri uravnovešenem razvoju nerazvitih področij, s posebnim ozirom na južne kraje ob Jadranu. Ob tem pa morajo te, skupnosti — kot izhaja iz dokumenta, ki so ga izdali ob zaključku konference — na osnovi osimskih sporazumov ter pogodb o gospodarskem sodelovanju, ki jih je Jugoslavija podpisala z EGS, še naprej jačati gospodarsko, družbe--no in kulturno sodelovanje, kot tudi spodbujati osrednje oblasti, da sklenejo še druge pogodbe, s katerimi bi olajšali vsakovrstne izmenjave med prebivalci obeh obal. V dokumentu poudarjajo, da bi morali zlasti preiti na nove oblike gospodarskega sodelovanja, katere bi lahko razširili še na tretje dežele ter na dežele v razvoju. S temi bi se morali dogovoriti za nove načrte industrijskega so- iiiiiniinmiiiiiiiniiiioiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiimiiiimiMimiiiiiiiuiiiiiiiMiiHiiuiiiiiiimiMiiHiMiiiiiiiHtiiiiiMMiiiiHiiHiHiiiiiiiiimiiiMiiiMiimiinmiiiiiiiiMMiii« Neroden poraz svetovnih prvakov ........................................................... SEDEM LET PO VELIKI EKOLOŠKI KATASTROFI Jutri začetek procesa o Sevesu Na zatožni klopi voditelji obrata «Icmesa» - Še vedno polemike o skrivnostnem izginotju 41 sodov MILAN — Aliče in Stefania Senno, deklici, katerih fotografije z iznakaženima obrazoma so pred sedmimi leti naklonile tragično »slavo* Sevesu sta ozdraveli. Vendar tudi zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb obema deklicama bodo morali odgovarjati predstavniki družbe «Givaudan» na procesu, ki se bo pričel jutri v Monzi. Po sedmih letih od dneva, ko je strupeni oblak dioksina okužil široko področje pri Sevesu, se bo torej začela sodna razprava o dogodku, ki ga gre uvrstiti med najbolj hude primere okužbe okolja na svetu. Kot znano je oblak dioksina »ušel* iz obrata »Icmesa* zaradi »tehnične nemarnosti* in okužil področje 18 kvadratnih kilometrov v občinah Seveso, Meda, Česano Maderno in Desio. . Toksični oblak je povzročil 193 primerov kožne bolezni (vsi oboleli so ozdraveli v enem letu razen 10 in 11-letnih sestric Senno), vendar se še danes ne ve, kakšne posledice ima dioksin na človeški organizem in če povzroča raka. Pred sedmimi leti so iz okuženega področja odstranili 736 oseb, v letih 1976 in 1977 so zaklali okrog 77 tisoč domačih živali .medtem ko jih je 3 tisoč tristo poginilo zaradi zastrupitve. V teh sedmih letih pa so tudi skoraj v popolnosti porušili obrat »Icmesa*, razen del reaktorja. Toksične ostanke v reaktorju in kombinezone, ki so Jih rabili tehniki med bonifiko področja, so zaprli v 41 sodov .ki so ta čas v središču novega vala polemik. Nihče namreč ne ve, kam so ti sodi izginili .oziroma kje so jih uničili. V afero s« vpletene razne italijanske, francoske, švicarske in zahodnonemške družbe in vsa stvar se že sprevrača v sodobno kriminalko. Jutri se torej začne v Monzi proces, na katerem bi morali biti prisotni vsi odgovorni obrata »Icmesa* iz leta 1976. Glavni obtoženci so takratni predsednik 47-letni Švicar Guy Waldvogel, 47-letni ravnatelj Zahodni Nemec Herwig von Zwehl, 45-letni tehnični direktor Giovanni Radiče, 51-letni Zahodni Nemec Anton Sambeth, tehnični direktor »Givaudan*, projektant obrata 64-letni Švicar Fritz Moeri. Obdolženi so povzročitve katastrofe, telesnih poškodb in namerne opustitve vseh varnostnih ukrepov ,da se prepreči katastrofa. Najbrž bo marsikateri od obtožencev manjkal, zagotovo Waldvogel, ki sedaj prebiva v ZDA in je, potem ko je zapustil družbo »Hoffman -La Roche*, visok funkcionar švicarske družbe »Alusuisse*. BUKAREŠTA — V zelo pomembni kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Franciji, je nogometna reprezentanca Italije doživela poraz na gostovanju proti Romuniji. Včerajšnja tekma ni bila lepa za oko, vendar polna a-gonizma, pri čemer so imeli Romuni več moči in tudi več od igre da je bil prepoln stadion ob sodnikovem končnem žvižgu presrečen ob zmagi domačinov. Italijani so si tako skoraj dokončno zapravili možnost nastopa v končnici svetovnega prvenstva, veliko izgledov pa ima Romunija. Zanimivo je, da svetovni prvaki niso po zmagi v Madridu niti enkrat slavili, v petih tekmah so u-trpeli dva poraza in iztržili samo tri neodločene rezultate. Več o tem na športni strani. Na sliki (Telefolo AP): Zoff nemočno gleda žogo v svoji mreži po ostrem strela romanskega napadalca. delovanja, za proizvodnjo blaga široke potrošnje, za sodelovanje na področju ribolova, turizma, o-brti itd. Poudarili so tudi, da je gospodarsko sodelovanje med krajevnimi skupnostmi in deželami gornjega Jadrana doseglo visoko raven ter ob tem izrekli prepričanje, da bi morah povečati napore in napeti vse siie, da bi tako raven sodelovanja dosegli tudi na področju južnega Jadrana. K temu bi morali pritegniti zlasti krajevne ustanove na posameznih področjih. Končno so se še dogovorih, da bo 7. konferenca v obdobju do konca aprila leta 1985 v Jugoslaviji (in sicer v Črni gori), na njej pa bodo razpravljali predvsem o gospodarskem sodelovanju med jadranskimi mesti Italije in Jugoslavije. Grška policija aretirala turškega ugrabitelja brez prelivanja krvi ATENE — Ugrabitev turškega letala boeing 707 se je zaključila včeraj ponoči na atenskem letališču Ellinikom z aretacijo u-grabitelja in brez prelivanja krvi. Sedem članov posebnega grškega protiterorističnega policijskega oddelka je izkoristilo gnečo in zmešnjavo med predhodnim odhajanjem talcev iz letala. Vtihotapili so se v trup, kjer sta ostala poleg sedmih članov posadke le še dva potnika. Policisti so z bliskovito akcijo onesposobili ugrabitelja, 20-letnega turškega epileptičnega študenta kemije Mahmuta Kalka-na iz Edirna. Po aretaciji je izjavil, da ne pripada nobeni politični skupini, pač pa je želel — ker sovraži režim generala Evrana — pobegniti v Avstralijo ali na Islandijo. Pri Riminiju se je letalo zrušilo na avtocesto RIMINI — Pri Riminiju je treščilo na avtocesto dvomotorno letalo Pri nesreči sta 29-letni pilot Paolo Sandri in 21-letni potnik, Libijec Salem Hussein izgubila življenje. V trenutku nesreče ni bilo na cesti nobenega vozila. Po polurni zapori so avtocesto spet u-sposobili za promet. BUENOS AIRES — Predsednik argentinske komisije za jedrsko energijo, admiral Carlos Castro Madero, je izjavil, da bo Argentina zgradila podmornico na jedrski pogon, V ta namen skupno s Perujem že sodeluje pri gradnji a-tomskega središča v Guanacalu. Kitajci obstreljevali vietnamske postojanke PEKING - Kitajska vojska je s hudim topovskim ognjem obstreljevala vietnamske obmejne vojaške postojanke. S tem obstreljevanjem naj bi »odgovorila na več tednov trajajoče vietnamske napade na kitajsko ozemlje, ki so povzročili velike človeške in materialne izgube*. segel samo do vaškega zvonika, ampak dlje in više. Odmev, ki mora do vseh nas, ki na tej zemlji še vztrajamo in se borimo za tiste ideale resnice in pravice, za kakršne se je boril tudi Nabreži-nec Igo Gruden. Svojo zemljo, kraje in ljudstvo je pesnik nosil v svojem srcu in svoji zavesti tudi takrat, ko je moral iz rojstne vasi, ko si je izbral drugačen dom in okolje, ko se je s partizani zoperstavljal nacijašističnemu sovražniku, ko je o-kusil smrtonosni dih taborišč in ko je gradil novo domovino: svobodno in pravično. Kajti, «skozi srce so mi šle vse tegobe svetd/, narodov vseh bolečine sprejelo je vase,/ sredi samot in viharjev je težke te čase/ vedno iskalo v človeku le pot do srca*. V tej svoji viziji, iskanju poti do srca je bil mnogokrat poražen in razočaran. Prav tako kot danes, ko nam naša zemlja beži skozi prste, ko se na poti k sočloveku zoperstavljajo najrazličnejše barikade, ki jih skušamo na vse načine odpraviti, a velikokrat butnemo v gosto temo, znajdemo se sami s svojo močjo, upornostjo in vedenjem. Že prevečkrat smo moledovali, da nam niso priznane osnovne pravice, da je naša narodnostna skupnost od Milj do Trbiža diskriminirana. Solz in rosnih oči pa je dovolj! Dvigniti se mora, kot se dviguje, zahteva, kajti naša skupnost ni berač, ki mu v stegnjeno roko s prezirom vržeš kovanec, ampak živo tkivo družbe. Tistih plasti človeštva, ki so še pol stoletja od tega najbolj trpele. Zgodovina, ki je še mnogim dobro v očeh, še sedaj bruha plamene Narodnega doma, ki bi ga idejni nadaljevalci pobesnelih ■fašističnih hord radi postavili za mejnik svojega krvavega in temačnega pohoda. In to prav jutri, tu v našem mestu, kjer se preteka kri in življenje mnogih narodnosti, ki bi moralo biti zgled sožitja in kulturne odprtosti, mogočni oplojevalec različnih src. Zgodovina našega mesta ni veliko naučila. Zapira se v lupino jadikovanja in narodnostne »čistosti*, reakcionarni krogi rovarijo in — spet smo Slovenci najbolj izpostavljeni, pretveza za opravičevanje nemoči, mušica v očesu visokodonečih, a praznih in ohlapnih fraz. Današnja proslava v Nabrežini ob 99-letnici Grudnovega rojstva zatorej ne sme biti komemoracija ali ena izmed tolikih proslav, ko se zapolnijo sedeži v prvi vrsti, ampak predvsem spodbuda in zavestna manifestacija vseh nas, ki sina tak ali drugačen način prizadevamo za boljše pogoje bivanja in dela. Gruden se ni hotel sprijazniti z ničem, porazom, ni sprejel neuporne odpovedi. Kako bi jo mi? Kot ljubezenski, socialni, kra-jinarski in narodni pesnik je obsojal nasilje nad ljudmi, svojo pesniško besedo je velikokrat postavljal v službo prav narodne skupnosti. Tako bi morali tudi mi svoje delo postavljati v dlani skupnosti in družbe, ki ji pripadamo, da nas motne podtalne vode ne odnesejo. Naše kulturno delo mora biti idejni nadaljevalec vsega plemenitega in vrednega, ki se je skozi neizprosni čas pojavljalo v naših sadovnjakih, ne samemu sebi namen. Velikokrat postavljamo vprašanje, čemu? Vendar takih vprašajev ni treba, saj odgovore dihamo vsak dan v tem našem življenju, ko vsesplošna kriza razjeda človeku temelje, ko se na naši obli vsako minuto soočamo s tragedijami vojne, zatiranjem, pomanjkanjem. Dihamo nenaklonjeni čas, v katerem je naša narodnostna skupnost vedno bolj osamljena, ko tudi na lastni, koži občuti težko krizo. In zato se moramo zavestno vračati h kulturi. Kultura je življenje in potrdilo vitalnosti. Bila je vedno, pred par desetletji, mora biti tudi danes. Cilji so jasni. Ob vsem tem pa ni naključje, da se s hvaležno mislijo spominjamo naših besednih umetnikov. Od Prešerna, preko Cankarja in zakaj ne. Grudna, pa v današnji čas pričajo o živosti tega majhnega naroda, ki je vedno hotel živeti v miru in sožitju z ostalimi. Uporen in miroljuben je ta narod, svojo moč izraža s kulturo in vero v prihodnost in te neomajnosti smo tudi somi del. Z ramo ob rami nam naklonjenih družbenih plasti sosednjega naroda, s katerim delimo življenje na tej zemlji, lahko vzkliknemo z I-gom Grudnom: *da vsi za vedno/ na zemlji najdejo svoj zadnji cilj:/ takrat živeti spet bo vredno*. Zato današnja proslava ni sama krajevna manifestacija, temveč prireditev, s katero bomo še enkrat potrdili svojo bojevitost in še enkrat vzdignili odločen klic in zahtevo po enakopravnosti. MARIJ ČUK ŠE VRSTA PROTESTOV ZOPER PROSLAVITEV ŠKVADRISTA GIUNTE Antifašistični odbor iznesel prefektu zahtevo po prepovedi manifestacije MSI Prefekt izjavil, da ne more preklicati proslavitve, ker ni v nasprotju z ustavnimi normami, je pa poslal izvod knjižice o škvadristu državnemu tožilstvu - Polemike v zvezi s petkovo sejo občinskega sveta - Izjava odbornika Jagodica (PSI) VČERAJ NA INŠTITUTU ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO Koroški pisatelj Florjan lipuš predavaI na tržaški univerzi Delegacija tržaškega antifašistič nega odbora je včeraj iznesla tržaškemu prefektu zahtevo po preklicu najavljehe provokativne manifestacije MSI, na kateri nameravajo tržaški fašisti ob prisotnosti svojega vsedržavnega kolovodje Almirante-ja predstaviti knjižico o delovanju veljaka tukajšnjih škvadristov po prvi svetovni vojni, požigalca Narodnega doma, Francesca Giunte. Na srečanju na prefekturi, ki se ga je udeležil tudi kvestor Bartolini, je vladni komisar Marrosu sporočil delegaciji (vodil jo je predsednik Clarici), da je poslal izvod knjižice o Giunti državnemu tožilstvu; leto bo sedaj ugotovilo, če je vsebina brošure kazniva. Glede zahteve po prepovedi proslavitve je tržaški prefekt dejal, da r.e more preklicati manifestacije, ke- ni v nasprotju z ustavnimi normami o uporabi javnih lokalov za publiko, predstavnikom antifašističnega odbora pa je zagotovil primemo nadzorstvo varnostnih sil za zagotovitev javnega reda. Ob takem odklonilnem stališču predstavnika oblasti pa so se zahteve po prepovedi sramotne fašistične provokacije še stopnjevale. Sen. Jelka Gerbec in posl. Antonino Cuf-faro, tržaška predstavnika KPI v rimskem parlamentu, sta poslala notranjemu ministru Rognoniju brzojavko, v katerem ga še enkrat pozivata, naj prepove misovsko pobudo ter naj sproži vse ukrepe, da zagotovi javni red, varnost in nedotakljivost državljanov ter prepreči nove škvadristične atentate proti sedežem demokratičnih organizacij in osebam. Po delegaciji antifašističnega odbora je včeraj zjutraj prefekt sprejel tudi petčlansko odposlanstvo Slovenske skupnosti, ki mu je ponovila in utemeljila zahtevo po prepovedi misovskega zborovanja, pa tudi po zaščiti slovenskih ustanov in ljudi pred morebitnimi napadi. Prefekt je obljubil, da bo naredil, kar je v njegovi pristojnosti, v eni in drugi smeri. Tudi včeraj so se medtem še množile reakcije, ogorčenja in protesti demokratičnih in antifašističnih sil in javnih uprav zoper fašistično provokacijo. Tako je repentabrska občinska uprava na svoji zadnji seji z ogorčenjem obsodila fašistično provokacijo in poveličevanje škvadrista Giunte ter je poslala prefektu Marrosuju brzojavko z odločno zahtevo, naj prepreči jutrišnji javni fašistični shod. Podoben protest je izrekla tudi miljska občinska uprava. «V aprilu se spominjamo obletnic prvih odporniških bojev za osvoboditev izpod nacifašizma, prav zato bi pomenila dovolitev predstavitve fašista Giunte žalitev spomina padlih v tem boju*, piše v sporočilu miljske- ga občinskega odbora, in dodaja, da sta morala plačati Trst in njegovo italijansko in slovensko prebivalstvo visok krvni davek v boju proti takim ljudem, kakršen je bil škvadrist Giunta. Tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Tomažič* je ocenil pobudo MSI in njegovih krajevnih ter vsedržavnih kolovodij kot nedopustno provokacijo. Napovedana predstavitev brošure o zločincu Francescu Giunti ne sodi le v sklop neofašističnih proslav ob Mussolinijevi stoletnici, ampak se uokvirja v širšo strategijo, ki jo omogočata popustljivost oblasti nasproti protislovenskim in protidemokratičnim izpadom po mestu in okolici, in zavetje, ki ga uradnemu fašizmu bolj a-li manj očitno dajejo določeni politični krogi in razni javni dejavniki. Proti težki provokaciji neofašistične stranke MSI in njenih voditeljev, ki žali najgloblja narodna in demokratična čustva tržaških Slovencev je ogorčeno protestirala tudi sekcija Slovenske skupnosti za mesto center, ki zahteva od oblasti, da preprečijo to manifestacijo, naperjeno predvsem proti Slovencem in vsem demokratom. Z občnega zbora VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance, ki je bil sinoči na Opčinah, so poslali prefektu Marrosuju brzojavko z zahtevo po prepovedi fašistične provokacije in zaplembi knjige o zločinu Giunti. Delegacija te organizacije bo danes zjutraj obiskala krajevno karabinjersko postajo, da bi organe reda opozorila na nevarnost pred novimi fašističnimi napadi na slovenske ustanove in obeležja. Predsedstvo svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu pa je včeraj v noti za tisk ostro obsodilo početje listarskih predstavnikov na petkovi seji občinskega sveta, ko so zapustili dvorano in s tem preprečili, da bi razpravljali o izzivalni misovski manifestaciji. Večina v LpT je bila poražena, ko je bila izglasovana komunistična resolucija, da je treba o provokaciji MSI diskutirati, in tako se je s Ce-covinijem in Gambassinijem na čelu oddaljila iz dvorane in s tem o-nemogočila nadaljevanje seje. To početje LpT ocenjuje predsedstvo svetovalske skupine KPI kot «o-gabno* in kot odraz skrbi, da ne bi zgubila glasov na desni, kar pa po drugi strani izzveni kot žalitev vrednot odporništva in žrtev, ki jih je moralo mesto prestati v boju proti fašizmu. V zvezi s potekom petkove občinske seje pa nam je odbornik Jagodic poslal v objavo naslednjo izjavo: »Glede na petkove dogodke v občinskem svetu socalistični odbornik Jagodic izjavlja, da ga ne gre pri- postavile v ospredje predvsem probleme gospodarske krize in zaposlenosti na posameznih področjih tržaške ekonomije, je včerajšnja manifestacija sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL na Trgu Unita veljala pretežno prav tako perečemu problemu socialnega življenja na Tržaškem. Manifestacija — med katero so sindikalistke izročale prisotnim marjetice kot simbol obnove — se je začela s pozdravnim nagovorom pokrajinskega tajnika CGIL Gialuza, nato so množici, med katero so bili tudi tržaški župan Cecovini z nekaterimi člani odbora, dolinski in devinsko-nabrežinski župan Švab in škerk, spregovorili sindikalisti Sardella, Marengo, Brumat, Mosetti in drugi predstavniki delavcev, občinski odbornik Fragiacomo in odbornik miljske občine Menegazzi. Sindikalisti so načeli vrsto problemov, ki zavirajo razvoj socialnega življenja na Tržaškem, med temi predvsem stanovanjski problem, ki je pri nas še bolj boleč kakor v ■lit iiiiiiiiiiintiiirtiiiiiiiHiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiii iiiii iiiiniiiiiiii iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii ut iiiiii mi niiiiimniiiMiti n iiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiin SINOČNJI OBČNI ZBOR POTRDIL ŽIVLJENJSKOST NAŠIH DENARNIH ZAVODOV Kljub nelahkim gospodarskim razmeram uspešno delo nabrežinske posojilnice Odslej uradno dvojezično poimenovanje - Skrb za člane naše narodnostne skupnosti števati med tiste, ki so namerno zapustili dvorano, da bi povzročili izničenje zasedanja. Odbornik Jagodic je odšel iz dvorane že takoj ob začetku filibustering posegov mi-sovcev ob volitvah za občinsko gradbeno komisijo. Pri takih jalovih govorih je ponavadi dovolj mrtvega časa, ki ga je odbornik mislil izbrati za to, da je po telefonu dokončno pripravil s sodelavci včerajšnje srečanje na Katinari. Na žalost so se dogodki v dvorani nepričakovano zapletli, čeprav je bil izglasovan dnevni red. Zato ne more in noče prevzeti odgovornosti. Če se ta dogodek ne bo razčistil, in to v najkrajšem času, je odbornik Jagodic zaradi takega principa, kot je problem anfitašizma, na katerem mora sloneti naše delovanje, tistih pač, ki se s tem pricipom istovetijo, pripravljen podati takojšnjo o-stavko. Socialistična stranka bo sicer o tem izdala uradno izjavo, ker jo je odbornik zahteval.* Florjan Lipuš, eden najpomemb- voru bnejših in najbolj uveljavljenih pisateljev srednje generacije na avstrijskem Koroškem, je bil včeraj gost Inštituta za slovensko filologijo na tržaški univerzi. Srečanja s koroškim pisateljem, ki je predstavil svoje literarno delo, se je udeležilo veliko število tržaških študentov, kar je nedvomno zelo spodbudno in razveseljivo in izpričuje zani manje tržaškega akademskega sveta za dogajanje na širšem slovenskem književnem področju. Lipuš sam pa s prikazom svojega dela prav gotovo ni razočaral pričakovanj tako številnih poslušalcev, ki so v tem neposrednem stiku spoznali izrazno moč njegove besede, novost stilnih prijemov in globino njegove misli. Njegovo pisateljsko razsežnost so bolje spoznali tudi iz odlomkov dveh del, ki jih je med včerajšnjim srečanjem prebral. Prvo delo je roman n spoštovana kot poštena in za ririna Slovenca. V njuni gostilni *P*’i Ambrožu*, ki sta jo vzela v Uaiem, so se shajali predvsem šentjakobski delavci obeh narodnosti, riasti pa slovenske. Ob pristni in Ppšteni kapljici je tu kljub nevar-U*™ letom odmevala slovenska be-seda in slovenska pesem. Ko pa je Prišel čas narodnoosvobodilnega bo-jp- je bila Rozalija skupno z vso dru-*ino takoj na strani Osvobodilne ‘rimte. Kar dva njena sinova ter , atje in sestre so bili v partiza n*k ali pa so sodelovali kot teren-ski aktivisti Sin Mirko, ki se je SePtr>mbra 1943 priključil partiza-uom po povratku iz italijanske Voj-?*e, je že 15. oktobra 1943 padel v borbi z Nemci kot borec II. Istrske brigade nekje pri Rovinju, sina Vla-b'mira pa je pobrala Grčija, ka *bor ga je pognala fašistična Ita-Kraj njegove smrti ni bil ni-*oli znan. Eden od Rozalijinih bra ®°v 1» je končal svoje življenje v ^cističnem taborišču v Dachauu. Hudi udarci Rozalije niso strli, *®j je vedela, da so njeni padli za Pravično stvar svobode. Tudi ko je *ria 1954 postala vdova, je še na-Prej ohranila svoj veder značaj, če-Prav je izgubila zvestega življcnj-®kega druga in pri šentjakobčanih *Poštovanegu človeka. Uteho je “bela v preostalih družinskih čla se je pritisk italijanskih, nam nenaklonjenih krogov še povečal, in zato je potrebno, da s še večjo občutljivostjo gojimo narodno zavest in slovenstvo, za katero so šli naši očetje v boj s puško v rokah. Naša naloga pa je, da večinskemu narodu pokažemo, da tisto, kar z globalnim zaščitnim zakonom zahtevamo, ni nič posebnega in je to le naša pravica. Jordan Zahar je izrazil zadoščenje in zadovoljstvo, da je odbor v pretekli mandatni dobi uspel uresničiti marsikatero nalogo, ki si jo je zadal, kot n.pr. da je v društvo pritegnil precej vaške mladine, da je začela delovati mladinska folklorna skupina, da se je dramska družina povečala, da so med tem ča^pa legalizirali društvo, da so obdržali; tesne stike s PD Ivan .Cankar-«z Tabora.pri Celju ter navezali nove stike s PD Skala iz Črnega kala ter da so pri- sekov, dirigentoma Dragu Petarosu in Boži Hrvatič ter Merici Petaros -Rojc, ki bdi nad delom dramske skupine. Kot znak umnega gospodarjenja z društveno imovino in društvenimi financami pa je nakup dragega in kvalitetnega klavirja, ki omogoča društvu kakovostno koncertno dejavnost. Tajniškemu poročilu je sledilo blagajniško poročilo, ki ga je podala Zorka Auer. Stalili sp pozdiavi gostov. Župan Edvin ŠVab je Societa dei concerti - Tržaško koncerti!« društvo. Jutri, 18. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil «:Trio Golup - Kaplan - Carr», (DaVid Galup - klavir, Mark Kaplan - violina in Colin Carr - violončelo). Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija '■ bo danes ob 11. uri v mali dvo-: rani gledališča (Ridotto) v okviru j ciklusa nedeljskih koncertov, ki jih I organizira gledališče Verdi v sode-i lovanju s Krožkom za kulturo in ’ umetnost izvajal program v celoti posvečen Antoniu Vivaldiju. Ansambel bo izvajal štiri koncerte iz opusa 3 bolj poznanega kot «Estro Arni onico*. Prodaja .vstopnic pri blagajni gledališča. f Čestitke Družino Builo jc osrečilo rojstvo drugorojenčka 1VALTERJA. Alenkine sošolke iskreno čestitajo, malemu IValterju pa želijo srečno živ-v I Ijenje. imenu uprave občine Dolina iz-ekel I Danes praznujeta 45. obletnico po-borštanskim kulturnim delavcem j roke ROZINA in RAFAEL KOCJAN-vse priznanje za opravljeno delo in l ČIČ. Še na mnoga leta jima kliče poudaril prijetno dejstvo, da prebi- i družina Ota iz Krogelj št. 14. valci Boršta in Zabrežca,- kl jub mo- ,a ROSSETTI Danes, 17. t.m.. ob 17. uri red 2. nedelja, bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Schillerjevo delo I «1 Masnadieri*. Režija Gabriele La-| via. Nastopajo U. Orsini, M. Guerri-tore, G. Lavia. V abonmaju odrezek št. 8. Zadnji dan. V petek, 22. aprila, recital Gian-nija Morandija. Rezervacije pri glavni blagajni. VERDI Danes, 17. t.m., ob 16. uri red D za vse vrste prostorov, sedma predstava Puccinijeve «Turandot*. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Mladinski oder Jutri, 18. t.m., ob 20. uri: Peter Turini «Jožef in Marija*. Gostova nje PDG v Sežani. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Srednja dvorana Jutri. 18. t.m., ob 19.30: L. Kraigher «Umetmkova trilogija*. Sprejemna dvorana Danes, 17. t.m., ob 19.30: W. Shakespeare «Romeo in Julija* - Komentarji. Tretja ponovitev. Mala dvorana Teden kanadskega filma Jutri, 18. t.m., ob 18. uri: Emije-va igra (1967). Režija - Don Ou-en. Ob 20. uri: Prav do srca (1968). Režija Pierre Lefebvre. Vstopnice so v prodaj) pri blagaj ni Cankarjevega doma v Emonskem i prehodu od ponedeljka do petka od ' 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob '.sobotah od 9. do 11. ure in pred pri--Vikom predstave dernim časom,, še vedno vzorno in zgledno živijo kot vaška skupnost. Za ZSKD je-zborujoče pozdravil Mii; lan Pahor, za sekcijo VZPI ANPI. Boršt-Zabrežec Milka Žerjal, za pihalni orkester Breg Giorgio Ab. a nekaterimi bližnjimi društvi v Bie-gu, veliko prostovoljnega dela pa so požitvovalni odborniki, člani in vaščani uspeli opraviti v Hribenei in v srenjski hiši. Iz tajniškega poročila Emila Pe tarosa smo prisiljeni povzeti samo najznačilnejše točke, čeprav bi bilo vredno, da se v celoti ponatisne: Prvi važnejši podatek je, da se je društveni odbor v pretekli mandatni dobi sestajal skoraj vsak teden. Aktivnost mešanega in otroškega zbora ter dramske skupine pa se je nenehno prepletala z raznoterimi društvenimi pobudami. Silvestrovanja, družabni in kulturni večeri, prazniki vina, preda vanja, izredno uspela etnografska razstava, izlet, izmenjave z domačimi društvi in društvi iz Slovenije, sodelovanje pri protestnih in skupnih manifestacijah v občini, proslave ob obletnicah borštanske-ga bunkerja in pa novost, ko je vaška mladina obudila šagro v Hri-benci na praznik sv. Marine — vse to je od odbornikov in vaščanov te rjalo veliko napora in vere v poslanstvo društvenega delovanja. PD Slovenec je ves ta čas tudi plodno j sodelovalo z dolinsko občinsko u-nih od katerih je njen sin Celeste pravo in se redno udeleževalo se-naineščenec Založništva tržaškega Stankov koordinacijskega odbora tir pomagalo pri izvajanju skupnih po- šli do konkretnega sodelovanja z mi, za KD Jože Rapotec predsed-1 "v ' ■ —■i—■ ”• - niča Geni Kozina, v imenu borštan- v ske srenje je spregovoril Mario Zahar, za KD Valentin Vodnik pa je pozdravil Boris Pangerc. Kulturna društva Primorsko iz Mačkolj, Fran Venturini od Dom ja in France Prešeren iz Boljunca pa so poslala pismene pozdrave in voščila za nadaljnje uspešno delo PD Slovenec. Skupščina je nato izvolila 20-član-ski odbor, ki se bo sestal prihodnji -teden in si porazdelil funkcije. (ris) bud društev dolinske občine. Posebna zahvala pa gre tudi vodjem treh temeljnih društvenih od- Danes v Križ« manifestacija KPI Sekcija KPI «Josip Verginella* prireja danes zjutraj ob 11. uri na Kržadi v Križu javno zborovanje o pobudah za di-užbeni in gospodarski preporod Trsta. Govorila bosta deželni svetovalec Boris Iskra in pokrajinski tainik COP Mauro Gi»'uz. Razstave V galeriji «11 Tribbio* na Piazza Vecehia je odprl razstavo svojih risb, grafik, akvarelov in skulptur tržaški mojster Mariano Čeme. V galeriji TK v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja Jože Ciuha. V Ljudskem domu v Trebčuh je odprta razstava »Naši kraji in ljudje* slikarke Tončke Kolerič. Urnik: danes, od 10. do 12. ure. Jutri, 18. aprila, bo praznoval 22. rojstni dan DARIO VRABEC iz Prečnika. Vse najboljše in obilo ^reče'mu' želita sestra'Majda in syak Dario. Stricu Dario pošilja mala .Alenka koš poljubčkov. Pred dnevi je SILVA^O VlAVER dopolnil 60 let. Še na mnoga leta mu kltoejo tovariši TPPZ Pinko To-maiič. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev vabi člane in prijatelje na predstavitev knjige Maria Magajne in potopis iz Brazilije z diapozitivi v petek. 22. aprila, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/H. Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko vabi člane iu prijatelje na predavanje univ. prof. Franceta Križaniča o razvoju matematike. Obenem bo predstavljena avtorjeva knjiga «Nihalo. prostor in delci*, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici. Predavanje bo v petek, 22. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Odbor sekcije VZPI - ANP1 Lo-njer - Katinara vabi vse bivše borce in aktiviste, da se polnoštevilno j udeležijo pogovora, ki bo v sredo, I 20. aprila, ob 20.30 v prostorih KD Lonjer - Katinara. Tema — pokra jinski kongres, razno. Prosimo za točnost. Sekcija KPI «J. Verginella* prireja danes. 17. t.m., ob 11.00 na Kržadi v Križu shod na temo «De-mokratična alternativa za družbenogospodarski azvoj Trsta* Govorila bosta deželni svetovalec B. Iskra in pokrajinski tajni! CGIL M. Gialuz. Kino Cappella Uudergrouud 18.00—lo.OO— 22,00 »Divine madness*. Režija Michael Ritchie....'..T.'", ..V ..„,l„. 'X. Ariston 17.00 «Invito al viaggio* Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 15.30 «11 tifoso, Tarbitro e il calciatore*. Jutri isti film ob 17.00. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.00 «Gandhi». Dvorana št. 2 «Missio-ne porno*. Prepovedan mlad;ni pod 18. letom. Dvorana št. 3 «Pa-radiso erotico*. Prepovedan mla dini pod 18. letom. G;attaeielo 15.30 «Dark Crystal*. Barvni film za vsakogar. Jutri ob 17.00. Fen>ce 15.30 «Tron». Walt Disney. Jutri isto ob 17.00. Misnon 15.00 «Bamby» VVall Disney Eilodrammatico Zaprto. Aurora 15.30 podrobnejše informacije na SEDEŽU SKGZ V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20/111 - telefon 744-249 od 9. do 12. ure MLADINSKI ODBOR SKGZ priredi 23., 24. in 25. aprila MLADINSKI SEMINAR V PORTOROŽU na temo (Narodnost kot osebno izkustvo*. • Informacije: Trst na sedežu SKGZ od ponedeljka do petka v jutranjih urah ali od 18. do 19. ure; Gorica na sedežu SKGZ v jutranjih urah; Čedad - na sedežu KD Ivan Trinko Izleti KVOTE 12 - 21 890.000 U - 680.200 10 - 53.200 Združenje limon 1'udloujei, sv. i- van priredi enodnevni izlet 24. a-prila v Beneško Slovenijo z ogledom Št. I .enarta in speti a Slovennv Vpi sovanje v Ul. Valdirivo 30 v torek in četrtek ud 17 do 19 ure Telefon 64459 ali 732858 SPDT priredi danes, 17. aprila, v okvira progi ama Športne šole izlet za osnovnošolsko mladino na Medvedjnk in Repentabor. Zbirališče ob 9 uri na Trgu Oberdan. po vratek ob 18.30 na isti trg. Za pred šolske otroke i spremstvu staršev izlet na Medvedjak, zbirališče ob 10.30 pri Fernetičih križišče Re pentabor. Di žavni poklicni zavod Jožef Sle- , fan vabi na roditeljski sestanek ; starše dijakov RTV oddelka v sredo, 20. aprila, ob 17. uri in starše OM in KO oddelkov v petek, 22. a-prila, ob 17. uri. SKD B.ARKCVLJE vabi na veseloigro ČUK V NEBESIH ki jo bo uprizoril amaterski o-der Jaka Štoka Prosek - Kon-tovel danes.. 17. aprila, ob 18. uri v društvenih prostorih Ul. Cerreto 12. Sledila bo dru žabnost Vabljeni m GLASBENA MATICA TRST Sezona 1983-83 9. abonmajski koncert V petek, 22. aprila 1983 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Simfonični orkester radiotelevizije Ljubljana Mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta Dirigent Stojan Kuret Solista: Olga Gracelj, sopran Eva Novšak - Houška, alt Na sporedu: G. B. Pergole sf,' Z. Ciglič, J. Brahms. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagaj ni Kulturnega doma ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE primorska poje V soboto, 23. aprila 1983, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu NASTOPAJO ZBORI: Kogoj Justin Dolenja Trebuša; Rdeča zvezda - Salež: Danica - Vrh: Barkovlje; Dragotin Kette - Ilirska Bistrica; Bazovica - Reka; Lovski oktet Postojna; Jože Srebrnič . Deskle: Mirko Filej - Gorica; Srečko Kosovel - Ajdovščina. Predprodaja vstopnic od četrtka, 21. t.m., na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20/11. KD FRAN VENTURINI vabi v nedeljo, 24. aprila, ob 18. uri na KULTURNO PRIREDITEV ob otvoritvi kulturnega centra «An ton Ukmar - Miro* pri Donsjn. SODELUJEJO: otroški in moški pevski, zbor Fran Venturini ter Laura Maver. ^ KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU . . sklicuje T REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 22 aprila 1983, ob 18. uri v dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. VABLJENI VSI ČLANI, KMETOVALCI IN PRIJATELJI ! DRUŠTVO SLOVENSKIH EKONOMISTOV V ITALIJI vabi na predavanji: prof. Janeza Stanovnika — o aktualnih tokovih v svetovnem gospodarstvu — v četrtek, 21. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu in prof. Gian Battista Bozzole — o . piivih novih tehnologij v industrijskem gospodarstvu — v sredo, 27. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Kulturno združenje Most Kulturni in umetniški krožek priredita jutri. 18 t.m., ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega in umetniškega krožka v Trstu, Ulica del Teatro 2, srečanje in razgovor na temo KOSOVEL SLATAPER DVA PESNIKA KRASA SODELOVALI BODO: Gino Brazzoduro - Genova: Arnaldo Bres-san - Milan; Taras Kermauner - Ljubljana: Aleš Lokar Trst; Claudio Magris - Trst in Jolka Milič - Sežana. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH VABILO Spoštovani člon! Vlji dno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora v drugem sklicanju DANES, 17. APRILA 1983 ob 10. uri v Prosvetnem uomu na Opčinah, Ul Ricreatorio 1, z naslednjim DNEVNIM REDOM 1) Poročilo upravnega sveta in nadzornega odbora 2) Razprava o poslovnem obračunu 1982 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička 3) Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo 4) Določitev najvišjega zneska posolila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem 5) Določitev sejnin za-upravitelje In nadzornike 6) Soudeležba pri povišanju družbene glavnice našega osredn|ega zavoda ICCREA - Rim 7) Volitve 4 upraviteljev, 1 nadzornika in izvolitev predsednika nadzornega odbora 8) Slučajnosti Člani si lahko ogledajo obračun in poročili o obračunu v tajništvu Hranilnice In posojilnice. če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti drugega člana. VSAKDO MORA OB VSTOPU V DVORANO OBVEZNO IZROČITI VABILO UPRAVNI ODBOR DEŽELNI ODBORNIK RINALDI VČERAJ V GORICI Deželni gradbeniki naj se povežejo da lahko premagajo konkurenco od drugod Minister Nicolazzi napovedal ostrejše kriterije pri finansiranju javnih del Dežela ustanovi kmalu finančno družbo za investicije na gradbenem področju Deželne volitve so pred durmi in zaradi tega je vedno več ministrov, ki prihaja v naše kraje. Vse rekorde je dosedaj potolkel minister za javna dela, socialdemokrat Nicolazzi, ki je bil v tem letu v naši deželi že nekajkrat, od petka do nedelje pa je ali bo obiskal kar pet krajev, od Gradeža, do Vidma, do Gorice, Trsta in Kamije. Včeraj dopoldne je bil Nicolazzi v Gorici na deželnem shodu gradbenikov, ki ga je sklicala zveza italijanskih gradbenikov, da bi na njem nekateri odgovorni politiki obrazložili politiko dežele in rimske vlade do tega vprašanja. Tudi gradbeništvo je v krizi; kot smo čuli pred tednom dni se število zaposlenih v tem sektorju krči, vedno manj je naročil. O tej krizi je včeraj govoril tudi predsednik deželne konzulte za gradbeništvo Ennio Riccesi. Dejal je, da je marsikje gradbeništvo v popolni paralizi. V deželi se s tem poslom ukvarja kar 35.000 ljudi in če ne bo naročil bomo doživeli pravo katastrofo, hujšo kot v katerikoli tovarni. Izrazil je upanje, da bodo prišla nova naročila ko se bo pričel izvajati program zakona 828 ter program zakona o infrastrukturah, ki jih predvideva osimski sporazum. V ta Okvir sodi tudi gradbena dejavnost na stanovanjskem področju, za kar pa so potrebni novi zakoni oziroma popravki že obstoječih. Deželni odbornik Rinaldi je nakazal smernice deželne uprave v gradbeni dejavnosti dežele. Zakon 828, zakon o obnovi potresnih krajev, ter zakon o osimskih infrastrukturah, bodo nudili veliko mcžnost gradbene dejavnosti v vseh krajih dežele. Tukajšnja gradbena podjetja pa morajo posodobiti svoje poslovanje, združiti se, čeprav samo začasno in za posamezne primere, v konzorcije; samo tako bodo namreč lahko u-spešno konkurirali večjim gradbenim podjetjem, ki prihajajo v našo deželo iz drugih italijanskih pokrajin. 'ter uspejo dobiti v zakup večja dela. Bolj kot kdaj prej, je dejal Rinaldi, je treba da delo o-stone v deželi, da dobijo naši lju-d;e delovno mesto in da tudi zaslužek ostane doma. Deželna uprava bo tudi kmalu ustanovila finančno družbo za gradbeništvo. Prav tako bo dežela v prihodnjih letih veliko investirala v razna javna dela in J&S3SB"0 i35**T' GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici P1ERO CH1ARA DELITEV komedija v dveh dejanjih Režija: MARIO URŠIČ danes, 17. aprila, ob 16. uri - ABONMA RED A jutri, 18. aprila, ob 20.30 - ABONMA RED C v torek, 19. aprila, ob 20.30 - ABONMA RED C Avtobusi vozijo po običajnem voznem redu. GLASBENA MATICA ZSKD ZSKP Simfonični orkester RTV Ljublj'ana ter mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta Dirigent: Stojan Kuret Solisti: Olga Gracelj. sopran; Eva Novšak - Houška, mez-zosopian; Ruda Kosi, harfa. Četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU. Spomladanski izleti z avtobusom Od 23. do 25. 4. k jezerom LAGO MAGGIORE in LAGO Dl COMO 30. 4. in 1. 5. v MERAN 30. 4. in 1. 5. k izlivu reke PAD. Turistična agencija GOTOU R GORICA. KORZO 1TALIA 205 TEL. 33 019 si prizadevala tudi za tiste sektorje. za katere ni bilo dosedaj zanimanja. Nad 300 milijard lir bodo npr. namenili ureditvi bregov rek in hudournikov. Hočejo biti prvi na tem področju v državi. Minister Nicolazzi je obžaloval, da je bilo v prejšnjih letih veliko narejenega brez vsakega načrtovanja. Preveč avtocest tam kjer niso bile potrebne, sedanja mreža državnih cest pa je skoro dotrajana. Marsikje so se gradili objekti ki niso bili potrebni. Nicolazzi je tudi dejal, da bo treba več pazljivosti v bodoče ter dejal, da bo nujna tudi koordinacija med vlado in deželami na tem področju. Kar se tiče stanovanjske politike je dejal, da je nujno potrebno, da se zasebni investitorji ponovno začno zanimati za ta sektor, sicer bomo prihodnje leto prišli do popolne paralize, kajti država ni zmožna zadostiti vsem potrebam. Zborovalce sta pozdravila tudi go-riški župan Scarano in predsednik ANCE Perri. Seminar mladinskega odbora SKGZ Mladinski odbor SKGZ prireja od 23. do 25. t.m. mladinski seminar v Izoli. Na predavanjih, imeli jih bodo Danilo Sedmak, Emidij Susič, Alenka Rebula Tuta in Janko Pleterski bodo nadaljevali z razpravljanjem o že lani na blejskem seminarju načetih vprašanjih problema asimilacije in ohranjevanja oziroma utrjevanja narodnostne identitete in zavesti. Mladinci in mladinke z Goriškega se lahko prijavijo na sedežu Mladinskega odbora SKGZ, oziroma pri domačih mladinskih odsekih, kjer bodo dobili tudi ustrezna pojasnila LETALSKA NESREČA V GRADIŠČU VČERAJ ZJUTRAJ V KULTURNEM DOMU Turistično letalo se je zrušilo na dvorišče vojašnice Nem bo Pilot in njegov spremljevalec laže renjena • Za las ni prišlo do tragedije, saj se je letalo zrušilo med slovesnostjo na dvorišču vojašnice Dijakom zavoda Ivan Cankar orisana gospodarska zgodovina Predsednik Kmečke banke K. Leban je matu. rantom podaril po en izvod Waltritscheve knjige Včerajšnja slovesnost v vojašnici enote divizije Nembo v Gradišču, vojašnica je ob državni cesti št. 305, na periferiji mesta, se za las ni spremenila v tragedijo. Na dvorišču vojašnice se je okrog 11. ure zrušilo civilno letalo vrste cessna, ki je malo prej vzletel z goriškega letališča, upravljal pa ga je 38-letni Roberto Avanza oficir v omenjeni enoti. V letalu je bil tudi 21 letni vodnik Salvatore d’Urso, prav tako v službi pri omenjeni e-noti. Menda sta Avanza in d’Urs, ki sta člana goriškega aerokluba nameravala na svojstven način prispevati k prazniku v vojašnici. Med slovesnostjo naj bi namreč odvrgla na dvorišče vojašnice šop rož. Vojašnici sta se približala v zelo nizkem letu in menda tudi opravila prvi del naloge. Menda je do nesreče prišlo v naslednjem trenutku, ko naj bi se letalo dotaknilo najprej PRIREDITVE ROBO OD 30. APRILA DO 8. MAJA Tradicionalno zborovanje in spominski pohod ob letošnjem 1. maju v Števerjanu V soboto, 30. aprila, odprtje razstave in pokušnja briških vin - Prvomajsko zborovanje bo v nedeljo popoldne - Letos že četrtič spominski poko d Števerjan ■ Gonjače ■ Steverjan Letošnje prvomajske prireditve v Števerjanu se bodo pričelo v soboto, 30. aprila, zaključile pa v nedeljo, 8. maja. Osrednja manifestacija bo 1. maja popoldne, ko bo na trgu pred cerkvijo tradicionalni prvomajski shod zatem pa bogat kulturni spored z nastopom novogoriške godbe na pihala, združenih pevskih zborov in folklorno prireditvijo, za kar bo poskrbela skupina iz slovenske Koroške. Tako so nam to dni povedali od bomiki KD Briški grič, glavnega pobudnika in organizatorja prvomajskega slavja. Tudi letos bodo priredili razstavo in pokušnjo bri ških vin. Odprli jo bodo v soboto. 30. aprila ob 18. uri v Dvoru, zvečer pa bo prav tam ples z ansamblom Dobri znanci. V nedeljo dopoldne bo že tradicionalni planinsko orientacijski pohod, popoldne pa prvomajsko zborovanje s kulturnim sporedom. Praznovanje se bo nadaljevalo v soboto, 7. in nedeljo, 8. maja. 8. maja dopoldne bodo člani KD Briški grič v sodelovanju s sekcijo borčevske organizacije in Zvezo združenj bor- cev organizirali 4. spominski pohod števerjan - Gonjače - števerjan, popoldne pa bo v Dvoru kulturna in športna prireditev. Napovedujejo telovadno akademijo ŠD Dom, nastop otroškega pevskega zbora in glasbene točke. Zvečer bo ples z ansamblom Oglarji, ki bodo za dobro razpoloženje poskrbeli že tudi v soboto zvečer. Priprave na planinsko-orientacijski pohod v Števerjanu V olcviru prvomajskih prireditev v Števerjanu bo tudi letos planinsko-orieotacijski poh&L .manifestacija, ki je namenjena predvsem mladim. Na sporedu bo v nedeljo, 1 maja. dopoldne. Sodelujejo lahko mladinci in mladinke starejši od deset let, v skupinah po štiri, oziroma pet članov. Moštva bodo razdeljena v dve kategoriji. Pravilnik POP objavlja mo na športni strani, tu bi le radi opozorili, da bo orientacijski pohod tokrat nekoliko v znamenju proslavljanja pomembnih obletnic in zgodovinskih dogodkov v letu 1943 pri nas in v Jugoslaviji. Prireditelj vabi kulturna in športna društva, mladinske krožke in posameznike na množično udeležbo. Prijava moštev, oziroma skupin bo na startu. Mesto in ura odhoda bosta pravočasno objavljena. Uspeh Primorske poje sinoči v Gorici Podpredsednik Zveze slovenskih kul tanili, društev profesor Milko Rener je sinoči v svojem pozdravnem govoru na letošnjem osmem koncertu revije Primorska poje naglasil, da pomeni ta vsakoletna pevska revija pomemben trenutek pri povezovanju prijateljstva na obeh straneh meje, da se pa letošnja revija vrši v izrednih razmerah in da si vsi želimo, da se bodo te razmere čim prej izboljšale, ter da se bo zborovska govorica še naprej razvijala. drevesa, nato pa strehe vojašnice ter strmoglavilo na dvorišče. Tako pilot, kakor njegov spremljevalec sta pri tem imela zares veliko sreče, saj so ju iz razbitin izvlekli le z lažjimi poškodbami. A-vanza bo ozdravel že v desetih dneh. d’Ursa pa so v tržiški bolnišnici sprejeli s prognozo okrevanja v 25 dneh. Danes S. pohod prijateljstva Če bo vreme naklonjeno, vremenoslovci trdijo da bo, potem bo današnja množična manifestacija. Pohod prijateljstva, še bolj množična kakor lanska prireditev, na kateri je sodelovalo nad štiri tisoč mladih iz Gorice in Nove Gorice in drugih krajev naše dežele, sosednje republike in celo Koroške. Pohod, 8. po vrsti, je namenjen mladim do 17. leta in njihovim spremljevalcem. Na pot bodo šli s Travnika, ob 9. uri. Proga je speljana po Oberdankovi ulici, Verdijevem korzu, Korzu Italia, preko Ul. 9. avgusta, preko Leopardijeve in Brassove ulice in dalje v Škabrijelo. vo. Tu bodo udeleženci stopili na območje Nove Gorice, se usmerili proti Solkanu ter se preko solkanskega mejnega prehoda vrnili spet v Italijo. Cilj bo na dvorišču Alojzijevišča v Don Boscovi ulici, kjer bodo udeležencem razdelili priložnostne kolajne, topli obrok, na sporedu pa bo tudi folklorna prireditev. Pohod prijateljstva organizirata združenje za mladinski in socialni turizem in Zveza telesnokulturnih organizacij Nove Gorice. Chrarova «Deiitev» v Kulturnem domu V Kulturnem domu v Gorici bodo danes, jutri in v torek, v okviru slovenskega abonmaja, tri gledališke predstave komedije Piera Chiara «Delitev» (La spartizione). Piero Chiara je danes eden najbolj branih italijanskih pisateljev in v tem delu prikazuje razmere v italijanski provinci v času fašizma. Nam je Piero Chiara znan tudi zato ker je v romanu *Vedrd Singapore?» opisal Gorico, Ajdovščino, Čedad in Trst, kjer je nastopil svojo prvo službo kot sodni konclist v času med dvema vojnama. Igrajo člani Slovenskega stalnega gledaišča iz Trsta, režiser je Mario Uršič. Drago Mirošič v Doberdobu Drago Mirošič je v petek popoldne obiskal posojilnico v Doberdo- ..............................................iimiim iimim...iiiimimi..n....................................................................................iiiitniiiiinmimiiiniinmnniiiM GORIŠKI UPOKOJENCI NA IZLETU V ŠTANJELU je Društvo slovenskih upokojencev na velikonočni ponedeljek pri red'In nadvse uspel izlet v Štanjel, z ogledom zgodovinskih in arhitektnih zanimivosti kraja ter z družabnostjo. Za krajši prikaz zgodovine in zanimivosti tega kraškega utrjene ga naselja je poskrbel Franjo Žva nut in je udeležencem izleta — vseh je bilo kakih 120 — že med vož njo v avtobusih razdelil krajši za pis. Posebno prijetno presenečenje je čakalo upokojence ob prihodu na cilj. Tu je druščino pozdravil pred sednik republiške zveze društev u pokojencev Grmek pa tudi delega cija Društva upokojencev iz Sol kana. Sledil je ogled starega dela Šta n jela in njegovih zanimivosti. Tako so se udeleženci povzpeli, ob skrb nem vodstvu bivšega gospodarja gostišča pri Zorotu, do tabora, stopili v etnografski muzej prirejeno klet. kjer so si z zanimanjem ogledovali staro kmečko orodje in opremo, medtem ko so nekoliko razočarani šli mimo galerije Toneta Rupnika, ne da bi mogli vstopiti. Ob lepem pomladnem vremenu, so goriški upokojenci uživali nad lepim razgledom, saj Štanjel nekako obvladuje dobršen del Krasa. Bilo pa je tudi dovolj časa za ogled in občudovanje stare arhitekture, cvetličnih gred, žlebov za zbiranje deževnice itd. Na družabnosti v gradišču je dru ščino pozdravil predsednik društva Milan Paulin ter poudaril pomen gojitve družabnosti in povezovanja z društvi upokojencev v matični domovini. V lej zvezi bo pomemben dogo dek 27. julija letos, ko bo v Trbovljah veliko srečanje upokojencev in kjer bodo prisotni tudi slovenski u-pokojenci iz zamejstva. K dobremu razpoloženju in prijetnemu počutju je pripomogel tudi pred kratkim ustanovljeni pevski zbor upokojencev. Izleti Planinsko društvo vabi danes na pomladanski pohod na Kras. Zbirališče, oziroma odhod, s Travnika ob 9. uri, oziroma ob 9.15 izpred županstva v Doberdobu. Predviden je izlet na Gradino, obisk Dober-dobskega in Prelosnega jezera. V nedeljo, 24. t.m., društvo prireja izlet na Kucelj. Zbirališče in odhod s Travnika ob 7.30. Izlet ni naporen. Kino Predsedniki rajonskih svetov za boljšo uporabo redarjev (, urica VERDI 15.30-22.00 »Stone di Pie-ra». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30-22.00 «1 banditi del tempo*. V1TTORIA 15.30-22.00 «Vai avanti tu che mi vien da ridere*. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 »H tifoso, 1'arbitro e il calciatore*. PRINCIPE 15.00-22.00 »Vado a vi-vere da solo*. Nova (.urica in uku/icn SOČA Ob 10. uri »Cica Mica*. Matineja. Ob 16.30 in 18.30 »Pogodba*, ob 20.30 «Seks z zvezdami*. Nočni kino. SVOBODA Ob 16.30 «Cica Mica*. Ob 18.30 in 20.30 »Nostradamus*. DESKLE Ob 17.00 »Tom in Jeiry dobra prijatelja*. Ob 20. uri »Ma ščevanje inšpektorja Closeuja*. j j Banca Agricola Gonzia ) Kmečka Danka Gorica *“* skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM IME NUDI SAMO DENARJA! Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 84206/7 • Telex 460412 Agrban Predsedniki rajonskih skupščin so se prejšnji dan sestali z odborniki za decentralizacijo Ciuffarinom, za mestno policijo Paulinom in za javne storitve Jakončičem. Najprej je odbornik Ciuffarin pozdravil pred kratkim izvoljeno predsednico -za Pevmo, Oslavje in Štmaver Nedo Dornikovo. Zatem je predsednik naprosil, da bi dali pristojnim občinskim uradom nasvete kako bi bili mestni redarji čimbolj na uslugo vsemu prebivalstvu. Povedano je bilo tudi, da je sedanji organik mestnih redarjev zelo skrčen in da imajo ti naročenih veliko najrazličnejših del, ter ne morejo zaradi tega zadostiti vsem potrebam in zahtevam. Vsi predsedniki so povedali, da dajejo velik poudarek službi mestnih redarjev. Izrazili so tudi željo, da bi prišlo, kljub sedanjim finančnim omejitvam, ki so jim podvržene krajevne uprave, čimprej do u-stanovitve mest rajonskega redarja, kar bi imelo svojo posebno veljavo. Zaradi tega so tudi padli predlogi, da bi lahko starejšim osebam na ročih varstvo pred šolami in tudi ob drugih prilikah. V kratkem bodo sklicali še drug sestanek s predsedniki rajonskih svetov. Tokrat bodo govorili o javnih parkih in zelenih površinah na splošno. Na Krasu ovire v prometu zaradi avtomobilske dirke Na območju občin Foljan, Zagraj in Doberdob bodo danes avtomobilske dirke. Iz varnostnih razlogov bodo zato za nekaj ur zaprli za promet nekatere poti na tem območju. Tako bo od 6. do 14. ure prepovedan promet na poteh s Poljan, oziroma Doberdoba preko Babe pro ti Martinščini. Zaprt bo tudi odsek poti iz Martinščine proti Vrhu. Iz gorltke bolnišnic« V Prometni nesreči, včeraj, nekaj pred 11. uro, se je laže ranil 16-letnd Roberto Feresin iz Vileša, Ul. Isonzo 38. z motornim kolesom je trčil v fiat 131, ki ga je upravljal 54 letni Percicle Baradel iz Gorice, Ul. Gabrizio 58. Nesreča se je zgodila na mostu odcepa državne ceste štev. 55. Feresina so pridržali na zdravljenju za 10 dni. Zastopstvo TO SKGZ na obisku v Zagrebu V četrtek je bilo zastopstvo Te ritorialnega odbora SKGZ za Goriško na obisku pri SZDL v Zagrebu. Bil je to povratni obisk potem ko je delegacija iz Hrvaške pred časom obiskala tudi Gorico. Goričani. ki jih je vodil dr. Mirko Primožič, so bili pri predsednici SZDL Hrvaške Darinki Buškarič. Dobili so v dar za Kulturni dom v Gorici sliko znane hrvaške slikarke Petričeve ter kup knjig ter se tudi dome nili za kulturno izmenjavo med Gorico in vso našo deželo ter Hrvaško. bu. V prijetnem pogovoru so predsednik Andrej Gergolet in člana u-pravnega odbora Andrej Gergolet in Severina Peric ter ravnatelj tega denarnega zavoda gosta seznanili z delovanjem pa tudi z različnimi vprašanji s katerimi se srečujejo ob vsakdanjem delu. V prihodnjem tednu bo jugoslovanski generalni konzul predvidoma obiskal tudi posojilnico v Sovodnjah. Občni zbori kreditnih zavodov V Sovodnjah bo danes zjutraj redni letni občni zbor članov sovodenj-ske posojilnice. V soboto se bodo na občni zbor zbrali člani Kmečke banke v Gorici, čez teden dni, v nedeljo, pa člani posojilnice v Doberdobu. Predsednik Leban izroča knjige dijakom trgovske miiiiiiiiintiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiinuminniiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiHiiiiiiiiii NA POBUDO POKRAJJNSKE UPRAVE v* Studijski posvet o novi vlogi pokrajin v upravni ureditvi Pokrajine naj bi v bodoče imele predvsem nalogo usklajevalca gospodarskega razvoja in prostorskega načrtovanja Potreba po pripravi in izvedbi reforme krajevnih uprav O vlogi, pravzaprav o novi vlogi pokrajin v upravni ureditvi so razpravljali na včerajšnjem študijskem posvetu, za katerega je dala pobudo goriška pokrajinska uprava. Vprašanje pravilnega odnosa med različnimi krajevnimi ustanovami, zlasti med vmesnimi ustanovami med občinami in deželo, je pri nas na Goriškem v tem trenutku še posebej aktualno, saj bomo čez dobra dva meseca volili nov pokrajinski svet. »Znano je, da se je pomen pokrajin v zadnjih letih, zlasti po nastanku drugih, novih medobčinskih ustanov (gorske skupnosti, različni konzorciji itd.) razvrednotil, vendar se že dalj časa tudi spet kaže potreba po ponovni reorganizaciji, pri čemer naj bi pokrajine dobile prvenstveno. usklaje- vanja gospodarskih pobud in razvoja ter načrtovanja posegov na teritoriju*, je v svojem -uvodnem posegu dejal predsednik goriške pokrajinske uprave, prof. Silvio Cumpeta. Najbrž bi kazalo pokrajinam vrniti, oziroma ponovno poveriti tudi določene pristojnosti na področju zdravstvene službe, šolstva in organizacije nekaterih skupnih služb. Cumpeta je nadalje dejal, da se je postopek reforme pravzaprav že pričel (zak. št. 7), vendar je potem obstal nekako na pol poti. Prav glede zakona št. 7, ki izrecno pripisuje pokrajinam nalogo usklajevalca gospodarskega razvoja na teritoriju in nalaga izdelavo večletnih razvojnih načrtov, pa velja poudariti, da niso bile zatem spre-'ete dodatne, tako imenovane izvršilne norme in je celotni postopek 7 bistvu ostal v začetni, izhodiščni fazi. Cumpeta je nadalje pohvalil prizadevanja deželnega odbornika Tripanija, da bi končno tudi v deželnem merilu pričeli konkretno reševati vprašanje večje funkcionalnosti in usklajevanja v delu različnih krajevnih ustanov. O načrtu naj bi v deželnem okviru razpravljali v novi zakonodajni dobi. Naj omenimo še, da so študijskemu posvetu sledili predstavniki nekaterih občin in lepo število dijakov. Po uvodnem posegu predsednika pokrajine je imel krajši govor deželni odbornik Tripani, zatem pa so bila na vrsti poročila prof. Gian Candida De Martina, Carle Sepe in Michela Daua. Sledila je krajša razprava. NII*IIHM**l*inilllll|l||||||||||it||||lli1|ti||Mii|||||ll|llllll|fM(V,nn|m|||||||,||||||||||||||||||||||||||||||||Ua||||||n| MED PRERIVALCI DOMJANA Razburjenje zaradi odlaganja industrijskih odpadkov if. strojarn Zdi se skoraj neverjetno, pa je I čudno se zdi, zakaj odpadkov niso res. Industrijske odpadke so iz Lom- odložili blizu tovarn, ki jih proizva bardije vozili v Ronke, na neko zasebno odlagališče. Že nekaj dni vlada med prebivalci v Romjanu, v občini Ronke precejšnje razburjenje zaradi neznosnega smrada, ki se širi iz nekega zasebnega odlagališča, kamor so v prejšnjih dneh, nekajkrat zaporedoma, pripeljali s tovornjaki precejšnjo količino industrijskih odpadkov. Prebivalci tamkajšnjega območja so o tem obvestili občinsko upravo, ki je že v pe tek takoj prepovedala nadaljnje od laganje odpadkov (zdi se, da gre za odpadke iz strojarn), potrebne ukrepe pa je sprejela tudi zdravstvena služba ter odredila analizo odpadkov ter analizo vodnih virov v bližini. Gre namreč za povsem nezava rovano odlagališče, v nekdanji gra možni jami. Kaj vsebujejo industrijski odpadki v tem trenutku še ni mogoče vedeti, vsekakor pa se zdi, da gre za eklatantno kršitev lani decembra objavljenega zakona št. 915 o posebnih odpadkih, katerih odlaganje se mora vršiti pod nadzorstvom zdravstvenih oblasti. jajo, ampak so jih poslali na 200 oziroma 300 ali še več kilometrov dolgo pot k nam. Bsmsmm Namesto cvetja nu grob sestrične Slave Peteani darujejo Angel, Jelka, Marija in Ivan Petean 40.000 lir za spomenik na Peči; v isti namen daruje teta Katerina Tomšič s Peči 20.000 lir; namesto cvetja na grob Zmage Cotič por. Devetak darujeta Ana in Amedeo Cotič 10.000 lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah; namesto cvetja na grob Zmage Cotič daruje družina Mario Černič 15.000 lir za krvodajalce v Sovodnjah: v isti namen darujeta Janko in Mara 20.000 lir. Namesto cvetja na grob tete Ma rije Jarc iz Doberdoba, darujeta Slavka in Milica Jelen 25 tisoč lir za društvo krvodajalcev in 25 tisoč lir za godbo Kras iz Doberdoba. Ladko l^ozar iz Križa je daroval 10 tisoč lir za vzdrževanje partizan skega spomenika v Štandrežu. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Giovanni Ferrara, Mirco Verzegnassi, Silvia Castel-lan, Manuel Albanese, Patrik Zu-lian, Federica Fanucchi, Massimo Bressani, Tania Szalay, Paola Be-ziza, David Bednarich, Nika Furlani, Luca Pugliese, Marco Salvador. UMRLI SO: 68 letna Ida Bellot-to vdova Visintin, 78-letni Tullio Bemot, 78-letni Giuseppe Brada-schia, 55-letna Elena Cadamuro Furlan, 52-letni Renato Ferligoi, 70-letni Dante Furlan, 53-letna Valeria Gozzi, 79-letni Ugo Muzzo, 83-letni Dominik Nanut, 83-letna Elisabetta Pieri vdova Gallaf-otti, 45-letna Lina Tomasi. 84 letna Antonia Zulian vdova Fain, 80-letni Germino Cec-cotti, Spletna Anita Albrecht vdova Devetaeh, 93-letna Marija Ferletdč. OKLICI: Tiziano Cravos in Serena Pavisi, Maurizio Capotorto in Maria Cri-stina Bortolotto, Tullio Ghirelli in Josefa Roza Oliviera Souza, Mi-chele Cassese in Teresa Candita, Paolo Varotto in Loredana Blasini, Claudio Neri in Carmelina Laino, Pietro Rodeghiero in Angela Ghi-sellini, Marco Nicola Tescari in Lu-cia Ursic, Aldo Comar in Manuela Zanitzer. POROKE: Alberto Stefanachi in Lucia Mi-lanese, Paolo Zuccon in Chiara Bres-san, Santo Restino in Vera Curato. POPRAVEK: Tiskarski škrat se je pred kratkim vmešal tudi v objave matičnega u-rada. V objavi 3. aprila letos je Fa-biu Fiorelliju podtaknil za nevesto Silvano Gargaro, kar seveda ne drži, saj se bo Fiorelli poročil s Paolo Devetak, po rodu z Vrha, ki pa že nekaj let živi v Laškem. Letošnjim maturantom državneg* strokovnega zavoda za trgovino «!• van Cankar* je predsednik uprav«-nega odbora Kmečke banke v Gorici Ksaverij Leban včeraj podaril knjigo Marka Waltritscha o slovenskem bančništvu in posojilništvu na Goriškem. Dijaki tega zavoda so si s svojimi profesorji najprej ogledali razstavo, potem pa šli v predavalnico, kjer je najprej ravnateljica šol« prof. Vitomira Winkler - Veselova povedala kako pomembna je za nas Slovence gospodarska uveljavitev. Zatem je predsednik Leban o-smim maturantom podaril najnovejšo knjigo, nakar je avtor knjig« obrazložil gospodarsko in politično ter narodno zgodovino Slovencev na Goriškem in v Gorici v preteklosti. Waltritsch je dijakom povedal, da vsi mi se zanimamo za naše korenine, vedeti hočemo kako so živeli naši predniki, zaradi tega segamo po naši krajevni zgodovini. Za nas Slovence ima naša zgodovina še prav poseben pomen, saj dolga stoletja živimo v tem mestu in v tej deželi ramo ob rami z ljudmi italijanske narodnosti. Zaradi tega je tembolj pomembno, da poznamo našo preteklost, naše uveljavljanje na gospodarskem, kulturnem, šolskem področju, še posebno mesto v tem ima gospodarska uveljavitev in v ta sklop sodi tudi bančništvo, ki je prav s to publikacijo dobilo svoje pravo mesto. ,.. 7 Avtor knjige je prejšnji večer predaval o isti temi tudi članom Mladinskega krožka in mladinskih odsekov v okviru permanentnega seminarja mladinskega odbora SKGZ. Predstavil ga je dr. Karlo Devetak. Razna obvestila 50-letniki, rojeni ali bivajoči v Doberdobu, naj se v sredo, 20. aprila, ob 20.30 zberejo v gostilni pri Drej-četu. Tako sporoča pripravljalni odbor. V torek, 19. aprila, ob 20. url bo v Števerjanu, na Bukovju 6, predavanje o škropljenju trt, ki ga prireja vinogradniška zadruga Brda. Razstave V preddverju Kulturnega doma v Gorici bo še ta teden odprta razstava dokumentov o slovenskem gori-škem bančništvu. Kogar to zanima, si jo lahko ogleda ob urniku gledaliških in koncertnih ter filmskih prireditev v Kulturnem domu. Zapustila nas je naša draga mama in nona MARIJA FERLETIČ vd. JARC Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 18. aprila. Odhod iz bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici ob 14.30 v cerkev v Doberdob. Žalostno vest sporočajo sin Evgen ln nevesta Vida, hčerki Angela in Marija z družinami ter drugo sorodstvo Doberdob, 17. aprila 1983 ZAHVALA mi Ob izgubi našega dragega FERDINANDA BRAINIJA se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Žena Silva ter hčerki Elena in Fe-rnanda z družinama štandrež, 17. aprila 1983 ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARIJE JARC vd. JARC se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Spacalu, g. župniku Lazarju, sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Doberdob, Mestre, 17. aprila 1983 Žalujoči svojci OKROGLA MIZA 4PRIMORSKEGA DNEVNIKA» O AKTUALNEM PROBLEMU SEDANJEGA ČASA Politika varstva okolja in upravljanja teritorija v naši deželi Vprašanje zaščite okolja je v sedanjem času eden tistih problemov, o katerem se veliko razpravlja. Ta razprava Je na krajevni ravni že dalj časa dokaj živahna, razživela pa se je predvsem v zvezi z deželnim zakonom o posegih glede parkov in območij krajinske zaščite, ki je stopil v veljavo letos in nosi številko 11/83. Da bi bolje spoznali, kako se omenjeni zakon loteva reševanja tega problema smo v našem uredništvu priredili okroglo mizo, ki jo je vodil Igor Jogan z odseka za družbeno analizo prostora na beneški urbanistični fakulteti. Pri njej so sodelovali Roberto Barocchi z deželnega ravnateljstva za načrtovanje in proračun, Pietro Brandmayr z inštituta za zoologijo na tržaški univerzi, Miloš Budin, predsednik Kraške gorske skupnosti, Edi Bukavec, tajnik Kmečke zveze in Mario Bussani, koordinator operativne enote za zaščito okolja pri tržaški občini. — Najprej moram izraziti željo, na bi ta razprava privedla do raz-riščenja določenih pojmov v zve-z* z vprašanjem zaščite okolja; n° tega razč ščenja naj bi prišlo tudi zato, ker razprava, ki se je razvijala pred izglasovanjem tega zakona ni biia vedno med naj-“°1.1 jasnimi. Ko govorimo o teh vPrašanjih seveda izhajamo vsi iz Ugotovitve, da je problem zaščite ®bolja osrednje vprašanje našega časa; ko razpravljamo o njem ga moramo vsekakor nujno povedati tudi z drugimi problemi, to Je s problemi, ki so v taki ali drugačni meri vezani na teritorij: *^m bi predvsem postavil vprašanji urbanistične ureditve ter bolj-Se kakovosti življenja. Prepričan Se® tudi, da bi morali v določeni ®eri tudi oceniti sklene, ki so vezani z upravljanjem teritorija, če-Prav je ta problem širši. Glavna ema naše razprave bi torej mo-a'a biti: politika okolja v sploš-®em kontekstu ter problem kakovosti življenja in upravljanja te-■torija. Razprava o teh vpraša-Ph se mi zdi potrebna še iz dru-. ga razloga: vsi dobro vemo, da j slovensko prebivalstvo imelo do življenje zaradi raznih ukre-t n’ k* so vezani na upravljanje entorija; predvsem bi omenil raz-e urbanistične ukrepe ter raz-astitve, kar je močno pogojevalo azvoj tega teritorija. Omenjeni akon moramo torej oceniti tudi v oj luči: pred očmi moramo ime-predvsem problem ravnovesja » teritoriju in torej boljše kako-toti življenja. Ne morem pa po-abiti tudi dejstva, da je bilo za 'glasovanje tega zakona potreb-'# več kot deset let, kar je go-°v° sad težkega procesa. *ejšnli teden je zapadel rok ® v °žitcv prošenj za prejem pri-Pevkov, ki jih predvideva ome-JmU zakon. Za začetek razpravi m zato najprej vprašal arh. Mocchija, kakšen je bil odziv kavnih uprav in kakšen je nje-*, Pwi vtis iz teh podatkov. m. mm Igor Jogan BAROCCHI: Lahko rečem, da je ker ’ kl Sern ga dobil, res najboljši, pra Je b>l odgovor krajevnih u-nai.L mnogo večji od najbolj rož-k0n- Pri^ak°vanj. Nimamo še do-ramr?1" P°^atkov, poleg tega moko 7rnSe Pr°učiti vse prošnje (pre-1 ki smo jih prejeli in v ka-sPevk'Se naPro®ajo finančni pri-PocWza razne pobude na tem jeVn tju- Naj dodam, da so kra-23 uprave zaprosile za več kot dob * 'Jarma,- lemov, razmislltt pa bi Pe j,, ', katere druge ukre- * n„, ?! 0 treba sprejeti vzporedno wvedbo parkov. Brez dvoma gre je v °,a°mpleksno vprašanje, ki ravrij določenih aspektih še na kep znar>stvenega raziskovanja, ihur m°jem mnenju ni še niko-Po L.bOPolnoma jasno kaj, kako in Pati ter’I' smernicah je treba ukre-kj mz* tako upravljanje teritorija, nra odgovarjati vokaciji tega t*ra .1Ja- Bistveni problem je: ka-2b,,. Ae vokacija raznih področij. izbrJ1 Politike okolja, ki je bila letih na v. Italij' v zadnjih 10-20 do le bil instrument parka ved-H*kakšna začasna rešitev; pred °vno urbanizacijo in prehitro ekspanzijo določenih področij se je vedno zatekalo k uvedbi parkov. Parke pa Je prebivalstvo na splošno vedno zavračalo, ker so zgledali kot nepremostljive vinku-lacije, ki so vse zavirale. Zgledali so torej kot nekakšni muzeji; s take vizije parkov se je kmalu prešlo na koncept parkov kot produktivnih enot, ki so prebivalstvu prinašale določeno blagostanje in tudi druge dobrine. Kakšna pa je lahko evolucija tega procesa, ki naj gre preko parka? Tu je treba govoriti o prostorskem načrtovanju; bistveni instrument za varstvo okolja je deželni urbanistični načrt, v katerem so parki in področja zaščite že individualizirani. Glavni instrument za varstvo narave je torej načrtovanje; le-to pa mora nujno odgovarjati vokaciji teritorija; pri tem načrtovanju pa ni mogoče aplicirati iste metode za ves teritorij; najprej ga je treba dobro poznati, predvsem pa je treba vedeti katera je njegova vokacija. — Kakšna pa je bila reakcija krajevnih ustanov na ta zakon? Predsednika KGS Budina bi zato vprašal, kako je zakon sprejela ta ustanova; predvsem pa bi želel vedeti, če so danes občine in krajevne uprave v stanju sprejeti navodila, ki jih zakrni daje in če so zmožne ukrepati po teh smernicah. BUDIN: Najprej bi izkoristil to priložnost, da bi jasno obrazložil kateri so razlogi, da je KGS zagovarjala določeno stališče v teku zadnjih 10 let, ko se je razpravljalo o tem problemu; naše stališče je bilo večkrat tolmačeno tudi kot popolnoma nasprotno do politike zaščite okolja. Želel bi precizirati, da kdor je na tak način tolmačil naše stališče, ga v resnici ni tolmačil pravilno. Že od samega začetka, ko je bil v parlamentu izglasovan zakon Belci, oziroma kd je dežela pripravila izvršilne norme, smo mi poudarili, da se s takim načinom zaščite ne strinjamo; "Vtakim"pojmovanjem zaščite teritorija se ne strinjamo, ker hočemo aktivno zaščito. Hočemo, da se ta stvarnost ohrani in valorizira tako na gospodarski, kot na družbeni in kulturni ravni. Taka težnja se sicer uveljavlja na svetovni ravni, ko je govor o varstvu narave; uveljavlja se z načrti MAB (Človek in biosfera), ki predvidevajo zaščito s prisotnostjo človeka, po možnosti tistega, ki je na tistem teritoriju vedno živel. Ne bi hotel trditi, da smo se mi kot prvi zavzeli za tak način zaščite in ravno tako ne bi hotel trditi, da so smernice načrtov MAB demantirale usmeritev dežele v teh zadnjih letih. Zdi pa se mi zanimivo, da je tako stališče, ki je spontano zrastlo iz krajevnega prebivalstva, skoraj popolnoma enako onemu, ki je sad znanstvenega in kulturnega dozorevanja na svetovni ravni. Naše stališče je bilo torej odraz teh ugotovitev. Če naj sedaj spregovorim o zakonu štev. 11/83 naj povem, da imamo do njega določene pridržke: le ti izhajajo iz dejstva, ker je bil iz zakona izločen tisti člen, ki je gorski skupnosti poverjal načrtovanje in upravljanje krajinske zaščite na Krasu. Če moram zakon kritično oceniti moram dodati, da zakon štev. 11/83 ne samo po mojem mnenju dopušča kakšno dvoumnost z upravnega vidika; ta dvoumnost ima laliko v praksi tudi negativne posledice, dvoumnost pa izhaja iz tega. ker zakon daje te pristojnosti ali občinam, ali gorskim skupnostim ali pa drugim ustanovam. Deželna uprava bi morala verjetno jasneje določiti te pristojnosti, zaradi česar bo v teoriji lahko prišlo do nesoglasij med občinami in gorskimi skupnostmi, kar bo se- veda zaviralo izvajanje določil tega zakona. Na splošno ga sicer ne ocenjujem negativno: zakon ni verjetno dovolj finaliziran v u-pravljanje in načrtovanje parkov, po drugi strani pa ni niti dovolj finaliziran v splošno načrtovanje. Tudi v tem pogledu je v njem kakšna dvoumnost: ko govorimo o parkih kot je bilo že prej poudarjeno, gre ta razprava preko parkov in se mora vključiti v splošni kontekst. Ko pripravimo zakon o parkih tako-rekoč igramo v obrambi, ker s tem povemo, da tako načrtovanje, ki se je sedaj izvajalo, ni bilo pravilno, ni bilo dovolj učinkovito, zaradi česar smo danes prisiljeni poseči s takim instrumentom. Torej tudi iz tega aspekta izhaja iz zakona to razlikovanje med parkom in splošnim načrtovanjem: izhaja zato, ker je zakon hotel zajeti oba ta momenta, ne da bi razjasnil nobenega od dveh. Mislim pa, da je treba zakon vsekakor sprejeti, sprejeti je treba njegove pozitivne aspekte in koristno uporabiti finančna sredstva tudi glede posegov na Krasu Želel bi še dodati, da je treba tistih nekaj pobud, ki se na pr. načrtujejo za Glinščico, za Dober-dobsko jezero in nekatere manjše, toda ne vse, v tržaški občini, čim-prej valorizirati; tako bomo videli kako se bodo obnesle in doseženi rezultati bodo lahko pokazali katera je pravilng pot tudi za preostali del teritorija. — Imamo torej že precej elementov, da se razprava lahko razvije okrog konkretnih stvari; lahko bi spregovorili o perspektivah. Kaj je torej mogoče in kaj je potrebno storiti na tem področju? Mario Bussani BUSSANI: Najprej bi rad nekaj preciziral: ko govorimo o parkih se jih z redkimi izjemami vedno skuša izriniti iz družbenega tkiva; to pa ne izvira samo iz ne-poznanja kaj je pravzaprav park; po mojem izvira tudi iz drugih dveh dejstev; prvo, ki sega v leto 1978, je začetek ustanavljanja morskega parka pri Miramaru; s časom bi se sicer moral razviti, na žalost pa se je njegova uresničitev ustavila pri prvi fazi. Drugi, ravno tako nesrečen primer pa je zakon o kraških rezervatih. Spominjam se. da sem, ko so odgovorne oblasti na nekem zasedanju predstavile ta zakon, kot prvi vstal in na osnovi posameznih členov ugotavljal, da je ta zakon neuresničljiv na tržaškem teritoriju. Rekel sem predvsem dve stvari: zakon je velika politična napaka, še večja pa je ta napaka s tehničnega vidika. Zakoh o kraških rezervatih je bil namreč pripravljen v luči samo e-nega vidika, z vidika okolja, z enega samega dela tega okolja. Že pred 11 leti sem ugotavljal in danes to moje prepričanje tudi potrjujem, da je ta zakon neizvedljiv na kraškem teritoriju. Ce naj se po teh dveh primerih sedaj povrnem na zakon štev. 11/83 bi predvsem rekel, da velik del javnega mnenja, ko sliši govoriti o parkih, se najprej zboji, da mu bodo povzročili samo škodo. Ko govorimo o parkih bi povedal še tole: leta 1972 sem se na povabilo UNESCO mudil v kraju Salambo pri Tunisu (bil sem edini italijanski nevladni predstavnik), kjer smo pripravljali načrt MAB; osem dni smo razpravljali kakšni naj bi bili ti parki; uveljavila se je težnja, da morajo park sestavljati tri območja: jedro, zunanja cona in pa cona C z vsemi človeškimi naselji. Ko torej govorimo o parkih, ne smemo govoriti o nečem abstraktnem, ki bi bilo ločeno od teritorialnega konteksta. ampak moramo govoriti o enoti s svojimi karakteristikami. Kaj torej lahko naredimo s kra-škim teritorijem? To. mislim, je osrednje vprašanje. Najprej naj mi bo dovoljeno, da lahko izrazim določene kritike: v dvajsetih letih, od ustanovitve naše dežele, nisem absolutno prepričan in nisem naklonjen do politike upravljanja teritorija, ki jo je vodila F-JK. In v zvezi s to mojo trditvijo lahko naštejem celo vrsto zakonov, začenši z onim izpred 12 let o zaščiti narave; ni pa to vprašanje, o tem kar je bilo ali ni bilo storjeno, o katerem moramo govoriti. Govoriti moramo od danes naprej. Kot smo slišali se bo od sedaj naprej začel proces posegov, ki gredo preko zmožnosti in finančnih nakazil, ki jih daje dežela. Kaj se bo zgodilo? Vsaka občina si bo skušala zagotoviti (sicer pa je grdo govoriti v teh terminih) čim večji kos «tor-te». Gotovo je, da ni bil ta tisti cilj, ki bi ga moral sprožiti ta proces; sprožiti pa bi morali možnost za čim širše upravljanje teritorija. V tem kontekstu moramo misliti na kraški teritorij in na šest občin, ki ga sestavljajo. Kar nas predvsem zanima je to, da bi te občine vodile čim bolj enotno politiko do teritorija. To je eno bistvenih vprašanj. Nobena od teh občin ne more upati, da bi naredila kaj več od kake druge občine. Najmanj kar bi bilo mogoče narediti za dosego tega cilja je ustanovitev medobčinskega konzorcija za upravljanje kraške-ga teritorija; na tej osnovi ne vidim nobene druge rešitve. Mimo vprašanja okolja, upravljanja teritorija in načrtovanja bi to imelo tudi velik gospodarski pomen. Ko bo to enkrat doseženo bo treba nato gledati na prostorsko načrtovanje na čim širšem področju in v tem kontekstu delati e-notno vsi skupaj. Krajevnemu prebivalstvu bo treba seveda zagotoviti največje koristi, ne pa mu nalagati največje obveznosti. Jaz pa grem še dlje s celotno zadevo: skušajmo si zamisliti, da je bil ta medobčinski konzorcij že ustanovljen. Ali se bomo ustavili pri tem? Trdno sem prepričan, da moramo še naprej; če se hočemo vključiti v optiko načrta MAB ni nobene druge rešitve, kot da vključimo še drugo področje onstran meje, ki gre od Tržiča do Glinščice in tako ustanovimo prvi mednarodni kraški park. — Slišali smo že več mnenj. Kaj pa misli o vsem tem tajnik Kmečke zveze Bukavec? BUKAVEC: Najprej bi lahko rekel to, da nekako predstavljam, tudi zaradi nerazumevanja, nasprotno stališče do parkov. Takoj pa moram dodati, da ne nasprotujem parkom, ampak določeni urbanistični politiki, ki je imela svoje posledice na razvoj teritorija. Govor je že bil o upravljanju kmetijskega teritorija v o-kolici mesta, kjer so zrastle številne javnokoristne strukture; ta kmetijska področja so bila res podvržena določenemu «nasilju», največje »nasilje* do tega teritorija pa je pomanjkanje vsakega interesa do njega. Odgovornost za to pomanjkanje interesa nosi po mojem mnenju deželna uprava, ki je v resnici začrtala smernice za dosego splošnega razvoja, ki pa se niso uresničile. Tukaj se ne nanašam na urbanistično politiko kot tako in na razne urbanistične instrumente, ampak na politiko, na osnovi katere se upravlja ta teritorij. Nanašam se predvsem na kmetijsko politiko, ki je bila vodena na tem teritoriju. Povsem naravno je, da se morajo na teritoriju odražati potrebe tistega prebivalstva, ki na njem živi. To prebivalstvo je s svoje strani izrazilo voljo po ohranitvi tega teritorija, da bi ga lahko še vnaprej vzdrževalo v lastni funkciji in gospodarsko izkoriščalo predvsem s kmetijsko u-porabo. Dovolj pa je, da pogledamo Kras in takoj bomo videli, kakšna je bila politika odgovornih do tega teritorija: ostal je brez instrumentov upravljanja in izkoriščanja; dodal bi tudi, da ni bil ustanovljen niti konzorcij za bonifikacijo, čeprav je ta teritorij že od leta 1930 proglašen kot področje hidrogeološke obrambe. Tega konzorcija torej nimamo; nimamo niti vodovodne mreže za gradnje, za razvoj kultur in lahko bi še našteval. Predvsem pa ni bila storjena ena od najbolj elementarnih stvari: potem ko je bila ustanovljena deželna ustanova za razvoj kmetijstva, ki je najbolj agilen instrument za razvoj tega sektorja, ni ta pripravila niti razvojnega načrta za ta teritorij, ki bi ga morala po zakonu vsekakor pripraviti. Pripravljena ni bila niti poglobljena raziskava, na osnovi katere bi bilo mogoče ugotoviti, katera so kmetijska področja in na njih nato poseči z določenimi intervencijami. Ta teritorij se je praktično prepustilo svoji lastni usodi; če k vsemu temu dodamo tudi določeno zadržanje, ki ga i-ma do tega teritorija mesto, ki nanj gleda v funkciji mestnega parka, bomo lahko razumeli, kako se je uveljavila težnja, da bi to področje postalo park. čeprav se večkrat ponavlja, da bi moral biti Kras izkoriščen za produk- tivne namene in se zagotavlja, da je treba ščititi pravice tistih, ki na njem prebivajo, pa se konkretno gre v popolnoma nasprotno smer, to je, da prihajajo vedno bolj do izraza interesi mesta. Zato tudi zadržanje krajevnega prebivalstva, ki se je v bistvu negativno izreklo o omenjenem zakonu, kakor je že prej izrazilo svoje nasprotovanje do kraških rezervatov in do deželnega urbanističnega načrta. Zakon 11/83 pa sicer lahko ocenimo dobro, čeprav z nekaterimi pomanjkljivostmi, če nanj gledamo z vidika upravljanja parkov; ne moremo pa se strinjati z normativom, ki ga določa deželni urbanistični načrt. Le ta namreč določa, da je celotna pokrajina, z izjemo miljske občine in predela med železnico in državno cesto 202, en sam park. Sprašujem se, če je to pravilno. Mi smo bili mnenja, da parke, če jih je že treba ustanoviti, je treba najprej individuirati v tistih conah, ki zaradi svojih značilnosti in posebnosti lahko postanejo parki, kot na pr. Glinščica, in nimajo nobenega drugega interesa, da bi bile določene za druge namene. Vprašati se moramo tudi, kaj je pravzaprav park: na osnovi deželnega zakona 23 ima že določene rekvizite, med katerimi, in tijkaj mi bo arh. Barocchi dejal, da ni nobene politične volje za razlaščanja zemlje, so tudi predvidene razlastitve. Treba se je tudi vprašati kaj misli prebivalstvo o vsem tem; ne smemo pozabiti, da ta Kras pripada v veliki večini slovenski narodnostni skupnosti, ki se s takimi ukrepi čuti ovirana — in tukaj ne gre za tehnični, ampak za politični problem — v svojem razvoju in oškodovana, ker ne sama upravlja teritorija na katerem živi. Po mojem ne gre za obrobne probleme, zaradi česar bo lahko moč imeti negativne posledice tudi glede ohranitve Krasa. Slišimo že ljudi, ki se izražajo takole: če bo park, bo na razpolago vsakomur, kot jusarska zemljišča, ki postopoma propadajo in za katera se ni poskrbelo, da bi jih ohranili. Usoda teh parkov ne bo seveda enaka usodi jusarskih zemljišč, ker bo še vedno ostal lastnik, ki bo skrbel za svo- Edi Bukavec jo zemljo. Zgodilo pa se bo, da lastnik ne bo imel garancij za u-pravljanje tega teritorija in bo o-stal brez perspektiv o produktivnem razvoju te zemlje. Poleg tega lastnika bremenijo številni davki, kot na pr. zapuščinski, tako da si mora v teku generacij ponovno odkupiti zemljo, ki je že njegova. Zakaj? Da bi to zemljo vzdrževal za družbo? Jasno je, da lastnik ne bo imel nobenega interesa do tega teritorija. Če se torej ne pripravijo razvojni načrti bo ta teritorij postopoma opuščen, kar bo brez dvoma predstavljalo veliko škodo, škoda pa bo predvsem za celotno družbo — lastnik bo lahko tudi kaj pridobil, saj se bo rešil nekega bremena — ker ne bo kraški teritorij več tako kultiviran, kot je sedaj, ampak si ga bo morala družba sama upravljati. — Zdi se ml primerno, da bi sedaj ponovno spregovoril arh. Barocchi, ker se mi zdi, da je bil, čeprav neposredno, kot predstavnik dežele večkrat omenjen. K temu, kar so drugi rekli, ne bi imel kaj dodajati, kljub temu pa se mi zdi primerno poudariti, kako so vsi podčrtali važnost povezave med zaščito narave in načrtovanjem. Na zaščito narave ni moč gledati kot na neki specifični sektorialni problem, treba jo je povezati z akti širšega značaja o upravljanju teritorija. Ti instrumenti, je nekdo poudaril, morajo biti povezani z družbenim tkivom in ne morejo biti ločeni od njega. Zelo važno se mi zdi tudi sklicevanje na deželni urbanistični načrt; zdi se mi, da le-ta kljub vsemu skuša vpeljati krajinsko zaščito v pozitivnem smislu; vsekakor pa ta pozitivna interpretacija zaščite ni bila izpeljana, ker je Roberto Barocchi po vsej verjetnosti naletela na težave. Vtis imam, da je ta zakon malo povezan z drugimi instrumenti urbanističnega značaja; šibek je predvsem v tej povezavi, ki bi jo moral predstavljati komprenzorialni, medobčinski načrt, ki je, kot smo danes slišali, če že ne najboljša, ampak potrebna raven, za reševanje tega problema. Sicer pa je to vprašanje sporna točka tega zakonskega ukrepa. BAROCCHI: Dejstvo, da zaščita okolja ni sektorialno dejanje je eno od načel deželnega urbanističnega načrta, to vemo vsi in to bi tudi rad poudaril z določenim zadovoljstvom, ker sem na tem tudi sam delal. Deželni urbanistični načrt so odobrili leta 1978, toda razprava se je začela že pred desetimi leti. Lahko rečem, da je razprava obsegala prav ta načela splosnosti, globalnosti in upoštevanja družbenogospodarskih aspektov narave, o kateri sedaj govorimo. Samo dejstvo, da so v naši deželi, kot edini v Italiji naravne parke določili, četudi zaenkrat samo v indikativnem smislu, s splošnim deželnim urbanističnim inštrumentom, potrjuje voljo deželne uprave, da uresničuje parke ob upoštevanju vseh aspektov, tako teritorialnih in splošnih kot družbenogospodarskih. Glede uresničevanja zaščite okolja moram poudariti, da je šele sedaj stopil v veljavo zakon, ki zagotavlja finančna sredstva, četudi dokaj omejbna, za uresničevanje parkov in ki poenostavlja nekatere urbanistične postopke. Ti praviš, da po urbanističnem zakonu določa parke splošen deželni urbanistični načrt, izpopolnjujejo pa jih deželni conski urbanistični načrti, to je načrti, ki jih verjetno ne bodo nikoli uresničili. Zaradi tega bo deželna uprava izdelala nov urbanistični zakon, ki bo premostil to fazo conskih načrtov. To je zakon, ki ga še niso izdelali. Jasno je zato, zakaj smo pri izdelovanju zakona o parkih vključili tiste spremembe izključno urbanističnega značaja, ki so zagotavljale začetek uresničevanja parkov, nismo pa poglobili urbanističnih aspektov. Na ta račun je bilo izrečenih veliko kritik. Zlasti naturalisti, organizacija WWF nam očitajo, da zakon ne upošteva dovolj urbanističnih aspektov. V resnici gre za nesporazum, kajti gre za zakon, ki je moral dati nekatere urbanistične indikacije, da bi lahko popravil določene napake sedanjega urbanističnega zakona, in se je moral torej ukvarjati z urbanističnimi aspekti prav zato, da bi sprostil urbanistične postop ke. Pričakujemo nadalje, da bo novi urbanistični zakon posodobil te postopke in te sisteme načrtovanja. Nadalje je bilo rečeno, da se zakon premalo povezuje z drugimi inštrumenti urbanističnega značaja. Nisem tega mnenja. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Po starem sistemu naj bi se šlo v zelo kompleksen postopek načrtovanja, postopek, ki gre od splošnega urbanističnega načrta do kotnprenzorialnih načrtov in nato do izvršilnih načrtov. Nov sistem pa omogoča, da lahko takoj stečejo urbanistični instrumenti, to je izvršilni inštrumenti, za katere si prevzamejo odgovornost krajevne uprave, to je v prvi vrsti občine. Prav to je še eno jamstvo, da se pri ustanavljanju parkov upoštevajo krajevne potrebe. Kar zadeva razlaščevanje, moram reči, da smo kot urbanisti že nekaj naredili v Upanju, da bo v prihodnosti mogoče zmanjšati negativne učinke razlaščeva-nja. Vemo, da urbanisti, zlasti tisti, ki izdelujejo krajevne načrte, žal prevečkrat sprejemajo izbire, ne da bi upoštevali kmetijsko vrednost zemljišča. Ti namreč smatrajo nezazidana področja kot neke vrste tabulo raso, na katere lahko vsevprek gradimo hiše. V tem pogledu se trenutno ukvarjamo z dokaj zanimivimi stvarmi. Izdelujemo namreč nekakšen zemljevid kmetijskih vrednosti zemljišč, ki bi moral pomagati urbanistom pri nnhovih izbirah na tak način, da bi preprečili zazidljivost tam, kjer bi oškodovali družbenogospodarski značaj zemljišč, ki ima:o z urbanističnega vidika določeno vrednost. To je z naše strani ma;hen prispevek k reševanju tega problema. O drugem s tem v zvezi pa ne bi govoril, ker ni v moji pristojnosti. Kar zadeva zamude pri izdelavi zakona, lahko rečem, da je moralo dejansko preteči eno leto in dva meseca od trenutka, ko je zakonski osnutek romal v deželni svet, do trenutka, ko je bil dejansko odobren. Po drugi strani ca je ta zamuda prispevala, da ie zakonodajalec lahko prisluhnil nairazličneišim dejavnikom, ki so želeli o tem zakonu izreči svoje mnenje. Po eni strani so se oglašali naravoslovci, po drugi strani prebivalstvo, ki ie upravičeno trdilo. da mora tudi samo izreči svoie m neme g’ede na to, da bodo parki na njihovih zemljiščih. Bilo je skratka mnogo posvetovanj in če .ie torej ooteklo toliko časa. pomeni, da zakon ni bil izdelan površno, temveč, da ie skušal upoštevati razne potrebe, ki so si bile mnogokrat tudi v nasprotju. Glede trditve Budina, da dopušča zakon marsikatero dvoumnost, sem mnenja, da je treba prej govoriti o svobodi kot o dvoumnosti. Jasno je, da bi bilo veliko bolj enostavno izdelati takšen zakon, ki bi določal, da mora kra-škj park upravljati neka kraška ustanova, kot je bilo rečeno v Miloš Budin prvih zakonskih osnutkih za izvajanje zakona Belci, ki jih deželni svet ni odobril. Takšnega zakona prav gotovo ne bi odobrili. Zato se mi zdi. da je bila bolj pravilna tista izbira, po ka teri so bile poverjene pristojnosti in odgovornosti krajevnim u-pravam. Jaz bi jo zato imenoval pogumna izbira, ker dopušča določeno tveganje, zato menim, da je deželna uprava prav ravnala, da je šla v tveganje. Na ta način bo namreč mogoče uresničevati parke, uresničevati jih bo skratka mogoče, če bo prebivalstvo na to pristalo, če pa te volje ne bo, če kraško prebivalstvo ne bo hotelo parka na svojem teritoriju, jih bo seveda tudi težko uresničiti. Že prej je tekla razprava o vprašanju površine teh parkov zlasti v odnosu do vsebine deželnega urbanističnega načrta na Krasu. To je zelo pomembno, saj moramo pravzaprav vedeti kaj in kako bomo zaščitili s temi parki, kakšne živalske vrste in tudi vse ostalo, torej bogastvo sl nadejamo ščititi in če so te zaščite v obliki in tudi površinsko pravilne. To vprašanj* zastavljam Brandmayrju. BRANDMAYR: Jaz sem se hotel povezati na to kar je povedal prijatelj Bukavec, ki je praktično analiziral tako družbeno-eko-nomski razvoj Krasa, kot njegovo kmetijsko specifiko. Njegova analiza je bila logično robramb-nega značaja*, njegova izvajanja pa moram v marsičem potrditi, zlasti kar zadeva pomanjkljivosti okrog Erse in konzorcija za bonifikacijo, to je ustanov, ki v Furlaniji redno delujejo. V tem oziru je bil Kras tudi nekje »nesrečen*. To področje je utrpelo vpliv, prišlo je skoraj pod nekakšnim «vrtincem» bližnjega mesta ter res ni maralo biti drugače. Mnogi prebivalci Krasa so na tem ali onem področju zaposleni v Trstu, vse se je nekako začelo usmerjati v to veliko mesto in tudi tako imenovani part-time je posledica tega. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je tržaški Kras edino področje z ilirskimi pojavi na italijanskem ozemlju, zato je razumljivo, da so si naturalisti prizadevali za njegovo zaščito. Jugoslavija ima skoraj tri četrtine tipično kraškega o-zemlja in zato različno gleda na ta vprašanja. Pri nas pa je to zelo občuteno, saj predstavlja Kras v bistvu otoček na neizmernem teritorju, ki se sooča s povsem drugimi problemi. Danes moramo računati tudi na posledice urbanizacije in na vse implikacije splošnega družbenega razvoja. Kot primer tega bi navedel samo dejstvo, da danes na Krasu zaradi splošne uveljavitve petroleja nismo več priča sekanju dreves. Počasi izginja tudi pastirstvo, ki je postalo nerentabilno, to ne samo v bližini velikih ‘friešT. a tudi v notranjosti držav. To je ustvarilo nove pogoje za kmetijstvo, ki ni imelo Pietro Brandmayr pogojev za intenzivni razvoj. Da ne govorimo o konzorcijih za bonifikacijo, ki v današnjih razmerah niso več primerni v sklopu neke kmetijske optike. Bonifikacija je imela smisel petdeset ali šestdeset let od tega, ko so ljudje še umirali zaradi malarije in ko je primanjkovalo vode. Končno pa še kraški park. Že sam naziv se mi zdi precej omejevalen in torej nevaren za celovito in pravilno razumevanje vprašanja. V resnici pa načrtovanje, o katerem je govor tudi v obstoječih deželnih zakonih, predvideva zelo široko artikulacijo v najmanj štiri različne pasove, med katerimi bi omenil «predpark», tistega z orientirano zaščito in tako imenovani Core, na katerem bi morali omejiti vse posege. Kar mi je znano, so kraška kmetijska področja v veliki večini primerov izven tega Coreja. Pri vsakem načrtovalnem posegu pa je treba večkrat priti tudi do kompromisnih rešitev, kar pomeni, da se bo lahko na območju «predparka» in tudi še dalje v notranjosti dogradilo zadružni hlev ali kaj podobnega. Ne smemo namreč pozabiti, da tudi kmetijstvo igra svojo specifično vlogo pri sami ambien-talni zaščiti Krasa in da je to področje danes dosti različno od tistega, kar je bilo pred tridesetimi ali štiridesetimi leti, ne samo zaradi velike urbanizacije, ampak tudi zaradi kršenja ravnotežja med naravnimi pojavi, kmetijstvom in živinorejo. Kot primer bi navedel samo podatek, da so danes na Krasu sploh izginile nekatere vrste žuželk, samo zaradi tega ker skoraj ni več krav in ovac. Zato sem mnenja, da mi namenjamo v tej viziji kraškega parka preveč omejevalno vlogo kmetijstvu, ki pa v današnjih razmerah potrebuje načrtovanje in zlasti nove razvojne smernice. (Nadaljevanje m 6. strani) OKROGLA MIZA «PRIMORSKEGA DNEVNIKA» O AKTUALNEM VPRAŠANJU SEDANJEGA ČASA ***** lilIS 08 ,ZV,B,H RADENSKE MDiN vsebuje 4 polne do 7 let imjo Paleta pa 30% P°Pu£avam žal' Obiščite nas, ne bo var Informacije in re Hote! Radin. 692 £N(069) 73-22' telex: 35-269 Politika varstva okolja in upravljanja teritorija (Nadaljevanje s J. sirarn) — lmt-1 bi še nekaj vprašanj. Prej je Bussani podčrtal nujnost po skupni rešitvi, po rešitvi na medobčinski ravni, po homogenem načrtu. S tem v zvezi bi rad slišal mnenje predsednika KGS: so občine danes zmožne doseči tako rešitev in če bi se med seboj sporazumele, ali so v stanju tudi konkretno delovati v tem smislu? BUDIN: Takoj bi poudaril, da morajo biti zmožne to storiti: predvsem pa bi podčrtal, da je Kras neka stvarnost svetovnega pomena: ko torej govorimo o njem iz kateregakoli vidika, moramo o njem nujno imeti široko vizijo. Od tega, kar sem danes slišal z zadovoljstvom ugotavljam, da je bila ta širina prisotna, predvsem pri Bussaniju, ki je najprej postavil konkretne predloge in nato celotni problem še razširil. To je vizija, ki jo moramo imeti in optika, iz katere moramo izhajati; to podčrtujem ne samo iz teritorialnega vidika, ampak tudi s splošnega, kulturnega če že hočemo tako reči. Naturalistična iti e-kološka kultura se ne more ustaviti pri okolju, gledanem samo z naturalističnega vidika, kot tudi kmetijska kultura ne more imeti take korporativistične in sektorial-ne vizije. Žal pa se to dogaja tudi v naši stvarnosti, kar je logična posledica določenega načina razvoja. razvoja, o katerem sta podrobno govorila Bukavec in Brand-mayr v svojih posegih. Gre za tisti način razvoja, ki je sprožil negativne posledice: eden od teh je gospodarsko obubožanje Krasa z industrijsko koncentracijo in z delovno ponudbo v mestih Trstu. Tržiču in Gorici. Ljudje so v določeni meri zapustili zemljo, njena gospodarska vrednost se je zmanjšala. Prišlo je torej do emigracije, zapustitve itd., zaradi česar je prišlo tudi do degradacije okolja: to so objektivni podatki, ki nato povzročajo druge posledice, kot so na pr. problemi, s katerimi se mora ubadati slovenska narodnostna skupnost in ki so nastali prav zaradi takega načina razvoja. Lahko bi našteval še druge posledice, predvsem pa hočem reči da mi vsi, upravitelji, politiki in naturalisti moramo nujno in vedno zaobjeti vse te probleme, ko razpravljamo o tem specifičnem problemu. ki je zaščita okolja. V nasprotnem primeru bo prišlo do nesoglasij. Tisti, ki so v teh zadnjih desetih letih preprečili uresničitev teh načrtov in ki jih sedaj še pogojujejo so vsi, oziroma smo vsi pogojeni od določenega trenja, ki je rezultat nekega načina političnega. kulturnega, zgodovinskega in gospodarskega razvoja tega območja. Prepričan sem, da mora pri nas narava por ta ti element združevanja. Trst, toda ne samo Trst, je ua žalost razdeljeno mesto; razdeljeno je na pr. med Slovenci in Italijani, oziroma med onimi, ki se strinjajo z zaščito slovenske manjšine in onimi, ki ta problem zapostavljajo ali mu celo nasprorti.iejo. Prepričan sem, da vsi dobromisleči politiki in operaterji s kateregakoli sektorja, ki delujejo v Trstu. Iščejo vse možnosti in vse elemente, ki bi privedli do zbližanja in združenja o-beh skupnosti. Ravno tako sem prepričan, da morata narava in okol je nujno postati element združevanja. ker predstavlja eno od možnosti za medsebojno spoznavanje. Obstaja pa nevarnost, da bi narava lahko postala element razkola, če ne zaobjamemo, ko govorimo o njeni zaščiti, vse tiste probleme. o katerih sem prej govoril. med katerimi je tudi problem slovenske narodnostne skupnosti, ki je gotovo na prvem mestu ko govorimo o Krasu. Bukavec je prej dejal, da se prebivalstvo čuti opeharjeno s takim ukrepom; trdno sem prepričan, da morajo ta teritorij upravljati tisti, ki na njem živijo, že v k atkem bomo lahko videli, da vse tiste pobude glede zaščite okolja, o katerih danes govorimo, ki pa sc porodijo na samem teritoriju, bodo gotovo naletele na pozitiven odziv, medtem ko pa bodo ostale pobude. ki bodo prišle nekje z vrha, naletele na nasprotovanje. Ko govorim o valorizaciji kraškega teritorija moramo vsekakor imeti [ pred očmi prebivalstvo, ki na njem prebiva; misliti moramo na vse probleme, ki so s tem prebivalstvom tesno povezani. Strinjam se z Bussanijem ko pravi, da moramo pri obravnavanju te problematike izhajati iz splošne vizije, ki mora zaobjeti tudi kraški teritorij, ki je onstran meje; io celotno področje ima enake probleme, le da so pri nas bolj žgoči zaradi tega nepravilnega odnosa med velikim mestom in majhnim zaledjem, zaradi česar je na tem teritoriju občutiti močnejši pritisk mesta. Ob tej priložnosti bi tudi pozval deželo, da bi občinam dala večje zaupanje. Dejstvo, ki ga sicer ni-kdo ni omenil pa je, da so občine ščitile svoj teritorij predno je stopil v veljavo deželni urbanistični načrt. Dodal bi še. da je normativ naših regulacijskih načrtov za tista področja, ki so bila na osnovi deželnega urbanističnega načrta vključena v področja krajinske zaščite v določenih aspektih mnogo strožji od samega normativa deželnega urbanističnega načrta. Ko torej govorimo o zakonu štev. 11/83, ali če hočemo o kraškem parku, mislim, da ne govorimo več o zaščiti, ampak o aktivnih posegih, o valorizaciji tega teritorija, ki je bil že zaščiten. Vsiliti deželni urbanistični 'načrt zgoniški, dolinski, repentabrski, devinsko-nabrežinski in tudi tržaški občini, četudi so se tu pojavili drugi problemi, mislim, da je skoraj žaljivo do tistih upraviteljev, ki so že prej poskrbeli za te stvari in se danes trudijo, da bi tem problemom dali aktualnejšo in konkretno vsebino. — V zvezi s tem zakonom se po-gostorna govori, da bodo morali ukrepi, ki jih predvideva, zadovoljiti vsakogar; to je potrjeno tudi v spremnem poročilu pristojne deželne komisije. Z ene strani mi je dokaj jasna določena vrsta uporabe parka, ki ima rekreativne namene in ki v bistvu zadovoljuje tistega, ki živi daleč od njega, ne pa tistega, ki živi v njegovi bližini; z druge strani pa mi ni jasno, katera bi lahko bila drugačna vrsta uporabe teh parkov. BUSSANI: Gotovo ste seznanjeni s tem, kar je bilo predlagano na eni zadnjih sej v tržaškem občinskem svetu glede posegov za zaščito okolja Slišali ste. da so bile iznešene tudi določene kritike; kateri pa so bili predlogi? Bilo jih je več, enega od teh pa sem osebno pripravil. Vsi ostali se nanašajo na zasebne pobude, kar ne pomeni, da nismo imeli i-dej in predlogov: enostavno smo hoteli prepustiti možnost določenim skupnostim, da se izrečejo. Kateri pa je bil prvi ukrep tržaške občine? Najprej smo hoteli popraviti tisto sramoto, ki jo je predstavljalo trebensko odlagališče smeti, ki je verjetno še sedaj največji vir infekcij v naši deželi. Vsekakor potrjujem koncept: prvo stvar, ki jo je treba narediti na Krasu, ne glede na kakršen- koli zakon je to: vprašati se moramo, kaj pojmujemo kot park. Če ga pojmujemo kot nekaj abstraktnega. ni potrebno, da govorimo naprej; če pa ga pojmujemo kot omejeno področje, v katerem se odvijajo vse, in ponavljam. popolnoma vse človekove dejavnosti, jc mogoče govoriti naprej. Ne gre se torej za iskanje nečesa, ki bi bilo izven stvarnosti, treba je najti na tehnični ravni tisto stično točko, da bi izkoristili vse velike operativne kapacitete, ki na Krasu že obstajajo, a iz ne vem katerega razloga ne pridejo do izraza. — S tehničnega vidika smo blizu ali pa smo še oddaljeni od take vrste rešitve? BUSSANI: Na tole vprašanje bi odgovoril tako: če me bo predsednik KGS poslušal, bo ta okrogla miza lahko obrodila tudi konkretne sadove. Že pred koncem leta bi lahko priredili zasedanje, pobudnik pa bi lahko bila prav KGS, da bi proučili, kakšna bi lahko bila ta nova teritorialna enota na Krasu. Lahko bi jo imenovali park, ali pa ji dali tudi kakšno drugo ime. Zasedanja bi se seveda morale udeležiti občinske uprave in vsi zainteresirani. Sedaj se dogaja, da vsakdo govori v lastnem interesu in v korist svojega teritorija, ne posluša pa nikogar. Povsem jasno je, da v takih pogojih ne moremo naprej. — Ponovno bi sedaj predal besedo tajniku Kmečke zveze, da bi povedal svoje mnenje o predlogih, ki smo jih doslej slišali. BUKAVEC: Rekel bi predvsem, da mi v tem primeru nekako i-gramo v napadu: že dalj časa ni bilo nič storjenega na tem teritoriju, zaradi česar poudarjamo, da so potrebni takojšnji ukrepi. Mi smo še vedno mnenja, da je Kras zaščiten; lahko rečemo, da so ga ustvarili, tisti, ki na njem živijo. Povrnil pa bi se rad k problemu kmetijstva, ki je bilo na tem področju, kot v ostalih obrobnih conah, precej zapostavljeno. Ne smemo pozabiti, da letni promet kmetijskega sektorja v naši pokrajini dosega 36 milijard lir, čeprav se bo lahko marsikdo vprašal, kako je to mogoče: preko 600 oseb v pokrajini živi izključno od kmetijstva, v SCAU pa je vpisanih okrog 1.100 oseb. Obstaja torej določena stvarnost, ki jo je treba upoštevati. Zato je treba poseči in zaščititi to stvarnost kompatibilno z zaščito okolja: kaj narediti? Treba je na pr. omogočiti razvoj specializiranih kultur, sicer bodo ta področja popolnoma propadla. Če je res, da morajo ti parki, kot se govori, revitalizi-rati ta teritorij, je treba kaj u-krepati. Obstaja cela vrsta problemov, ki tarejo krajevno kmetijstvo, ki jih je treba nujno rešiti; povsem jasno pa .je, da se mora na tem teritoriju ta produktivni sektor nujno razvijati. Lahko bi naštel številne primere, ki pa kažejo kako je zapostavljeno. še enkrat moram podčrtati, da nikakor ne nasprotujemo zaščiti teritorija, saj smo to zaščito tudi dejansko izvajali in ne za nas samih, ampak tudi v korist drugih. Poudarjam pa, da je treba individuirati področja, na katerih bi se lahko razvile določene kmetijske dejavnosti; na njih bi seveda bilo treba poskrbeti za vse potrebne strukture in ustvariti pogoje, da bi do tega razvoja v resnici tudi prišlo. Zate moramo z vso odločnostjo nastopiti pri deželni upravi, da bi le pripravila načrt o Kmetijskem razvoju; ne moremo namreč pozabiti, da obstajajo določene pobude, ki nimajo možnosti uspeha, če ta načrt ne bo pripravljen. Pri vsem tem pa mislim. da bi se moralo spremeniti določeno gledanje na Kras, na karsizem. BUSSANI: K temu bi jaz dodal samo nekaj besed: treba je vsekakor razločevati med ekološkimi histerizmi in pa naturalizmom: mi prav gotovo ne sodimo med prve; predvsem pa mislim, da je treba ekološki histerizeir odpraviti iz vsake razprave. BUKAVEC: Kmetje se v resnici najbolj bojijo tega histerizma, ker niso bili nikoli zaščiteni pred njim. — Mislim, da smo se dotaknili vseh glavnih točk, zato ne bi postavljal več nobenega vprašanja; če bi kdo še kaj rad dodal... BAROCCHI: Rad bi še odgovoril Bussaniju v zvezi z njegovimi besedami o celoviti zaščiti teritorija. to je o njegovem predlogu o ustanovitvi mednarodnega parka, krat park ustanovljen po njem hodili samo ob nedeljah. Jaz mislim, da ne smemo pretiravati o Ne vem če bo to mogoče storiti. Lahko pa povem kaj dela deželna uprava, da bi prišlo vsaj do ustanovitve dveh parkov, enega na italijanski strani, drugega pa v Sloveniji; za dosego tega cilja obstaia mešana skupira sestavljena iz dveh delegacij. Ena glavnih nalog te skupine je prav koordiniranje, skupno z republiko Slovenijo, raznih akcij za zaščito narave. Obstaja nato primer, ki bi ga jaz označil kot zglednega, ki dokazuje, kaj lahko naredi tudi majhna občina, če ima resnično voljo. V mislih imam primer Glinščice, ki za ad' dobre volje občinske uprave postaja pravi simbol prijateljstva med narodi. Gotovo že veste o mednarodnem seminarju, ki je bil prirejen in gotovo poznate tudi druge pobude, kot prosti prehodi meje, ki se tam uresničujejo. Ko je bila meja pri Botaču zadnjič odprta sem tam videl predsednika KGS Budina, upravitelje iz Doline in e-nega odbornika iz Devina - Nabrežine, lahko so bili prisotni tudi upravitelji drugih občin, ki pa jih nisem videl, če jih ni bilo, je po mojem bila to izgubljena pri ložnost: tam bi lahko zasledovali tiste -ilje. o katerih mislim, da so skupni nam vsem. to je upravljati naravo a in s prebivalstvom in iz nje narediti element razvoja in pri jate! istva. Ta zgleden primer Glinščice bom jaz postavil tudi na prihodnjem mednarodnem zasedanju o parkih, i' bo v kratkem v Barceloni. Odgovoril bi rad tudi tajniku KZ Bukavcu, ko pravi, da je pet občin na šest v tem parku. V resnici pa je v njem en del, čeprav velik, teh petih občin; predvsem pa je treba povedati, da kraškega parka še ni; sedaj imamo le indikativno perimetracijo, ki jo določa deželni urbanistični načrt, ki pa jo bo lahko spremenil kdor bo naredil izvršilni načrt, to je občine, ali gorske skupnosti. Ta perimeter, če bi ostal takšen kot je. bi vključil okrog 50 od sto teritorija petih od skupno šestih občin v pokrajini. Spominjam se, da sem videl pred časom prav na straneh Primorskega dnevnika čr-tež kraškega parka, pod katerim je bilo približno zapisano, da bodo prebivalci Krasa, ko bo en- tej zadevi. Vsekakor ponavljam, da je ta perimetracija le indikativna. Rad bi se še dotaknil vprašanja avifavnističnega parka v štivanu, ki vsekakor m vključen v kraški park: hotela ga je devinsko - nabrežinska občinska u-prava in dežela ji je priskočila na pomoč s tem. da je občini plačala študijo o tem parku; iz te študije pa bo občina lahko naredila kar bo hotela. Vsekakor ponavljam, da je ta avifavnistični park izven kraškega parka, ker nima posebne naturalistične vrednosti, ima samo zgodovinski pomen, ker je tam izliv Timave. Prav zaradi tega ni bil la predel vključen v kraški park. Na vsak način če bo občina hotela tam kaj narediti, ne bo mogla uporabiti finančnih sredstev, ki jih predvideva zakon štev. 11/83. ki predvideva prispevke samo za parke. BUKAVEC: Res je, da je 50 od sto teritorija petih od skupno šestih občin v parku, podčrtati pa je tudi treba, da je teritorij nekaterih občin v celoti v tem parku. BAROCCHI: V repentabrski občini je 93 od sto teritorija v parku. Doberdob pa je vanj vključen v celoti. Ponavljam pa. da gre le za indikativne podatke, zaradi česar bo lahko, denimo, re-pentabrska občina sporazumno z ostalimi pripravila načrt, s katerim bo utemeljila zmanjšanje obsega tega parka in tu ne bo težav. BUDIN: Dodal bi še to. da vsekakor sprejemam priporočila, ki sem jih slišal med to razpravo: že v četrtek in v petek bomo ponovno razpravljali o teh problemih na zasedanju v Repnu; o-svajam tudi vabilo Bussaniia za prireditev enega ali več zasedanj, tudi bolj specifičnega značaja. Prepričan sem. da obstajajo pogoji za dosego enotne vizije glede teh_ problemov; vsi pa moramo spoštovati en pogoj: katerakoli pobuda ne sme v nobenem primeru pustiti ob strani tisto, kar obstaja na Krasu, ali pa zmanjšati njegov pomen. Vse pobude morajo valorizirati t~ stvarnost v njegovi kulturni in nacionalni, gospodarski in kmetijski ter seveda naturalistični celoti. — Čeprav je bila debata Izčrpna in so se naši gostje potrudili, da čim jasneje razvijajo svoje misli, se mi zdi potrebno, da iz vsega tega izluščimo nekaj važnejših konceptov. Debata je potekala mirno, ne da bi prišlo do o-strejše polemike. Lahko iz tega torej sklepamo, da so razlike med stališči, ki jih izražajo današnji sogovorniki, manjše kot bi si človek mislil. Vsi soglašamo, da je potrebna zaščita naravnega okolja in da le-ta predstavlja na na- šem ozemlju priložnost za obnovo gospodarstva kraških vasi, ki je v tej povojni dobi tako ostro upadlo, Slišali smo navzoče strokovnjake, ko so nam poudarili, da se parki uresničujejo, ne samo preko urbanističnih normativ in zakonodaje, temveč tudi preko drugih načinov povezovanja zaščitenih območij z dejavnostjo ljudi, ki na tem teritoriju živijo. Za uresničevanje te politike je potrebna skladnost vseh upravnih organov, ki so zadolženi za uresničevanje zakonskih določil, potrebno pa je tudi načrtovanje in planiranje, ki naj izhaja iz spoznavanja in proučevanja družbenih potreb in problemov naših vasi. Deželni zakon št. 11/83 nam takega uresničevanja zaščite ne zagotavlja, čeprav upošteva nekatere splošne zahteve. Vsi se strinjamo. da je povezava med tem zakonom in deželno urbanistično zakonodajo prešibk,. Dejstvo, da se le-ta spreminja, daje zakonu prehodni pomen. V takem trenutku dobiva posebno važnost kakovost tehničnih rešitev, ki jih strukovnjaki predlagajo. Ne malo nas torej skrbi stanje občinskih strokovnih služb, ker je danes neustrezno glede na cilj - in njihovo razsežnost, ki s. jih postavljamo. Javna uprava ni še dala temu problemu ustreznega odgovora. Potrebno je tudi poudariti, d:, se narava ščiti ne samo z besedami, temveč z dejstvi. Stalno sem priča dejstvu, da je o naravni zaščiti veliko govora, čeprav so konkretni posegi redki in neučinkoviti. Posledica tega je. da se med nami razrašča tako mišljenje, prava ideologija o zaščiti narave, ki nam prekriva realnost, ki je večinoma grenka, k& vidimo kako človek trati naravne dobrine. Tega ne smemo pozabiti predvsem takrat, ko gre za našo zemljo, ki je med "sem: prvinami najmanj obnovljiva. Pripravil: ALEKSANDER SIRK Fotografije: MARIO MAGAJNA Novoporočenci !!! Za vašo poroko si pravočasno preskrbite album pri studiu CERETTI TRST — Korzo Italia 13 Tel. 68-580 Keramične okrasne ploščice, tlaki in obloge, dodatni deli in pohištvo UGUSSI TRST — Ulica Fianona 13, Valmaura 4.000 kvadratnih metrov, parkirni prostor, blago na zalogi IZPOLNITE OTROKU VELIKO ŽELJO - OBDARUJTE GA S KNJIGAMI IZ ZBIRKE PONATIS III. LETNIKA NAJBOLJ PRILJUBLJENE ILUSTRIRANE ZBIRKE PRIPOVEDNIH DEL1 ZA ŠOLSKO MLADINO. V prednaročilu, ki velja vključno do 30. septembra letos, je zbirka dvanajstih knjig 1.200 din cenejša 11 PRIPOVEDNIH DEL V 12 KNJIGAH PETNAJSTLETNI KAPITAN l/ll, J. Verne, il. K. Gatnik CVETJE V JESENI, I. Tavčar, il. R. Skočir VIKE VIKING IN BRDAVSI, R. Jonsson, il. EWK, pobarval A. Mavec SKRITI DNEVNIK, L. Suhodolčan, il. L. Koporc KO ZORIJO JAGODE, B. Jurca, il. M. Vovk MLADOST NA STOPNICAH, A. Ingolič, il. M. Vovk GOSPOD HUDOURNIK, F. S. Finžgar, il. B. Kos KNJIGA O TITU, F. Bevk, il. I. Seljak - čopič DEČEK Z DVEMA IMENOMA, A. Ingolič, il. D. Furlani HAJDUŠKI STUDENEC, V. Podgorec, il. M. Amalietti OSLOVSKA LETA, B čopič, il. B. Kos založba mladinska knjiga Zbirko ZLATA KNJIGA lahko naročite tudi v Tržaški knjigarni, Ul sv. Frančiška 20, Trst ali na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1. OB 100-LETNICI ROJSTVA KIPARJA IVANA MEŠTROVIČA V luči novih umetniških tokov je ponovno aktualno vprašanje o naravi klasicizmov IGO GRUDEN V blazinah vonj ostal je V letu praznovanja stote obletnice rojstva kiparja Ivana Meštroviča, so v Cankarjevem domu priredili razstavo njegovih manjših plastik in risb iz zbirk Galerije Meštrovid iz Splita. Razstava je prikazala, kot pojasnjuje v uvodnem besedilu v katalogu Duško Kečkemet, vrsto kiparskih osnutkov in risb za sicer mnogo bolj znane monumentalne izvedbe, med katerimi pa so številni primerki sploh prvič razstavljeni zunaj Meštrovideve galerije. Razstavljena dela so dovolj zngčilno predstavila Meštrovida, tako v njegovi mestoma kar izjemno kvalitetni risbi, kot seveda v njegovih kiparskih zasnutkih, kipcih, ki se jih zvečine drži še vsa svežost neposrednov v gradivo vtisnjene umetnikove ideje. Gradiva je ravno toliko in takšnega, da prihajajo gledalcu znova pred o-či posamezni odlomki Meštrovi-eeve legende. In Meštrovid je bil v določenem razdobju, če ne kar Vse življenje, podobno kot pri nas arhitekt Jože Plečnik, predvsem legenda, ki se je formirala na podobnih temeljih, na doseženi in priznani umetnostni kvaliteti v dunajskem okolju in pozneje, v polaganju kulturnih temeljev stare Jugoslavije. Tedaj sta bila namreč Plečnik in Meštrovid edina umetnika, ki sta presegala nacionalne okvire in bila, Meštrovid še posebej očitno, sposobna na umetnostni ravni simbolizirati jugoslovansko idejo. Pred oči prihaja Meštrovideva m'adost v hribih dalmatinske Zagore, kjer ga oblikuje heroično vzdušje živega ljudskega epa in kier začuti željo po tem, da bi sa, na dela Lojzeta Dolinarja (Mojzes!) in Franceta Goršeta in ne mimo spoznanja o notranjem formalnem sorodstvu, zlasti v risbi, z delom bratov Franceta in Toneta Kralja. Stilizirana heroična figura v simboličnih temah in monumentalnih zasnovah (Mati, Grgur Nin-ski, Indijanec idr.) se izkaže za najbolj prikladno za javni spome-zdaj dozoreva čas, ko bo na va-nik, ki je vplival daleč čez Me štrovidev čas. Simbolična figura Francije na visokem podstavku spomenika zahvale Franciji na Kalemegdanu (1930) s kar futurističnimi prvinami v oblikovanju draperije je postala temeljni vzorec za spomenike NOB. Meštrovičevo kipartvo vsebuje torej dovolj snovi za preučevanje in nedvomno bo ravno v teh časih, ko se znova povečuje zanimanje za vsakovrstne klasicizme, zg umetnost v tridesetih letih, ko se rojeva »nova podoba» in se povezuje z nemškim ekspresionizmom, oziroma z ekspresionizmom nove stvarnosti, ko je »postmoderni zem* v arhitekturi prignal na površje vprašanje razmerja med arhitekturo in drugimi likovnimi strokami in v tej zvezi posebno vlogo stavbne plastike, dobilo nove razlage. Nekdaj zavrženi historizmi in eklekticizmi, med katere moremo brez slabšalnega prizvoka uvrstiti velik del Meštrovidevega kiparstva, postajajo spet zanimivi. Z njimi pa se z vse večjo ostrino postavlja vprašanje narave klasicizmov, oziroma njihove «modernosti», ne v razmerju do sočasnih moderniz-mov, saj jim ti v konceptu ne zrnom, ves čas latentno, ne vselej jasno izraženo sklicevanje na zgodovino, predvsem antično m da temu niti radikalno modernistično dvajseto stoletje ni zadalo smrtnega udarca. V resnici šele lovih drugačnih gledanj v umetnosti mogoče opraviti zgodovinski pregled pojavov klasicizma v zgodovini Evrope in tudi drugih kontinentov, ki so postali dediči Evrope, četudi so se problema naši kritiki zavedali že v zgodnjih tridesetih letih. In seveda ne po naključju — ravno pri Meštrovi-du. Rajko Ložar je v svojih Sodobnih umetnostnih opazovanjih v svitu Meštrovidevega kiparstva v reviji Dom in svet (1932) razmišljal takole: Meširovidev kiparski razvoj se mu je kazal v štirih obdobjih, v mladostnem, narodno-heroičnem, religioznem in v dobi človeka. Po tretjem, religioznem obdobju se mu je namreč zdelo nesmiselno govoriti o razvoju forme, stila in tipa v starem pomenu besede, ker se je umetnost premaknila od objekta k subjektu. Umetnikovo... «gledanje na svet je postalo subjektivno hotenje in prepričanje duše*. S tem je po Ložaju utemeljena umetnikova svoboda, da si izbira katerikoli stilni izraz; utemeljen je novi pojem subjektivističnega stila, ki se od starega pojma stila prav tako razlikuje, kot se umetnikova psihološka resničnost razlikuje od starega metafizičnega pojmovanja resničnosti. Ta premik od objekta k subjektu v umetnosti pa se je zdel Ložarju tako pomemben, da je zahteval tudi drugačno teoretično obravnavanje sistema osnovnih umetnostnozgodovinskih pojmov. Ni bil za odpravo umetnostne zgodovine, pač pa za njeno revizijo. Prvi korak k temu pa bi morala biti «teoretična tipologija klasicizma». Ravno v tej luči, ki jo je že pred dobrimi petdesetimi leti prižgal Ložar, je torej vredno ob Meštrovičevi razstavi v Cankarjevem domu še enkrat začeti premišljevati o Me-štromčevem kiparstvu. PETER KREČIČ V blazinah vonj ostal je tvojih las —• in zdi se mi, da ti si še pri meni, da slišim v timi tvoj drhteči glas: pa je le veter, ki je vzdramil sin noči, pa je le veter, ki je vzdramil sin sred. Ur sladkih dih po sobi še dehti — in zdi se mi, da tiplješ ti po timi, da tvoje krilo skozi mrak šumi: _ ABREŽINArTel.aO.oijr^ pa je le veter, ki je vzdramil sin sred. pa je le veter, ki je vzdramil sin noči. Posvetil soj je mehko nad menoj — in zdi se mi, da ti se sklanjaš k meni, da v mraku me objel je pogled tvoj: pa je le mesec, ki iznad črnih streh v srebrnih me poplavil je valih. ZAKLJUČNI KONCERT ABONMAJSKE SEZONE GLASBENE MATICE Predstavili se nam bodo Simfonični orkester RTV Ljubljana in Mladinski pevski zbor GM VATOVeC Trst - Ulica Machiavelli 28 - Tel. 69076 BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE, ŠIVALNI STROJI. RADIO. TELEVIZORJI. MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE • Ugodne cene, vljudnost, domačnost • Brezplačna dostava na dom ali na meji Ignis Bosch Philips Hoover Candy Blaupunkt Sanyo Braun Rex Grundig Hitachi Moulinex San Giorglo Telefunken tnno-Hit Girmi Ariston Metz Krups Singer Kot dirigenta bosta nastopila Anton Nanut in domačin Stojan Kuret I. MEŠTROVIČ — Spomin klesal gore. Spomnimo se mladega, dolgolasega genija, poseb-nost umetniškega secesijskega Dunaja, ki že spočetka presenetljivo občutljivo oblikuje figure Vodnjaka življenja v tekmi z velikim Rodinom. V duhu se meri * italijansko renesanso in Michelangelom. Dramatično razgibane figure, polne gigantske, neukročene sile. kleše neposredno v ka-*nen in jih. podobno kot Michelangelo, pušča nedokončane. Secesijska stilizacija in značilne simbolistične teme obvladujejo n,egovo poznejšo fazo, ko se začenja vse bolj očitno kazati svojska. za Meštroviča tako značilna siilizacija »dinarskega* obraznega tipa, značilna stilizacija heroičnega telesa, ki se najbolj polno Uveljavi in izrazi v znamenitem kosovskem ciklu. Figure Kraljeviča Marka, Miloša Obilica, Srdja Ziopogledja, reliefi z zgodbami ■* kosovske bitke pa sfinge in karialide bi morale stati v smi-setno, tematsko povezam kompoziciji, katere okvir bi bil tempelj-Vodovdanski hram, zgradba velikanskih razsežnosti z elementi staroegipčanske arhitekture, italijanske renesanse in klasične Gr čije, s stolpom s kariatidami v 5 nadstropjih! Tudi arhitektura sa-snu je bila Meštrovideva zamisel, nedvomno spočeta iz tekmovanja s Michelangelom, ki je bil tudi arhitekt. priznavajo nobene veljavnosti, marveč n razmerju do starejših klasicizmov. Priznati je namreč treba dejstvo, da obstaja svojski razvoj evropskih vračanj k antiki, da obstaja, Zaključni koncert abonmajske sezone Glasbene matice ima letos svečano obeležje. V tej sezoni se izteka stoletnica ustanovitve prve šole Glasbene matice v Ljubljani, ustanove katere dedič je danes pravzaprav le šola Glasbene matice v Trstu — če odmislimo pevski zbor Glasbene matice v Ljubljani, ki pa opravlja svoje delo na koncertnem področju. Temu zaključnemu koncertu botruje tudi šola Glasbene matice, saj pri koncertu sodelujeta njen Mladinski pevski zbor, za dirigentskim pultom pa bo Stojan Kuret, nekdanji dijak in diplomant oddelka za klavir šole Glasbene matice v Trstu• O simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, katerega šef dirigent je primorski 'rojak Anton Nanut, smo že ponovno poročali, saj je bil večkrat gost na koncertnem odru v Kulturnega doma. Pred nedavnim se je vrnil iz daljše turneje po Združenih državah Amerike, kjer je s svojimi umetniško dognanimi interpretacijami pod taktirkama Antona Nanuta in Marka Muniha na 23 koncertih požel številna laskava priznanja. Kakor poroča D. V. v ljubljanskem Delu so glasbeniki simfoničnega orkestra RTV dosegli izreden uspeh pri svojih nastopih, zlasti z izvedbo četrte simfonije P. I. Čajkovskega. Dirigent Anton Nanut z razgibano in čustveno niansirano interpretacijo, orkester pa z značilnim žarom podajanja, kar so večkrat poudarjali kritiki, posebno če s slikovitim četrtim stavkom, kar > sprožilo nepojenjajoče aplavze občinstva, tako da sta dva dodatka po končanem sporedu koncerta postala že povsem običajna. Zelo lep Toda navdušenje zedinjenih na Vodov v stari Jugoslaviji je bilo kratkotrajno: že po nekaj letih Skupnega življenja so stopila v Ospredje nacionalna in socialna nasprotja, kj so v zadnji posle dici onemogočila izvedbo te in Podobnih zamisli. Iz istega dunajskega secesijske-Oa vzdušja, ki je rodilo stilizirano inačico monumentalnega ki-Parsiva (ne samo pri Meštroviču), Podrejajočega se monumentalni-, klasicistični smeri arhitekture, je «*flo tudi ekspresionistično kiparstvo, povezano predvsem z intimno, sakralno temo. Meštrovid Je začel rezbariti v lesu in dosegel nedvomno vrhunec z vrsto Marij z otrokom ter igralk na lut njo, oz. kitaro v lesu in bronu o drugi oolovici dvajsetih let in » začetku tridesetih. Tu ni mogoče mimo njegovega izrednega vpliva •te slovensko kiparstvo tistega ča- Egiptu, Asircem, vkljub avantgardam in moderni- „................................ni.......».mili.......................................im................................ uspeh so dosegle tudi štiri slovenske ljudske pesmi skladatelja Janija Goloba. Kot solisti so nastopili ameriška pianista James Dick in Lenard Pennario, violončelist Ciril Škerjanec, hornist Jože Fa-lout ter pihalni kvartet RTV Ljubljana .(Falout, Banič, Zupan, Rogelja) . Mladinski pevski zbor Glasbene matice, na katerega je slovenska kulturna sredina upravičeno ponosna, ja danes že polnokrven protagonist koncertne politike naše osrednje zamejske glasbene ustanove. Po zaslugi Stojana Kureta, svojega izvrstnega in neutrudljivega vodje se je v teku let razvil v visoko kvaliteten vokalni ansambel. Če odštejemo izredne uspehe tega zbora pri glasbenih srečanjih in tekmovanjih doma in v tujini o čemer' je bilo dosti govora v naši javnosti, pa je po našem mnenju najlepše priznanje ansamblu in dirigentu povabilo za javni koncert v okviru vokalnega-zborovskega abonmaja v Cankarjevem domu v Ljubljani 15. januarja letos. Glasbeni kritik Ivan Silič je o tem nastopu zbora v slovenskem kulturnem središču med drugim napisal naslednje: «Na ljubljanskem koncertu je bil zbor izredno dobro pripravljen, tako da smo bolj živo kot kdajkoli prej zaznavali dirigentovo sproščenost in kreativno iskrenje, ki ga je prenašal na zbor — fraze v tonskem in dinamičnem niansiraniu so bile jasne, petje se je razvijalo zvočno pretehtano, muzikalno nazorno, u-metniško izpovedno učinkovito*. Obe izvrstni solistki, sopranistka Olga Gracelj, ki je nedavno pri premieri Mozartove opere Čarobna piščal v ljubljanski operni hiši doživela izreden uspeh, ter altistka Eva Novšak-Houška, ena najboljših jugoslovanskih koncertnih pevk, sta nadaljnje zanesljivo jamstvo za uspeh letošnje zaključne abonmajske koncertne prireditve v Kulturnem domu. Prvi del koncerta obsega znamenito »Sta bat mater*, kantato za dva ženska glasova (deloma solistično deloma zborovsko) in godalni orkester italijanskega skladatelja Giovanni Battista Pergole-slja. Skladatelj, ki mu ni bilo usojeno doživeti zrelih let. saj je umrl star komaj 26 let, predstavlja pomembno glasbeno osebnost ob iste-ku baroka. » Čeprav mlad je Pergblesi zapustil- številna glasbena dela,.- kak. ducat oper, vrsto oratorijev, maš ttriomat. med ifištčiiMfehTSTfiimi deli pa simfonijo, koncerta za flavto in violino okoli 30 triosonat in sonato za violončelo. Ko mu je bilo 23 let je zaslovel s svojim vedrim opernim intermezzom La serva padrona. OB RAZSTAVI V NOVOGORIŠKI GALERIJI MEBLO Vecchietove igrače kot druga dimenzija geometrij v grafikah Zadnja razstava v galeriji Meblo v Novi Gorici je bila dokaj zanimiva in nenavadna za naš prostor. Ogledali smo si jo malo vznemirjeni, nato pa smo sproščeno sami »oživeli* prostor. Saj ravno ta je cilj, ki si ga je zastavil Franko Vecchiet, ko je začel u-stvarjati «igralno sobo*, kot jo sam imenuje. V Novi Gorici je namreč Vecchiet razstavljal skupaj grafike in sestavljive objekte. Sprašujemo se, kaj naj pomenijo »sestavljivi objekti*; pa tudi združitev teh objektov in grafik v istem prostoru se nam zdi prvi trenutek zelo drzna. Vendar na vsa vprašanja najdemo odgovor, ki nas celo pre priča, da je moral Vecchiet nujno tako postaviti svoja dela, da nam postanejo *razumljiva*. Zanimivo je dejstvo, da si je ogledalo razstavo veliko mladih, ki so pripravili srečanje z umetnikom. Tako smo slišali, kako umetnik razlaga svoje delo, kar je zanimivo za občinstvo in kritike, ki izhajajo iz lastnih izkušenj in pišejo tako, da si dela »prisvojijo* in izgubijo neposreden stik z ustvarjalcem kot osebo. Ob zadnji Vecchietovi razstavi smo ime’i občutek, da so »igre* iracionalne v nasprotju z racionalnostjo grafik. Lesene »igre* se nam lahko zdijo sicer povsem lo čene od grafik, še posebno, če vidimo igre in grafike razstavlje ne posebej. Kmalu pa nam posta ne jasno, da so igre le »podalj šele* grafik. Zato je bila razstava v Novi Gorici drugačna od Vec-chietovih prejšnjih v Ljubljani, kjer je razstavljal grafike in v Trstu (La Cappella), kjer se je predstavil z raznimi igrami. Če jih vidimo ločeno, nam dajejo čisto drugačen vtis. Vecchiet se ukvarja z lesorezom, ki je najrevnejša grafična tehnika. Les je Vecchietu blizu, čuti ga, tako kot kipar čuti kamen, dušo, ki je v njem, njegove brazgotine in zareze. GrafVca je lesorez in tudi igrače so lesene. Potem je jasno, da imajo posamezni elementi igrač isto obliko kot geometrična telesa na papirju. Grafika nam daje občutek, da hočejo »telesa* uiti s papirja in njegovega ploskega, omejenega prostora. V grafikah vidimo geometrijsko podobo modernega človeka, ki je vklenjen v svojo »racionalnost* v asimetriji oblik pa se odpira prostor iracionalnega, to je beg onkraj prostora, v ne definirano. V prostoru ne sme biti mej. Geometrični organizmi se ne zak'jučijo, v omejenem prostoru belega lista, a se podaljšajo v prostor na geometrično arhitektonski način. Vecchiet torej v svojih igračah iracionalno obravnava racionalne elemente. Geometrija grafik postane skoraj plastična in krši p ra vila racionalnega, čeprav se nam prvi trenutek zdi, da je vsebina iger čisto drugačna in da racionalnost zmaga nad iracionalnostjo. Plastika grafik torej uide s pa pirja in išče svoje mesto v pro štoru. Ko ga najde, je rezultat čisto drugačen od grafik. Sporočilo je mnogo bolj jasno. Geo metrična telesa se sestavljajo v igrače, v živobarvne igrače, ki jih lahko sestavljamo, razstavljamo, spravimo itd. Vabijo nas, da jih oživimo, tako kot smo tudi v našem otroštvu *vdahnili» življenje igračam. Oblike Vecchietovih igrač niso definirane. Lahko so cesta, hiše, ograje, dimniki in kače, tako kot so,rekli otroci, ki so prišli na razstavo. Lahko pa so še nekaj več. Predmeti postanejo irealni in se spremenijo, vidimo jih v »negativu*. Vecchiet večkrat pravi, da so mu puščice dvosmerne, »so meter mojega razuma, igra mojega nemira, kača za mojo občutljivost, napotek za nekoga..,*-Odrasli smo v intimi še vedno otroci, a moramo zatreti svojo potrebo po igranju. To potrebo odstranimo iz naše zavesti tako temeljito, da se nam res zdi, da ne potrebujemo igre, medtem ko, pravi Vecchiet, bi vsak moral imeti svojo igro, svoj način, da se sprosti in premaguje vsakdanje nevroze. Na koncu lahko še zapišemo, da je Vecchiet čisto samosvoja osebnost v našem slovenskem prostoru in da se odlikuje tudi med Italijani. Navezuje se na najbolj plodne rezultate zgodovinske o-vantgarde, v njegovem delu spoznamo odločilen vpliv Černigojeve šole, iz katere je zrasel s samosvojim umetniškim izrazom in lahko mirne vesti trdimo, da se nje gova umetnost »hrani* z evropskimi umetniškimi rezultati in nam posreduje njih dosežke. BARBARA GRUDEN Stabat mater je njegova poslednja kompozicija. Stilno predstavlja v tedanji cerkveni glasbi delo, ki s svojim dramatičnim nastroje-njem in čustveno vsebino že vodi v zgodnjo klasiko. Seveda je Per-golesiju pri ustvarjanju te čudovite skladbe botrovala neapeljska opera s svojimi rekviziti, vendar se je skladatelj v njej izognil pretirani teatralnosti, katero je nadomestil z odmirjeno a prepričljivo zvočnostjo in melodiko, ki predstavlja labodji spev mladega glasbenika ter nas v marsičem spominja na Mozartov Requiem. To čudovito skladbo je Pergo'esi napisal po naročilu bratovščine cerkve Santa Maria di Loreto, tedaj že hudo bolan. Skladatelj je bolehal dolgo vrsto let za boleznijo pljuč in stanje se mu poslabšalo tako zaradi preobilice dela, pa tudi zaradi razočaranja ob neuspehu nekaterih njegovih del, zlasti opere Olimpiade, ki je bila uprizorjena leto dni pred njegovo smrtjo. V drugem delu koncerta bo na sporedu najprej Cigličev Triptih za glas in orkester. Zvonimir Ciglič je bil s svojimi glasbenimi deli že gost koncertnega repertoarja Glasbene matice. Prihodnji petek bomo prisluhnili njegovemu Triptihu. Altistka Eva Novšak-Houška bo ob spremljavi orkestra zapela pesmi: Topoli v jeseni in Usoda (obe na tekst Pavla Oblaka) ter Božanski absurd (besedilo Alojz Gradnik) samospev, ki bo tokrat doživel svojo krstno izvedbo. Ciglič (roj. leta 1921 v Ljubljani) je študiral kompozicijo pri L. M. Škerjancu, dirigiranje pa pri Danilu Švari a je svoje glasbeno znanje kasneje izpopolnil v Salzburgu in v Parizu. Napisal je tehtna dela s področja orkestralne glasbe, kot so tri simfonije, zelo uspešno koreografsko pesnitev Obrežje plesalk, Concertino za harfo in orkester, Tri skice itd, številne samospeve za glas in klavir ter za glas in orkester pa še vrsto komornih, klavirskih in zborovskih del. Če skladateljski opus Zvonimira Cigliča ni zelo obsežen, pa je zato tehten po izvirnosti in iskrenosti izraza. Blizu mu je postro-mantična tradicija, stilno pa se oplaja še ob impresionizmu in ekspresionizmu, vselej pa stremi po izvirni izpovednosti. O svojem ustvarjalnem delu pravi skladatelj naslednje: «Vem, da se umetnikovo delo uvršča po svoji življenjski smotrnosti samo takrat v celotni življenjski proces, če ga nosi dejanska samoizpovedna nujnost. Prepričan sem, da je VSako resno umetniško delo v svoji osnovi neka nenaročena nujnost in bi vsako prenatančno samooznačeva-nje vodilo v nesporazum. Zato menim, da je ustvarjalec najpo-štenejši, če pušča ta vprašanja kolikor bolj mogoče odprta. . .» Za zaključek koncerta Glasbene matice bo Simfonični orkester RTV Ljubljana pod taktirko Stojana Kureta izvajal Variacije na Haydnovo temo op. 56a v B-duru Johannesa Brahmsa. Brahms predstavlja glasbeno osebnost, ki je svojevrstna v glasbenem ustvarjanju pozne romantike. Njegov v bistvu konservativni duh se je največkrat izživljal v klasični obliki, vendar dosledno v romantični vsebini. Ta značilnost se vleče kot bistven element v vsej njegovi bogati ustvarjalnosti. če Brahms obogatil glasile no literaturo na vseh jppd^pijilv glasbenega ustvarjanja; "posebno ■■ izviren - pa je bil v komorni in solistični glasbi, poleg tega pa je eden najbolj značilnih oblikovalcev prevzete simfonične dediščine, ki jo je dopolnil z deli, vrednimi velikih vzornikov. Želite osebni kompjuter od 16 bit za manj kot 400.000 lir? Texas Instruments 99/4A M«iiTfc:i3: e ri i m p. e: TRST - Ul. F. Severo 89 - Tel. S7409 ■ Med večja dela, ki so nastala pred simfonijami, spadajo Variacije na Haydnovo temo. Tema je iz Haydnovega divertimenta za pihala in je znana kot »koral sv. Antona*. Oblikovno sledi Brahms v teh variacijah drugim principom kakor jih poznamo npr. iz njegovih klavirskih variacij na Handlovo ozir. Paganinijevo temo, katerim je vzor Beethoven s svojimi variacijami v c-molu. Brahms se tu zgleduje po Bachu in njegovih Goldbergovih variacijah. Tema je tu večja, sama zase stoječa tvorba in se vsaka variacija razvije iz nje kot samostojen del. Prej so variacije podobne suiti, ker je temu odgovarjajoče prisoten tudi princip kontrastiranja z različnimi tempi in različnimi tak-tovskimi načini. Ha.vdnovi temi sledi osem variacij, ki kažejo na izredno skladateljevo znanje kontrapunkta. Po zadnji, osmi varia-siji sledi finale s temo v osnovni obliki in nekaterimi variacijami kar spominja na chaconno, dokler spet ne zazveni tema v vsem svojem sijaju. GOJMIR DEMŠAR ORVISI bogato Izbiro vsakovrstnih Igroč TRSI - UL PONCHIELLI 3 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA 1ŠM ■iki foto-kinoUfll kontaktne leče Ul. Bunnarroti * (pr. Ul. Rossetti) IH Sl Telefon Pesnik Malej Bor sedemdesetletnik Kosmina Sergij vam nudi najboljše eloklrogo.spodinj.sk e stroje Pralni stroji: AEG - IGNIS išmm* M tm h fS® • l CflSTOR-ARISTON NABREŽINA CENTER Telefon 200123 Pred 70 leti (14. aprila 1913) se je v Grgarju pri Gorici rodil pesnik, pisatelj in dramatik Matej Bor. Več kot 40 let je pisal v trdnem prepričanju da mora biti »besedna magija v službi ljudstva, ki hrepeni po lepoti in spoznanju*. Prav v imenu tega hrepenenja je izšla v zasužnjeni Evropi njegova prva zbirka pesmi »Previharimo viharje* (1942). Bil je to močan in edinstven klic zatiranega človeka in ljudstva po svobodi in k boju proti okupatorskim silam. Po vojni sta izšli meditativni zbirki »Bršljan nad jezerom* (1951) in »Sled naših senc* (1958). Istega leta je izšlo tudi Borovo pretresljivo pesniško potovanje skozi praznino potrošniške civilizacije; zbirka ima pomenljiv naslov: »Šel je popotnik skozi atom ski vek*. Obsežna Borova romana sta »Daljave* (1961) in »Odloženi* (1980). Med njegovimi dramskimi deli naj omenimo »Raztrgance* (1944), »Kolesa teme* (1945*. »Zvezde so večne* (1971) in »Ples smrti* (1977). V dokaj širokem pisateljskem opusu pa je Bor ostal zvest osnovnemu konceptu literature, ki ne sme biti odmaknjena od ljudstva. F tem smislu so znane tudi njegove polemike z raznimi umetniškimi tokovi na Slovenskem, VA Zastopnik kuhinj fTTOTCKlZZD TRST Ul Baiamonti3 Ul Di Vittono 12 • tel 820/66 tel 813301 HI EDI MOBIL! 1 27. APRIL 1943 - ČRN DAN ZA OSVOBODILNO GIBANJE V TRSTU V spopadu s policijo v Ul. Tigor padel sekretar KPS J. Platiše Do ne bi padel živ v roke Collottijevi bandi, si je sam pognal kroglo v glavo, agenti pa so potem še prerešetali njegovo telo z brzostrelkami , 27. aprila 1943 ob 14.30 je v tržaški bolnišnici umrl za rano. ki si jo je sam prizadejal, da ne bi padel v roke živ fašistični policiji, vidni primorski revolucionar Jakob Platiše - Franc, ki je prišel na ilegalno delo v Trst komaj pred dvema mesecema kot inštruktor Pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko Primorje. Jakob Platiše se je rodil 19. aprila 1910. v Počah pri Cerknem v družini malega kmeta, ki je imela kar devet otrok. Težko življenje na mali kmetiji se je še poslabša- lo. ko je oče padel pri Doberdobu na oOški fronti v prvi svetovni vojni. Zaradi težkih razmer in ker se niso mogli sprijazniti s fašistično okupacijo Primorske, je več Platiše vih fantov že zgodaj zapustilo domačijo in emigriralo. Anton se je izselil v Francijo, kjer se je smrtno ponesrečil v rudniku; Gabrijel se je zaradi spora s fašisti že leta 1928 izselil v Jugoslavijo; Frane se je leta 1929 izselil v Južno Ameriko, kjer je umrl. ne da bi še videl domačo hišo; Jože pa se je zaradi pretepa s fašisti ilegalno umaknil v Jugoslavijo in se tako izognil ječi. Jakob je imel zelo težko mla dost, saj je bil kmalu pastir, nato hlapec. Kot narodnjak in antifašist se je vključil v protifašistično organizacijo TIGR in z njo obdržal zveze tudi po letu 1935, ko je zlrcžal v Jugoslavijo. Jakob je delal kot sezonski gradbeni delavec v Ljubljani, na Jesenicah in v Kranju in se kmalu aktivno vključil v Zvezo gradbenih delavcev Slovenije, ki je bila v rokah komunistov. Zaradi aktivnega dela in velikega ugleda, ki si ga je bil pridobil med gradbenimi delavci, so ga leta 1937 sprejeli v KP Slovenije. V letih 1939 1941 je živel v Zagrebu v ilegali pod imenom Franc Medved, ker sta mu zaradi revolucionarnega dela grozili aretacija in izgon iz Jugoslavije, kar je bilo za primorskega emigranta še -zlasti nevarno. Pd razpadu kraljevske Jugoslavije se je Jakob Platiše vrnil leta 1941 na Gorenjsko in kmalu postal eden prvih terenskih organizatorjev ljudske vstaje. Ker se je želel boriti proti fašizmu na Primorskem. se mu je ta žejja uresničila marca 1942 ko je prišel na Primorsko s četo bataljona »Ljuba Šercerja* *. Četo šta vodila Mile Špacapan - Igor kot komandir in politkomisar Jakob Platiše, ki je v partizanih postal »Frane*. Komisar Franc je sodeloval v prvi veiiki bitki primorskih partizanov 18. aprila 1942 na Nanosu in se srečno prebil iz številnih sovražnikovih obročev nad Ozeljan nad Šempasom v Vipavski dolini. Tu so se zbrali preostali borci z Nanosa in kmalu ustanovili Vipavsko četo pod poveljstvom Martina Greifa - Rudija. Na Vipavskem se je Franc posvečal tudi političnemu delu na terenu in se povezal z domačim revolucionarjem Julijem Beltramom. Jankom, ki je na Goriškem oral ledino narodnoosvobodilnega boja. Po nalogu Pokrajinskega komi tcja KPS za Slovensko Primorje — sekretar je bil Tomo Brejc - Loj ze. sta odšla s četo partizanov, ki je kasneje dobila naziv /Tolminska* na šentviško planoto na Tolminskem, Franc kot politkomisar in Peter Čelik z Reke pri Cerknem kot komandir. Vendar Franc ni dolgo ostal na Tolminskem, ker je bil že avgusta 1942 poslan na Idrijsko kot zaup nik Pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko Primorje. Franc se je vrgel na delo z velikim elanom na obširnem terenu, ki je bilo dobesedno prepleteno s številnimi sovražnimi posadkami vseh vrst. ker je Idrijsko sodilo v obmejni pas. kjer je veljal posebno strog režim Kakšno je bilo takrat v Idriji, najstarejšem slovenskem rudarskem mestu? Franc ga je takole opisal; «Začetek je bil zelo težak. Nezaupanje, osebno sovraštvo, ki ga je napravil v 20 letih italijan '-ki fašizem med idrijskimi rudarji je neopisljivo. Fašizem se je po služil vseh metod samo. da bi napravil razdor, nezaupanje in oseo no sovraštvo med rudarji in tudi med meščani. Od 600 rudarjev jih je bilo zapisanih v partito (fašistično stranko) 250. veliko od osta lih 350 jih je menjalo priimek. Tudi med meščani jih je zelo malo. da niso bili v partito vpisani. Na prvi pogled se je videlo, da je vsa mladina v njihovih rokah. Enako je izpledalo pri ženskah... Taka je bila slika Idrije, ki jo je vsak tako opisal, ki se je z njim sestal.* Toda kljub navedenemu stanju Franc ni vrgel puške v koruzo. Z nepopustljivo vnemo predanega revolucionarja se je vrgel na delo in pridobi-al ljudi za narodno osvobodilno gibanje ter neumorno ustanavljal odbore Osvobodilne fronte ne samo v Idriji temveč tudi v Kanomlji, v Čekovniku, na Oblakovem vrhu. v Trebuši, na Vojskem, na Ledinah in na čmo-vrški planoti, skratka po vsem Idrijskem. Srečna okolnost je bila. da je Trnovsko četo. ki se je septembra 1942 ustalila na črnovrlki planoti nad Idrijo vodil legendami junak Janko Premrl Vojko, ki .je bil že takrat zelo priljubljen pri ljudeh. Jaka Platiše - Franci (fotografija iz arhiva OZE) Partizani Trnovske čete so se posvetili propagandnemu delu tudi v širši okolici, pri čemer sta Vojko in Franc večkrat skupaj šla na sestanke. Ne gre namreč prezreti, da so vojaški uspehi Trnovske čete na določen način olajševali prido bivanje ljudi za narodnoosvobodilno borbo, za organiziranje odborov OF in za novačenje v partizanske vrste. Vse to je omogočalo, da je bilo Idrijsko v sorazmerno kratkem času že skoraj povsem «po-krito* z krajevnimi organizacijami OF in ženskimi organizacijami. Ker se severnoprimorski komunisti niso mogli udeležiti važne pokrajinske konference 4. in 5. decembra 1942 na Vrhu pri Braniku, je Pokrajinski komite KPS za Slovensko Primorje pripravil zanje posebno partijsko posvetovanje 22. in 23. decembra 1942 v Kanalskem Lomu. ki ga je vodil Dušan Pirjevec - Ahac. član pokrajinskega komiteja, odgovoren za severno Primorsko in politkomisar Soškega odreda. Franc je na tem sestanku poročal. da je na Idrijskem šest članov KPS in devet kandidatov, deset terenskih odborov OF. štirje rajonski odbori OF in en mladinski odbor. Nadalje je še poročal, da so ženske v OF zelo aktivne in da so izgledi za rekrutacijo izredno veliki predvsem v Idriii, kjer so prodrli med rudarje in da je Trnovska četa že narasla na (18 mož. Na tem sestanku je bil Franc postavljen za sekretarja idrijskega bkrožia KP Slovenije. Po sestanku v Kanalskem Lomu se je mreža odborov OF na Idrij skem še hitreje širila in kmalu zajela domala vse kraje tega po dročja. Te organizacije OF so se kmalu izkazale, zlasti še pri mobilizaciji novincev v partizane. Najmočnejše novačenje v partizane je bilo februarja 1943. Tedaj so italijanske vojaške in politične ob lasti poročale, da je samo z idrijskega -in baškega obmejnega območja odšel v partizane 501 mladinec. Pokrajinski komite KPS za Slovensko Primorje je januarja 1943 odločil, da Franc zapusti Idrijsko in da gre na ilegalno delo v Trst, kjer je fašistična policija z vdori zdesetkala organizacije OF in KP. Resnici na ljubo moramo zapisati, da Franc ni šel prav rad v Trst, toda kot star revolucionar je poslušno izpolnil povelje. Pokraimski komite je namreč ocenil, da Franc odlično dela in ima velike uspehe in ga zato smatra za najboljšega sekretarja okrožnega komiteja na Primorskem. Franc se je tudi v Trstu z njemu lastno vnemo vrgel na delo in navezal tesne stike s tržaškim komunistom Vincenzom Marconom -Davillo. Ob tem je Branko Babič -Vlado, sekretar Pokrajinskega komiteja za Slovensko Primorje, izjavil: «Ko sem marca 1943 prišel v Trst. sva z Jakobom Platišo -Francem tesno sodelovala. Od njega sem dobil zvezo s člani italijanske partije, ki jo je bil on že vzpostavil.* Toda Franc je te kratek čas deloval v Trstu. Ko se je 27. aprila 1943 mudil pri zavedni duižini Flo- rjana Del Fabro v Ulici Tigor, ga je presenetila fašistična policija, ki jo je vodil prosluli krvnik Collotti. Ko je Franc videl, da je v brezizhodnem položaju, je potegnil revolver in se ustrelil v glav o. Kot klen revolucionar je sklenil, da ne sme živ pasti v roke fašističnim krvnikom. Collottijevci so vanj streljali še potem, ko je že nezavesten ležal na tleh. Toda Franc je umil šele v tržaški bolnišnici, ne da bi ga fašistična policija identificirala. Franc je pokopan v skupnem partizanskem grobu med neznanimi partizani na pokopališču pri sv. Ani. Pred kratkim umrli pesnik Črto mir Šinkovec, ki je pokopan na Vojskem nad Idrijo, kjer se je rodil in tudi preživel otroštvo, je organizatorju OF na Idrijskem posvetil naslednjo pesem: FRANC PLATIŠE (1942) Kakšen fant je Franc P1 ati.še, da mu vršijo v rokah viharji, da glas mu bije kot plan zvona od srca do srca, od hiše do hiše. Kakšen fant je Franc Platiše, da žerjavico nasul besed zbranim je ljudem na preji, da vsi hlapci Jerneji vase jih srkajo kot sonce cvet, da z lučjo upora iskat pravico pojdejo s sramotnega stebra v čas, ki ubran je na bodečo žico in očeladen ves v precepu zla . .. JOŽE OBL AK «! M * b o okopi ja dokumenta tržaške bolnišnice o razlogih Pletiševe srn ti, iz katerega je razvidno, da je Platiše umrl zaradi ran iz strelnega orožja, da je bil pripeljan v bolnišnico v globoki komi in da je izdihni) istega dne, t.j. 27. aprila 1943, ob 14.30 (Iz arhiva OZE) APRILA 1943 NA TRŽAŠKEM, V ISTRI IN V GORNJEM POSOČJU Kljub skrajno težkim razmeram se je gibanje nezadržno širilo Nastanek Ljudske fronte v Trstu - Rdeča zastava iz Trsta v Ferraro - Ustanovitev okrožnega komiteja KPS za Slovensko Istro - Nastanek prvih dveh primorskih brigad Splošen položaj v aprilu 1943 za narodnoosvobodilno gibanje na Tržaškem je bil zelo težak. Mnogo vodilnih aktivistov je bilo po zaporih, velika večina mladih ljudi je bila mobilizirana v italijansko vojsko oziroma v delavske bata Ijone. tudi politično vzdušje ni bilo najboljše, saj je bila vodilna struktura KPI močno razredčena in takorekoč ni obstajala, saj pi še Branko Babič v svoji knjigi »Primorska ni klonila*, da je Jaka Platiše Franci prav v tem času »tesno sodeloval z Davillom pri reorganizacij italijanske par tije», ki pa je bila precej močnejša v Tržiču kot v Trst, bila je tudi zaprtega značaja in težnja je bila, da bi jo bolj usmerili v množičnost. V tem času je bila formirana Ljudska fronta (Fronte nazionale) za delo med množica mi, ki naj bi imela podobno vlo go med Italijani, kot jo je imela Osvobodilne fronta med Slovenci. Babič piše v svoji knjigi, da so takrat organizirali tudi odbore množičnih organizacij, ženske, mladinske in začeli izdajati vrsto listov z organizacijo samostojne italijanske tehnike. Vloga slovenske partije in OF je bila pri vsem tem zelo pomembna, toda prav v času. ko bi delo Branka Babiča in Jake Platiše začelo dajati svoje rezultate, je Jaka Platiše 27. aprila v spopadu s kvesturini v njegovem ilegalnem stanovanju v Ul. Tigor padel. O tej tragediji objavljamo na tej strani izčrpen članek. * * * V brskanju po raznih zapiskih iz tistih časov, mi je prišel v Odseku za zgodovino NŠK (OZE) v roke življenjepis znane tržaške ak tivistke Albine Bavčar. V njem navaja med drugim, da je imela zveze z Ivanom Kosovelom iz Se la na Vipavskem in Sokolom, ki da ji je kot kurirki pošiljal iz Ferrare razne stvari. Nadalje na vaja, da je bila 28. marca 1943 za nekaj dni aretirana in da je v zaporu spoznala Milko Gregorič, Majdo Dekleva. Špelo in druge. Ko so jo izpustili je imela spet zvezo s Sokolom in Franovičem. Zadnjega aprila 1943 je — piše v njenem življenjepisu — napravila po naročilu slovenskih fantov iz delavskega bataljona v Ferrari, rdečo zastavo. Ker je bila nedelja in so bile trgovine zaprte, ni mogla priti do rdečega blaga, zato je zastavo sešila iz predpasni ka narodne noše njene nečakinje Gabrijele Cigoj. Navedba, da je zastavo sešila zadnjega aprila pa najbrž ne bo držala in je to moralo biti kak dan prej. če je res, kot je res. da sta jo fanta v Ferrari. točneje Rado Pišot - Sokol in neki Bole, že, 1. maja. izobesila na visok topol v Ferrari zraven Časa del Fascio. Posledica te drzne akcije naših slovenskih primor skih fantov je bila. da so policij ske oblasti aretirale nekaj sto domačih delavcev, ker niso mogle niti slutiti, da bi to lahko naredili... vojaki. Vsekakor pa je točno. da je zastava v enem alt naj več dveh dneh prišla iz Trsta v Ferraro. * • * V marcu-aprilu 1943 je velik razmah doživljalo narodnoosvobodilno gibanje tudi v Slovenski Istri, ki je bila takrat dobro povezana tudi s Trstom. Pomembno vlogo je takrat igral v Slovenski Istri vodilni aktivist Vidko Hlaj. Aprila 1943 je prišel na kratek dopust iz konfinacije dolgoletni istrski komunist Ernest Vatovec iz Čežarjev. Hotel je k partizanom, pa se je na Hlajev nasvet vrnil v Južno Italijo z nalogo, da izpelje organizacijo OF med slovenskimi konfiniranci. S seboj, je odnosel tudi precej protifašističnega gradiva. Kmalu za tem so dozoreli pogoji za ustanovitev okrožnega partijskega organa za vodenje osvobodilnega gibanja v Istri. Tako je 11. aprila 1943 bil v zaselku Bertoki pri Rižani ustanovljen okiož-ni komite KPS za Slovensko Istro. Prisoten je bil tudi Branko Babič - Vlado. Ti podatki so iz knjige '.(Slovenska Istra v boju za svobodo*. Proslava tega dogodka je bila včeraj v Dekanih. * • • Sicer pa je april 1943 v zgodo vini nardnoosvobodilnega gibanja na Primorskem pomemben predvsem po ustanovitvi prvih dveh sovenskih primorskih brigad šivana Gradnika* in »Simona Gregorčiča*. ki sta se takoj po ustanovitvi podali na prvi pohod slovenskih partizanov v Beneško Slovenijo pod vodstvom generala Jake Avšiča. Ker se je ta pohod dejansko odvijal že v maju. bomo o njem podrobneje pisali prihod nji mesec. Ker pa se je to dogajalo ob zgornjem Posočju, je zanimiv tisti odstavek v knjigi Staneta Jana »Kresovi so zagoreli februarja*, v katerem omenja dokument ka rabinjerjev s postaje na Grahovem ob Bači. V njeni je rečeno, da so se med 15. in 16. februarjem 1943 pojavile napisane protifašistične parole znotraj anhovske cementarne, po Desklah, v Gorenjem poliu pri Kanalu in ob cesti proti Gorici. Karabinjerji in njihovi zaupniki in vodilni delavci cementarne so parole najprej odstranili, nato pa so sklenili glave in ugibali kaj pomeni kratica OF. Eni so modrovali, da gre za nekakšno fašistično opozicijo (Op-posizione fascista). drugi so razumeli, da bo treba vojno končati (ora di finirla), ali da gre za ne kakšno organizacijo ubežnikov (Organizzazione fuortisciti). ■ Najbrž so se kmalu zavedli kaj je Osvobodilna fronta, ko so to občutili na lastni koži. Po arhivskem gradinn OZE napisal JOŽE KOREN Nedelja, 17. aprila 1983 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 200 milijonov let tega 10.30 Volja po glasbi 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zeleni val 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 TV dnevnik 14.00 19.50 Domenica in . .. Športni dogodki 14.20 športne novosti 15.05 Glasbena oddaja 16.20 športne vesti 16.50 «Per favere non mangiate le margherite* - TV film 17.20 športne novosti 18.30 90. minuta 19.00 Nogometni polčas iz B lige Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 «L’amante delTOrsa Mag-giore* - 5. del 21.40 in 22.30 športna nedelja 22.25 TV dnevnik 22 50 «Disco neve 83» 23.25 TV dnevnik Vremenske razmere Drugi Kancu 10.00 Oddaja o zdravstvu 10.20 Dnevi Evrope 10.55 TV film iz serije «La pie-tra di Marco Polo* 11.20 »Sandckan* 12.10 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 TV film iz serije Starsky in Hutch 14.20 19.45 Blitz 14.30 šport: avtomobilizem »Formula 1» 17.20 Končni rezultati nogometnih tekem 17.30 Lestvica plošč 18.45 TV dnevnik Gol flash 19.00 Predstave Blitza Vremenske razmere 20.30 Bomo mislili v ponedeljek 21.35 TV film iz serije «1 profe-sionari* 22.25 TV d .evnik - Zadnje vesti 22.3-5 šola in vzgoja 23.35 Hokej na ledu: Italija . Nemčija Tretji kanal 11.30 «25 Fondazione Consorzio Cooperativa Viticoltori del Trentino* 12 30 «Di Gei glasba* 13.30 «Tenco ’82» - 1. del 14.00 Glasbena oddaja - poje Sandro Giaeobbe 14.20 17.30 Šport 17.30 «La singolare avventura di Francesco Maria* 18.25 «Ophira» - 3. del 19.00 TV dnevnik 19.13 Deželni šport 19.35 «ln tournee* 20.30 šport na tretjem kanalu 21.30 »Le vie del sucesso* 22.05 TA' dnevnik 22.30 23.15 Nogometno prvenstvo B lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25 Poročila 9.30 živ žav - otroška matineja 10.15 Bolnišnica na koncu mesta -nadaljevanka 11.10 Oddaja za stike z gledalci 11.30 Domači ansambli: Ansambel Tonija Hervoja 12.00 Ljudje in zemlja 14.50 Izbor popevke za veliko na grado Evrovizije 15.25 škrlatni kimono - ameriški film 16.45 Poročila 16.50 Alpe - Jadran - informativna oddaja 17.20 Naš kraj: Tuhinje 17.35 športna poročila 17.50 Sestanek v nebotičniku 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.22 TV in radio nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Vsiljivci, ameriški film 21.35 Športni pregled 22.05 TV plošča: Ultimat 22.20 Izviri - Zlati griči Hrvat skega Zagorja - dokumentar na oddaja 22.40 Poročila Koper 17.00 Ritmična telovadba 19.00 Prisluhnimo tišini 19.30 Stičišče 19.45 Mladi policaji serijski film 20.30 Komedija sreče - film 22.20 Sedem dni 22.35 Človekova glasba - II. od daja Zagreb 10.30 Igra ni samo igra 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, deber dan 14.00 Narodna glasba 15.30 Viva Las Vegas - film 16.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Petrijin venec - film 21.35 športni pregled 22.05 Amerika iz New Yorka -potopisna reportaža TRST A 8.00, 13.00. 14.00. 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Andrejčkova glava je prazna*; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Beneški kabaret; nato: Šport in glasba ter prenosi prireditev: 15.00 Prenos zborovske revije »Primorska poje* z Les; 16.30 Prenos košarkarske tekme Culli-gam Firenze — Jadran. KOPER (Slovenski program) 7.00, 8.00, 13.30 Poročila; 7.15 Napoved programa. Radijski koledar, Za zdravje in Prometni servis; 8.13 Polje, kdo bo tebe ljubil; 13.00 Glasba, napoved programa in Humoristični prispevek; Srednji val 5-16,4 metra ali 549 kilohertzov UKVV - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKVV — Nanos 88,6 MHz 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Glasba po željah; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Primorska poje ’83; 17.30 Nedelja na športnih igriščih. KOPER (lloliitiiiski r.rogrorn) 7.15, 12.30. 18.30 Radijski dnevnik; 10.30 in 13.30 Poročila; 6.00- 9.30 Jutranji variete: 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Glasba in pošta; 10.35 Vetrnica; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih: 12.00 Radijski in TV programi; 12.10 in 14.30 Glasba po željah; 14.35 Glasbena oddaja; 15.15 Stisk roke; 15.30 Glasba, pesem tedna: 16.00 RK Count down; 16.30 Glasbena oddaja: 17.00 Lestvica plošč; 17.45 Glasba: 18.30 Športna nedelja; 18.45 Lahka glasba; 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 8.00. 10.12. 13.00, 17.32, 19.00 Po ročila; 6.00 in 7.00, Glasba in beseda za praznični dan; 8.50 Kmetijska oddaja; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo; 11.00 • Glasbeno-go vorni spored; 12.30 Bel papir; 13.20 Italija po.:o: 14.00 Radio 1 -za vsakogar; 16 20 športne vesti: 18.30 Glasovi v predalu; 19.20 Vse o košarki; 19.55 Glasbeni odmor; 20.00 Melodrama. RADIO 2 6.30. 7.30. 8.30. 9.30. 11.30. 12.30. 13.30, 15.25. 16.20, 19.30 Poročila: 6.00-7.05 Triperesna deteljica; 8.00 Radio 2 - predvaja; 8.45 Sto: zgodba dolga en milijon; 9.35 L' aria che tira: 12.15 Tisoč in ena pesem; 12.48 Hit parade 2: 13.41 Sound-traek; 14.30 V nedeljo z nami; 15.30 Športna nedelja; 16.25 in 17.30 V nedeljo z nami: 19.50 Glasbeni trenutki: 21.00 Sound track; 21.45 Glasba in feljton; 22.50 Lahko noč, Evropa. LJUBLJANA 6.00, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 17.00, 19.00. 21.00, 22.00, 23.00 Poročila: 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke - J. Per vanja: Vsak ima svojega psa; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedelj ska matineja: 11.00 Naši poslušal ci čestitajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14 20 Humo reska tedna; 14.45 Z majhnimi an sambli; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Ama terski zbori; 16.20 Popoldanski simfonični koncert; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 17.40 Na zgornji polici; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT ■ Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno, I Gruden: Pesmi: 23.15 Disko, disko; 0.05 Nočni- program. Ponedeljek, 18. aprila 1983 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 - 11.12 Kinematografski programi 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Knjižna oddaja 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 «L-amante dell Orsa Mag-giore* . 5. del 15.15 Risanka »Braccio di ferros 15.30 šola in vzgoja 16.00 Športni ponedeljek 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno preko tvoje antene 17.10 Risanka - Remi 17.30 Vsi za enega 18.C0 TV film iz serije »Prijatelj Gipsy» 18.20 Osmi dan 18.50 Stanlio in Ollio, humoristični filmi 19.00 Osebe, osebnosti in dogodki 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.30 »Osvajanje zahoda* - film 23.15 TV dnevnik 00.10 TV dnevnik - Danes v parlamentu - Vremenske razmere Drugi kanal 12.00 Posebna oddaja z velesejma 12.30 Zdravstvena oddaja 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 16.30 Tandem 14.30 Risanka 14.50 Iz studia 15.00 TV film iz serie Blondie 15.25 Dan v , . . 15.55 Risanka 16.25 Jutri 16.30 Šola in vzgoja 17.00 TV film iz serije Mork in Mindy 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Stereo - glasbena oddaja 18.20 Programi pristopanja 18.40 Šport 18.50 TV film iz serije Starsky in Hutch - Vremenske razmere 19.45 TV dnevnik 20.30 Kos neba 21.35 «Soldi. soldi* - 9. oddaja 22.35 TV dnevnik 22.45 »Le storie di Mozziconi* -«Moz7iconijeve zgodbe* -2. epizoda 23.20 Protestantizem 23.45 Šola in vzgoja 00.15 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 10.00 11.20 Kinematografski program 14.30 šport - Rugby 16.10 Nogometno prvenstvo B lige 18.25 Glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželna športni ponedeljek 20.05 Šola in vzgoja 20.30 »Lombardia una resistenza oltre j miti* 21.25 TV dnevnik 21.35 Šola in vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 TV dnevnik JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35 - 10.35 TV v šoli 16.20 Kmetijska oddaja 17.20 Poročila 17.25 Smogovci. otroška matineja 17.55 Otrok in šola 18.25 Obzornik 18.45 Mladi upa 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.30 Vreme 20.00 Španec . 1. del dokumentarne drame 21.00 Glasbeni magazin 22.10 Poročila Koper 14.00 - 17.00 Odprta meja Danes bode v okviru oddaje Odprta meja med drugimi predvajali tudi naslednje vesti: TRST — Protesti zaradi pobude MSI NABREŽINA — Proslava 90-let-nice rojstva Iga Grudna TRST — Sindikalna manifestacija za upokojence TRST — Razstava J. Ciuhe TR9T — Razstava o Predloki GORICA — Pohod prijateljstva ob koncu pa še pregled zamejskih športnih dogodkov 17.20 TVD novice 17.35 TV šola 18.00 Film ponovitev 19.30 TVD stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Inšpektor Bluey - serijski film 21.15 Turistični vodič 21.30 TVD danes 21.45 Film - ponovitev 23.05 Lepotna kirurgija TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00. 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanahe Trst in njegovo Zaledje; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 V. Bellini: Capu-leti in Montecchi: 11.30 Poldnev-niški razgledi: Beležka; 12.00 Zvezde o oas; 13.20 Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nada-: evaniih: Giovanni Guareschi: •Don Camillo in Peppone*. 1. nad.; M 30 Glasbene skice: 14.55 Naš iezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija «Primorska poje*: 18.00 Od Milj do Devina: 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER ISinvers!« rrogroml 6.30, 13.30, 16.30 Poročila in Pri morski dnevnik: 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.15 Vremenska napoved; 6.45 Prometni servis in Napoved sporedov: 7.15 Val 202; 12.40 Popoldne na valu Radia Koller; Glasbena šola: 14.00 Glasbene žel.ie in Prisluhnite med glasbo...; 14.30 Naši zbori: 15.00 Dogodki in odmevi; 15,30 Glasba po željah; 16.00 Glasba; 17.00 Zaključek programa. V KOPER (Itolitansk program) 6.15, 7.15 8.30, 9.30. 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročija; 6.00 Koledarček; 7.00 Horoskop: 7.30 Glasba; 9 32 Lueianovi dopisniki: 10.00 Glasbeni program; 10.10 Zdravo, otroci: 10.35 Vetrnica: 11.00 Svet mladih: 11.35 Glasba: 12.00 Glasba po željah: 14.32 Glasba: 15.00 Zdravo, otroci; 15.20 Glasbeni variete; 15.45 Glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Glasba; 17.32 in 13.45 Glasbeni program. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00. 11.00. 12.00. 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 19.00 in 21.00 Poročila: 6.00-8.40 Glasbena kombinacija: 9.00 Radio tudi jaz; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.33 Jaz, Claudio; 12.03 Ulica Asiago Ten- da: 13.25 Poštna kočija; 13.35 Ma ster; 14.30 Dabadam bam bam; 15.03 Ticket: 16.00 II paginone; 17.30 Globetrotter; 18.05 Mali koncert glasbe in poezije; 18.35 šol ska vzgoja;' 19.30 Jazz ’83; 20.00 Aida; 20.40 Poje Pat Boone; 21.03 I racconti delTassurdo; 21.30 Pe-trassi dirigira Petrassija: 22.27 Za zavesami: 23.05 Telefonski pogovori. RADIO 2 6.30. 7.30. 8.30. 9.30, 10.00. 11.30. 12.20, 13.30. 15.30, 16.30. It30: 18.30. 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.15 Radio 2 - predvaja: 8.45 Ra dijska priredba: 9.32 L'aria che tira; 10.30 Radio 2 - 3131: 12.48 Glasbeni efekti; 13.41 Sound-traek; 16.32 Festival; 17.32 Glasbene ure: 18.32 Krog sonca: 21.00 Recital sopranistke Ellyje Arne ling; 21.30 Potovanje skozi noč; 22.50 Radio 2 - 3131. LJUBLJANA 6.00, 6.30. 8.00. 9.00, 10.00. 11.00, 12.00. 14.00. 19.00 Poročila: 6.10 6.45 in 7.35 Prometne informacije 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni pro blemi marksizma; 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje 9.05 Glasbena matineja: 10.05 Re zervirano za...; 11.05 Ali pozna te...?; 11.35 S pesmijo po Jugo slavij!: 12.10 Veliki revijski orkestri; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz naših krajev;* 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Pri zborih jug. radijskih postaj; 14 25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob !7. uri; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč. otroci 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji; 20.00 Kul turni globus; 20.10 Prisluhnite, iz berite...; 21.05 Glasba velikanov ' C. Franck; 22.30 iz našega glas benega arhiva; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Ob domačem o gnjišču; 0.05 Nočni program. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 19. aprila LJUBLJANA 9.05 10.35 TV v šoli, 16.30 Šol ska TV, 17.35 Poročila. 17.40 Zbis, 17.50 Nacionalni folklorni ansambel Venezuele. 18.25 Celjski obzornik, 18.40 Mali svet, 19.10 Ri sanka. 19.20 Cik-eak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vremer 20.00 Vzhodno od raja nadaljevanka; 20.50 Dokumentarec mese ca: Sobota, nedelja za Marijo, 21.20 Gledališče poezije, 21.35 V znamenju. KOPER 14.00 - 17.00 Odprta meja. 17.30 TVD norice, 17.35 TV šola, 18.00 Inšpektor Bluej - serijski film, 19.00 Obzorja, 19.30 TVD stičišče. 19.45 Z nami pred kamero. 20.30 Btoomfield film. 22.05 Turistični vodič, 232.20 TVD danes, 22.35 Hockey. SREDA, 20. aprila LJUBLJANA 9.25 - 10.35 TV v šoli, 17.15 Poročila, 17.20 Pedenjiep, 17.55 Da bi bila liepa ura - glasbena odda ja, 18.25 Severnoprimorski obzornik, 18.40 Mozaik kratkega filma slovenski film. 19.05 Risanka. 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Filmska delavni ca, 22.00 V znamenju. KOPER 14.00 - 17.00 Odprta meja, 17.30 TVD norice, 17.35 TV šola. 18.00 Film - ponovitev, 19.30 TVD stičišče, 20.30 Nogomet, 22.15 Turi stični vodič. 22.30 TVD danes. 22.45 Sodelavci - serijski film. ČETRTEK, 21. aprila LJUBLJANA 9.00 10.35 TV v šoli. 16.50 Šol ska TV, 17.55 Poročila, 18.00 Ži vali v gibanju, 18.25 Ljubljanski obzornik, 18.40 Mladi za mlade, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Francija v sansonu, 21.30 Dolgo iskanje, 22.20 Poročila. KOPER 14.00 - 17.00 Odprta meja. 17.30 TVD norice, 17.35 TV šola. 18.00 Sodelavci - serijski film, 19.00 Eu-rogol. 19.30 TVD stičišče, 19.45 Visoki pritisk, 20.15 Hockey - Svetovno prvenstvo, 22.00 Turistični vodič. 22.15 TVD danes, 22.30 Sumljiva oseba. PETEK, 22. aprila LJUBU AN A 8.55 ■ 10.35 TV v šoli, 17.25 Po ročila, 17.30 Cez tri gore, 17.55 Tarzan, 18.25 Obzornik. 18.40 Ino-vacije, ki živijo, 19.10 Risanka, 19.20 Cik - cak, 19.243, TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Bolnišnica na koncu mesta, 21.05 Zrcalo tedna. 21.25 Nočni kino: An gelski obraz - film. 22.55 Poročila. KOPER 14.00 - 17.00 Odprta meja, 17.30 TVD novice. 17.:« TV šola, 18.00 Visoki pritisk, 19.00 Aktualna te ma, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami pred kamero, 20.30 Državni sovražnik film, 22.00 Turistični atlas, 22.15 TVD danes. 22.30 Kdo pozna uinetost? SOBOTA, 23. aprila LJUBLJANA 8.00 Poročila, 8.05 Zbis, 8.15 Pe denjžep, 8.50 Smogovci, 9.20 Tar zan, 9.45 Mali svet, 10.15 Zvoki godal, 11.00 Živali v gibanju, 11.25 Kruh skozi stoletja, 11.55 Poročila, 14.55 SP v hokeju, 17.00 Rokomet, 18.30 Galaktika nadaljevanka. 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 20.00 TV teka, 21.00 Izbor popevke za veliko nagrado evrovizije, 23.30 Poročila. KOPER 14.55 Hokej, 17.1X1 Nogomet, 18.45 Serijski film. 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami pred kamero, 20.30 Mladi policaji . serijski film. 21.30 L 2. 3 Rock, 22.00 TVD danes. 22.10 Film. NOGOMET KVALIFIKACIJSKO SREČANJE ZA EP NOGOMET DANES V TRSTU V PRVENSTVU C-1 LIGE Romuni boljši od svetovnih prvakov Triestina proti Padovi za obe točki «Azzurri» razočarali - Boloni strelec zmagovitega zadetka - Italijanski reprezentanti skoraj zanesljivo izločeni iz finalnega dela EP ki je v Španiji zasluženo osvojila naslov svetovnega prvaka. «Azzurri» so igrali povsem nepovezano na sredini igrišča, skrajno neučinkovito v napadu (Conti in Rossi sploh nista prišla do izraza), tako da je bilo Romunom dokaj lahko priti do nasprotnikovega kazenskega prostora, kjer so imeli italijanski branilci Romunija — Italija 1:0 (1:0) STRELEC: v 23. min. Boloni. ROMUNIJA: Moraru, Rednic, Ste-faneseu, Ungureanu, Augustin (od '9. min. Andone), Jorgulescu, Geol-(od 88. min. Cirtu), Klein, Ca-^^taru, Boloni, Balaci. . ™ALIJA: Zoff, Gentile, Cabrini, Marini, Collovati, Scirea, Conti, Tar-halli, Rossi, Antognoni (od 56. min. Oossena), Bettega (od 70. min. Altobelli). SODNIK: Vautrot (Francija). GLEDALCEV: 80.000. BUKAREŠTA — Vse kaže, da svetovnih prvakov na sklepnem delu J^opskega prvenstva v Franciji ne o°. «Azzurri» so namreč včeraj v sv°ji odločilni kvalifikacijski tekmi Z?.. . izgubili v gosteh proti Romu-in zgoditi bi se moral pravi ču-ooz, da bi se lahko Bearzotovi varo-^ci uvrstili v finale EP. Romuni so včeraj povsem zaslužno premagali Italijane, ki so se v Bukarešti predstavili kot neuigra-°a celota, daleč od sijajne ekipe, . »MIHI tirnimi murni...............................................um.........imiiiiniliinlll.mm......iiiiiiiinuillllllllilllfliniiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiliin.n II mm II Hilli mu Tako v skupini 5 DOSEDANJI IZIDI Romunija - Ciper 3:1; Romunija -Švedska 2:0; ČSSR - Švedska 2:2; Italija - ČSSR 2:2; Ciper - Švedska 0:1; Italija - Romunija 0:0- Ciper -Italija 1:1; Ciper - ČSSR 1:1; ČS SR - Ciper 6:0; Romunija - Italija 1:0. LESTVICA Romunija 4 3 1 0 6:1 7 ČSSR 4 1 3 0 11:5 5 Švedska 3 1 1 1 3:4 3 Italija 4 0 3 1 3:4 3 Ciper 4 0 2 3 3:12 2 nemalo težav s telesno bolje pripravljenimi domačini. Balaci in tovariši so imeli skoraj skozi vso tekmo pobudo v svojih rokah, in to predvsem v uvodnem srečanju, ko so enostavno oblegali Zoffova vrata in ko so tudi zasluženo povedli z zadetkom Boloni ja,' kije z močnim strelom izven kazenskega prostora ukanil tokrat ne preveč zanesljivega vratarja Zoffa. Proti koncu tekme so se sicer Bearzotovi varovanci srčno vrgli v napad, toda brezglavo so igrali in v končnici napada so bili povsem neučinkoviti, tako da je bil poraz neizbežen. Šest zadetkov v ciprski mreži PRAGA — Po skromnem 1:1, ki ga je Češkoslovaška dosegla v prvi kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo v gosteh na Cipru, se je v včerajšnjem povratnem srečanju pošteno oddolžila in nasula Ciprčanom kar šest zadetkov. V tržaškem taboru optimistično razpoloženi ■ Rekordno število gledokev Vse je nared za današnji veliki spopad v prvenstvu C-1 lige v Trstu med domačo Triestino in Padovo. Tolikšno je zanimanje za to srečanje, da je pričakovati rekordno udeležbo gledalcev. Sicer pa je to zanimanje tudi u-pravičeno: Triestina bo verjetno danes igrala odločilno srečanje za prestop v višjo ligo, čeprav je prvenstvo še dokaj dolgo in presenečenj ne bo manjkalo. Na dlani pa je, da bi bili Tržačani z današnjo zmago skoraj z eno nogo v B ligi. Čeprav je današnje srečanje za Tržačane skoraj odločilno, pa so v taboru Triestine optimistično razpoloženi. Mirno gledajo na to tekmo, kar je tudi dokaj ohrabrujoče, saj bo danes marsikaj odvisno od... živcev. DANAŠNJI SPORED (15.30) Brescia - Piacenza, Carrarese -Rondinella, Fano - Spal, Forli -Rimini, Vicenza - Sanremese, Me-stre - Treviso, Parma - Modena, Trento - Pro Patria, Triestina - Padova (sodnik: Da Pozzo iz Monze). odbojka P« SINOČNJEM GLADKEM PORAZU NA GOSTOVANJU V CONEGLIANU Po sedmih letih se borovke poslavljajo od B lige Naše igralke so povsem odpovedale - Sokol Meblo uspešno končal prvenstvo - Breianke čedalje bližje C-1 ligi Volley Conegliano — Bor Intereuropa 3:0 (15:5, 15:8, 15:9) bor INTEREUROPA: Fičur, De-tžnjak, Kus, Cergol, V in M. Klem-Rauber. j0 ■ s1n°čnjem porazu se Bor po edmih letih poslavlja od B lige. “Mn začetek letošnjega prvenstva ni tal nič dobrega, saj so «plave» različnih razlogov slabo trenira-• Potem so nastopile še poškodbe, »au- - nihče ni pričakoval takega i7.1 j ka- Po povratku Rusove je ®*®Vai°. da se bodo «plave» v dnjem delu prvenstva brez težav aile pred izpadom, toda neroden P®az v Padovi z Leonardijem je »H verjetno odločilen. Dki s‘n5)čr|ji tekmi ni kaj povedati, oe ekipi sta bili zelo živčni in bo-ovke so nastopile še okrnjene, ker T »m6 °Pravičuje sinočnje slabe igre. nko bi rekli, da so «plave* igrata samo do pete točke v prvem sedi P?i-em pa so se neverjetno zme- ravno starejše igralke, od katerih bi pričakovali mirnejšo igro, so največ zgrešile. S tako igro si borovke niso zaslužile kaj več od gladkega poraza, izpad iz lige pa je morda prehuda kazen. To predvsem zato, ker bo povratek v B ligo izredno težak. (N. R.) Sokol Meblo — Viaggi Leonardi 3:0 (15:12, 15:9, 15:3) SOKOL MEBLO: V. in G. Legiša, Mervič, Paulina, Kralj, Pesaressi, Gruden. Nabrežinke so v zadnjem letošnjem nastopu prepričljivo premagale šesterko iz Padove. Obe ekipi sta bili že pred tem kolom na varnem kar zadeva obstanek, tako da je bila tekma le formalnega značaja. Lahko rečemo, da so se Nabrežinke na najboljši način poslovile od prvenstva, ki je bilo pravzaprav u-spešno, saj so naše drugoligašice povsem izpolnile' (in to celo brez večjih težav) zastavljeni cilj, se pravi obstanek v ligi. ,|,iiiiiiiiitiii„ll|llll|llllllllm"lllllllllllll(lllllll)llllltllllmHlmMIII(llllllll)lllntlllllllIIIII|l|||||))||)|||||||, KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Sarajevčanom (brez boja) naslov državnega prvaka včeraj ni predstavila na igrišče v Novem bi morali igrati dodatno finalno srečanje Stoenka se Sadu, kjer je^H SAD — Sarajevska Bosna ski eto®nJ‘ jugoslovanski kašarkar-fm,Prvak. V včerajšnjem dodatnem boi nem srečanju je namreč brez J? z 20:0 premagala šibenko. ,Je bilo pričakovati, se včeraj -oencani niso predstavili na igri-talt0 s° Sarajevčani osvojili J tretji državni naslov. jai “jčala so se tako, vsaj upati je, tekmo1 r?zpkti glede te oesrečne j0 j *• ki gotovo ne meče najboljši 'ue na jugoslovansko košarko, svojega slovesa v med-j areni takih epilogov v dr-vern Prvenstvu ne zasluži. N \ Seciaj? *ark Ve Pnčakovati novo pritožbo KK Italijanski državni naslov Danes v Milanu Dilly favorit A drugi finalni tekmi za italijan-državni naslov *ki v Milanu se bosta danes ob 18.15 (TV prenos po drueen, 00 18'15 (TV preno prič?01 ,sP°redu od 18.30 dalje) spo- *tvoBad°mači ®hly in rimsko mo- «laVviiTem srečanju v Rimu je 82 tV0. Bianchinijevo moštvo n, y danes pa so favoriti Milanča-igrai- Primcru zmage Billyja bodo se tretjo tekmo v Rimu. Č^Iomobilizem VN FRANCIJE Renaulta v prvi vrsti " CASTELI. zilija) brabham BMW 1’39”601: 4. De Cesaris (It.) alfa romeo 1’39”6U; Baldi (It.) alfa romeo 1’39”618; 5. Warwick (VB, toleman 1’39''881; Winkelhock (ZRN) ATS BMW 1 min. 40''233 ; 6. Tambay (Fr.) fer-rari 1’40”393; Lauda (Avs.) mcla-ren 1’41”065 ; 7. Giacomelli (It.) toleman l’4r'775; Watson (Ir.) mcla-ren l'41’ a38; 8. Alboreto, (It.) tyr-rel 1’42”177; Rosberg (Fin.) wil-liams 1’42”450. HOKEJ NA LEDU DOSSELDORF — V prvem kolu skupine A svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je Kanada visoko premagala Italijo s 6:0 (2:0, 1:0, 3:0). Ostali izidi: SZ - NDR 3:0 (0:0, 2:0, 1:0); ČSSR - Finska 4:2 (1:0, 1:1, 2:1); Švedska - ZRN 5:1 (1:1, 2:0, 2:0). Sinoči so zaradi odsotnosti poda-jačice Antonijeve Nabrežinke igrale s sistemom 5-1, ki pa se je popolnoma obnesel. Napad in blok sta bila zelo učinkovita, priložnost pa je tokrat dobila tudi mlada Elena Tudi z gostovanja v Martignaceu so se borovke vrnile brez točk, a s prikazano igro tokrat res niso razočarale, saj so se enakovredno borile z domačinkami. Porazu je botrovalo zlasti pomanjkanje menjav. Paulina, ki se je izkazala. (J. Š.) I ko bi bilo treba v kritičnih tre- Končna lestvica ženske B lige (Skupina za obstanek) Sokol Meblo 8 6 2 20:9 12 Volley Conegliano 8 4 4 15:13 8 Leonardi Padova 8 4 4 14:17 8 Itas Fiume Ven. 8 3 5 15:18 6 Bor Intereuropa 8 3 5 12:20 6 ŽENSKA C-1 LIGA CUS — Sloga 3:0 (15:10, 15:8, 15:11) SLOGA: Čuk, Maruška, Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Lučka, Milena in Ticijana Križmančič, Malalan, Suzana in Valentina Vi-dali. ■ Sloga se je od prvenstva poslovila s porttiMUlp slabo igro. Naše so se izkazale le v prvem delu prvega seta, ko. so se res razigrale, žal, je bilo'dobre igre kmalu konec in CUS je začel nizati točke. Sloga se mu je upirala samo še na koncu zadnjega seta, toda domačinke so si priborile že preveliko prednost, da bi jih naša ekipa lahko ovirala. Kljub vsemu pa je Sloga prvenstvo zaključila na četrtem mestu, kar je za novinca v ligi vsekakor več kot dober uspeh. (INKA) Teodora Ravenna - OMA Olympc 3:1 Kljub porazu je tržaška OMA napredovala v B ligo. ŽENSKA C-2 LIGA Breg - Donatello 3:1 ' (11:15, 15:5, 15:7, 15:4) BREG: Trenta, Olenik, Žerjal, Kocjančič, Slavec, Sancin, Bandi, Stepančič, Kofol. Brežanke niso najbolje pričele, nekoliko so tudi podcenjevale nasprotnice in tako je prvi set šel po vodi. V nadaljevanju pa so se le zbrale in čeprav niso pokazale nič posebnega (nasploh je bilo srečanje poprečno) so brez posebnih težav zmagale. Nasploh pa so igrale pod svojimi sposobnostmi, za kar pa je bilo nekoliko kriva tudi odsotnost Danice Kocjančič in Sabine Slavec. V soboto pa čaka Brežanke pomembno srečanje proti Sangiorgini in če jim uspe zmagati, bodo imele dobre možnosti za prestop v višjo ligo. (V.M.) Martignacco — Bor 3:1 (15:9, 11:15, 15:8, 15:9) BOR: Furlanič, Vodopivec, Jazbec, Godina. Ukmar, Tomšič, JUVENTTNA BELCA: Orel, Faganel, Plesničar, Mučič, Petejan, Černič, Lavrenčič, Jarc, Juren. BOR JIK BANKA: Pečenko, Plesničar, Marušič, Bitežnik, Čorbo, Budin, Stančič, Škabar. Tudi v povratnem delu prvenstva je slovenski derbi osvojila Juven-tina. «Belo-rdeči» so igrali dobro le v prvem in tretjem setu ko so skoraj povsem nadigrali sicer dobro razpoloženo moštvo iz Trsta. V drugem setu pa so domačini igrali zelo nezbrano, saj so borovci vodili že z 12:7, potem pa s 13:10. V nadaljevanju igre so popustili in izgubili set s 16:14. Juventina je s to zmago potrdila, da si zasluži obstanek v C-2 ligi. (Ivan Plesničar) Inter 1904 - Olympia Terpin 3:0 (15:12, 16:14, 15:8) Tudi tokrat je morala 01ympia Terpin poražena z igrišča in sicer proti Interju 1904, ki je v prejšnjem niiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiinHKiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nutkih dati nekaterim igralkam (predvsem tistim, ki manj trenirajo) nekoliko oddiha. V drugem setu, ki so ga tudi zasluženo osvojile, so borovke igrale zelo dobro, v ostalih pa je prišla do izraza stara hiba, se pravi slab sprejem. (G. F.) ATLETIKA Več kot 18 tisoč jih bo nastopilo LONDON — Današnjega maratonskega teka v Londonu se bo udeležilo več kot 18 tisoč tekmovalcev. Prijav -pa je bilo več desettisoč, 2. ITALIJANSKA LIGA DANAŠNJI SPORED (15.30) Atalanta - Reggiana, Bari - Ca-tania, Bologna - Arezzo, Campobas-so - Cavese, Como - Varese, Lazio -Foggia, Milan - Cremonese, Palermo - Lecce, Perugia - Sambenedet-tese, Pistoiese - Monza. I. JUGOSLOVANSKA LIGA Včeraj dvakrat neodločena Olimpija danes v Zagrebu Včerajšnji anticipirani tekmi 25. kola v prvi jugoslovanski nogometni ligi sta se končali z neodločenim izidom. Na Reki sta domače moštvo Rije-ke in Sloboda iz Tuzle igrala neodločeno 1:1, v Beogradu pa se je V PRVENSTVU C-1 LIGE Jadranovci danes v Firencah Jadranovi košarkarji bodo danes ob 18. uri v Firencah i-grali dokaj pomembno srečanje proti domačemu moštvu Pino Culligam, ki se bori proti izpadu. Naši košarkarji so že včeraj odpotovali na to gostovanje. Ker so bili vsi hoteli v Firencah zasedeni, pa so prenočili v Montecatiniju. Jadranovci so pred današnjo tekmo dokaj optimistično razpoloženi, čeprav se zavedajo, da jih danes v Firencah čaka težka naloga. Naj omenimo še, da bosta današnjo srečanje neposredno prenašala Radio Trst A (komentator Saša Rudolf) in Radio Opčine (komentator Sergij Tavčar). SINOČNJI IZIDI Eurocar - Castelfranco 88:82 Vicenza - Maltinti 98:85 Nad 50 tekmovalcev na turnirju na «1 maju« Na stadionu «1. maj* je bilo včeraj drugo kolo šahovskega turnirja za osnovnošolce in srednješolce iz Trsta in Milj. Zbralo se je nad 50 tekmovalcev, ki so v dobrih dveh urah odigrali tri partije. Odboru Športne šole so pomagali tudi učitelji osnovnih šol «župančič» in «Bazoviški junaki». Po petih partijah je lestvica za osnovne šole sledeča: 1. «Bazoviški junaki*, 2. «M. Gregorčič*, 3. «0. Župančič*, 4. «K. širok*, 5. «J. Ribičič*, 6. «D. Kette*, 7. «F. Milčinski*, 8. «1. Grbec* in Milje. Na lestvici posameznikov vodita Andrej Pavlica in Alessandro Stefani (oba po pet točk). Končna lestvica turnirja je za nižje srednje šole naslednja: 1. Tom Hmeljak, (I. Cankar), 2. Andrej Zuppin (I. Cankar), 3. Helena Hrovatin (Katinara), 4. Maksi elemente (Sv. Ciril in Metod). Prihodnje srečanje bo 7. 5. ob 15.30 (H. M.) # DANES V NOGOMETNIH AMATERSKIH LIGAH 0 . . ' i Poškodbe, ki pestijo ekatere nogometaše, še vedno delajo preglavice trenerjem. Čeprav so postave že napovedane, trenerji vseeno upajo, da se bo zdravstveno stanje nekaterih izboljšalo in dr. jih bodo zadnji trenutek le vključili v ekipo. 1. AMATERSKA LIGA VESNA (21 točk) — FORTITUDO (22 točk) Verjetna postava Vesne: Bubnich, Zucca, Sodomacco, Somma Pribaz, Candotti, Bruno, Pipan, Ludvvig, Jerman, Basiacco. Izključen: Starc. V prvem delu: Fortitudo - Vesna 2:2. Strelci: Bruno (2), Prestifilip-po, Fontanot. 2. AMATERSKA LIGA GAJA (9) — KRAS (26) Verjetna postava Gaje: Kante, M. Grgič, Kalc, M. Rismondo, Gabriel-li, B. Rismondo, Zippo, Milič, Sal vi, Kralj, B. Grgič. Verjetna postava Krasa: Coronica. Sugan, Gnes-da, Milič, Škabar, Puntar, Corbatti, j Klun, Ferfoglia, Skerk. Košuta, O-livo, Blasina. V prvem delu: Kras - Gaja 1:0. Strelec: Milič. * * * PRIMORJE (27) — GIARIZZOLE (24 točk) Verjetna postava Primorja: Mi- cor, Caharija, Štoka, Angileri, Sa-mese, W. Husu, Pertot, Vidali, Ru-stja, S. Husu, Celea. Poškovan: Zollia in Di Benedetto. V prvem delu: Giarizzole - Primorje 0:2. Strelca: Rus tj- in Di Benedetto iz ll-metrovke. 3. AMATERSKA LIGA PRIMOREC (33) - CHIARBOLA (10 točk) Verjetna postava Primorca: Leone, Marko Kralj, Mauro Kralj, Mo-desti, Finessi, Bruni. E. Kralj, I. Milkovič, Ritossa Dettori, W. Milkovič, Mannia. Izključen: Lugnan. Poškodovan: F. Kralj. V prvem delu: Chiarbola - Primorec 0:3. Strelci: I. Milkovič, Mule, E. Kralj. * * * BREG (25) - S. ANDREA (20) Verjetna postava Brega: Panteoni. Grisonich, Pinzin, Perossa, Pavletič, Dazzara, Mondo, Kraljič, Zo-bin, Azzolin, Strnad; Jež, Albertini. Poškodovani: I. Tul, Rodella, Zonta. V prvem delu: S. Andrea - Breg 2:2. Strelci: Inchiostri, Consenti, Perossa, Zonta. (B. Rupel) KOŠARKA Italijani uspešni MONTECATINI - Italija in Turčija sta se uvrstili v sklepni del evropskega košarkarskega kadetskega prvenstva, ki bo od 16. do 24. julija v Stuttgartu. «Azzurri» so v zadnjem kolu kvalifikacijskega turnirja v Montecatiniju premagali Izrael s 85:83. Končna lestvica: Italija 6, Turčija 4, Izrael 2. Irska 0. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimia KOŠARKA morala Crvena zvezda zadovoljiti z remijem z 2:2 proti Dinamu iz Vin-kovcev. Ljubljanska Olimpija pa bo igrala danes in sicer v Zagrebu proti vodilnemu Dinamu. DANAŠNJI SPORED Dinamo (Z) - Olimpija, Osijek -Vojvodina, Sarajevo - Vardar, Ve-... (ež - Galenika. Partizan - Radnički, vendar vsi iz organizacijskih razlo-1 Budučnost - Željezničar, Hajduk -gov očitno niso mogli nastopiti. 1 Beograd. SINOČI V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Hud spodrsljaj borovcev in poletovcev Bor Radenska izgubil doma proti Libertasu, Polet pa v gosteh proti Radiogramu Radiograf — Polet (36:32) POLET: Taučar, Gantar, Sedmak 9 (3:4), Pisani 9 (5:7), E. Sosič 22 (6:8), A. Sosič 16 (5:6), Vitez 6 (4:5). Še en poraz poletovcev v gosteh in to celo proti neposrednemu nasprotniku za izpad. To pa še ne pomeni, da je vse izgubljeno, vendar morajo Openci zmagati eno ali več domačih tekem in upati, da zaigrajo neposredni nasprotniki v ostalih tekmah slabše kot oni. Naši fantje so dobro začeli s consko obrambo, v napadu • pa so uspešno prebijali nasprotnikovo cono 2-2. V drugem delu igre je nasprotnik takoj pritisnil in si nabral nekaj prednosti, vendar so ga Openci po petih minutah igre spet dohiteli. Odtlej pa so zašli v krizo, tako da so domačini med 5. in 10. minuto izbojevali delni izid 14:2. Tako se je tekma tudi končala, saj poletovci niso več uspeli nasprotnika dohiteti. 69:621 čeprav je bil končni rezultat zelo nizek. Najboljši v Poletovih vrstah je bil tokrat Edi Sosič, dobro pa sta tudi igrala Pisani in Vitez. (A. Sosič) Bor Radenska — Libertas 79:88 (47:38) BOR RADENSKA: Trevisan 2,'L. Koren, F. Koren, Klobas 23 (1:3), Furlan, Race 6, Čok 14 (2:2), Kneipp 13 (3:5), Krečič 2, Zobec (1:6). Po sinočnjem porazu proti tržaškemu Libertasu so Borovi člani zabredli v dokaj težaven položaj na lestvici. Predstavniki Bora Radenske so sicer začeli zanesljivo in takoj v začetku prešli v vodstvo, ki so ga tudi obdržali do konca prvega polčasa. V tem delu se je zlasti odlikoval Klobas, ki je bil praktično nepogrešljiv in je v samem prvem polčasu dosegel kar 18 točk. V drugem delu tekme pa so se gostje bolje organizirali in s samozavestjo in značajno igro dohiteli domačine, ki ..........................nuli................................................................................................................................................. ODBOJKA PO SINOČNJI ZMAGI \ DERBIJU Z BOROM JIK BANKA Juventina Belca vse bliže obstanku v C-2 ligi Goričani so Tržačane odpravili s 3:0 - Po porazu z Interjem manj možnosti za napredovanje Olympie Terpin Juventina Belca — Bor JIK Banka (15:9, 16:14, 15:10) NOGOMET V VČERAJŠNJEM SREČANJU 2. AMATERSKE ElfiE Tesen poraz Zarje v gosteh v Žavljah Le »>jih Na včerajš- l'iah Zadnj'h Ul adnih poskusnih vož-k0 z? današnjo avtomobilsko dir-je (jjj fornjuh ena za VN Francije Vaj,: uajhitrejši Prost pred Čhee- klf1 (°ba renault). Oba bosta ko ,sta^v prvi vrsti, medtem Orecp81 lmela Amoux in Tambay &rertJ ^žav s svojima ferrarijema, sUrt!sem zarad gum. Današnji r«U vrstni red je naslednji: l'3«"c^?ta: Prost (Fr.) renault elf elf i.,?,’ Cheever (ZDA) renault hL1 ?? 980 ^ 2- Patre.se (It.) brab-fci? 1'39''104: Arnoux (Fr.) lJTan 1’39"115; 3. De Angelis (It.) renault 1'39 "512; Piguet (Bra- Zaule — Zarja 1:0 (1:0) ZARJA: Puzzer. Grgič (v 65. min. Crociati), Bencich, Franco, Sossi, Križmančič, Gatta, D. Fonda, E. B’onda (v 75. min. Lupidi), Ma-cor, Ražem. V včerajšnji anticipirani tekmi 26. kola je Zarja igrala brez posebnega zagona, nemotivirano. Zlasti slaba je bila v napadu, kjer ni- Sestanek z goriškimi dopisniki V torek, 19. t.m., bo ob 18. uri na sedežu goriške redakcije našega dnevnika, Drevored 24. maja 1, sestanek z goriškimi dopisniki športne strani. Pogovorili se bomo o možnosti boljšega informiranja ter o vseh vprašanjih, ki zadevajo našo stran. Vsi z Goriškega, ki dopisujejo na športni strani so napro-šeni, da se srečanja udeležijo. UREDNIŠTVO ma izrazitih strelcev in kjer je o-stala še brez E. Fonde, ki je moral z igrišča. Tekma pa bi se gotovo končala neodločeno, če ne bi Puzzer prejel nerodnega zadetka (žoga se mu je izmuznila v mrežo), saj tudi domačini niso pokazali kake posebne vneme, čeprav so le imeli nekaj več od igre in tako v prvem kot v drugem polčasu zamudili po eno ugodno priložnost. V bistvu je zmaga šla ekipi, ki je manj grešila. Kot po navadi se je izkazal kapetan Križmančič in v prvem polčasu I. Sossi. GIMNASTIKA 1. SVETOVNI POKAL Bolgarke in Sovjetinjc doslej najuspešneje Na tekmovanju za 1. svetovni pokal v športni ritmični gimnastiki, ki se odvija v Beogradu, so vzhodne tekmovalke pokazale svojo popolno premoč. Tu mislimo predvsem na tekmovalke Bolgarije in Sovjet- ske zveze, ki so tudi pobrale vsa najboljša mesta. Med posameznicami je prvo mesto pripadlo odlični bolgarski telovadki Ignatievi, medtem ko sta se na drugo mesto z enakim številom točk uvrstili kar dve dekleti in sicer Bolgarka Relenkova ter Sovjetinja Rutkaite. Bronaste kolajne niso podelili. Olga Pavletič kolu premagal vodečega na lestvici. Naši fantje so v tej tekmi igrali bolje kot doslej, vendar vse preveč živčno, da bi se lahko zoperstavili razigranim Tržačanom. Slednji so pokazali precej dobro odbojko, naši pa so tudi v ključnih fazah posameznih setov zagrešili preveč napak, da bi lahko kakšen niz osvojili. Vendar moramo tudi povedati, da nekateri ključni igralci 01ympie ni-sp v najboljši formi in v tem je tudi razlog za delno krizo, ki je zajela goriško ekipo. (M. Š.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Sloga Bar Alex - Volley 80 3:0 (15:4, 15:9, 15:6) SLOGA BAR ALEX: Brass, Grgič, Milič. Milkovič, Kralj, Simonič, Ker-pan in Bitežnik. Sloga je v svojem predzadnjem nastopu brez težav odpravila Tržačane, ki so tokrat pokazali veliko dobre volje, a proti razigranim domačinom to ni veliko pomagalo. Rezultat sam ni bil nikoli v dvomu, saj so slogaši v vsakem nizu takoj krepko povedli in vajeti igre niso nikdar izpustili iz svojih rok. Vsi razpoložljivi igralci so zadovoljili omenili pa bi mladega Marka Ker-pana, ki se je tokrat v vlogi podaja-ča še posebno izkazal. (INKA) Olympia Kosič — Pieris 3:1 ŽENSKA D LIGA Sokol — Le Volpi 3:0 (15:4; 15:6; 22:20) SOKOL: Ušaj, A. in M. Pertot, Radetič, Perdec, Zandomeni, Gruden. Mlade sokolice so v tej tekmi izbojevale svojo prvo prvenstveno zmago, ki jim sicer ne bo zagotovila obstanka v ligi, a je vseeno dobrodošla in spodbudna. Nabrežinke so bile vseskozi boljše, zadnji set pa se je končal z res neobičajnim izidom. (J. Š.) TEKNIK TRST Šalita dl Gretta 7/1 Tel. 422556 415091 ALARMNE NAPRAVE ZA H/ŠE IN STANOVANJA BREZPLAČNI PREDRAČUNI! Sloga — Pieris 0:3 (7:15, 7:15, 7:15) SLOGA: A. in E. Adam. Sosič, Kovačo, Gorkič, Milič in Peršič. Poraz, ki ga je utrpela Sloga na domačem igrišču, tokrat ne preseneča, saj je nastopila močno okrnjena, ker je večina igralk na šolskem izletu. Vsekakor pa je Pieris osvojil tekmo predvsem zaradi slabega sprejema Sloge, k: ni organizirala nobenega učinkovitejšega napada. (Inka) MLADINSKE IGRE MOŠKA ODBOJKA De Tommasini — Kosovel 2:1 (15:8, 9:15, 15:11) KOSOVEL: Baldissin, Canziani, čač, Hrovatin, Kerpan, Kočpvar, Komar, E. in M. Milkovič, Purič, Sain. Kljub tesnemu in presenetljivemu porazu s šolo «M. de Tommasini* je »Kosovel* dosegel lep u-speh. Na lestvici je namreč v tržaški pokrajini zasedel končno 2. mesto in s tem pripravil pravzaprav veliko presenečenje. Moramo iiimiiiiiiitdiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinii« namreč poudariti, da se na Opčinah ukvarjajo fantje sistematično z odbojko zelo malo časa in prav zaradi tega uspeh dokaj preseneča. V sklopu mladinskih iger so igrali požrtvovalno, včasih mogoče s preveliko tremo, a vsekakor lahko njihov nastop v celoti pozdravimo in jim ob uspehu čestitamo. LESTVICA Bergamas 10 točk, Kosovel 8, Čampi Elisi in Munzio de Tommasini 6, Adobati 2 in Sauro 0. S TEKMO SLOGA - BREG Pričetek kvalifikacij za turnir prijateljstva V okviru 17. odbojkarskega pokala prijateljstva, ki bo letos v Sloveniji in na katerem sodelujejo najboljše moške in ženske šesterke iz Slovenije, Hrvaške Istre in zamejstva, se bo v sredo s tekmo Sloga -Breg pričel kvalifikacijski turnir za naše ženske in moške ekipe iz zamejstva. Turnir prireja odbojkarska komisija pri ZSŠDI. IIIIIJIIII lillll II lil IIIIIHIIIN DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT ^ ^ f IvSSiii . .» 11 DANES NEDELJA, 17. APRILA NOGOMET L AMATERSKA LIGA 15.30 v Križu: Vesna - Fortitudo. 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Trebčah: Gaja - Kras; 15.30 na Proseku: Primorje - Giarizzole. 3. AMATERSKA LIGA 10.45 v Dolini: Breg - S. Andrea; 10.30 v Trebčah: Primorec - Chiarbola; 15.30 v Moši: S. Lorenzo - So-vodnje; 15.30 v štandrežu: Juventina - Torriana; 15.30 v Doberdobu: Mladost - Piedimonte. NARAŠČAJNIKI Deželno prvenstvo 17.00 v Tržiču: Monfalcone - Breg. NARAŠČAJNIKI Pokrajinsko prvenstvo 9.00 na Proseku: Primorje - S. Andrea. NAJMLAJŠI 12.45 na Opčinah: CGS - Primorec; 9.30 v Križu: Vesna - S. Luigi. ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - Libertas; 10.30 v Repnu: Kras - Chiarbola. KOŠARKA C-1 LIGA 18.00 v Firencah: Pino Culligan -Jadran. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Greti; Saba - Kontovel; 11.00 v Pierisu: Pol. Isontina - Dom. MLADINCI 11.00 na Opčinah: Polet - Ferro-viario. KADETI 9.00 Ul. dello Scoglio: Scoglietto -Kontovel; 11.30 na stadionu «1. maj*: Bor A - Bor B. DEČKI 9.00 na stadionu «1. maj*: Bor -Servolana; 11.00 na Kontovelu: Kontovel B - Saba. PROPAGANDA 11.30 na stadionu «1. maj*: Bor -Libertas. ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.00 v štandrežu: Soča Mariano. KOTALKANJE POKRAJINSKO PRVENSTVO (Naraščajniki) 8.00 in 15.00 v Miramarskem drevoredu: nastopa tudi Polet. KOLESARSTVO 10.00 v Lonjerju: cikloamaterska dirka za <1. trofejo Cicli Battaglin - velika nagrada Adrie*. so odtlej igrali vse preveč raztreseno in neorganizirano. Nezbranost košarkarjev Bora Radenska se je še povečala in to so gostje takoj izkoristili ter povedli v sredini drugega polčasa. Odtlej jim naši košarkarji niso bili več kot in moramo reči, da so tokrat povsem zasluženo izgubili, Tokrat se v vrstah Bora Radenske ni nihče posebno izkazal, če izvzamemo Čoka, ki se je srčno bori! vso tekmo, in deloma Klobasa, ki pa je v drugem polčasu popolnoma popustil. (Cancia) MLADINCI Scoglietto — Bor 63:65 (38:36) BOR: De Carli, Cerasari, Dev-čič, Jankovič, Peter Volk, Korošec, Žerjal, Voscotto. Kljub temu, da so Borovi mladinci igrali z zelo okrnjeno postavo (brez Furlana, Maverja in Pavla Volka), so nepričakovano a zasluženo premagali solidno moštvo Sco-glietta. Pri Boru so igrali vsi zelo dobro, izstopali pa so Žerjal in Va-scotto v obrambi ter mladi Korošec v napadu. Tokrat, žal, ne moremo posredovati posameznih strelcev, ker sta sodnika odnesla edini izvod zapisnika. (D. O.) DEČKI Kontovel A — GMT 47:120 (24:59) KONTOVEL: Kompare 8, Cinger-la 19, Dolhar 4, Sterni 19, Pertot 1, Rupel, Husu. Domačini so povedli že v začetku srečanja, tako da je bila razlika že ob polčasu precejšnja. Kon-tovelovo moštvo se je tokrat predstavilo močno okrnjeno, tako da ni moglo kljubovati Tržačanom. V Kontovelovih vrstah sta dobro igrala Cingerla in Sterni. (M. Ru.) PROPAGANDA GMT - Polet 93:51 (53:31) POLET: Čebulec 9 (1:1), Ciani, Kocman 32 (2:3), Sosič, Renar, An-dolšek 8, Prelc, Berdon. Visoki postavi GMT se poletovci niso mogli enakovredno upirati. Že v začetku so domačini visoko povedli, poletovci pa so kasneje zaostanek le nekoliko znižali. Potem pa je prišla na dan utrujenost mladih Opencev in izkušenost domače ekipe. Kljub porazu moramo pohvaliti vso ekipo zaradi borbenosti, zlasti pa Kocmana, ki se je izkazal z natančnimi meti. (A. K.) MINIBASKET GMT - Sokol 48:40 (8:8, 22:3, 8:17, 10:12) SOKOL: Gruden, Legiša 2, Gulič 5, Stanisa 12, Tomšič, Paulina 20, Pizziga 1, Lesizza, Bizjak. . V prvem srečanju turneje «Plas-mom» so mali sokolovci sicer tesno izgubili, vendar so se srčno borili in prikazali dobro igro, le v drugi četrtini so nepričakovano povsem popustili in to je bilo zanje tudi usodno. Pohvalili bi celotno moštvo, ki je igralo res značajno, še posebno pa Paulino. (M.K.) OBVESTILA ŠZ Bor - košarkarska sekcija obvešča, da bo v sredo, 20. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj* seja sekcije. Nujna prisotnost! * • * SK Devin vabi vse svoje člane na 9. redni občni zbor, ki bo 22. t.m. ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani osnovne šole v Devinu. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razrešnica staremu odboru, pozdravi gostov, volitve izvršnega in nadzornega odbora in razprava. • • • TPK Sirena vabi danes svoje člane in prijatelje na celodnevno delovno akcijo za ureditev terena na barkovljan-skem nasipu. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchl 0. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 39 000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice 50 formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300'lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel Poštni tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 v Italiji pri SPI. 17. aprila 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja k In tiska I , dlan Italijanske |ZTT zveze časopisnih iTrs* založnikov FIEG V CENTRALNEM KOMITEJU KPI ZASTOPA VSE SLOVENSKE KOMUNISTE Pavel Petričič aktiven borec za narodne in družbene pravice Beneških Slovencev Svoj delovni dan načrtno razporeja med so/o, politiko, slikarstvom in fotografiranjem - Botruje celi vrsti odmevnih pobud Profesorja Pavla Petričiča, Beneškega Slovenca, so na 16. kongresu KPI v Milanu izvolili v centralno kontrolno komisijo, kar z drugimi besedami pomeni, da je postal član plenuma centralnega komiteja. Ko smo ga vprašali, kaj bi lahko povedal ob tem dogodku, je z nasmehom odgovoril, da bo delal kot doslej, morda še več, zakaj odgovornost, ki so mu jo z izvolitvijo na ta položaj izkazali italijanski komunisti, ga k temu obvezuje. «Sicer pa bi jaz želel izvedeti, kaj Primorski dnevnik misli o tej izvolitvi,» je vprašljivo pristavil. Tu se je najin pogovor na to temo sklenil, začel pa se je na drugo temo, ki je bila takrat najbolj vroča; pogovorila sva se c Benečanskih kulturnih dnevih, ki so bili takrat v o-spredju. Ker bi ne želeli biti dolžni odgovora, naj takoj zapišemo, da predstavlja izvolitev Pavla Petričiča v centralni komite pomemben dogodek. Partija je namreč v skladu s svojim stališčem o enotnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji ne glede na pokrajino, v kateri živi, in na stopnjo priznanih pravic, izbrala slovenskega komunista iz Benečije, da v najvišjem partijskem telesu zastopa vse slovenske komuniste, tudi tiste v Trstu in v Gorici. Lahko bi rekli, da ta izvolitev pomeni celo več. V njej vidimo sklep partije, da opozori na še vedno odprto vprašanje priznanja statusa narodnosti za tiste Slovence, ki živijo v videmski pokrajini. Nikakega dvoma ne more biti, da se naša skupnost veseli Petričičeve, kakor se veseli izvolitve vsakega Slovenca v predstavniška telesa ali tja, kjer se odloča o naših stvareh. Zaradi tega se bomo na bližnjih deželnih, pokrajinskih in občinskih volitvah potrudili, da bomo izvolili čimveč naših predstavnikov. To velja tudi za občini Dreka in Tavorja-na v Benečiji (prva je popolnoma slovenska, druga pa narodnostno mešana občina), kjer bodo maja letos izvolili nova občinska sveta. Sicer pa se pogovor o Pavlu Pe-tričiču tukaj ne more in ne sme zaključiti. Ne sme se zaključiti iz enostavnega razloga, ker je Petričič svoje življenje tako vtkal v dogajanje v Beneški Sloveniji, da mu je vredno slediti in ga opisati vsaj v skromnem obsegu. Kdor Pavla pozna nekoliko bolj od blizu, bo v njem hitro zaslutil ustvarjalni nemir. Če bi hoteli navesti vse pobude, ki jim je in jim še botruje, potem bi ga morali o-meniti pri Študijskem centru Ne-diža in pri Benečanskih kulturnih dnevih, ki jih je Nediža letos z u-spehom priredila že desetič in na katerih so kakšnih 70 predavanj posvetili gospodarskim, zgodovinskim, družbeno - političnim, narodnim, u-metnostnim in drugim vprašanjem. Našli ga bomo pri otrcških manifestacijah Mlada brijeza in Moja vas, s katerimi navajajo beneške otroke k rabi narečja pri opisovanju svojih krajev in doživetij. Pobudil je nastanek društva likovnikov Beneške Slovenije in glasbenega pouka. Beseda je zvesta spremljevalka njegove akcije, v njej vidi poglavitni smisel svoje politične misli. Te besede izgovarja ali v italijanščini, ali v z italijanskimi besedami močno obarvanem narečju ali v za vsakega Slovenca razumljivem beneškem narečju ali pa v književni slovenščini, ki se je je naučil na tečajih v Sloveniji in s prebiranjem časopisov in knjig. Petričič se o-predeljuje za takšen pogovorni jezik, ki najbolj ustreza okolju, v katerem j tister: trenutku deluje. Vse to z enim samim namenom: biti prepričljiv Morda bi kdo imel pripombe na takšno izbiro. Kdor pa pozna Benečijo, in Petričič je prav gotovo med temi, ta ve, da se mora izražati razumljivo, da mora sicer res hoditi za korak pred ljudmi, da pa z njimi nikakor ne sme izgubiti stika Če'ga bo ohranil ta stik, Jim bo tudi povedal, kar jim mora povedati. In Petričič ima kaj povedati. Kot vsi beneški kadri je tudi Pe tričič začel svojo izobraževalno pot v italijanski šoli, celo v špeterskem učiteljišču, poitalijančevalnici beneških otrok. Prvo delovno mesto je imel v čeplečišču, v kraju tik meje. sosednjem kraju jugoslovanskega Livka- Z žilico za slikarsko u-metnost obdarjeni mož se je kmalu vpisal v šolo za lepe umetnosti v Benetke, diplomiral pa je na znani akademiji Brera v Milanu. Iz Ce-plečišča so ga premestili v furlanski Ipplis, kasneje .ja na srednjo šolo v Čedadu, kjer še sedaj pou čuje umetnostno zgodovino. Da bomo temeljiteje poznali razmere, v katerih živijo naši ljudje na Videmskem, in da bomo bolje cenili njihova prizadevanja, da bi se naučili slovenščine (s trmo, ki je pri nekaterih lahko za vzgled) moramo povedati, da je Petričič sprva sila slabo govoril beneško narečje. Z leti pa se je tako spopolnil. da ga dobro obvlada, d ga obvlada celo do takšne mere, da piše za Novi Matajur narečne članke in celo za htevne politično polemične pogovo re, pod katere se podpisuje z imenom vaške opravljivke Povasniee. Če ga boste vprašali, kakšen položaj zavzema, ali je predsednik ali kaj drugega vam bo odgovoril, da ni važno. Poglavitno je narediti tisto, za kar so se dogovorili, če bi hoteli oceniti njegovo filozofijo, potem bi sodili, da gre za lastnost skromnosti. Še najbližje resnici pa bi bil tisti, ki meni, da v Petričiče-vi delovni vnemi za takšne stvari ni prostora. Ob neki priložnosti sem moral druge vprašati, v kakšnem svojstvu se je v neki pobudi pojavljal v javnosti. Zanj je bistveno postoriti to, kar je potrebno. To pa je že višek predanosti in popolna dozorelost. Pri oblikovanju njegove osebnosti so odločilno vlogo igrale družbene in narodne krivice njegovih soljudi. Boj za pravičnejše družbene odnose ga je pripeljal v vrste komunistov, srečanje z Izidorom Predanom pa med tiste, ki delajo na narodnem področju^ Davno tega je priredil konferenco komunistov nadi-ških dolin, na kateri je stranka zavzela stališče, po katerem biti Slovenec ne pomeni biti protidržavni element. Kakor je res, da sodeluje v kulturnih krožkih, tako je tudi res, da se za našo stvar bori v oblastvenih telesih. Bil je prvi Slovenec, ki je v našem jeziku spregovoril v videmskem {»krajinskem svetu. Srečali ga boste na vseh prireditvah, na shodih, kjer se pojavlja s predlogi in si zapisuje vse, kar je pomembnega. Njegov dan je smotrno porazdeljen, vsak dogodek zabeležen, komentiran in podprt s fotografskim gradivom. Sodeluje pri Informacijskem centru v Čedadu, piše za Novi Matajur, za Unita. Ko je prejšnji dan sklenil Benečanske kulturne dneve, na katerih sta sodelovala predsednika izvršnih svetov Slovenije in F-JK, Zemljarič in Comelli, se je za trenutek umaknil od predsedniške mize in napravil nekaj posnetkov za svoj arhiv. Slikarski žilici se noče izneveriti. Stene stanovanja je prekril s slikami, med katerimi so tudi njegove stvaritve. Najbolj priljubljeni so mu krajinski motivi in portreti, najljub- ša tehnika grafika. V ateljeju ima stroj za odtiskavanje grafičnih listov. Dasiravno pripada opozicijski stranki, je toleranten do drugih političnih skupin. Globoko je dojel razvojne procese v teh dolinah in vsa njihova protislovja. Zaveda se, da brez sodelovanja med vsemi, za narodno stvar zagretimi ljudmi v Benečiji ne bo zaželenih sadov. Ker ve, kako malo je ljudi, ki so pripravljeni prijeti za delo, vidi veliko škodo v neusklajenosti delovanja. Svoj čas je dejal, da se usoda Benečije kuje v Benečiji, da jo kujejo njeni prebivalci, ljudje, ki so se zavestno odločili, za neko življenjsko pot. Te besede bi lahko zapisali na kamen. Veljale so včeraj, veljale bodo jutri. In če bodo oblasti in odgovorni dejavniki kij spremenili svoj odnos do beneškega vprašanja, bodo vedno in samo osveščeni Beneški Slovenci, nosilci svojega lastnega narodnega in siceršnjega razvoja. Obsojeni so na to veliko in vsodno resnico. Sprejeti jo morajo tudi drugi, ki trepetajo za njihovo usodo in jim želijo pomagati, zavedajoč se, da pomagajo vsej naši skupnosti. To smo želeli zapisati o Pavlu Pe-tričiču, o njem in nekaj tudi ob njem. GORAZD VESEL iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA Nosilci krste Alojza Kapuna darujejo 25.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V počastitev spomina Karla Lazarja darujeta Armida in Savo 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Ninka Škabarja daruje družina Škabar (Repen 78) 5.000 in namesto cvetja na grob Karla Lazarja 10.000 lir. N.N. (Opčine) daruje 25.000 lir. Namesto cvetja na grob Ninka Škabarja daruje Justa Guštin (Col) 10.000 lir. V spomin na pok. očeta Nade Krševan darujejo kolegi IV. oddelka sanatorija Santorio 44.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL V spomin na dragega prijatelja Petra Michelija daruje Andrej Bla-žon 20.000 lir. V spomin na Petra Michelija darujejo Miranda in Renato Blažon 10.000, Zofka Kapun 10.000 ter Danilo Ukmar z družino 10.000 lir. Ob prerani smrti Petra Michelija daruje Ida Bukavec 10.000 lir. V spomin na Alojza Kapuna darujejo Ida Bukavec 10.000 ter Pal-mira in Stelio Krmac 10.000 lir. Nosilci krste Alojza Kapuna darujejo v njegov spomin 25.000 lir. V spomin na Petra Michelija darujeta Irmgard in Miloš Lukša z družino 20.000 lir. • • • V spomin na Bruna Križmančiča darujejo za ŠD Primorec: družina Sivitz 20.000, Leonardo Kralj 10.000, Alfredo Kralj 10.000, Bruno Rupel 10.000, Evgen in Zora Čuk 10.000 ter Riko Čuk 10.000 lir. V spomin na Bruna Križmančiča darujejo za godbo V. Parma Leo; nardo Kralj 10.000, Alfredo Kralj 10.000 in Riko Čuk 10.000 Ur. V spomin na Bruna Križmančiča darujejo žena, oče, mama in sestra 150.000 za ŠD Primorec, 150.000 za godbo V. Parma, 50.000 za KD Primorec, 50.000 za ŠZ Sloga, 50.000 za sekcijo KPI Zorko Kralj in 50.000 Ur za VZPI-ANPI iz Trebč. V spomin na Bruna Križmančiča daruje Ljudmila Jogan 10.000 Ur za ŠD Primorec. V spomin na Ivana Stoparja daruje Mira Šuman 10.000 Ur za KL Ivan Grbec. V spomin na Cvetano Štoka vd. Danev in Guida Pertota daruje Živko 50.000 Ur za popravilo dvorane na Kontovelu. Aldo Zaharija daruje 15.000 Ur za TPK Sirena. Ob praznovanju 8. marca darujejo žene od Domja 100.000 Ur za KD F. Venturini in 16.000 Ur za vzdrževanje spomenika pri Domju. V spomin na pokojna odbornika Valerijo Kocjančič - Špelo in Angela Žerjala darujejo člani odbora Združenja aktivistov, Rudi Jančar 10.000, Neva Lukeš 10.000, Lojzka Čebohin - Grozdana 10.000, Danilo Pilat 10.000, Anica Udovič 10.000, Rožica Božič 10.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V počastitev spomina Marija Sirka darujeta Gigia in Viktor Bogateč 10.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V spomin na nepozabnega nonota Zorana Sosiča daruje Tamara Opor-ti 10.000 za otroški pevski zbor Vesela pomlad in 10.000 Ur za ŠD Polet-kotalkarski odsek. V spomin na teto Alojzijo MiUč daruje nečakinja Marija 10.000 lir za KD Rdeča zvezda. Dediči pok. Mihaela Stoke daru- jejo 7.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na tov. Maria Sirka darujeta Ida in Nazio z družino 10.000 za tržaško glasilo Delo in 10.000 lir za sekcijo' KPI J. Verginella iz Križa. V spomin na nepozabnega sina in brata Petra daruje družina Mi-cheli 50.000 lir za mladinski krožek Prosek-Kontovel. V isti namen darujejo družina Grilanc 20.000, družina Guštin 20.000, družina Malalan 50.000 in Anica Kralj 10.000 lir za mladinski krožek Prosek-Kontovel. V spomin na dragega Petra Michelija daruje družina Kemperle 5.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk in 5.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Petra MicheUja daruje Albina Martelanc 20.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Petra Michelija daruje družina CipolUno 20.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. V isti namen daruje Vinko Furlan 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. V spomin na strica Mirota in Vanka Miliča darujejo Vanda Starc in otroci 40.000 Ur za pevski zbor VasiUj Mirk. V spomin na Petra MicheUja darujejo sošolke in sošolci 90.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Petra Michelija daruje družina Paulo Me-negatti (Prosek) 25.000 Ur za pevski zbor VasiUj Mirk. V spomin na sina Petra MicheUja daruje družina 50.000 Ur za pevski zbor VasiUj Mirk. Namesto cvetja na grob Mirka Emihja in Petra Michelija darujeta družini Ukmar in Terčič 20.000 Ur za pevski zbor VasiUj Mirk. Namesto cvetja na grob Petra MicheUja darujeta Ivanka in Nini Ukmar 15.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Petra Miehejija darujeta Liči in Alojz Kapun 10.000 Ur za pevski zbor VasiUj Mirk. Ob drugi obletnici smrti strica Zorana daruje nečakinja Karla z družino 10.000 Ur za pevski zbor VasiUj Mirk. Namesto cvetja na grob Alojza Kapuna darujejo Marjan, Lučka, Adriano in Marina 25.000 za pevski zbor Vasilij Mirk in 25.000 Ur za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomip na brata Alojza Kapuna daruje sestra Marija z možem 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku in 20.000 za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Alojza Kapuna daruje Angela Rupel 25.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk in 25.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Bruno Žerjal (iz Maina) daruje 15.000 sa sekcijo VZPI-ANPI Domjo in 10.000 Ur za KD F. Venturini. V spomin na Bruna Križmančiča daruje Vida Ražem z družino 10.000 Ur za ŠD Primorec. Nosilci krste Alojza Kapuna darujejo 25.000 Ur za ženski pevski zbor Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Ticijani-nega brata Bruna daruje Ilde 10.000 lir za godbo V. Parma iz Trebč. Namesto cvetja na grob Gizele Sirk vd. Košuta darujeta Gizela in Nini Dovšak 10.000 Mr za vzdrževanje doma A. Sirk. Ob četrti obletnici smrti mame in none Valerije darujeta Marija in Ilde 10.000 za vzdrževanje doma A. Sirk in 10.000 Ur za KD Vesna. V spomin na Bruna Križmančiča darujejo družina Vodopivec (Bazovica 141) 5.000 za ŠD Primorec in 5.000 za godbo V. Parma, Matilda in Francko (Trebče 29) 5.000 za ŠD Primorec in 5.000 za godbo V. Parma, Irma, Jolanda in Luciano (35) 10.000 za ŠD Primorec in 10.000 za godbo V. Parma ter Vladimir in Bruno Kralj (180) 20.000 lir za godbo V. Parma. Namesto cvetja na grob Iztoka Urdiha daruje Stanko žužek 30.000 Ur za moški pevski zbor Fante izpod Grmade. V spomin na Jožefa Merviča darujejo Marija Mervic-Legiša 10.000, družiha Zorana Tavčarja 20.000 in družina Ivana Breclja 20.000 Ur za moški pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Ivana Škabarja darujejo pogrebci 20.000 lir za sekcijo VŽPI-ANPI Repentabor. V počastitev spomina Gizele Sirk darujeta Roža Košuta 10.000 in Marija Košuta 10.000 Ur za vzdrževanje doma A. Sirk. Namesto cvetja na grob Bruna Križmančiča darujejo Marija, Marica, Olga, Eugen in Nadja 25.000 za SK Devin in 25.000 Ur za pev-cki zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob Iztoka Urdiha daruje Amalija Antonič 10.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. Ob tretji obletnici smrti moža daruje Carmela Maver 100.000 Ur za Zvezo borcev Bol junec. Ob 10. obletnici smrti drage matere Jožefe Žafran daruje hči Silva 10.000 za PD Slavec, 10.000 za Glas- beno matico in 10.000 Ur za Sklad Albina Bubniča. , Namesto cvetja na grob staršev Pavle Forčič-Peric daruje Danica šemec 10.000 lir za pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob Bruna Križmančiča darujeta Aldo in Elda CarU 10.000 Ur za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Ivana Stoparja darujeta Angela in Albina Šuman 15.000 Ur za KD Ivan Grbec v Škednju. V spomin na Albina Černeta daruje Marija Markon 10.000 Ur za Center za rakasta obolenja. V spomin na Ivana Stoparja daruje Vida Verk 10.000 Ur za KD Ivan Grbec v Škednju. V spomin na Milčeta Marca darujejo vaščani iz Zabrežca 18.000 za spomenik padUm v NOB iz Boršta. 18.000 za Skupnost družina Opčine in 18.000 Ur za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Petra Michelija daruje družina Sedmak (Gabrovec 1) 15.000 lir za MK Prosek-Kontovel. V spomin na pok. Petra Michelija daruje Vinko Furlan 10.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka. Namesto cvetja na grob hišnika Alojza Kapuna darujejo osebje o-penskega ravnateljstva, sluga in učiteljstvo osnovne šole F. Bevk 59.000 Ur za opensko šolo. V počastitev spomina pok. Karla Lazarja daruje Irma Kraus 50.000 lir za popravilo župnijske cerkve na Repentabru. Gospod Žerjal daruje 20.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad. Ob drugi obletnici smrti Silvija Stoparja darujeta teti Slava in Bernardka 10.000 za Športno šolo in 10.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Iztoka Urdiha daruje družina Srečka Colje 10.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. Ob obletnici očetove smrti daruje OUmpija Susič 20.000 lir za SKD Tabor. Ob prvi obletnici smrti sestre Modre Danev daruje Norma 10.000 Ur za ŠD KontOvel. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale darove In prispevke objavili v prihodnji številki. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM volkswagen maggiolome 1300 v zelo dobrem stanju. Telefonirati od 7. do 8. in od 20. do 21. ure na št. 040/225973. URAD popolnoma opremljen s prostim vhodom oddamo v najem pri Sv. Alojziju. Telefon 040/910085. CVETLIČARNA Angela — Boljunec 41 — tel: 228855. Nudi vse vrste cvetja: poročne šopke, rastUne in vence. Nasveti in zdravila za gojenje vaših rastUn. ZAMENJAM moderno stanovanje v centru Trsta veUko pribUžno 90 kv.m za manjšo hišo na Krasu (tudi potrebno popravila). Telefonirati od 13. do 15. in od 20. do 22. ure na št. 040/213625. V BAZOVICI se je izgubil velik rdeč tigrast maček. Sliši na ime Oskar. Nudim nagrado. Telefon 040/772996. KROJAČNICA KOŠUTA ima na zalogi nove spomladanske vzorce blaga za moške in ženske obleke, suknjiče, hlače, kostime (taiUeur). Drevored D’Annunzio 11, Trst. OSMICO je odprl Ignac Strain Mač-kolje - Križpot. PO UGODNI ceni prodam BMW 520 letnik 1976. Telefonirati v večernih urah na št. 040/228734. PRODAM rulotko Italcaravan, letnik ’68, 3,10 m, v dobrem stenju, cena 1.500.000 Ur. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/65137. PRODAJAMO prašiče za zakol in za rejo z lastne farme - Grudina. Telefonirati na št. 0481/391063 od 8. do 12. urj. PRODAM skoraj nov štedilnik na plin znamke Zanussi s pečjo, primeren za gostinske obrate. Telefonirati na št. 0481/882163. OSMICO je odprl v Prebenegu Viljem Bandi. TVRDKA v Gorici išče tajnico/ka s prakso v knjigovodstvu. Prošnje nasloviti na upravo Primorskega dnevnika v Gorici Drevored 24 maggio 1, pod šifro «Taj-nica». MANSARDO v centru Trsta veli-kost 40 kv. m prodam. Telefon 040/228390. ' PRODAM pet stoHc. Tel. 040/741670. 21-LETNA uradnica išče v jutranjih urah kakršnokoli zaposlitev - tudi kot varuhinja otrok. Telefonirati od 13. do 16. ure na št. 040/225146. PRODAM nezazidljivo zemljišče -velikost 1840 kv. m. Telefon 040/228390. HIŠO veliko 80 kv. m prodam. Telefon 040/228390. PRODAM rulotko Nardi Patrizia. Telefonirati ob urah kosila na številko 0481 882037. NOVE GRADNJE — stanovanjske in hišne obnovitve. Za informacije telefonirati na št. 040/823636 od 14. do 16. ure. OSMICO je odprl Miroslav Bandi v Dolini štev. 110. Toči belo in črno vino. RAZPRODAM dve kompletni kuhinji po polovič u ceni, hrastovo o-troško sobo ter raznovrstno pohištvo. Telefon (»40/54390. OSMICO je odprl Frandolič v Sliv-nem št. 25. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Doro Sirk v Pod-gori. Toči pristno briško vino. OSMICO je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. PRODAM golf GL diesel letnik 1982 (avgust) bele barve v odličnem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na št. 0481/779469. PRODAM volkswagen maggiolino 1200 letnik 1974 v odličnem stanju. Telefonirati od 13. do 14.30 in v večernih urah na št. 040 422093. PRODAM ape 600 MP. Telefon 040/824381. PRODAM fiat 500 letnik 1968 z novimi gumami in opravljenim tehničnim pregledom Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145. PRODAM alfetto 1,8 letnik 1976 z avtoradiom. Telefon 040/415534 ali 040/60142. UGODNO prodam fiat 132-2000. Telefonirati na št. 040/229343 v večernih urah. Tržaški pokrajinski urad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovne sile z naslednjimi kvalifikacijami: za pokrajino GORICA: 1 prodajalec za delikateso; za pokrajino MILAN: 2 prodajalca za ribarnico; 1 specializiran delavec za kromiranje; za VELIKO BRITANIJO: 2 avtomobilska električarja s prakso pri Fordovih avtomobilih; za NEMČIJO: 2 strojna inženirja; 1 modelar in krojaški delavec; 1 orodni brusač; 1 risar načrtovalec za kartonažo; 1 strokovnjak za pletilstvo pri strojih «Cotton»; za pokrajino VARESE: 1 gospodinjsko pomočnico; za pokrajino MILAN: 1 mehano-grafskega strokovnjaka: 1 analista programerja; za PANAMO: 3 strokovnjake za poklicno usposabljanje; za pokrajino SAVONA: 1 višjega kuharskega pomočnika; 1 natakarja za restavraciio: za FRANCIJO: 1 konceptnega u-radnika za trgovsko službo pri podjetju za izdelovanje orodnih strojev; 5 mest za demi chef de rang; 5 mest za chef de rang; 5 hotelskih natakarskih pomočnikov; za HOLANDSKO: 1 citološki analitik za delo v laboratoriju; Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Ufficio Mobilitš Territoriale pri tržaškem pokrajinskem uradu za delo. Trst — Ul. Fabio Severo štev. 46/1 soba štev. 9. PRIJETNA IN ZDRAVA TOPLOTA Keramične lončene klasično zidane peči po naročilu: izdelane po tra-dicionalni slovenski pečarski obrti. Dekoracija ■ kakovost - nizka cena Informacije, prodaja, montaža: BELOGAL ITALIANA S. R. L 33010 Bela Peč (Fusine laghi) TRBIŽ Ulica delle Ponte 8 Tel. 0428/61149 od 9. do 12. ure <^/wn£af^i Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 400 lir Kavne mešanice CREMCAFFE' so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. PRIMO ROVIS Garden Center ■ifestc Na novo ustanovljen tržaški agrarni center v korist vsem, ki ljubijo rastline in naravo. Razpolaga z vetikim rastlinjakom, kjer si lahko izbereš najrazličnejše sobne in vrtne rastline. Končno specializiran center za popravila in vzdrževanje vseh kmetijskih strojev. Bogata zaloga strojev in rezervnih delov. GARDEN CENTER PRI OREHU malo pred mejnim prehodom ŠKOFIJE — Tel. 040/231985 © ENTE NAZIONALE PER UENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 11. aprila 1983, v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo začenši s 1. julijem 1983 vnovčjive pri običajnih bančnih zavodih spodaj navedene obveznice, ki sestavljajo sledeče serije; naslov posojila 6% 1966-1986 II. emisija (FERRARIS): 6% 1968-1988 II. emisija (FERMI); 6% 1969-1989 II. emisija (OHM); 7% 1972-1992 II. emisija (WATT); 9% 1974-1994: 12% 1978-1985 II. emisija (RONTGEN); serija št. 10— 42— 46— 47-57— 83 16— 25— 37— 56-61 — 87 — 102 — 112 - 22 — 44— 50— 54 81 — 89 — 125 — 132 24— 30— 48— 72-147 — 159 — 162 — 169 ■ 173 —189 —216 —269-282 14— 29— 64— 79- 60 135 — 61 • 88 171 274 7-37-56-81 - 16- 38- 58- 83- 18- 42- 66- 84- 29- ŠO- TO- 88- 35 52 71 99 Obveznice, ki bodo predložene v Izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. januarja 1984 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.