PoStnhia plačana ▼ gotovini. Leto XXI., št. 23f LJubljana, četrtek 3. oktobra 1940 Cena 2 D m Jp.avmštvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Položaj Španije Že med rimskimi razgovori nemškega zunanjega ministra Ribbentropa je vzbujal veliko pozornost obisk španskega notranjega ministra Serrana Sunerja v Nemčiji. Suner je ostal tam dobra dva tedna ter se je mudil v Berlinu tudi za časa obiska italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in podpisa »pakta treh velesil«. Glede na te okolnosti ni nihče dvomil, da so bili tako rimski kakor berlinski razgovori v veliki meri posvečeni tudi vprašanju položaja Španije v sedanji vojni. Odmevi Sunerjevega obiska v Berlinu v nemških in italijanskih listih so te domneve potrdili. Še bolj pa je stopilo v ospredje vprašanje po Sunerjevem odhodu iz Berlina v Rim, kjer sedaj zastopnik španske falange in generala Franca nadaljuje svoje v Nemčiji začete razgovore. »Španija na razpotju« — tako so se glasile splošne sodbe o trenutnem položaju Španije v zvezi s temi razgovori. Prvotno se je zdela zelo verjetna domneva, da se bo Španija, ki je ideološko in po svojih splošnih političnih smernicah povsem na strani osi Rim-Bcrlin, tudi vojaško pridružila Nemčiji in Italiji v njuni sedanji borbi proti Veliki Britaniji. Ta domneva je bila v toliko upravičena, ker je Španija po italijanskem zgledu prešla v razpletu sedanje vojne iz svoje prvotne nevtralnosti v položaj »nevojskujoče se države« ter je obenem napovedala konkreten imperialni program, v katerega spadajo med drugim zahteve po osvojitvi Gibraltarja, francoskega Maroka in nekaterih drugih posestev v Afriki. Storila je tudi že prvi korak na tej poti z zasedbo mednarodnega pasu v Tangerju. Sedaj pa začenja prevladovati druga domneva, ki izhaja tudi že iz pisanja nemških in italijanskih listov, da se namreč velesili osi Rim-Berlin zadovo-ljujcta z idejno in politično priključitvijo Španije na os in da bi trenutnim potrebam Nemčije in Italije najbolj odgovarjalo, ako ostane Španija še nadalie samo »nevojskujoča se država«, ker ie to stališče zvezano z mnogimi dragocenimi prednostmi ne le za Španijo, temveč tudi za obe velesili osi. Pač pa naj bi Španija po nekaterih vesteh že sedaj odstopila Nemčiji in Tta-liii nekatera svoja najvažnejša oporišča. ki bi nemškim in italijanskim silam omogočila najširše zajetje sovražnika. zlasti v primeru, da se težišče vojnih operacij, kakor se to zdi zelo mogoče, prenese na sredozemsko-afri-ško področje. Sunerjev obisk v Rimu pa je baie še posebej zaradi tega potreben. da se pred končno odločitvijo Španije izvedejo še podrobni razgovori o razmejitvi interesnih sfer med Italijo in Španijo, ker gre za področja, kjer ima tudi Italija svoje življenjske interese. Rimski oficiozni organ »Giornale d'Ttalia« značilno ugotavlja, da je Španija »danes še med nevojskujočimi se državami in bo morda med njimi tudi še ostala, toda njeni vodilni ljudje in njena politika pripadajo sistemu osi«. Stališče Španije je za sedaj odrejeno »po neposredni preteklosti in izgledih bližnje bodočnosti«. Osnova španskega sodelovanja z velesilama osi pa je vedno bolj glasno italijansko načelo: »Sredozemlje Sredozemcem!« To načelo Italijani tolmačijo tako, da ima razen Italije tudi Španija pravico do večje veljave v tako zvanem »latinskem morju«. Gotovo je španski notranji minister Serrano Suner. ki je svak generala Franca in šef španske falange, sedaj edine nosilke vse španske notranje in zunanje politike, najbolj poklicana španska osebnost za izvajanje politike, ki odgovarja težnjam velesil osi Rim-Berlin. Suner je trenutno v Španiji še bolj v ospredju kakor sam Franco in se zato ne smemo čuditi, zakaj je na tako važne razgovore v Nemčijo in Italijo odšel on. ne pa znabiti zunanji minister Beigbeder. Poznavalci španskih razmer trde. da je general Franco nagnjen h kompromisom tako v notranji kakor zunanji politiki. Znano je, da si je general Franco doslej zelo prizadeval, da bi dosegel spravo med tradicionalnimi španskimi elementi, ki so deloma celo anglofi'cko usmerjeni, ter velesilama osi naklonjeni falangisti, ki jih vodi Suner. Po sodbi istih poznavalcev razmer notranje prilike v Španiji niti niso še ustaljene in novi režim ni še do dobra ukoreninjen, saj ni niti v samih režimskih vrstah enotnih pogledov o notranji ureditvi in zunanji opredelitvi. Stari privilegirani krogi, zlasti plemstvo, veleposestniki in finančni krogi ter duhovščina se ne žele čez noč odpovedati svojemu staremu vplivu na korist novih državnih teorij, to tem manj, ker so prav oni v veliki meri pripomogli Francu do zmage. Razen tega je v teh krogih tudi monarhistič-na agitacija še vedno zelo močna. Delavske množice in republikansko meščanstvo so po večini tudi še protire-žimske, saj je v njihovih vrstah spo- Naraščajoča trenja na Bajnem vzhodu Napoved angleških represalij za japonski vstop v »pakt treh velesil« — Močnejše podpiranje Kitajske z vojnim materialom in denarjem — Japonske grožnje z vojno London, 2 okt s. (CBS.) Po informacijah iz obveščenih londonskih diplomatskih krogov je pričakovati, da bc angleška vojaška misija poslana v kratkem k Čang-kajškovi vladi v Čungking Prav tako napovedujejo, da bo angleška vlada že sredi oktobra zopet dovolila prevoz orožja skozi Birmo na Kitajsko. Kitajska vlada je bila baje o +em že obveščena. Nadalje bc angleška vlad? ponovno odprla Čangkajškovi Kitajski posojilo 2 milijonov funtov. To posojilo ie bilo Kitajski dovoljeno sicer že I 1939. vendar je Kitajska prejela le neznaten del dovoljene vsote. Sedaj bo kredit obnovljen namerava angleška Vlada, kakor pravijo te informacije, poskrbeti, da Kitajska denar čim prej dobi. Nadaljnjo preorientacijo v angleški politiki napram Kitajski naj bi pomenilo dejstvo, da bo odslej angleški poslanik na Kitajskem, ki je doslej bival izmenoma v Šanghaju in Čungkingu, prenesel svoj sedež stalno v Čungking. Končno napovedujejo v angleških uradnih krogih tudi, da bo guverner Birme verjetno. v kratkem odšel na oficieflni obisk v Čungking. V vseh teh ukrepih in napovedih vidijo prve znake angleških represalij proti Japonski zaradi sklenitve berlinskega pakta. Čeravno se angleška vlada sedaj glede položaja stalno posvetuje z ameriško vlado, pa naglašajo v angleških krogih vendarle, da bo Anglija napram Kitajski vodila še vedno svojo posebno politiko, neodvisno od Zedinjenih držav. Vtis na Japonskem T°kio, 2. okt. AA- (DNB) Japonska via-da posveča največjo pozornost angleški nameri, da bo ponovno dopustila dovoz streliva na Kitajsko skozi Birmo. »Jomiuri šimbun« poudarja, da Anglija s tem odkrito odklanja sporazum, da bi po poteku trimesečne veljavnosti dosedanje pogodbe ponovno začela s pogajanji, in čisto jasno dokazuje namen, da sploh ne bo upoštevala japonskih zahtev. Nenadna sprememba v angleškem vedenju ima svoj vzrok v pritisku Združenih držav. Toda Japonska ne bo brez petrebe prosjačila sil. ki se zaradi pomanjkanja pameti upirajo naravnemu novemu redu v vzhodni Aziji, da bi spremenile svoje stališče Japonska vlada bo že znala s svojimi silami odstraniti vse zapreke. Japonska in Rusija Tokio, 2. okt. j. (CBC) Na vprašanje zastopnikov tiska ali obstoja možnost Sklenitve nenapadalnega pakta med Japonsko in Sovjetsko unijo o katerem so se pričele v zadnjih dneh širiti vesti, je zastopnik japonskega zunanjega ministrstva odgovoril. da mu o tej stvari ni ničesar znanega. Na nadaljna vprašanja, ali je novi poslanik Japonske pri Kremlju, ki bo v kratkem odpotoval v Moskvo pooblaščen razgo-varjati se s sovjetsko vlado o nenapadal-nem paktu med obema državama, je zastopnik zunanjega ministrstva odgovoril, da tega zaenkrat ni mogoče povedati. Pripomnil pa je, da se bo novi japonski poslanik v Moskvi seveda labko razgovarjal o vseh vprašanjih, ki spadajo v njegov delokrog. Tokio, 2. oktobra. AA. (DNB) Japonski tisk še vedno obširno komentira berlinski pakt in njegove možne posledice. Pri tem obračajo listi pozornost na odnose Japonske s Sovjetsko Rusijo. Skoro vsi listi zahtevajo izboljšanje teh odnosov. »Hoči šimbun«, smatra, da sklenitev pakta med Japonsko in Sovjetsko Rusijo lahko mnogo pripomore za ureditev ne samo vprašanj Vzhodne Azije, temveč tudi za nadaljno izgraditev odnosov med podpisnicami berlinskega pakta in Sovjetsko zvezo. Posredovanje Italije in Nemčije New YarK 2. okt. s. Diplomatski poročevalec radijske družbe Columbia B. S. pravi, da si osne velesile še vedno močno prizadevajo, da bi prišlo do Sklenitve rusko-japonske nenapadalne pogodbe. Kakor kaže včerajšnji članek v »Izvest-jih«, pa polaga Rusija glavni poudarek še vedno na dejstvo, da ostane slej ko prej v sedanji vojni nevtralna. Osne velesile skušajo sedaj Rusijo kljub temu pridobiti min na blizu pol milijona padlih tovarišev v državljanski vojni še zelo živ. Pisanje italijanskih in nemških listov dokazuje, da v Berlinu in Rimu s tem notranjim položajem v Španiji resno računajo, kajti vprašanje, ali bi bila na znotraj še razcepljena in močno obubožana država sposobna za resne vojne operacije in ali ne bi bila za zaveznike bolj breme kakor korist, sta si gotovo postavili tudi velesili osi. Zato se tudi s te strani zdi bolj verjeten interes Nemčije in Italije na pasivni ^pomoči Španije v bodočem razpletu sedanje vojne. Suner je že v Nemčiji imel priliko, da obrazloži notranji položaj Španije, saj je značilno, da je imel za časa svojega dvotedenskega bivanja v Nemčiji več razgovorov tudi s šefom nemške policije Himmlerjem. Kakšna pa bi mogla biti pasivna pomoč Španije velesilama osi? Znano je, da so med državljansko vojno nemški za bolj njim naklonjeno stališče. Smatrajo, da bi bilo to možno, če bi na eni strani pristala Japonska na koncesije Rusiji na Daljnem vzhodu, na drugi strani pa če bi osne velesile dovolile daljnjo ekspanzijo Rusije na zapadu. Novi japonski veleposlanik v Moskvi Tokio, 2. okt. j. (DNB.) Kakor se dozna-va iz tukajšnjih poučenih krogov bo general Tatokawa. ki je bil imenovan za novega japonskega veleposlanika v Moskvi, že 11. oktobra odpotoval na svoje novo službeno mesto. Japonci v Indokini Saigon, 2. okt. s. (Ass. Press) Včeraj je odpotoval z letalom iz Tokia v Hanoi japonski general Amuta, ki je bil imenovan za vodjo japonske vojaške misije v Indokini kot naslednik generala Nišihare. Dne 11. oktobra dospe v Hanoi tudi bivši japonski zunanji minister Macojuni, ki ga je japonska vlada imenovala za izrednega odposlanca v Indokini. Njegova naloga bo predvsem, da vodi pogajanja glede gospodarskega sodelovanja med Japonsko in Indokino. TOkiof 2. okt. s. (Tass) Agencija Domei javlja, da bo v kratkem vzpostavljena direktna letalska zveza med Japonsko in Siamom. Letala bodo med potjo pristajala tudi v Hanoiu, glavnem mestu Indokine. Ameriške priprave Ottawa, 2. okt. s. (Ass. Press.) Kanadsko-ameriški skupni obrambni odbor ie pod predsedstvom newyorškega župana La Gu-ardie pričel s tajnim zasedanjem. Kakor se je izvedelo, sklepa odbor o načrtih za skupno obrambo kanadske nacifiške obale. Washington, 2. okt. s. (Reuter). S Floride je danes popoldne odpotovala na Baham-sko otočje ameriška mornariška in letalska komisija, da uredi vprašanje odred.t-ve ameriških mornariških in letalskih oporišč na otočju. Komisij?, se bo pogajala direktno z guvernerjem bahamskega otočia vojvodo Wtndsorskim. Več ameriških oficirjev ie dospelo tudi v ostala angleška posestva v Zapadni Indiji. da urede vse potrebno za ustanovitev ameriških mornariških in letalskih oporišč. Na Antigui se mudi šest ameriških letalskih oficirjev v to svrho. Novi davki v Ameriki Washlngton, 2. oktobra. AA. (Štefani) Predstavniški dom in senat sta sprejela novi izredni davek, ki bo prinesel v prihodnjem letu pol milijarde, v naslednjih letih pa celo milijardo dolarjev državnih dohodkov. Sumljivi požari v USA New York, 2. okt. br. (Štefani.) V ladjedelnici družbe Sun v Chestru v Pensilva-niji so v zadnjih dneh izbruhnili trije požari. Preiskovalne oblasti domnevajo, da gre za sabotažo. Zaradi tega je nadaljnjo preiskavo prevzela vladna tako zvana Da-yeva komisija, ki nadzira delovanje proti-državnih elementov. Predvsem je komisija odredila, da se zberejo prstni odtisi vseh 7000 delavcev v ladjedelnici. Preiskava se nadaljuje. Predlog za odtkup tihomorskih oporišč New York, 2. oktobra. AA. (DNB.) Senator King je predlagal, naj bi se zakon o nevtralnosti in Johnsonov zakon spremenila v korist Anglije, da bi angleška vlada laže kupovala vojni material v Zedinjenih državah in da bi dobil Roosevelt pooblastilo, po katerem bi dovoljeval Angliji nova posojila. V poluradnih krogih smatrajo, da je predlog senatorja Kinga neke vrste preizkušnja, ob kateri naj bi se ugotovila reakcija ameriške javnosti, ki je zmerom zahtevala, da morajo vsi dolžniki plačati svoje dolgove iz svetovne vojne. Washington, 2. okt. s. (CBS.) Predlog senatorja Kinga, da naj bi Zedinjene države dovolile Angliji posojila v zameno za odstopitev novih oporišč v Pacifiku, je bil stavljen za enkrat popolnoma iz privatne iniciative m ga uradni ameriški krogi ne zagovarjajo. Pač pa smatrajo, da bi v pri- in italijanski vojaški strokovnjaki izgradili na španskem ozemlju ter v Sredozemlju in ob Atlantiku, kakor na primer na Balearih, Kanarskem otočju, v španskem Maroku in španski Gvineji letališča in pomorska oporišča. Kasneje so se ti strokovnjaki umaknili, toda teren gotovo dobro poznajo in oporišča so vsaj deloma še uporabna. Kolikor večja je torej možnost, da se bo težišče vojnih operacij preneslo to zimo v Sredozemlje in v Afriko, tem večji je med drugim zlasti nemški interes, da bi si oborožene sile osi odprle pot na »črni kontinent« kolikor le mogoče na kopnem, to se pravi na zapadu preko Španije. Pasivna pomoč Španije bi imela še to prednost, da ne bi za sedaj spremenila španskega stališča nevojskovanja, ki bi moglo biti v bližnjem razvoju še zelo koristno za vse tri države. meru. če bi bile moči Anglije že močno izčrpane. ameriška vlada sama torsirala tak predlog. Zaenkrat pa smatrajo v Washing-tonu. da to še nikakor m potrebno. Francoski otok Martinšque Washington, 2. okt. i. (AR.) V ameriški javnosti je vzbudil pozornost obisk francoskega veleposlanika v Washingtonu ori predsedniku Rooseveltu in to ton boli. ker je francoski veleposlanik do odhodu iz Bele hiše izjavil, da se je z Rcoseveltom razgovarjal predvsem o vprašaniu zsra^itve ameriškega mornariškega onorišča na oto- ku Martinique. Poslanik je naglasil. da gre za uresničenje načrta, o katerem je bilo govora že pred izbruhom vojne. Na vprašanje. ki so ga v tei stvari zastopniki tiska zastavili zunanjemu ministru Hullu je ta izjavil, da se francoski poslanik z me-rodajnimi osebami ameriškega zunanjega ministrstva doslei o tem vprašaniu še ni razgovarjal. New York. 2. okt. s. (Ass. Press.) Francoske oblasti na Martiniqueu javljajo, da so bila vsa utrjeval na dela na otoku prekinjena in se ne bodo nadaljevala. španski obisk v Bfmu Suner se je še drugič sestal z Mussolinijem — Kaka formalna pogodba ne bo podpisana Rim, 2. okt. s. (United Press), španski notranji minister Serrano Suner je imel sinoči še en daljši razgovor z ministrskim predsednikom Mussolinijem. O tem sestanku ni bil objavljen nikak službeni komunike, vladni krogi pa mu pripisujejo velik pomen. Danes dopoldne se je španski minister sestal z zunanjim ministrom grofom Cianom Dopoldne ob 11. se je iz vile Madame odpeljal na Mussolinijev forum, kjer so ga sprejeli najvišji zastopniki fašistične stranke pod vodstvom generalnega tajnika Mu-tija in fašistične mladinske organizacije. Prisostvoval je vajam fašistične mladine, opoldne pa mu je bil prirejen svečan obed. Popoldne si je Suner ogledal Rim. Posebej si je ogledal nove mestne predele in velike z* radbe, ki so bile zgrajene v času fašističnega režima. Ob 18.30 se je pripeljal v palačo Chigi, kjer se je znova sestal z zunanjim ministrom Cianom. Imela sta daljši, zelo prisrčen razgovor. Zvečer je španski notranji minister v vili Madami priredil večerjo v čast grofu Cianu. Rim, 2. okt. j. (SDA.) Glede na obisk španskega notranjega ministra Serrana Sunerja v Berlinu ter nato v Rimu podčrtava diplomatski sotrudnik agencije Štefani v svojem komentarju trdno prijateljstvo ter popolno zaupljivost, ki vladata med obema državama osi ter Španijo že mnogo let in ki sta našla svojo preizkušnjo zlasti v nemško-italijansko-španskem vojnem tovarištvu v španski državljanski vojni. Zaradi tega prijateljstvo teh treh držav ne potrebuje nobene dodatne protokolarične potrditve. Španija mora v Evropi spet zavzeti tisto mesto, ki ji pritiče na temelju njenih stoletnih tradicij ter na temelju junaštva španskega naroda. Odmevi v nemških listih Munchen, 2. okt j. (Štefani). »Miinchner Neueste Nachrichten« pravijo v svojem komentarju, v katerem se bavi jo z bivanjem španskega zunanjega ministra Sunerja v Rimu, da se stališče Španije vse boli oblikuje v stališče države, ki tako idejno, kakor tudi politično pripada sistemu osi. »Volkischer Beobachter« zavrača vesti ki jih širi angleški tisk češ. da si državi osi prizadevata, kako bi Španijo potegnili v vojno. List pripominja, da so z angleške strani zaman vse nade. da bi bilo mogoče med Španijo in državama osi zatrositi nesoglasje. Položaj je ravno obraten, kakor si ga želi Anglija, kakor so to v polni meri dokazale spontane manifestacije v Berlinu in v Rimu. Odnošaji med Španijo in državama osi se vse boli utriuieio na osnovi novega evropskega reda. Ameriške informacije New York, 2. okt. (Ass- Press.) Po informacijah iz dobro poučenih diplomatskih krogov so se osne velesile odločile po dolgih posvetovanjih za to, da ostane Španija izven vojne, na podlagi dejstva, da gospo- darski položaj Španije ne bi dovoljeval njenega vstopa v vojno. Ta položaj je bil točno proučen in je bilo ugotovljeno, da Španija preko zime ne bi mogla izdržati blokade, zaradi pomanjkanja živeža, kuriva in važnih surovin. New Tork, 2. okt s. Posebni poročevalec radijske družbe Columbia B. C. javlja, da se razgovori španskega notranjega ministra Sunerja v Rimu nanašajo morda tudi na možnost organizacije odpora muslimanov v Afriki, Arabiji in Indiji proti Angliji. Pri tem ugotavlja posebni poročevalec, da bo Španija začasno še dalje ostala izven vojne. Roosevelt ni interveniral v Madridu Washington, 2. okt. j. (AR.) Zunanji minister Hull je demantiral vesti, da bi bil predsednik Roosevelt ob priliki obiska španskega notranjega ministra Sunerja v Rimu naslovil na generala Franca neko poslanico. Nemški vojaški koncert v Madridu Madrid, 2. oktobra. AA. (DNB) Na pobudo španskih narodnih organizacij in v sodelovanju organizacije »Kraft durch Freude« bo dne 5. oktobra v madridski areni koncert nemške vojaške godbe. Koncert bo priredilo 200 najboljših nemških vojaških godbenikov, ki so že odpotovali v Madrid. Za ta koncert se vrše velike priprave. Vstopnice za 30.000 poslušalcev, ki lahko sede v areni, so že razprodane. Nemška vojaška godba pride v Madrid v spremstvu propagandne čete- Nemški vojaški orkester bo izvajal najboljša dela nemške vojaške glasbe. Farinacci v Berlinu Berlin, 2. okt. j. (Štefani) Italijanski notranji minister Farinacci je imel danes konferenco z nemškima ministroma Hessom in dr. Leyem. Nato je Farinacci obiskal »italijansko hišo«, kjer je bila ob navzočnosti berlinskega poslanika Alfierija kratka patriotična prireditev, na kateri so na-vzočni navdušeno vzklikali duceju. Berlin, 2. oktobra. AA. (Štefani) Vsi nemški listi obširno pišejo o bivanju senatorja Farinaccija v Nemčiji. Listi posebno poudarjajo, da je vodja rajha sprejel Farinaccija v avdienco. Poleg tega objavljajo listi govore, ki sta jih včeraj imela na banketu šef nemškega tiskovnega urada Dietrich in Farinacci. Oba sta podčrtala vezi vzajemnosti med narodoma osi Nova francoska poslanika v Rimu in Madridu Rim. 2. okt. o. Iz Vichya poi-očajo. da sta bila imenovana Berard za poslanika v Rimu in bivši minister Pietri za poslanika v Madridu. Anglija in Rumunija Napetost zaradi rumunske odklonitve, da bi se izpustili aretirani angleški državljani Bukarešta, 2. okt. i. (United Press). Odnošaji med Rumunijo in Veliko Britanijo so se v zadnjih 24 urah do skrajnosti zaostrili. ker rumunske oblasti niso mogle ustreči zahtevam angleške vlade, da takoi izpuste iz zaporov petorico aretiranih angleških državljanov. Po nekaterih informacijah so v Rumuniji bivajoči Angleži baje že prejeli z merodaine strani nasvet naj se pripravijo za odhod iz Rumunije. Kakor se je izvedelo na meredajnem mestu, ie v ozadju aretacij angleških državljanov odkritje široko razpredene organizacije. ki je bila pod vplivom angleške tajne službe. Namen te organizacije, ki je imela svoje agente v vseh središčih rumunske petrolejske produkcije, ie bil. kakor zatrjujejo v rumunskih krogih, v kritičnem trenutku sprožiti razne sabotažne akcije, ki bi lahko zelo škodovale rumunski pelrolejski industriji. Bukarešta, 2. okt. AA. (Reuter.) Danes se je izvedelo, da je bil britanski državljan Miler. ravnatelj podjetja »Astra Romana Oil Comjpanv«. opolnoči aretiran v športnem klubu družbe Astra v Snaopada, ki je bil omenjen v 115. vojnem Poročilu, močno poškodovani od naših bombnikov še dve angleški letali, ki sta bili prisiljeni pristati na otoku Kreti. Sovražna letala so izvršila spet nekaj napadov. Pet ljudi je bilo ranjenih pri Bug-bugu, eden v Tobruku. Škode je bilo prav malo Na srednjem Sredozemskem morju je naša podmornica »Medusa« sestrelila neki angleški štirimotornik tipa Sunderland. Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša letala napadla dve sovražni križarki. Neka skupina naših letal je bombardiraia letalski pristan v Adenu Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Sovražna letala so bombardirala Gerilli v Somaliji, ne da bi bilo kaj škode ali žrtev, in železniško progo v bližini predora pod prelazom Harrom severozapadno od D i reda ue. Pri tein je bil ubit neki Askar. Gmotne škode m bilo. Angleška poročila Kairo, 2. okt. s. (Reuter). Današnji komunike vrhovnega poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: Vse mirno na vsej fronti. London, 2. okt. s. (Reuter). Po zadnjih informacijah zbirajo Italijani med Sidi Ba-ranijem in Sollumom v Egiptu zelo močno vojsko. Postavljenih je več utrjenih taborišč, ki naj bi očividno služila kot oporišča za nadaljnje prodiranje proti vzhodu. Gotovi znaki govore za to, da bodo Italijani kmalu pričeli z novo ofenzivo. Nadalje javljajo, da so bile italijanske vojaške priprave opažene tudi 150 milj južno od obale, kjer imajo Italijani nekaj utrdb v puščavi ob meji. Tu bi utegnili Italijani poskusiti prodreti z manjšimi oddelki, predvsem mehaniziranimi edinicaml, proti oazi Šibah, od tam po dalje proti Marsa Matruchu ali Aleksandriji. O koncentracijah močnih oddelkov italijanske vojske poročajo tudi z meje Sudana. Tu so zlasti pri Cassali zbrani močni vojaški oddelki na več točkah. Doslej pa Itaiijani tu niso poskusili prodreti s svojih dosedanjih položajev dalje. Na meji Kenije, se razvija za enkrat samo izvidniška aktivnost. Italijani še niso prodrli od Bune dalje proti jugu, pač pa se udejstvujejo njihove edlnlce v zapadni smeri proti Rudolfovemu jezeru. Položaj na Malti Rim, 2. oktobra. AA. (DNB) »Giornale d' Italia« objavlja obširen članek, v katerem popisuje zgodovinske vezi med Malto in Italijo in pri tem odgovarja londonskemu »Timesu«. Pri tem piše »Giornale d' Italia«, da bi lahko vsak učbenik poučil in prepričal »Times«, da je Malta naravno podaljšanje Italije m to v zgodovinskem, narodnostnem in kulturnem oziru. Ob koncu poudarja Ust: če »Times« piše, da je prebivalstvo na Malti lojalno do Anglije, potem se moramo vprašati, zakaj so več sto Maltežanov poslali v koncentracijska taborišča. Vprašati se tudi moramo, zakaj so Angleži že v prvih dneh vojne zamenjali načelnika civilne uprave. Napad na Aden Kairo, 2. okt. s. (Reuter.) Angleška lovska letala so odbila nov poskus napada italijanskih letal na Aden. Nobeno sovražno letalo ni doseglo Adena. Peta obletnica abesinske vojne Rim, 2. okt. AA. (Štefani) Današnji tisti obširno pišejo o petletnici začetka italijanske ofenzive v Abesiniji. Listi poudarjajo pomen tega dne, ko se je začela Evropa boriti proti nadoblasti demokratskih držav. »PopoJo di Roma« piše: 2. oktober 1935 predstavlja dejanje veličastnega poguma, ki je bilo znak za gibanje, da bi se osvobodil kontinent, ker je bilo jasno usmerjeno proti angleški sili, ki jo je ves svet smatral za tlačiteljico, proti kateri pa »e do tedaj nikdo ni upal nastopiti. To dejanje pomeni mejo med dvema dobama, ko so se odprla vrata nove bodočnosti za Evropo, ki jo želita uresničiti Italija in Nemčija. »Messagero« trdi, da se bo boj, ld se je začel 2. oktobra 1935, nadaljeval, dokler ne bo sovražnik popolnoma uničen in dokler ne bo zavarovan evropski red, ki bo slonel na priznavanju življenjskih pravic Italije in Nemčije in na spoštovanju in pravičnosti za vse narode na svetu. Zmaga je zagotovljena, ker Italija in Nemčija ne bosta popustili, dokler ne dosežeta svojega cilja z vztrajnostjo in s svojimi vrlinami. List prav tako poudarja, da je vse to ugoden znak za uspešno nadaljevanje sedanje vojne in zato lahko s ponosom gledamo na borbo, ki se je začela pred petimi leti. Angleška vojna poročila Nadaljevanje vsakonočnih napadov na nemško in od nemške vojske zasedeno ozemlje «) femška letala nad angleškimi mesti London, 2. okt. i. (Reuter.) Nemški letalski napadi na Anglijo v minuli noči so bili v prvi vrsti usmerjeni na London ter na jugovzhodno Anglijo. Razen tega so bile vržene hudo eksplozivne bombe na neko mesto ob reki Mersey. kjer so Dovziočile nekai škode na posameznih poslopjih. Vrženih je bilo tudi več zažigalnih bomb. id pa niso napravile znatnejše škode. Bilo je tudi več človeških žrtev med njimi nekai smrtnih. Bomoe so bile vržene nadalje na nekatera mesta na jugozapadu Anglije, kjer so bila poleg stanovanjskih hiš poškodovana tudi nekatera industrijska podjetja V enem izmed teh mest je v več okrajih izbruhnil požar, ki pa je bil kmalu omejen in skoro nato tudi pogašen. V teh mestih je bilo tudi nekaj človeških žrtev. Na London so nemška letala metala bombe na raznih točkah, vendar pa po dosedaj znanih podatkih niti število človeških žrtev, niti povzročena škoda nI prevelika. V jugovzhodni Angliji so bile vržene bombe na raznih točkah. V nekem naselju v Essexu je bilo porušenih več stanovanjskih hiš, pri čemer je bilo ranjenih tudi večje število ljudi. V ostalih krajih poročajo le o neznatni škodi in majhnem številu človeških žrtev. London, 2. okt. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo opoldne naslednji komunike: Preteklo noč so močne edinice angleških bombnikov napadle neko muni-cijsko tovarno pri Berlinu, nadalje bencinska skladišča, tovarne umetnega goriva, doke in tovarne v Nemčiji in drugih od nemške vojske zasedenih pokrajinah. Med drugim sta bili napadeni elektrarni v Duisburgu in Kolnu. Dalje so bile bombardirane bencinske rafinerije in tovarne goriva v Sterkrade pri Dtisseldorfu, v Hol-tenu, Gelsenkirchenu in Kolnu, tovorni kolodvori v Hammu, Sostu, Westerwaldu, Koblenzu, Duisburgu in Holtenu. V Porur-ju so bili napadeni kanali, pri Rotterda-mu pa letalska tvornica in doki. Med napadenimi nemškimi invazijskimi lukami so bile one v Rotterdamu, Vlissin-genu, Dunkerqueu, Boulogneu, Calaisu in Le Havru. Bombardiranih je bilo tudi več nemških letališč. Pri rtu Gris Nez so bile napadene postojanke nemškega težkega topništva. Tri letala s teh poletov pogrešajo. Nad Londonom London, 2. okt. s. (Reuter.) Opoldne je javilo letalsko ministrstvo, da je bilo danes dopoldne nad angleško obalo prestre-ženlh m odbitih več sovražnih letalskih napadov. Do poldneva je bilo danes od polnoči dalje sestreljenih 8 nemških letal. London je imel do večera danes že 6 letalskih alarmov. Le posamična sovražna letala pa so pod zaščito gostih oblakov dosegla mesto in vrgla bombe na periferijo prestolnice. Dopoldne Be je nad nekim juž-novzhodnim predmestjem razvila tudi letalska bitka. Popoldne je velika formacija, v kateri je bilo okoli 150 nemških bombnikov tn lovskih letal, poskusila v veliki višini preko ustja Temze prodreti proti Londonu. Protiletalsko topinštvo je stopilo v akcijo. 6e preden so nemška letala dosegla Lon- don, so intervenirala tudi angleška lovska letala, nakar se je nemška formacija obrnila zopet proti obali. Na periferijo je bilo zopet vrženih nekaj bomb, ne da bi bila povzročena velika škoda. London, 2. okt. s. (Reuter.) Nocoj ie bil v Londonu dan sedmič letalski alarm, znak za običajni začetek nočnega napada. Nemška letala so se pojavila na meiah mesta istočasno iz severozahodne in južnovzhod-ne smeri. Protiletalsko topništvo oa ie preprečilo. da bi letalom uspelo priti do središča Londona. Bombe pa so bile vržene na predmestja na obeh točkah, kjer so se nemška letala približala. Se pred 22. ie bil potem dan nocoj nepričakovano že znak. da je nevarnost minila in alarm se do 22. ni ponovit Doslej 13.000 mrtvili in ranjenih v Londonu New York, 2. okt. j. (AR.) Po površnih cenitvah so dosedanji nemški letalski napadi v zadnjih 30 dneh zahtevali v Londonu in okolici približno 13.000 človeških žrtev, mrtvih in ranjenih. Danes so bile vržene bombe na devet londonskih okrajev, razen tega pa na osem mest v jugovzhodni Angliji. Podatki o povzročeni škodi še niso v polni meri na razpolago. Napoved nove protiletalske obrambe London, 2. okt. j. (Reuter.) Današnji londonski listi objavljajo informacije odnosno izjave nekaterih merodajnih osebnosti, I ki aoeti J ujeto. da bo Se uol iliuo vrtmr- J jena tako uspešna obramba Londona, da prebivalstvu ne bo treba več noč za nočjo prebiti v zakloniščih. Letalski strokovnjak »EvenLng Standarda« podčrtava da bo novi obrambni sistem, ld ga bo organizira La Velika Britanija pred nočnimi letalskimi napadi, učinkovit ter ne bo imel nedostat-faov sedanjih obrambnih sistemov, katerih učinkovitost je v veliki meri podv žena raznim nepreračunljivim okoliščinam. Nova protiletalska obramha nikakor ne zavisi samo od enega novega činitelja. marveč bo zgrajena iz treh do štirih elementov, ki bodo delovali v tesni medsebojni zavisnosti. Letailski strokovnjak »Evening Standarda« zaključuje, da bo Anglija kmalu dokazala da obstoja proti letalskim napadom prav tako učinkovite, obramba, kakor se je uro* sovražnim Podmornicam, tan- | TI A« ntf O *F» Ctftfffaa kom, magnetskim minam in drugemu mo-dem emu orožju. Vreme nad Kanalom London, 2. okt. s. (Reuter.) Nad Kana lom je danes nebo zelo oblačno. Piha močan in mrzel severovzhodnik. Morje y razburkano. iNapad na nemški konvoj London, 2. okt. s (SBS) Danes popoldne je angleško težko topništvo pri Dovru pričelo obstreljevati konvoj nemških ladij, ki je v bližini francoske obale plul skozi Kanal. Najmanj ena izmed granat je zadela konvoj. Nato so še angleški strmo-glavci izvedli bombni napad na isto skupino ladij. Nemška vojna poročila Bombardiranje Londona, Llverpoola in Manchestra Nova taktika nemške protiletalske obrambe Berlin, 2. okt- br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Letalske sile so dne 1. in v noči na 2. oktober spet napadle mnogo važnih vojaških objektov v Londonu ter v južni in srednji Angliji. Opaziti je bilo mogoče številne eksplozije in požare. Del neke skupine bojnih letal je pod vodstvom skupinskega poveljnika majorja Hamma v zelo nizkem poletu, kljub hudemu ognju protiletalskega topništva bombardiral letališče Pembroke Gareb. Z bombami težkega kalibra so bile poškodovane lope na letališču ter zadeto nekaj sovražnih bojnih letal na vzletišču, ki so jih nemška letala tudi s strojnicami obstreljevala. Nato so se vsi nemški bombniki nepoškodovani vrniti na svoje oporišče. Druge skupine bojnih letal so napadle pristaniške naprave v Liverpoolu ter pristanišče ln tadustrijske objente v Manche-stru. Eksplozije m nastali veliki požari so napravili veliko škodo. Posameznim bojnim letalom je z nenadnimi napadi uspelo bombardirati neko tovarno orožja severno od Londona ln neko nočno letališče tam v bližini. Težke bombe so zadele svoj cilj v polno. Britanskih letal podnevi nad državnim področjem ln deželami, ki so jih Nemci zasedli, ni bilo opaziti. Ponoči je več sovražnih letal napadlo vrsto mest v zapadni Nemčiji. Eksplozije in požari so napravili škodo na mnogih stanovanjskih poslopjih. Nekaj britanskih bombnikov je preletelo preko severne Nemčije proti Berlinu. Spričo zapornega ognja protiletalskega topništva, pa so bila angleška letala prisiljena izpremeniti svojo napadalno smer. Vzhodno od Berlina so odvrgla več zažigalnih in eksplozivnih bomb na neko opekarno. Druge škode na stavbah ali žrtev med ljudmi tam nI bilo. Včeraj tn v pretekli noči je nasprotnik izgubil 17 letal. Od teh je bilo sestreljenih 15 v letalskih spopadih, eno od nekega nočnega lovca in eno od protiletalskega topništva. Dve nemSlci letali se nista vrnili na svoje oporišče. Sovražnik je imel v zadnjem času velike izgube zaradi posebnega obrambnega postopanja nemških nočnih lovcev in protiletalskega topništva. Skoro povsod mu je bilo onemogočeno, da bi svoje napade po načrtu izvršiL Včerajšnji podnevni napadi Berlin, 2. okt. br. (Štefani.) Tudi danes popoldne so se letalski napadi nad južno Anglijo nadaljevali. Pri napadih je sodelovalo zelo veliko število letal. Nemška letala so ponovno prodrla protiletalsko obrambno zaporo okrog Londona ter bombardirala pristanišče in industrijske naprave ob Temz: Nekaj letal je prodrio tudi nad Liverpoo! in druga južnuzapadna angleška mesta ki so bila vsa močno bombardirana. Po podatkih, ki s< bili zbrani do 18. ure, je bilo danes nad Angbjo sestreljenih 7 angleških lovskih leta i. na nemški strani pa ni bilo nobenih izgub. fiad Berlinom Berlin, 2. oktobra. AA. iDNB) V noči od 1. do 2. oktobra so se angleški bombniki skušali pribiižati Berlinu. Samo posameznim letalom se je posrečilo, da so letela nad Berlinom in vrgla bombe, ki pa niso napravile nobene večje škode. V Nemčije ne verjamejo v angleške iznajdbe Berlin. 2. oktobra. AA. (DNB). Iz londonskih virov so bila v zadnjih dneh v delu svetovnega tiska razširjena Doročila o iznajdbah v angleški letalski industriii. Tako se je mnogo govorilo o nekih posebnih tipih bombnikov, ki bodo uporabljeni za napade na Nemčijo. Berlinski politični in vojaški krogi izjavliaio. da gre tu za enostavno propagando, ki ima nalogo prikriti čedalie večje uspehe nemških letalskih napadov na Anglijo. Na ta način bi radi gotovi londonski krogi vsai deloma pridobili nazaj izgubljeni ugled. Isti nemški krogi poudarjajo, da nič ne verjamejo, da bi bil skonstruiran nov tip angleškesa bombnika. Potopljen švedski parnik Stockholm, 2. oktobra. AA. (DNB) Švedski parnik »Goudul« (2.000 ton) je pri Ore-sundu zavozil na mino in se je potopil. Posadko so rešili Odlikovani nemški ministri Berlin, 2. okt. AA. (DNB) Voditelj rajha je odlikoval v priznanje za narodne zasluge pri izvajanju vojaških nalog z vojnim križcem za zasluge prve stopnje ministra Darrea in Ohnesorgea, dalje državnega namestnika in šefa civilne uprave v Alzaciji Roberta Wagnerja, namestnika in šefa civilne uprave v Ijoreni pokrajinskega vodji Biirckela in šefa civilne uprave v Luksamburgu Simona. Draginjske doklade za zasebne in mestne nameščence v Zagrebu In okolici Zagreb, 2. okt. o. Predstojnika oddelkov banske uprave za obrt, industrijo in trgovino ter za socialno politiko sta kot razsodnika odredila draginjske doklade za privatne nameščence na področju mesta Zagreb ter srezov Zagreb in Dugo Selo. Delodajalci bodo plačevali draginjske doklade svojim nameščencem retroaktivno od 1. septembra t. 1. dalje. Kot osnova za doklade se računa plača, ki jo je Imel nameščenec 31. avgusta 1939. V plačo se vračunajo vsi prejemki, tudi oni v naravi. Doklade znašajo 50 odstotkov pri plačah do 1100 din, 45 odstotkov pri plačah do 1500 din, 40 odstotkov pri plačah do 1600 din, 35 odstotkov pri plačah do 2000 din, SO odstotkov pri plačah do 2100 din, 25 odstotkov pri plačah do 2500 din, 20 odstotkov pri plačah do 2600 din, 15 odstotkov pri plačah do 3500 din in 10 odstotkov pri plačah nad 3500 din. Kolikor so delodajalci medtem svojim nameščencem plače že povišali, se imajo poviškl vračunati med doklade, če so nižji od njih, se morajo dopolniti na višino doklade, če so višji, se ne smejo znižati. Nadalje je bilo delodajalcem priporočeno, naj na vsak način po svojih gospodarskih sposobnostih Silno neurje v Mostarju V Hercegovini so se na več krajih utrgali oblaki Jesenska neurja tudi drugod po svetu Sarajevo, 2. okt. o. Vse prometne zveze med Sarajevom in Hercegovino so od snoči prekinjene. Predvsem velja to za cestni in železniški promet, a tudi za telefonske in brzojavne zveze. V Hercegovini je divjala včeraj popoldne strašna nevihta, ki je povzročila katastrofalno škodo. Po vesteh, ki jih je bilo mogoče dobiti po indirektni poti, se je utrgalo nad Hercegovino hkrati več oblakov, tako da so reke in hudourniki silno narasli in deloma preplavili deželo. Neretva je dosegla 6 m nad normalo. V Mostaru je več ulic pod vodo. Voda je vdrla tudi v stanovanja, v trgovska skladišča in kleti, iz katerih je ponekod odnesla pohištvo in življenjske potrebščine. Najhuje so prizadete hiše ob Zahumski ulici, kjer žive v glavnem siromašni ljudje Na šetališču Vojvode Mišica je vdrla voda v kavarniške vrtove ter se razlila po njih precej visoko. Poplave v okolici so porušile mnogo kmečkih hiš, odnesle iz njih opremo in orodje, a iz hlevov je voda odplavila tudi mnogo živine. Po mostarskih ulicah je naplavila velike množine blata ln peska. Gasilske čete so v Mostaru nenehoma na delu ter črpajo vodo lz stanovanj in kleti. Madrid, 2. oktobra. AA. (DNB) Na sem Pirenejskem polotoku divja silna nevihta. Z vseh krajev poročajo o nezgodah in o tem, da so se utrgali oblaki, čez deželo vihra silna burja Temperatura je zelo padla, zlasti pa v Cartagenl, Avilll in Gua-darabi. Carigrad, 2. oktobra. AA. (Štefani) Nedaleč od Trebisonda je burja zajela neko ribifiko ladjo. Na ladji je bilo več potnikov. 30 oseb je utonilo, rešili so jih samo 10. Sanghaj, 2. oktobra. AA. (DNB) Mesto in okolica sta preplavljena v takšni meri, kakor je ne pomnijo v zadnjih 30 letih. Zaradi tajfunov in tropskega dežja, ki je neprestano 24 ur padal v šanghaju in okolici, je bilo vse v nekaj urah pod vodo. Poplava pa se Se povečuje, ker meče tajfun ogromne valove iz struge reke Vangho. Vinski trg v šanghaju je popolnoma onemogočen. Vse trgovine in lokali morajo biti zaprti in ves promet je ukinjen. Več sto zasebnih avtomobilov je popolnoma zalitih in stoje po ulicah. Vsa prizemna stanovanja so morali ljudje zapustiti. Gasilske čete ta ambulante so neprestano zaposlene. število žrtev še nI znano. do 1. decembra izplačajo svojim nameščencem enkratno do klado kot zimsko pomoč v najnižjem znesku 50 odstotkov njihove enomesečne plače. Zastopniki delodajalcev ta nameščencev so pristali na odredbo banske oblasti. Zagreb, 2. okt. o. Na današnji seji mestnega personalnega odbora »o načelno razpravljali o povišanju draginjskih doklad vsem mestnim uradnikom in drugim nameščencem, kakor tudi nameščencem mestnih gospodarskih podjetij. Sklenjeno je bilo, da se mestnim nameščencem povišajo draginjske doklade, kakor so to sami zahtevali. Povišale se bodo s 1. novembrom. Mestni usdužbenci bodo prejemali nove draginjske doklade po naslednjem ključu: k plači do 2000 din družinski očetje 650, samci 400; k plači do 3500 din 450 odnosno 300; k plači nad 3500 din 350, odnosno 250. Za vsakega otroka je določena dok Lada po 150 din. Vse te doklade veljajo tudi za upokojenca Ureditev notariata na Hrvatskem Zagreb, 2. okt o. Na predlog bana Hrvatske so kraljevi namestniki s posebno uredbo določili, da sta poklica notarja in odvetnika v eni osebi nezdružljiva Zaradi tega se stavljajo na razpoloženje vsi notarji. Oni, ki so obenem odvetniki se bodo morali v 30 dneh odpovedati notarskemu ah odvetniškemu poklicu. Notarji na razpoloženju morajo ponovno zaprositi za svoja mesta. Banska oblast lahko ob tej priliki notarje premesti tudi na druga mesta. Pogod oproščen banovinskih davščin Zagreb, 2. okt. o. Na predlog bana Hrvatske so kraljevi namestniki s posebno uredbo oprostili Pooblaščeno gospodarsko d. d (Pogod) plačevanja vseh vrst davkov, davščin in taks, ki se pobirajo v korist banovine Hrvatske ter njenih samoupravnih ustanov. Iz državne službe pograd, 2. okt. p. Premeščen je učitelj Vladimir Kodrič iz Mozlja v BeogTad. Upokojena sta tehnika Josip Pehani in Matevž Klajič pri železniški direkciji v Ljubljani- Imenovanj za prometnike Božidar Globočnik, za pomožno strojepisko Izidora Bezlaj m za viakovodjo Franc Toni. Balkanske tekme brez Rumunije OjTijrm«, 2. okt. AA. (Štefani) Letošnje balkanske tekme bodo dne 5. in 6 oktobra v Carigradu. Rumunija se tekem ne bo udeležila. odstopljene Dobrudže Sofija. 2. okt. j. (Bolga). Vrhovno novelV-Jtvo III. armade objavlja: »V torek ob 9. zjutraj so edinice armade prekoračile tretjo črto ter zasedle zadnji pas izpraznjenega ozemlja v Dobrudži Zasedba "je bila izvršena do 18. zvečer brez vsakršnih incidentov. Tako se ie vra južna Dobrudža priključila d.movini. Prebivalstvo ie sprejelo bolgarske čete z nepopisnim navdušenjem. Da se preprečijo vsi morebitni incidenti, bo nova mejna črta postopno zasedena po edinicah bolgarske armade ob navzočnosti članov skupnega bolgarsko-rumunskega obmejnega odbora.« Blagovna izmenjava med Turčijo in Anglijo Ankara, 2. okt br. (Reuter.) V Ankaro je prispela angleška trgovinska delegacija. Z zastopniki turškega trgovinskega ministrstva se je danes pričela pogajati za uvoz nekaterih angleških izdelkov, ki so za Turčijo posebnega pomena Turčija ponuja Angležem v zamenjavo večje množine svojih agrarnih pridelkov. Omejitve za Žide v Franciji Vichy, 2. okt. br. (Havas) Pod vodstvom maršala Petaina je imela vlada sinoči sejo, na kateri je bil odobren zakon o novi ureditvi položaja Zidov v Franciji. Med Židi razlikuje zakon one. ki so bili rojeni v Franciji ali so se borili v francoski vojski in one, ki so se po svetovni vojni priselili ▼ Francijo. Glede poslednjih določa da morajo opustiti sleherno izvajanje svobodnih poklicev na področju nezasedene in zasedene Francije. Glede ostalih Zidov določa zakon omejitve manjšega obsega Racloniranje živil v Franciji Vichy, 2. oktobra. AA. (Havas) "čeraj so v nezasedeni Franciji začeli veljati novi podpisi o omejitvah pri nabavlianju življenskih potrebščin. Po novi uredbi dobi vsaka oseba 350 g kruha dnevno. 500 g sladkorja mesečno. 50 g sira na teden. 100 g raznih masti na teden. 360 g mesmh proizvodov in klobas. 200 gr mešane kave in 100 gr testenin in 100 gr mila na teden. Tudi Jguhaux interniran Ženeva, 2. oktobra. AA. (DNB.) Po vesteh iz Vichvja je bil interniran Leon Jou-haux, bivši generalni tajnik splošne strokovne delavske zveze. Ustoličene pariškega nadškoSa Pariz, 2. oktobra. AA. (Havas.) Kardinal Suchard, naslednik kard'nala Verdiera. bo ustoličen kot pariški nadikof v metropo-litanski baziliki Notre Dame v Parizu 6. t. m. Kardinal Suchard se je rodil 1874 leta. Za škofa ie bil posvečan leta 1928 za nadškofa v Reimsu ie bil imenovan leta 1931. za kardinala leta 1933. letos pa za pariškega nadškofa. Ži3}e se sele v Ameriko Bern, 2. okt. AA. (DNB) Skupina 52 židovskih emigrantov, ki so dczdaj živeli v Švici, je odpotovala čez Francijo v Španijo. Emigranti se mislijo naseliti na Kubi in v San Domingu. Z moskovskega turnirja M°»Kva, 2. okt. s. V današnjem zadnjem kolu šahovskega turnirja za prvenstvo Rusije je najvažnejša partija Liiien-thal-Bondarevski postala po peturni borbi prekinjena. Lilienthal stoji neznatno bolje. Panov je porazil Lisičina. Keres pa Petrova. Vse ostale partije so prekinjene in bodo končane šele jutra zvečer. Bazpuščena esilgfsatska organizacija Be°grad, 2. okt. AA. Z odlokom notranjega ministra in na podlagi čl. 11 zakona o društvih, zborovanjih in posvetih je prepovedana v Jugoslaviji zveza bistra, Trst, Gorica«, kakor tudi vsa ostala izseljeniška združenja, včlanjena v omenjeni zvezi- Arhivi zveze teh združenj so konfisciranl. Višja telovadna šola v Zagrebu Zegreb, 2. okt. o. Na predlog bana Hrvatske so kraljevi namestniki podpisali in izdali uredbo, s katero se pri šoli za ljudsko zdravje v Zagrebu, ustanovi zavod za telesno vzgojo in višja šola za telovadne učitelje. Želje sodnega administrativnega uradništva Beograd, 2. okt. p Minister »Pravde« dr. Lazar MaTkovič je sprejel danes v svojem kabinetu deputacijo združenja sodno-administrativnih uradmkov, ki mu je izročila resolucijo, sprejeto na občnem zboru ter mu obrazložila želje in zahteve sodno-administrativnega osebja. Zlasti je depu-tacija naprosila ministra, naj čim prej izda novo uredbo o sodno-administrativnem osebju ter potrebne izpremembe uredbe o po+ninah in hranarinah. Prav tako je prosila ministra, nai bi dovolil izdajo posebnih kolkov, ki bi se prodajali na korist Doma združenja sodno-administrativnega osebja Minister dr Markovič je deputaciji izjavil, da bo njene želje in zahteve piodpiral in v okviru dar.ih možnosti upošteval. Afera z dolarskimi čeki v Zagrebu Zagreb, 2. okt. o. Policija še ni dovrfiila preiskave, ki jo je uvedla v zvezi z veliko afero z dolarskimi čeki ta zaradi katere je bilo od 20 aretiranih ljudi okrog 12 pridržanih v zaporu. Uveljavljali so se v treh skupinah: prvi so v čekih potvarjali že vpisane podatke, drugi so potvarjali čeke, tretji so jih tihotapili v tujino. Ljudem so prizadejali za več milijonov din škode. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Spremenljivo. pretežno oblačno v večini severnih delov naše države kjer bo tudi deževaloi Precej oblačno bo tudi v južnih krajih. Topleje. N). kr. Vis. knez namestnik Pavle med mladimi oficirji jev, in to z namenom, da bi usnje ob primerni priliki prodal po višji ceni. Obtoženčev zagovornik je navajal, da so bili tovanarji v smislu okrožnice Zveze industrij cev z dne 19. septembra obvezani prijaviti le tisto blago, ki je bilo dobavljeno iz inozemstva, ne pa tistega blaga, ki je bilo nakupljeno v naši državi. Nadalje je navajal, da je obtoženec prijavil letos ▼ januarju davkariji svojo zalogo usnja, ki je bila takrat ocenjena z 1,850.000 din. Odtlej se je vrednost blaga potrojila. ; Halbaerth se je ob novem letu odločil za-| varovati svoje blago za 1,350.000 din, kar je takrat odgovarjalo višini cen. Vse te navedbe je mogoče kontrolirati s strani davčne uprave in tudi vojaške oblasti, ka- Pod robne je smo včeraj poročali, da se je knez namestnik udeležil svečanosti, na kateri so bili povišani v oficirje gojenci nižje vojne, letalske in intendantske akademije, kakor so obenem bili povišani tudi slušatelji višje intendantske akademije v Beogradu. Naši sliki prikazujeta dva prizora s te patriotične svečanosti. Nj. kr. Vis. knez namestnik je po prisrčnem vzpodbudnem nagovoru razdelil sable in bajonete s kraljevskim monogramom kot kraljevo nagrado najboljšim gojencem. V imenu nagrajencev se je knezu namestniku zahvalil za čestitko kapetan Bogdan Orlovic, Id je bil prsi po činu v letošnji višji šoli vojne akademije. Na drugi sliki je pogled na celotni zbor mladih oficirjev mor je bil tedaj naslovil obtoženec svoje prijave, pa tudi iz poslovnih knjig. Kot priča je bil med drugim zaslišan mariborski industrijec g. Drago Roglič, ki je izpovedal, da je ob priliki zaplenitve ocenil vrednost zaplenjenega usnja za približno 4 milijone din. Potrdil je, da je zavarovanje zaloge odgovarjalo takratni vrednosti blaga. Sodnik dr. Obran se na podlagi poteka razprave ter izpovedb prič ni mogel prepričati o tem, da bi bil obtoženec nakopičil 4 milijone dinarjev vredno zalogo usnja z namenom, da bi ga pozneje prodajal po višji ceni. Zaradi tega je obtoženega Halbaertha oprostil. Državni pravdnik je vložil revizijo. Uspešna raziskovanja v jami Višnjevci Lepi uspehi mladega Muzejskega društva v Krškem v v @m se trnje naraščajo Kljub na videz pohlevnemu dežju vode polagoma prestopajo bregove Ljubljana, 2. oktobra Jesenski dež, ki se je začel, se zdi precej zahrbten sovražnik, čisto po malem lije izpod neba, po večini samo rosi, s časom p;i se vendar nabere toliko padavin, da grozi resna nevarnost poplav. Išca, največji pritok Ljubljanice, ki s svojo strugo obvladuje dobršen del Barja, je prestopila svoje bregove daleč proti Hauptmancam in Lipami in je bila do večera že 2 metra nad normalo. Z enako hitrico narašča Ljubljanica, ki je proti večeru dosegla pri Vevčah že 192 cm nad normalo. Polja med Fužinami in Vevčami pa njive in livade proti Kaši ju so že na široko poplavljene. Kmetjei ki imajo še mnogo pridelka na polju, bodo trpeli veliko škodo, Id bo toliko občutnej-ša, ker letina letos že vobče ni bila posebno prida. Sneg okrog škofje Loke škofja Loka, 1. oktobra Naša napoved, da v gorah sneži, se Je izkazala za resnično. Medtem ko smo imeli v dolini pusto in neprijazno jesensko deževje, so se pobelili vrhovi naših planin. Ni čuda, da je temperatura padla. Naravnost hladno je in bo najbolje poseči po površnikih in toplem oblačilu. Sv. Ožbolt, Osovnik, Križna gora, Planica, predvsem pa seveda Ljubnik so dobili belo kapo, ki je segala globoko nizdol, celo med travnike in polja. Ponekod je za snežilo ajdo, drugod otavo, ki je še niso pospravili. Sneg se ni obdržal. Belina z naših gora je danes skoraj izginila. Bržčas zaradi deževja. Mraz pa je kljub temu še vedno občuten. Nebo je gosto zastrto nizko doli in le od časa do časa dovolijo megle kratek ]>ogled na vrhove. Zdi se, da deževja še ne bo konec, čeravno barometer dobro kaže. Vode so velike, toda so se izčistile in teko motno zelene proti Savi. Dnevi so dolgočasni, pa od sile kratki, noč pričenja v poznih popoldanskih urah. Podobno vreme kakor pri nas je v dolinah. Razlika je le v tem, da imajo naši gorski prvaki več snega. Tako krije Blegaš skoraj dva deci-metra debela snežna odeja Nalivi uničuje jo letino Novo mesto. 2. oktobra. Po nekai zelo lenih jesenskih dneh. v katerih je pripekalo Dravo poletno sonce, se je pričelo preteklo soboto spet oblačiti in zavel je prav hud paš, ki je kazal, da se bo vreme spremenilo. In res je pričelo že ponoči močno deževati, lilo ie kakor iz škafa. Tudi vso nedeljo ie padal dež. tako da so začele naraščati vode. Tudi nedeljska noč ie bila že zelo deževna, tako da zaradi velikega dežja že trpe poljski pridelki, ki še niso pospravljeni. Na polju .ie še precei fižola, ki ie letos lepo in bogato obrodil, a mu dež nič kai ne koristi. Krompir je sicer po največ že pospravljen, a kolikor ga ie še v zemlji, bo pričel gniti. Tudi koruzi nič ne koristi prevelika moča, zlasti tisti, ki jo ie vihar pometal po tleh. Zlasti pa škoduje deževje že itak slabemu pridelku grozdja v vinogradih. Vsled moče se bo pričelo usipati še tisto bore malo grozdja, kar ga ie ostalo. Zato si do enj-ski kmet želi. da bi deževje čimprej prenehalo in zopet posijalo liubo toplo sonce. ki ga zemlja tako zelo potrebuje. Brežice, 2. oktobra Sava je zaradi zadnjih deževnih dni močno narasla. Spet preti nevarnost, da pre- plavi polja, s katerih še niso pobrani poljski pridelki. Koruza je še vedno zelena, in če jo zalije voda, bo splcsnela in bo uničena, čeprav je letos obetala najbolje. Maribor, 2. oktobra. Krško, 2. oktobra. 2e leta 1938., ko je raziskoval ajdovsko jamo Višnjevec dr. Ložar in našel v njej staro ognjišče, zgrajeno okrog 6. stoletja pred Kristom ter številne živalske in človeške kosti, je vzbudila ta jama v znanstvenem svetu veliko zanimanje. Vendar pa je takrat ostalo le pri začetnih delih ter se pozneje razen g. Aumana ni nihče več za jamo zanimal. Ko pa se je lani ustanovilo v Krškem muzejsko društvo, se je začela v odkrivanju zgodovine našega okrožja nova doba. Ker je voda po hudih nalivih še vedno prinašala iz jame razne drobce, je naročilo muzejsko društvo g. Aumanu, naj nadaljuje s kopanjem. Prizadevanje ni ostalo brez uspeha. Jama, ki je nekoč služila človeku za bivališče, je kak kilometer nad vasico Gor- Sesto poplavo imajo letos v Pesniški do- , njim Pijavškim komaj nekaj korakov nad in. Vsa zemiia ie zaradi letošniih nalivov cesto, vendar zaradi gostega grmovja in lin. Vsa zemlja je zaradi letošnjih nalivov prepojena z vodo. Poplave segajo zdaj že daleč ob pritokih Pesnice navzgor, kjer v prejšnjih letih ni bilo poplav. Pesnica je na več mestih porušila obrežja, ki so jih lastniki zemljišč uredili ob strugi. Stanje v Pesniški dolini je zdaj takšno, da povzroči že najmanjši naliv povodenj po vsej dolini. Seja ljubljanske apelacije v škofji Loki Pravda za Krevsovo posestvo, za katero so stroški nanesli 115,000 din, je po treh letih s spravo končana škofja Loka, 2. oktobra V razpravni dvorani škofjeloškega sodišča je bilo zaključeno te dni zadnje dejanje znane Krevsove afere, ki je toliko časa pritezala nase pozornost vse javnosti. Le par mescev manjka, pa bi bila pravda trajala lepa tri leta. Ozadje afere izvira iz leta 1937. šlo je za prodajo posestva, obstoječega iz dveh žag in dveh mlinov in močne vodne sile. Pravda, ki se je razvila ob vprašanju, ali je kupna pogodba veljavna ali ne, je prešla več sodnih instanc vse do prizivnega apelacijskega sodišča, ki je prispelo v škofjo Loko samo in razpravljalo med drugim na mestu, v Kapucinskem predmestju, kjer je posestvo, last ge. Anice Lebnove. Senat je štel pet članov, zaslišanih je bilo tudi sedem izvedencev inženjerjev. Za razpravo, kakršne bržčas škofjeloško sodišče še ni doživelo so morali pripraviti po- Tat se je ujel Brežice, 3. oktobra. V Brezju so bile v zadnjem času pogoste tatvine kokoši, žita in drugih stvari. Oškodovani posestniki dolgo niso mogli priti na sled pravemu tatu. Marsikdo je imel na sumu, da je kradel 401etni Janez Galič, a se ga niso upali naznaniti, ker niso imeli dovolj dokazov, večkrat pa je bil že pri sodišču zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Zgodilo se je, da je Galič nekemu posestniku izmaknil 100 litrov vina in ga je oškodovani posestnik ovadil sodišču, kjer je bil spet oproščen. Kasneje pa je prebrisani tat tožil posestnika zaradi razžaljenja časti, da so okradencu naložili še kazen. V soboto, ko se je zgodaj zjutraj Franc Matkovič odpravljal iz Brezja na semenj v Brežice, je zaslišal ropot na sosedovi kašči. Stopil je bliže in opazil temno senco, kako stika po skrinjah. OdstavD je pri-slonjeno lestev, po kateri je tat splezal v kaščo, in odhitel po orožnike. Ravno ko je tat s polno vrečo žita začuden opazil, da je zmanjkala lestva, po kateri se je vtihotapil na tatinski posel, so že prišli orožniki in ga odvedli v preiskovalni zapor okrajnega sodišča v Brežicah, kjer mu bodo odmerili kazen, čim so sosedje zvedeli, da so Galiča vendarle zasačili pri tatvini, so se začele kar kupičiti prijave. sebne prostore, ker je bilo v razpravni dvorani hkrati 20 ljudi: pet sodnikov, zapisnikar, štirje udeleženci pravde, dva odvetnika, priča in izvedenci. Sredi razprave pa je prišlo med strankami do poravnave na ta način, da so tožniki, ki so iztoževali posestvo ge. Anice Lebnove, umaknili priziv, ki so ga vložili zoper sodbo prve instance, okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bilo razso-jeno, da kupna pogodba dejansko ni bila sklenjena. Ga. Lebnova je s poravnavo obdržala vse svoje posestvo, prostovoljno pa je prevzela sodno odmerjene stroške postopanja, ki znašajo din 115.000. V tem znesku so stroški odvetnika ln izvedencev, kolkovina in sodno-komisijski stroški. Pravda, ki je toliko časa vznemirjala škofjo Loko in okolico, je končno zaključena. Oprostilna sodba v zadev!! zaplenjenega usnja Maribor, 2. oktobra. Pred kazenskim sodnikom okrajnega sodišča v Mariboru dr. A Obranom se je danes dopoldne nadaljevala razprava proti bivšemu tovarnarju usnja Walterju Hal-baerthu iz Maribora. Kakor znano, je bil industrijec Halbaerth obtožen, da je v prostorih svoje opuščene usnjarne skril veliko množino usnja, vrednega 4 milijone dinar- drevja ni vidna. Edini gospodar v njej je voda, ki jo zaliva ob nalivih in dolgotrajnem deževju. Na to opozarjam, ker je verjetno. da vsi najdeni predmeti v jami verjetno niso ležali na prvotnem ležišču. Leta 1938. je bilo odkrito okrog 25 stoletij staro ognjišče, sestavljeno iz škriljastih ploskev, znak, da je tu bival v prazgodovini človek in da je jama morala takrat biti bolj suha. Kopanje se je začelo pri ognjišču, kjer so najprej odstranili kamnite plošče, pod katerimi se je pokazala okrog 3 cm debela plast ogljenih ostankov, ki je ležala na 20 cm debeli naplavljeni plasti proda. V tej plasti so se našli deli človeške lobanje, spodnje čeljusti, nekaj živalskih kosti ter deli lončevine. Naslednja, 40 cm debela plast ilovice je bila polna oglja ter je dokazovala, da mora biti pod njo še ena plast ostankov. Tudi v tej plasti so našli človeške in živalske zobe in lončevino. Pod to plastjo ilovice pa je spet bila debela plast oglja in v njej v desnem kotu lončena žlica, zelenkast artefakt in koničasto obdelana kost, nekak nož ali bodalo. Ker je ta ogljenl sloj kazal skozi vso širino jame, se je kopanje nadaljevalo. V levem kotu. skoraj tik pod stropom, so našli bronasto, 15 cm dolgo iglo z glavico, okrog 1 m pod njo pa korale. Tudi v tej plasti so se našli fragmenti človeških kosti, med katerimi je posebno dobro ohranjena spodnja čeljust odraslega človeka. Najdbe bi torej lahko razdelili v tri skupine: kosti, lončevine in artefakti. Lobanje, ki so popolnoma zdrobljene, najdene pod 15 do 20 cm debelimi kame-nitimi ploskvami, dajo slutiti, da se je v prazgodovini primerila v jami huda nesreča: ves strop se je zrušil na njene prebivalce. To potrjuje tudi dejstvo, da je jama v vodoravno ležečih plasteh škriljevca, ki jih voda močno razjeda. številne živalske kosti pričajo, da se je tedanji človek predvsem hranil z živalskim mesom ln se vneto bavil z lovom. Pozornost vzbuja stara kost, ki dž slutiti, da so v jami še nadaljni starejši dokazi iz dav- nine. Vendar bi bilo za nadaljna kopanja precej stroškov, saj bi bilo treba prekopati in odvoziti preko 30 m* zemlje in kamenja, česar pa muzejsko društvo nikakor ne zmore. Med lončevino najdemo predvsem dele posode z gladko površino in fragmente z okraski. Tudi artefakti so precej številni in zanimivi. Tako najdemo med njimi ce-vasto kost z luknjico, ki je bila nekaka piščalka, koščem gumb z dvem luknjicama in z jamičasto ornamentiko okoli roba, ne-olitsko žlico in nož, bronasto ornamentira-no iglo, ki je izredno dobro ohranjena in še nekaj stvari. Uspeh je prav razveseljiv za mlado muzejsko društvo. Potrebno bo, da strokovnjaki pregledajo vse najdene predmete in ugotovijo pomen in dobo, iz katere izhajajo. Po vsakem večjem dežju je treba jamo pregledati, ker voda naplavlja razno lončevino. Znano je, da so našli nekoč v Savi star meč, ki je po vsej verjetnosti prišel iz te jame. Mlademu muzejskemu društvu, ki želi v kratkem pokazati javnosti sadove svojega dela. čestitamo in želimo pri raziskovanjih še več uspehov. C. L. Sladkor za čebele se ne sme podražiti! Zaradi slabe letine ie. kakor smo že poročali. država priskočila čebelariem na pomoč s tem. da je pripravila nezitrošari-njen sladkor, ki oa ni čist. temveč pomešan s papriko. Tak sladkor je običajno prejelo čebelarsko društvo od prodajnega urada v Beogradu, tako da ga ie lahko interesentom oddajalo po ceni din 7.50 v Ljubljani. Zdai pa ie osrednje čebelarsko društvo podružnicam sorroMlo. da se je sladkor podražil, tako da ea more osrednje društvo oddajati le oo cen' din 8.59. S povišanjem cene so čebelarii z^-p^t precei prizadeti, zlasti letos, ko o-^ č b'1 nimajo prav nikakeea dohodka, temveč že vse leto same izdatke. Marsikateri i med revnih čebelariev ne bo zmogel teea zneska. ker ga tarejo vsakdanje skrbi za preživljanje družine. Zato smo mnenja, da bi država za pitalni sladkor lahko vzdržala staro ceno. sai bi s tem podpria ze'o važno panogo našega narodnega gorpedarstva. ki je pri nas šele v razvoju in se mu obeta lepa bodočnost. Čebelarstvo s pridobivanjem zdravilnega in red'lne?a medu in voska je važna zadeva, ki zaslu*' več nazornosti tn podpore kakor doslei Prišli bodo časi. ko se bo to pokazalo v jarki luči in potrebi SUHO SKKAD5ŠČE v LJubljani, prostorno, vporabno obenem delavnico iščem. — Ponudbe na Rc':'-n ROZMAN, Ljubljana — Pražakova 8T. Ljnbavni roman 2 mladih ljudi, ljubezen, ki je zažarela c ▼ s e m ognjem erotične strasti, ki pa je končala usodno — zaradi male laži, zaradi njenega pogreška, flirta z drugim... Kino Matica tel. 22-41 Danes ob 16., 19. 21.15 uri NAJLEPŠI BISER madžarske filmske umetnosti, film je navdušil razvajeni Pariz je filmska verzija LAJOS ZILAHY-JEVEGA romana UMIKAJOČA POMLAD KATAJLEV KARADY-JEVA in JAVOR P AL v glavnih vlogah Celih 8 mescev je bil ta film na sporeda v enem največjih bulvarskih kinematografov v Parizu! — Po dvakrat in celo po večkrat so gr- Izdali ljudje v Beogradu in Zagrebu! OBČINSTVO VČERAJŠNJE PREMIERE JE BILO NAVDUŠENO! Kulturni pregled Umetnost Ljuba Ravnikarja Ljubljanski javnosti Ravnikarjevo ime ni novo. Srečavali smo njegova ilustrativna dela v mladinskih revijah, a tudi v reklamni stroki je Ravnikar priznan sodelavec. Obe te morda navidezno nasprotujoči si panogi zahtevata od sodelujočega slikarja predvsem iznajdljivosti in domišljije. Obojega našemu umetniku ne manjka. Kar je pokazal ilustrativni del v sedanji razstavi, ki precej gosto napolnjuje oba prostora Obersnelovega paviljona, je le majhen del onega, kar je v teku zadnjega desetletja ustvaril. Ravnikarja sili že izza dijaške dobe notranji nagon k pripovedovanju z risbo in barvo. Njegove ilustracije imajo že od vsega začetka svojo posebno osebno noto. ki se javlja v skoraj robu-stvenem in sekanem načinu potez, če gledamo na risarsko plat teh del, a se barvno izživlja v iskanju premišljenih harmonij z uporabo Oswaldovega barvnega sistema, kakor ga uporablja moderna reklamna dekorativna umetnost. Višek takega dela predstavlja nedvomno njegov mladinski ciklus, ki kaže Ravnikarja takega, kakršen je v svoji pravi notranjosti: brez vsake težnje, da bi posnemal katero koli izmed priznanih slikarskih struj. Te sličice so naslikane pesmice, ki pri-povedujeo otroku bajke iz kraljestva narave. kjer je vse poosebljeno: drevesa, oblaki. cvetje, letni časi, mesec, sonce itd. V raznih fantastičnih kompoz;ciiah vidi tu otrok (upam pa, da tudi odrasel človek, v kolikor je v njem ostalo kaj otroka) iz- raženo veselje in tugo, mir in boj in še vsega drugega dovolj, kar se godi v temnem gozdu, na poljih in travnikih. Lepa bi bila taka slikanica, če bi mogla iziti v mnogobarvnem tisku. A umetnik bi pač moral za to dobiti založnike v narodu, ki izdaja taka dela v večjih nakladah, kakor je pri nas mogoče. Moral bi pa tudi najti pisatelja, ki bi dodal s svoje strani primerno besedilo v verzih ali v prozi. Mala publika bi bila za tako publikacijo gotovo zelo vneta, naj bi pripadala temu ali onemu narodu. Za »velike ljudi« je Ravnikar napravil drugačno zbirko, ki jo je izrezal v linoleju in jo je izdal kot grafično mapo. Tu se je lotil satire, ki neusmiljeno biča ljudi našega časa in njihovo z alkoholom prepojeno moralo. Ti linoleji, ki so tudi prenapolnjeni z »dejanjem« in — o groza! — zelo literarni, so po izvedbi prej groteskni kakor realistični, s čimer dobe posebni tip, ki jih bistveno razločuje, recimo, od vsebinsko morda sorodnih del Smrekarjevega kova. Glavno kvadraturo razstavnih sten napolnjujejo Ravnikarjevi pejsaži, nekaj tihožitij ter tri figuralne slike. Prevladujejo akvareli, ki kažejo umetnikov razvoj v čisto slikarskem smislu. Pred naravo si je pridobil posebno v akvarelu ono rutino, ki mu dovoljuje, da v čim krajšem času pričara na papir glavni vizuelni vtis motiva, ki si ga je izbral. Zanimajo ga čisto krajinski sižeji, kjer si v večernem mraku stare smreke šepečejo svoje skrivnosti (št. 34), ali kjer v polnem soncu žare jesenske breze; še rajši si izbira mestne ali podeželske naselbine, ki jim skuša najti posebno značilno stran (Motiv s Spodnjega Rožnika, Motiv iz . Kosez IV in V). Najrajši pa išče soglasja v navideznem nasprotju med industrijo in naravo ter nam je naslikal večje število prav posrečenih motivov iz jeseniškega okoliša. Opozoril bi posebno na sliko št. 44 (Jeseniška kurilnica). Medtem ko kažejo vsi z vodnimi barvami naslikani motivi lepo rutino in tehnično obdelovanje izbranih nalog, je opažati pri delih v olju, da se Ravnikar s to tehniko ne peča še tako dolgo. Nekatere izmed razstavljenih oljnih slik izdajajo še neko ne-sigurnost v podajanju barvnih ploskev, so pa nedvomno starejšega datuma. To ne-sigurnost pa popolnoma odtehtajo novejše slike, v katerih je umetnik, ki s prirojenim instinktom zssleduje svoje izpopolnjevanje, dosegel umerjene in dobro pretehtane, čisto slikarske efekte. Nai bodo v tej zvezi posebej omenjeni zimski motivi, n. pr: Pogled proti šiški (št. 1), Lesno sklad'šče n, Ljubljanska plinarna, posebno pa Motiv s Spodnjega Rožnika. Zelo dobro je rešena naloga, ki si jo je avtor nadel s slikanjem gozdnih rož (št 16). kjer je dosegel kljub mnogim podrobnostim zelo enoten vtis. Med najboljša dela spadajo tudi Sončnice in Kane, ki jih pa ni v katalogu. čedni okviri, deloma opremljeni s platnenim vložkom, delo tvrdke Obersnel, dajejo tej zanimivi kolekciji enoten značaj. —ea— Etnična piodla&a naroda V češki zbirki »S v a z k v u v a h a s t u-d i i« (Praha, Vaclav Petr) je pravkar izšla razprava Jaromira K o r č a k a »E t - n i ck ^ profil na še ho n dr od a«. Pisec odpira nove poglede na zgodovino češkega naroda in razpravlja potemtakem o snovi, ki Cehe prav v sedanjem času živo zanima. Mi se bomo samo bežno dotaknili izsledka njegovih raziskovanj o prastari zgodovini tega sorodnega naroda. V spisu antropološko in palleontološko razgledanega avtorja nas zanima splošnejša vsebina, namreč objektivna utemeljitev naroda. Nove teorije o tem so pri nas, kjer prevladuje glede pojmovanja narodnosti stališče subjektivistov premalo upoštevane. Glede na to navajamo iz spisa J. Korčaka nekatere značilne odstavke: Za globlje spoznavanje naroda — izvaja pisec takoj v začetku — nam ne more zadoščati tista sodobna sociologija, ki destilira pojem naroda v golo politično ideologijo. Narod ni samo zavest edinstva, čustvovanje te sovisnosti ali volja do edinstva: ni zgolj notranje, subjektivno stanje. Bistveni znaki naroda spadajo tudi v svet vnanje realnosti: ozemlje, populacija, govorica, skupna zgodovina, kulturni zakladi. Pojem naroda ima torej objektivno in subjektivno stran in obe ste medsebojno pogojni. Brez tiste objektivne resničnosti ne more narodna zavest ne nastati ne trajati in narobe: če ni te zavesti, tedaj narod propade. Zato je gotovo, da boljše poznanje objektivnih činitefljev vpliva tudi na proces narodne zavesti Pri ljudskem štetju v Češkoslovaški lete 1921 je bila narodnost definirana s plemensko (rodno) pripadnostjo in skupnim »jezikom. Pojem plemenske pripadnosti je nejasen. Po navadi se z njim samo negotovo izražate neka davna in široka krvna sorodnost in skupen zgodovinski razvoj. Poudarek rodne skupnosti je sicer iz- ražen ie v sami besedi narod. V tej slutnji je skrite globoka resnica; v pojmu rodne skupnosti je tudi misel na bodočnost. Pisec postavlja prav pojem rodnega sorodstva za osnovo objektivnih znakov slehernega naroda. V tem pojmu se združujeta zemljepisna in generična sovisnost in šele iz teh dveh naravnih sovisnosti nastaja tiste skupna organizacija, ki vodi k skupni govorici in kulturi. Potemtakem mu je izhodišče spoznava, da je osnovni objektivni znak evropskega naroda njegova rast iz prastare skupne osnove, torej iz plemenite podlage. Pri vsakem narodu gre za to, da čim bolje spozna to substanco in te proces. Razpravljajoč o zgodovinskem pojmovanju naroda, opozarja Korčak na tako zvano superpozično teorijo. Po tej teoriji se historična plemena ali narodi niso gibali in selili brez ostankov, marveč se je nova plast priseljenega ljudstva vedno vse-dala na starejšo plast. Pisec navaja vrsto primerov, ki kažejo, da so med zgodovinskimi narodi živeli povsod tudi ostanki starejših prebivalcev teh tel, ali z drugimi besedami: da je premagano ljudstvo živelo poleg vladajočega, dokler se ni z njim združilo, kakor vidimo v naravi, kjer se plast zemlje vseda na starejše plasti. O današnjih slovanskih deželah je znano, da so v dobah, ko so te dežele že dolgo nastopale v zgodovinskih poročilih pod slovanskim imenom, ostajale v njih še vedno kulture, ki so bile ustvarjene iz keltske in rimske dediščine ali iz germanskega priliva. To bi bilo nemogoče, če bi predslovan-sko prebivalstvo ne ostalo po velikem delu v deželi, ki so jo zasedli Slovani. Pisec navaja tudi prirodoznanske aazo- emaie vesti Dve iz naših dni Družba, ki dela s tremi milijoni odstotkov dobička. Pod tem skoraj neverjetnim naslovom, poročajo zagrebške »Novosti« o mezdnem gibanju nameščencev mednarodne Družbe spalnih vagonov. Družba, ki ima svoj sedež v Parizu, Bruslju in Londonu, piše list, je občutno povišala cene v vagon-rtstoranih in spalnih vozovih — za 15 do 40 odstotkov. Ta družba je največji kapitalist v Jugoslaviji, ker je ves njen inventar vreden samo en dinar. Vsi vozovi družbe so se v zadnjih 40 letih že po dvakrat amortizirali, a v bilanci morajo figu-rirati z najmanjšo vsoto enega dinarja. Družba tudi v današnjih težkih razmerah samo na področju banovine Hrvatske zasluži letno 3 milijone čistega dobička, to se pravi, 3 milijone odstotkov. ★ Delavci tvornice kisika Sodoad v Zagrebu. ki je last francoskega kapitala, so te dni zahtevali povišanje mezd. Pri tej priliki je prišlo na dan, da podjetje nima nikogar pri hiši, ki M ga na zunaj predstavljal. Generalni ravnatelj tovarne Jaquep De Cock je pred kakšnim mescem odpotoval, a se od takrat ni več oglasil in ne vodo, kje je, prav tako pa je tudi neznano mesto centrale. Zagrebška tovarna je pošto od svoje centrale sprejemala nekaj časa iz Montreala v Kanadi, nekaj časa iz Lizbone, zadnji čas pa se centrala ni več oglasila. ★ Lahko se pač štejemo srečne, da nas je usoda postavila v današnji čas. Ce bomo kdaj pozneje, ko bo svet spet našel svoj red, mlajšim rodovom pripovedovali spomine, bomo pred nejevernimi Tomaži ki si ne bodo dali dopovedovati čudne, zmedene resnice naših dni, imeli vsaj dokaz, da sme vse to zrli na lastne oči- mi smo pa ze zdaj brez hrane in stanovanja. Zato, gospod urednik, vas lepo prostim, da daste oglas v »Jutro«, za kar vam bom iz srca hvaležna.« — Tej prošnji smo ustregli s celotno objavo pisma, M je eden izmed precej številnih žalostnih dokumentov današnjega časa. FOTO APARATI VSEH SVETOVNIH ZNAMK NAJNIŽJE CENE! CENIKI GPATlS! DROGERIJA floov_ LJUBLJANA MARIBOR * SociaIno-zdravstveni teden v Begunjah nad Cerknico. Na pobudo Higienskega zavoda v Ljubljani priredi Zdravstveni dom v Cerknici od 6. do 13. oktobra socialno-zdravstveni teden v Begunjah nad Cerknico. Socialno zdravstveni pokret bo združen s higiensko razstavo. Vršila se bodo predavanja o zdravstvu, zaščitna sestra bo obiskovala dojenčke in bolnike na domu. Predavanja bodo vsak večer ob 20. in bodo združena s poučnimi filmi Danes se Vam nndl zadnja priložnost, da si ogledate ruski velefilm Mfnjin In Požarski Najbolj® ruski igralci, odlična režija, veličastni prizori! Danes predstave ob 16., 19. In 21. vri. KINO UNION, teL 22-21 licija že dokazala udeležbo, so tudi bivši rudarski podjetnik Dušan Lončar, črkosta-vec zagrebške Zadružne štaunpartje G>ira Radulovič tn gostilničar Teodor Vučinič iz Vrglmmoeta. V neki vasi v Liki so sleparji imeli celo tiskarsko podjetje. Zato ni čuda, da je ▼ torek eden izmed posredovalcev, ki je ničvredne čeke pomagal spravljati ▼ denar, vzkliknil pri zasliševanju na policijski upravi: Lika dandanes ni več pasivna pokrajina! Saj je to zimo zaslužila okrog 20 milijonov čistega! TRGOVCI Tiskovine za vodstvo kontrolnih knjig dobite po Din 1.— pola pri Združenju trgovcev — Laško. » Kako je zaprti vlomile« svojega čuvaja p°tegnil za nos, da se je dokopal do svobode. V zaporih okrožnega sodišča v Zagrebu je sedel vlomilec Peter Mrakovič, ki ga je policija 5 mesecev z vso vnemo iskala, preden ga je lahko izročila sodišču. Mrakovič je star robijaš, v Lepoglavi in drugod je odsedel 9 let. V zakoru je navezal intimne stike z jetniškim paznikom, ki ga je polagoma pridobil za velikopotezen podvig. Nalagal ga je, da ima nekje na periferiji Zagreba zakopan ves svoj plen, in če bi mu hotel odpreti pot v svobodo, bi mu poklonil 50.000 din. Paznik se je dal SMS.g1; ZA NEGO KOŽE din 22.- Modni salon za damo in gospoda S0UVAN — CO Mestni trg 24. Površniki, plašči, elegantni kostumi, promenadne in športne obleke - brezhiben kroj» kvalitetna izdelala, nove ideje? gspgjapgl SftŽK^fcU * Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. barske uprave dravske banovine št. 79. z dne 1. oktobra objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o Narodni banki kraljevine Jugoslavije, uredbo o avtentičnem tolmačenju prvega, petega in šestega odstavka § 47. finančnega zakona za leto 1939/40, spremembe pravilnika o opravljanju profesorske preizkušnje za profesorje nižjih kmetijskih šol, odločbo o uvrstitvi Španije v devizno-pravnem pogledu med neklirinške države, popravek o uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice, odredbo o m oimalnih mezdah za nekvalificirane delavce (delavke), razglas o razdelitvi porečja. Drave od Ptuja navzdol in porečja Mure na ribarske okraje, spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine ln razne objave iz »Službenih novin«. * Kdo želi otročitka? Mlada mati nam je poslala pisemce, v katerem nas prosi med drugim za naslednjo uslugo: »Prosim gospod urednik, bodite tako dobri pa oglasite v »Jutru«: Imam mesec dni staro, srčkano punčko. Je zdrava Oddam jo za svojo dobri, družini. Kdor jo sprejme, naj pošlje pismo pod šifro »Lepa« ^na uredništvo »Jutra«. Gospod urednik, jaz imam še tri nedorasle otročiče ter mi zaradi gmotnih razmer ni mogoče še novorojenčka hraniti. Mož je že dve leti brez službe, smo popolnoma brez vsega, zima je pred vrati, NEMŠKI SE NAUČITE lahko in naglo, dopisnim potom na svojem domu s pomočjo nove originalne metode (z zakonom zaščitene), ki je zasnovana na mnemotehniki (veščini zapomnenja) in psihodinamiki, ki jo je ustvaril g. Petar B. Petrovič, pisec knjige: »Praktični kurz vještine pamčenja« in urednik Okultistične biblioteke. Kurz traja 6 mescev. Mesečno predplačilo din 30. Brezplačno pošljemo vsakomur poskusno lekcijo. — Okultistička biblioteka, Beograd, ček. račun 54.998, pošt. pretinac 876. Te. Po teh nazorih so razlike v telesnih in duševnih lastnostih posameznih evropskih narodov posledice zelo dc1gega razvoja. Da bi rz posameznih človeških občestev nastale individualizirane skupine, ki se ločijo od drugih po dednih lastnostih ali njih kombinacijah, je morala poteči mnogo daljša doba. kakor je teh nekaj stoletij, ki jih združujemo s pojmom določenega naroda. Tako n. pr. obstoje med Čehi, Poljaki in Jugoslovani tolikaj znatne telesne in duševne razlike, da niso mogle nastati v tistih 14 ali 15 stoletjih, kar imajo češke ali jugoslovanske dežeile slovanski značaj. Narobe pa se često narodi, ki govore sicer čisto različne jezike, neprimerno manj razločujejo v svojih telesnih in duševnih lastnostih; tako n. pr. južni Nemci in Čehi. To dejstvo samo dokazuje, da je po slovanski odnosno germanski okupaciji ostalo v zasedenih deželah večje ali manjše število njihovega starejšega prebivalstva, ki ■e je postopoma biofloško spojilo s plastmi osvojevalcev. Te vrhnje plasti so pač dale narodu organizacijo in jezik, vendar pa je prava in trajna podlaga naroda ostalo praviloma tisto anonimno prebivalstvo, ki so si ga priseljenci podvrgli. Za tako obvladanje ni bilo treba posebnega števila. Računajo, da je imperij otomanskih Turkov začda plast, ki je štela 2000—3000 duš in da je bilo prvotnih Madžarov samo okrog 20.000: ti so organiziraili poznejši mnogo številnejši narod. Antropolloška proučevanja narodov, ki jih pisec navaja, potrjujejo teorijo o združitvi starih plemenskih plasti z došleci v narod. Potemtakem so narodi sestavljeni iz starejših prebivalcev in novejših plasti, ki so se jvm pridruževale nove migracijske usedline v srednjem in nevem veku. V etničnem profilu naroda se pač spreminjajo samo najvišje plasti, prastaro plemensko jedro pa ostaja nedotaknjeno in si z nadaljnjim razvojem vedno znova prebija pot na površje. Narodne individualnosti so plod pradavnega in nepretrganega bivanja na domač' grudi, sad mirnega zorenja skozi vekove- Narod torej raste iz naravnega, stotine generacij trajajočega osredotočenja na nekem spec;fičnem ozemlju, tako da je sama zemlja (tla) primerni na-rodotvorni (etnogeni) čmitelj S tem se v pojmovanju naroda znatno razširja pomen časa m poglablja pomen prostora. Češki znanstvenik prehaja nato k najstarejši zgodovini češkega naroda, ki ima na Moravskem prastara tla, tako da sodi s svojimi plemenskimi koreninami, ki segajo z nepretrganimi ljudskimi plastmi v neolitik in v paleolitik, med najstarejše evropske narode. Ta plemenska podlaga je dala Čehom tisti specifični etnični značaj, ki jih loči od drugih Slovanov. Pozneje se je prastara plemenska osnova po-množilla še z ljudskim dotokom iz poren-skega, »staroevropskega« območja, odkoder so prišli v 15. stoletju pred Kr. predniki Keltov, v 5. stol. historični Kelti in v 12. stoletju po Kr. poljedelska in meščanska kolonizacija Staronemcev. Zanimivo bi bilo premotriti z zrelišča superpozične teorije in na podlagi antropološkega gradiva tudi slovensko zgodovino in dognati, koliko so prešle v slovansko plast naseljenih Slovencev krvne lastnosti starejših ljudskih plasti na naših tleh, ki morda zaradi alpskega (gozdnatega) značaja naših tal niso bile znatnejše, vendar so se nemara ponekod ohranile tudi po naselitvi naših prednikov. To velja takisto glede vpliva poznejše kolonizacije na Slovenskem. —o. ♦ Zagreb se zalaga z živili. V oddelku banske oblasti za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu je bila te dni konferenca predstavnikov industrije mesnih izdelkov, na kateri se je razpravljalo o preskrbi Zagreba z mastjo. Za konferenco je dala pobudo banska oblast, ker se je pojavila bojazen, da utegne v Zagrebu čez zimo primanjkovati masti, ker imajo tvrdke precejšnje obve znosti nasproti inozemstvu. Predstavniki industrije mesnih izdelkov so se na konferenci obvezali, da bodo krili celotno potrošnjo Zagreba, razen tega pa bodo odboru za prehrano kot rezervo stavili na razpolago še 10.000 vagonov masti. V enaki meri si mestna občina zagrebška prizadeva, da prebivalstvu oskrbi zadostne zaloge drugih živil. Mestna občina je pri Poštni hranilnici najela 30 milijonov dinarjev posojila, katerega prvi obroki se že izplačujejo , tako da je občina že lahko začela z nabavo živil. V celoti bo občina v kratkem potrošila 25 milijonov v ta namen ostalih 5 milijonov pa bo hranila za vsak primer. Posojilo bo vračala z izkupič-: orn z?. živila, ki jih bo prodajala po tržni ceni. Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35. ♦ Sabotaža prodajalcev mleka in kruha v Zagrebu. Te dni so bili po Zagrebu nalepljeni lepaki, s katerimi je Društvo malih prodajalcev mleka, mlečnih proizvodov, kruha in peciva pozivalo svoje člane, naj poslej več blaga ne- dostavljajo v hiše. Prodajalci so se odločili za ta korak, ker jim je zadnje maksimiranje cen dobiček, ki je znašal doslej dinar pri kilogramu kruha, znižalo na 25 par. Zagrebška policija je takoj, ko so se pojavili lepaki, pozvala zastopnike malih prodajalcev kruha in mleka na zaslišanje in jim zapretila, da bo vsak tak primer sabotaže kaznovala s konfinacijo. Društvo je nato preklicalo izdana navodila članom. ♦ Afera s ponarejanjem čekov se širi. Na kratko smo že poročali o aretaciji večje skupine ponarejevalcev dolarskih čekov v Zagrebu. Afera zavzema vedno širši obseg in v zaporih zagrebške policije sedi že 15 osumljencev. Med aretiranci, ki jim je po- zaplesti v mreže in je skrivaj odvedel Mra-koviča iz jetnišnice. S tramvajem sta se odpeljala na konec mesta, nato pa sta v temi in dežju šla proti Jaronu v okolici Zagreba. Ko ta prišla do neke barake na samem, pa je razzbojnik izginil brez sledu. ♦ Morskega psa so ujeli. Ribiči iz Velikega Drvenika Dri Splitu so ujeli 2.25 m dolgega morskega osa. Ko so se bližali obali, so opazili izredno množico sardeL med njimi pa so iznenada naleteli na požrešnega velikana. V želodcu je imel morski pes okrog 30 kg sardeL ♦ Zahvala. Ob priliki svoje 601etnice sem prejel iz raznih krajev toliko ustmenfh in pismenih čestitk, da se čutim dolžnega zahvaliti se vseon onim, ki so se me na tako prijazen način spomnili. — Avgust Juh, sodni višji oficial v pokoju r Ljubljani. Prt zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. • Strojepisni, stenografski, jezikovni tečaji in tečaji posameznih trgovskih predmetov (knjigovodstvo, računstvo, korespondenca itd.) se otvori jo začetek oktobra na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Dom°bi®nska 15. Informacije in prospekti brezplačno na razpolago. (Telefon 43-82). * Večerni trgovski tečaj se prične dne 8. oktobra na trgovskem učilišču »Christo. fov učni zavod«, Ljubljana, Domobrans^a 15. Informacije in prospekti brezplačno na razpolago. (Telefon 43-82). h LJubljane u— odhod generala Kukavicifta. Te dni zapušča Ljubljano pomočnik komandanta divizijske oblasti, brigajdni general Jovo Kukavičič. Ugledni vojaški dostojanstvenik je služboval v Ljubljani sicer malo časa, a si je v naši družbi nabral širok krog prijateljev in znancev. Pred svojim odhodom nas je g. general naprosil za objavo, da se iskreno poslavlja od vseh, ki jam ni mogel osebno stisniti roke. u— Napetost v čevljarski stroki zrasla do vrhunca. Med zastopniki Splošne delavske strokovne zveze, v kateri je organizirana pretežna večina čevljarskih pomočnikov. in zastopniki Združbe čevliariev so se že delj časa vršila pogajanja o povišanju mezd. včeraj Da ie prišlo do preloma, tako da bodo danes po vsei priliki čevljarske delavnice ostale zaprte, ker so pomočniki sklenili stopiti v stavko. V smislu predpisov uredbe o minimalnih mezdah sta se vršili dve poravnalni obravnavi, ki pa sta ostali brez uspeha. Pomočniki so prvotno zahtevali 35 odstotkov poviška. mojstri pa so jim nudili 5. Nazadnje so delodajalci ponudili 15. pomočniki pa so svojo zahtevo znižali na 20. Na sestanku, ki je bil v ponedeljek zvečer pri Novem svetu, so pomočniki naposled sklenili, da poviška pod 20 odstotkov ne sorejmeio. pač pa so pripravljeni prepustiti rešitev spora razsodišču, kakor ga določa uredba. Mojstri so zahtevo zavrnili, prav tako oa so tudi odklonili razsodišče. u— JNAK »EOinstvo«. Vse informacije za vpis na univerzo dobe novinci v društvenem lokalu (Arena Narodnega doma, vhod z Bleiweisove ceste) dnevno od 10. do 12. Vsi oni novinci, ki so bili določeni za vpis v JNAK »Edinstvo«, naj se javijo v lokalu do 3. oktobra ob 11. Mariborčani in Celjani javite se našim dežurnim na univerzi! u— Razstava Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu, ki je dosegla izredno lep uspeh, bo odprta samo še nekaj dni, zato se podvizajte z obiskom. Razstava slikarja Ljuba Ravnikarja v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti št. 3. Vstop prost u— Upokojeno učiteljstvo ima odslej svoje sestanke vsak prvi delavni četrtek ob 4. pri Novem svetu, Prešernova soba. Vabljeni vsi! u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom in interesentom za učenje angleščine, da se mu je posrečilo pridobiti še enega učitelja angleščine, gosp. Anthonya L. Robinsona, graduiranca ox-fordske univerze, ki bo prevzel tudi nekaj novih tečajev s 3. oktobrom. Predvidoma bosta otvorjena mladinski in komercialni tečaj, drugi tečaji pa še po dogovoru z interesenti. Vpisovanje v tečaje, ki se še vedno otvarjajo, je vsak dan med 17. in 19. v društveni knjižnici, Tavčarjeva ul. 12. u— Vrtnarski odsek sadjarske in vrtnarske podružnice bo imel jutri ob 20. redni mesečni sestanek v restavraciji pri Mraku na Rimski cesti s predavanjem o shranjevanju povrtnine. Predaval bo g. nadzornik Josip štrekelj. Vabimo vse gospodinje, ki jim je na tem, da povrtnlno dobro preko zime shranijo. Odbor. u— AKtivni podoficirji ljubljanske gar-nizije prirede v soboto 5. t. m. ob 20. uri v zgornjih prostorih Trgovskega doma v Gre- Bolj kot pri vsaki burki se boste smejali ln zabavali pri filmski komediji: V 17 c 17 T A £ IT A T A Odlična filmska ko mikat Stanilo ML 9 ML ia A I n ln OBio vzbujata pri občinstvu zopet prešerno In smehapolno razpoloženje! KINO SLOGA, teL 27-30 Samo še danes in jutri ob 16., 19. in 21. urL garčtčevi uMci družabni večer. Vabijo se val rezervni podoficirji, njih rodbdne in prijatelji, da se tega družabnega večera udeleže v čim večjem številu. u— Vojaški pregled živine in prevoznih sredstev je odrejen, zato se pozivajo vsi lastniki, da najkasneje do sobote 5. t. m. prijavijo mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št 7.-L soba 3 vso živino, opremo in vozove, ki jih doslej še niso prijavili, kakor tudi vse spremembe, ki so nastopile od zadnje prijave. Ker bo pri pregledu Izstavljena za vsakega konja posebna izkaznica, brez katere konja v bodoče ne bo mogoče več prodati, se lastniki v lastnem Interesu opozarjajo, da točno prijavijo vse svoje konje. u— šesti in doslej najboljši film Hardy-jeve filmske družine pride te dni v Ljubljano! Vsem ljubljanskim kinoobiskoval-cem se je priljubila serija teh zabavno-vzgojnih filmov o družini sodnika Hardyja. Posebno dobro je v spominu mladi Mickey Rooney, v družbi njegovih številnih izvo-ljenk, lepih in srčkanih deklet, ki mu vedno mešajo glavo in srce. Občinstvo opozarjamo že zdaj, da teče film »Andy Hardy se ženi« v Zagrebu in so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Pri predstavi v soboto ob 21. pa pripravlja kino Sloga vsem cenjenim obiskovalcem še prav posebno, prijetno in veselo presenečenje. (—) u— Plesne v®je »Zarje« se prično v nedeljo 6. oktobra ob 15. v dvorani »Metropol«. Vaje se vrše pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Pridite! (—) u— Maturanti VIII. a razreda humanistične gimnazije v Ljubljani proslave 20-letnico mature — ne v hotelu »Bellevue« — kakor ie bilo prvotno objavljeno, ker je ta hotel od 1. oktobra naprei zaprt, temveč v splošno znani restavraciji eospe Anice Tomšičeve pri »Mraku« na Cesti 29. oktobra št 4 (Rimska cesta). Sestanek tovarišev bo v soboto. 5. t m. ob 20. uri. u— Stanko Jankovič obsojen. Pred tedni ie bila razprava proti delavcu Stanku Jankoviču z Črne vasi. ki je bil obtožen, da je na pustno nedelio pri Mokariu na Ižanski cesti do smrti zabodel posestnika Feliksa Škafarja, preložena, ker je sodišče hotelo zaslišati še nekai prič. zdai Da se je vršila ponovno razprava, na kateri ie bil Jankovič zaradi uboia obsoien na dve leti in pol robije. Njegov branilec lr. Dinko Puc in državni pravdnik dr. Lučov-nik sta prijavila revizijo in nriziv. Zasebna udeleženka. Skafarjeva vdova, ki jo je zastopal odvetnik dr. Zupančič, ie bila zavrnjena na pot civilne pravde. n— Novi začetniški plesni tečaj za no-vince-dame in gospode otvori jutri v petek ob 20. uri Jenkova plesna š°la. v Kazini. Informacije tudi za posebne ure in vpisovanje proti legitimiranju dnevno od 11. ure dalje in zvečer pri otvoritvi Dija*i-akade-miki imajo popust. (—) SOKOL Sokol L Ljubljana, Tabor, opo«Br|fc. še dece in naraščaja, da je redna telovadba moške dece vsak ponedeljek ln četrtek od 18. do 19., ženske dece vsak torek in petek od 18.' do 19., moškega naraščaja vsak torek in petek od 19. do 20.15, ženskega naraščaja vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. Redna telovadba članov je vsak torek in petek od 20.15 do 22., redna telovadba članic pa vsak ponedeljek in četrtek in sicer: I. oddelek članic od 19.30 do 20.30, n. oddelek članic pa od 20.10 do 21.15. Vpisovanje je pri vseh o-delkih vsako telovadno uro pri vodnikih oddelka do 15. oktobra. Po tem roku ne bo vpisovanja, ker se bodo oddelki pripravljali za akademijo, ki bo 30. novembra. NačeLništvo Sokola L Ženski vaditeljski zbor Sokola L Tabor, priredi v četrtek 10. oktobra 1940 ob 20. v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru svoj drugi iavni vadbeni večer. Sodelujejo vsi ženski oddelki. Vstopnine ni. Zdravo! Sokolstvo za brate v šibeniku. Kakor poroča »Sokolski Glasnik«, je prejelo starešinstvo SKJ od cele vrste žup in društev iz vseh krajev Jugoslavije resolucije in pisma v zvezi z razpustom sokolske župe v šibeniku. Iz vseh se vidi, da je ta čin izzval povsod veliko vznemirjenje in svojevrstne komentarje Zlasti pa zahtevajo župe in društva od Saveza, da z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, doseže, da bo šibeniška župa s svojimi društvi v najkrajšem času spet pričela delovati. Svet patriotskih, bojevniških in vttegkih organizacij v Beogradu, Id ga tvorijo predstavniki največjih organizacij te vrste v državi, se je pridružil na seji 12. septembra protestom zaradi razpusta sokolske župe v šibeniku. Ta svet je skupna organizacija 24 organizacij, med njimi so razen Saveza Sokola najbolj poznane: Združenje rezervnih oficirjev in bojevnikov. Kolo srbskih sester, Zveza rezervnih podčastnikov, Zveza vojnih dobrovoljcev, vojnah invalidov, Jugoslovenski kulturni klub, Zveza odlikovancev s Kardjordjevo zvezdo z meči, Strelska zveza Jugoslavije, Zveza skavtov v Jugceflaviji itd. Izstop proti Sokojstvu med hrvatskimi profesorji. Društvo hrvatkih srednješolskih profesorjev je v svojem listu publiciralo svoj sklep, da ne sme biti noben profesor Hrvat, ki je član DHSP, istočasno tudi član »Jugosokola«. Od resnega dela do smešnih sklepov je prav majhen korak. SokolSko društvo Ljubljana III. Beograd priredi 5. t. m. v soboto ob 20 uri v svoji telovadnici ob Tyrševi cesti deško prosvetno akademijo s pestrim vzporedom. Za članstvo ie udeležba obvezna, starši in prijatelji vljudno vablienL da se prepričajo o marljivosti sokolske dece. Zdravo! Uprava. Iz Gornjega grada gg— Za meščansko šolo v Rečici ob Savinji se prizadeva prebivalstvo. Ta šola bi imela trgovsko-poliedeOski značaj, da bi se naša mladina dovodi pripravila za trgovino z lesom, ki je najvažnejša gospodarska panoga v našem okraju. in da bi se bolje izobrazila v kmetijskem poklicu, zlasti v živinoreji. Odločujoči gospodje so obljubili podpreti pobudo in tako je priča- kovali da dobi meščansko šolo turii naš okraj, ki je edini, v Sloveniji še brez nje. gg— Katastrsko upravo bi morali dobiti v Gornji grad. kjer so prostori za urad že pripravljeni in so tudi zadevne priprave v denarnem pogledu že končane. Ker pa še ni uradniških moči za ta urad. bo ba je katastrska uprava pričela v Gornjem gradu uradovatj šele na pomlad in to v Kolen-čevi hiši. v spodniem delu mesta. gg— Prvi sneg je pobelil v noči od nedelje na ponedeljek vse bregove nad mestom. temperatura ie zelo padla, dežuje neprestano. Dreta in Savinja sta na- as'i, da ie pričakovati poplavo v spodnjem delu okraja. Izredno neugodno vreme je seveda pregnalo še zadnie letoviščarie iz našega okraja. Letoviščarska sezona izkazu i e več ko polovico manjši obisk od lanskega. gg— Javna razsvetljava v našem mestu ie pomanikljiva. zSast: ie nuino potrebno, da se spet obnovi elektrika na cesti proti Sokatu. V tem delu mesta se v zadniem času pojavljajo tatvine in so se neznani tatovi celo spravili nad drva. ki so letos tudi pri nas dragocena. Tudi so pretek o nedeljo polomili večji del plota na Tratni-kovem vrtu in napravili občutno škodo lastniku. Orožništvo pridno zasleduje tatove. Občinska brv preko Drete proti G'e-ščičevi hiši je že da1 je časa potrebna nujnega popravila Prehod ie postal ne. aren, posebno za šolsko mladino, ki mora tod v šolo. in pa ponoči, ker ie brv slabo razsvetljena. Občinska uurava naj poskrbi, da se brv v kratkem popravi. gg— Sokolsko društvo se že pripravila za jesensko in zimsko sezono, ko se bo spet napolnila telovadnica da se vsi telovadni oddelki prinravijo temeljito za veliko sokolsko prireditev prihodnje leto v Beogradu. Tudi naši diletantie obljubljajo, da bodo uprizorili v letošnji zimski sezoni večje število iger kakor lani Za akademijo 1. decembra se že pripravi iaio izbrani telovadni oddelki. Strelski odsek 1e bil v letošnjem poletju zelo delaven, tudi naraščaj se ie pridno vežbal na strelišču. Našs ^ledsISšee DRAMA Četrtek. 3.: Romeo in Julija. Red A, Petek, 4.: Romeo in Julija. Izven. Sobota. 5.: Kovarstvo in ljubezen. Red premierski. Nedelja. 6.: Kovarstvo in ljubezen. Izvem. Ponedeljek, 7.: zaprto. Visoka pesem ljubezni je Shakespearje-va tragedija »Romeo in Julija«, katere uprizoritev je velik kulturni dogodek. Delo je z močnim poudarkom uvedlo v dramsko sezono. Uspeh gre na ram£ harmoničnega dela celega ansambla ln režiserja. Drevi bo igrala vlogo Julije Levar jeva, Romea pe Jan. — P. n. občinstvo opozarjamo na petkovo predstavo, ki bo izven abonmaja. Igrali bodo Sbakespearjevo trar gedijo »Romeo in Julija«. Pri tej predstavi bo igrala vlogo Julije Vida Ju-vanova, ostala zasedba je običajna. Režiser dr. Bratko Kreft, scenograf inž. arb E. Franz. Peter Malec režiser mariborskega Ni. rodnega gledališča, je zrežiral kot gost Schil lerjevo delo »Kovarstvo in ljube« z en«. V tej drami se ostro bi jejo etični principi humanosti in svobode s predsodki in nasiljem nekoč privilegirane aristokrat-dje. Igra je zaradi miselnega jedra, ki oznanja boj za človeško dostojanstvo, vedno aktualna in bo v novi režiji in zanimivi zasedbi vlog dogodek, ki ga velja doživeti. OPERA Četrtek. 3.: Fidelio. Red četrtek. Petek, 4.: zaprto. Sobota, 5.: Grof LuksemburSki. Izven. Nedelja, 6.: Grof Luksemimrški. Izvesn. Ponedeljek, 7.: zaprto. prva repriza Beethovnove opere »Fid°-lio«, ki je Imela na premieri velik uspeh, bo drevi za red četrtek. Genialna Beethovnova glasba, ki jo odlikuje elementarna ia>-vencija. je komponirana simfonično-dra-matsko, z njo je dosegel komponist izrecno močne učinke. Sodelujejo Laboševa, Franci, Betetto, Popov, Ribičeva, Lupša ta Sladoljev. Režiser Cfiril Debevec, dirigent dr. švara. Opozarjamo, da bodo fcvaja® Lebarjevo opereto »Grof LukSemburški« dva dneva zaporedoma, v soboto in nedeljo, kot predstavi izven abonmaja. Pri tej uprizoritvi bosta zanimivost dva vložka: Straussov valček »Pomladni zvoki«, ki ga bo pela Sonja Ivančičeva tn plesni divertissement, ki ga bo izvajal naš baletni zbor z Mohar-jevo in Borisom Pilatom kot solistoma. Sodelovali bodo Ivančičeva. FrancL, Zupan, Barbičeva, Poličeva, M. Sancin, B. Sancin, j. Rus, Cešnik. Pianecki in drugi. Dirigent D. Žebre, režiser Emil Frelih, koreograf inž. P. Golovin. R D Četrtek, S. oktobra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Koncertni plesi (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Veseli godci. — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra, — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabar ve. — 20: Samospevi, g. Draga Burgerja, spremlja prof. M. Lipovšek. — 20.45: Simfonična glasba (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih Igra radijski orkester. Beograd 19.40: Tamburaški zbor. — 20: Humor. — 21: Havajski kvartet. — 22: Jugoslovenske pesmi. — 22.30: Plošče m plesL — Zagr«b 17.15: Slovanske pesmL — 20: Sevdalinke. — 20.30: Domači skladatelji. — 21: Cerkveno petje. — 22.10: Lahka glasba in ples. — Praga 19.25: Lahka godba. — 20.25: Orkester in petje. — 21: Zvočna igra. — 22.40: Lahka glasba. — Berlin 19.15: Mali orkester. — 20.15: Vett-ki orkester in solisti. — 21.30: Lahka glasba. _ 23.10: Nočni koncert. — Rim 18.45: Lahka godba. — 20.30: Operni večer. — 22: Ples. ■ arstvo i jo Prlzada idevanju riziko pogreške ln tako se je o tudi lani. Generalni direktor dr. e Se pripomnil, da način odkupa žga-šel za tem, da se izpodkopuje srb-družništvo. Prizad si bo nadalje pri-.1, da vzpostavi čim tesnejše sodelo-z zadružništvom. xmu pripada dobiček od izvoza češpelj Djordjevič je med drugim postavil ahtevo, da se mora ves dobiček, ki dražba dosegla pri češpljah, vrniti ajalcem. Tej zahtevi je odločno ugo-član upravnega odbora dr. Giunio. avičenost stališča g. Djordjeviča poje včerajšnji »Hrvatski dnevnik« z (njimi ugotovitvami: vna značilnost v dosedanjem poslo-Prizada je bila v tem, da je skrbel le za poljedelske proizvode severnih ih krajev, namesto da prvenstveno iti skrb proizvodom siromašnih kra-Prizadovo poslovanje s pšenico je pri-i korist bogatim žitorodnim krajem, je imelo škodljivo —Wicit- Huda avtomobilska nezgoda kranjskega tovarnarja in sopotnika Kranj, 2 oktobra Včeraj se je pripetila kranjskemu tovarnarju g. Kobalu na cesti med Radomljami in Do bom huda avtomobilska nesreča, pri kateri sta dobila občutne poškodbe g. Ko-bal in njegov spremljevalec policijski uradnik g. Kristan Ivan iz Kranja dočim je šofer odnesel le nekaj prask. G. Kobal se je bil v jutrnjih urah odpravil z avtomobilom v Maribor, s seboj pa je povabil tudi policijskega uradnika g. Kristana, ki je imel dopust in je nameraval vožnjo izkoristiti za dnevni izlet. Ko je avto vozil od Radomelj proti Dobu, je pri gradu Češenik na ostrem ovinku zdrsnil s ceste in se zaletel v bližnje drevo. Na ovinku je cestni zavoj dvignjen s poldrugi meter visokim nasipom S te višine je avto s prednjim delom priletel v drevo s tako silo, da se je zadnii dč! avta dvignil v zrak. Šofer in g. Kobai sta se sama izmotala iz avta, nato pa sta potegnila ven še g. Kristana, ki je tarnal, da ga boli roka. Kmalu po nesreči je pripeljal po cesti s svojim avtom S. Jug, fotograf iz Kranja. Ko je zagledal na cesti g Kobala vsega okrvavljenega in raztrganega, je ustavil voz in mu ponudili pomoč G Kobal je pomoč zase odklonil, pač pa je naprosil, naj nemudoma odpelje k zdravniku Kristana, V; je bil hujše poškodovan, sam se bo pa taksijem odpeljat nazaj v Kianj Krista-je g. Jug odpeljal k zdravniku v Dom-ki je odredil nujen prevoz v bolnico. G. Kristan si je pn nasreči zlomil nekaj reber in roko. zaradi močnega sunka pa je dobil tudi notranje poškodbe in je njegovo stanje zeflo resno. G. Koba' je dobil samo hujše zunanje poškodbe, tako da se je lahko s taksijem vrnil nazaj v Kranj, kjer se sedaj zdravi v domači oskrbi Občinska hranilnica v Gornji Radgoni V smislu § 20. uredbe o občinskih hranilnicah, je bil a sklepom trške občine Gornja Radgona z dne 1. 9. 1940 postavljen in na to na seji upravnega odbora Občinske hranilnice dne 20. 9. 1940 v navzočno-nika Skale Otmarja, konstituiran sledeči nika Skale Oomarja, konstituiral sledeči upravni odbor: Hrastelj Joža, trgovec in posestnik, predsednik; Clnddini Stane, brivski mojster in posestnik, podpredsednik; člani: dr. Blejec Konrad, notarski kandidat, Fabjan Anton, finančni poverjenik v pokoju im posestnik, Jurša Alojz, gostilničar in posestnik, dr. šabec Karol, odvetnik, inž. Knez Vladimir, šef terenske tehnične sekcije. Pernat Anton, posestnik, Roškar Jakob, posestnik. V izvršilna odbor so bili izvoljeni: Hrastelj Joža, predsednik, Civi-dini Stane, podpredsednik, dr. Blejec Konrad, pisarniški ravnatelj, Fabjan Anton, član, dr. šabec Karol, član in pravni zastopnik. v nadzorni odbor so bili imenovani: Samec Franc, veter, svetnik, Kader Milan, carinski inšpektor. Mulec Franc, posestnik. (—) Poškodovan original v rv jt go v stopalu, Pdčku pa je hudo posKouova.- 10 levo nogo v kolenu. Oba so prepreljali v celjsko bolnišnico. e—- žrebanje l°terije Legije koroških borcev v Celju bo nepreklicno v nedeljo dne 6. oktobra t. 1. Slovenci rodoljubi, segajte pri.no po srečkah dokler so še na zalogi. (—) e— Nenadno je umri v torek 201etni Mili voj Voršič, sin celjskega župana in odvetnika dr. Aiojzija Voršiča. Pokojni je služil kot prostovoljec pri 1. planinskem polku v škofja Loki, kjer ga je dohitela smrt. Truplo so prepeljali v Celje. Pogreb bo danes ob 16.30 iz hiše žalosti v Celju, Kralja Petra cesta 33, na mestno pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Iz Maribora a— Novo lice gledališkega poslopja. Po na. ziuavi gleuaiiškega upravnega poslopja v Gledališki ulici so počistili in prepleska- 11 del gledališkega poslopja ob Slovenski ulici, ki je bil v obupnem stanju in ki je bil nujno potreben prenovitve. Sploh bi bilo potiebno lične prenovitve vse kazinsko poslopje. Prejšnji garderobni prostori so se nekoliko preuredili in je urejena tudi prha, ki so jo uosiej zelo pogrešali. V pritličju nadzidane stavbe bo kakor doslej dnevna blagajna m upravnikova pisarna. V prvem nadstropju so novi garderobni prostori. S to prenovitvijo in nadzidavo je dobil ta del Slovenske ulice nekoliko čednejše lice. a— Zadruga »Obrtniški in vajenski dom« potrjena. Tukajšnje sodišče je odobrilo pravila stavbne zadruge »Obrtniški in vajenski dom« s sedežem v Mariboru. Omenjena zadruga si smotrno prizadeva, da bi ustvarila pogoje za gradnjo doma, ki bi bii Mariboru zelo potreben. a— 100 oseb nastopi na mariborskem odru. Letošnjo gledališko sezono v mariborskem gledališču otvori po vsem kulturnem svetu sloveče delo največjega francoskega teatralika Edmonda Rostanda »Cyrano de Bergerac« v sijajnem Zupančičevem prevodu in v režiji VI. Skrbinška, ki nastopi tudi v glavni vlogi in M. Ko-šiča,, ki igra tudi vlogo slaščičarja Rague-neaua. V tej znameniti heroični zgodovinski komediji nastopa okoli 100 oseb. Naslednji predstavi bosta »Nenavaden človek« in »Na dnu. a — Preosnova oddelkov na klasični gimnaziji V zvezi z najnovejšo odredbo odredbo prosvetne oblasti, ki se nanaša na omejitev koedtikcije dijakov in dijakinj, so morali na klasični gimnaziji, ki je med mariborskimi zavodi z novo odredbo najbolj prizadeta, preosnovati posamezne razredne oddelke. V razredih, kjer je več vzporednic, pridejo dijakinje v skupno vzporednico, dijaki pa ločeno v druge vzporednice, tako, da ne bodo več v posameznih učilnicah dijaki in dijakinje skupaj. a— šahovske n°vice. Na predsnočnjem 5. kolu šahovskega turnirja železnilčarje-ve šahovske sekcije je bilo sporočeno, da je odstopil kot tekmovalec zaradi nujnega zadržka g. Ivan Kukovec, ki je doslej vodil. Po rezultatih predsnočnjega tekmovanja je stanje po 5. kolu sledeče: Regor-šek 3 in pol, Dasko in Stupan 3 (1), Ma-roti 2 in pol, Breš in Gerželj 2 (1), Babič, Bi en in Ketiš 1 in pol, Marvin 1 (1), Čer-talič Vz (1). a— Kakšne ®o cene p°znemu sadju. Zgodnje, razmeroma slabše sadje so, kakor znano, plačali izvozniki po 2.50 din za kg. Scaj pa plačujejo za pozno in kvalitetno "•jboliše sadje po 3 do 3.25 din kg. v— Letos ne bo grozdnega tedna. Spričo ^ &ega stanja naših vinogradov ter slabe kvalitete in kvantitete grozdja letos v Mariboru ne bomo imeli grozdnega tedna. a— Upokojencu odnesel vso pokojnino. V stanovanje drž. upokojenca Mihaela Fe-renčaka se je splazil neznan zlikovec. Skozi odprto okno je prišel v stanovanje in ukradel Ferenčaku denarnico, v kateri je bila vsa njegova pokojnina v znesku 1450 din. Policija poizveduje za zlikovcem. a— Hrabra žena pregnala markiranega vlomilca. Posestnica Marija Majhnova iz Zgornje Voličine v Slovenskih goricah je imela svojevrsten doživljaj. Ko se je vrnila s poljskega dela domov, je opazila, da so bila vežna vrata nezaklenjena, četudi jih je bila pred odhodom z doma zaklenila. Takoj je zaslutila, da mora biti nekdo v hiši. Poiskala si je primerno obrambno sredstvo, nato pa je pričela iskati po hiši. Pod svojo posteljo je zares izsledila maskira-nega vlomilca, ki pa je ob energičnem nastopu Majhnove pobegnil na prosto. Orožniki so zlikovcu že na sledu. a— Povožen upokojenec. Na Tržaški cesti je povozil neki kolesar upokojenega služitelja Mirka Krambergerja. Obležal je na eesiti s težkimi poškodbami na desni nogi. Krambergerja so prepeljali v bolnišnico. Kolesarja iščejo. a— Niti vesla niso vama pred tatinskimi skominami. O tem se je prepričal šofer Alojzij Keberl, ki mu je neznanec odnesel iz zaklenjene barake v Bezenškovi ulici dve vesli, drog in daljnogled. Oškodovan je za 700 dinarjev. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Kmalu je izbruhnila vojna m se je pričela na našem trgu naglo dvign i. Družba je takoj v začetku kampanje sklenila znatne izvozne kupčije in je morala nakupljeno pšenico prodajati po zaključnih cenah. Zato izkazuje pri pšenici 66 milijonov din izgube. Ta izguba pa ni tako znatna, če se upošteva, da je družba na račun preference za izvoženo pšenico sprejela toliko, da se ta izguba skoro v celoti kompenzira. V tej zvezi je predsednik pripomnil, da se je sistem preferenc že izživel in da predstavlja danes v našem trgovinskem prometu z inozemstvom nekak anahronl-zem. Preference so pri današnjem načinu trgovanja preko kliringa sestavni del cene. V tej zvezi je predsednik omenil, da se že vodijo pogajanja, ki gredo za tem. da se preference ukinejo in da se namesto preferenc priznajo višje prodajne cene. Kakor je na eni strani nepredviden dvig cen prinesel izgubo, tako je ista okolnost omogočila velik dobiček pri poslu s češplja-mi. Glede na obilno lansko letino je bilo računati, da bo prišlo na trg okrog 7000 vagonov suhih češpelj, medtem ko je bilo predvideno, da bo znašal izvoz le 3500 vagonov, in to le v klirinške države. Takrat je Prizad tudi računal, da bi moral ostanek izvoziti po znatno nižjih cenah v države, kjer obstoja konkurenca iz Kalifornije. Zato je določil minimalno intervencijsko ceno v višini 290 din za metrski stot suhih češpelj (pred intervencijo so se suhe češplje prodajale po 200 din in deloma še nižje). Zaradi vojne pa je nastopila možnost prodaje celotne nakupljene količine češpelj v razne države po znatno višjih cenah. Tako je bilo v celoti prodanih okrog 6000 vagonov; od tega je izvozil Prizad 4000 vagonov, izvozniki pa so izvozili okrog 2000 vagonov. Kupčija s češpljami je prinesla Prizadu dobiček v višini okrog 64 milijonov din. Ta zaslužek pri češpljah je uprava društva namenila za razne dotacije za pospeševanje sadjarstva. V debati je delovanje Prizada kritiziral bivši minister Voja Djordjevič, ki je dejal, da je politika Prizada sestavni del naše državne gospodarske politike, ki pa ni sistematična, temveč se lahko govori o nekem sistemu brez sistema. Delovanje Prizada ni bilo zadovoljivo, ker uprava ni predvidela, da bodo cene narasle. Vsa umetnost gospodarske politike in tudi politike podjetja, kakršno je Prizad je v pravilnem predvidevanju razvoja. Prizad je zagrešil vrsto napak, katerim bi se lahko izognil. Predsednik dr. Obradovič je energično zavračal trditev, češ da je naša gospodarska politika brez orientacije. Ml smo danes na prelomu. Do gotove meje se etatizmu in birokratizmu ne moremo izogniti v nobenem gospodarskem sistemu. Prizad bo v kratkem reorganiziran, če bodo njegove funkcije še tako razširjene, on ne bo nikoli izgubil zveze s privatno iniciativo in z gospodarstvom. Glede zahteve, da bi moral Prizad predvideti razvoj dogodkov, pa je predsednik pripomnil, da je v vsakem r z r p k S F • h n t č t l 1 1 neposreuuu -___ tudi proizvajalcem češpelj, ki so bili v nevarnosti, da bi morali svoj pridelek prodati po izredno nizkih cenah. Svetovna pariteta je takrat znašala 1.20 din za kilogram, medtem ko je Prizad odkupil vse količine po povprečni ceni 2.90 din. Za to akcijo je Prizad dobil od države predujem v višini 50 milijonov za zavarovanje eventualne izgube. Ce bi Prizadova akcija prinesla izgubo, bi se ta izguba krila z državnim prispevkom, to je z denarjem, ki bi ga prispevali vsi kraji države. Zato je naravno, da mora iti tudi doseženi dobiček v korist vseh krajev. Dr. Giunio je na občnem zboru poudariL da je bila visoka cena dosežena predvsem pri izvozu v Nemčijo, ki je to ceno plačala s svojimi prav tako dragimi proizvodi, ki nam jih je dala v zameno. Višjo ceno so torej omogočili vsi naši kraji, ki so potrošniki blaga, uvoženega iz Nemčije. Ce se postavimo na stališče, da se mora ves dobiček, dosežen z državno intervencijo, vrniti proizvajalcem dotičnega blaga, potem bi imeli tudi naši južni kraji, ki proizvajajo tobak, pravico, da jim država vrne vsaj majhen del dobička, ki ga ima pri izvozu tobaka. Vrhu tega je treba pripomniti, da gre doseženi dobiček od češpelj predvsem v korist pospeševanja vsega sadjarstva v naši državi in bodo od tega kraji, kjer se gojijo slive, dobili preko 50%. o ime tvrdke, ki milo Izdeluje z za-Im znakom. Za pravilnost teže in karti jamči proizvajalec, če pa ni mogo-■>toviti proizvajalca, je odgovoren pro-V predpisanih normah ni obseženo anje mila/ki je namenjeno izključno ustrijske vzhe. Končno vsebujejo še določbo, da mora biti na milu, delano v inozemstvu, biti vtisnjeno ike, ki milo stavlja v promet. Gospodarske vesti tiferenca gospodarskih zbornic. V >adu se 7. oktobra sestanejo za-/seh gospodarskih zbornic v drža-lferenco, na kateri bodo razprav-jaktualncjših gospodarskih vpra-med drugim tudi o sorazmerni življenjskih potrebščin na vsa ?pi proti skrivanju blaga V žito-krajinah so pričela oblastva bolj istopati tudi proti proizvajalcem i svojega pridelka odnosno svo-niso prijavili. Kakor je znano je redba o odkupu pfienice predpi-no prijavo zalog. Ker pa se ured-edno izvajala ni prinesla skoro uspeha. Zato morajo sedaj obla-l v Vojvodini odločnejše nasto-vsem onim, ki zalog niso prija-V m. jl poročajo iz Sombora, da je bil predsednik občine Sonta Pavle Nikolič obsojen na 6 mescev zapora in 100.000 din denarne kazni, ker ni prijavil svoje pšenice, čeprav je kot predsednik občine izdal navodila za tako prijavo. Z enako visoko kaznijo so oblastva kaznovala nekega kia^ ta v okolici Sombora, ker svoje pšedee M prijavil, štirje kmetovalci iz Apattoa pa so bili kaznovani z 1 mescem zapora in z globo 20.000 din, ker niso prijavili svoje zaloge pšenice. Iz Subotice poročajo, da je bil neki kmet, ki ni prijavil 2500 kg pšenice, kaznovan na 15 dni zapora in 3000 din globe. Bjelovarsko sodišče pa je kaznovala mlinarja Alekso Ficka iz Markovca na mesec dni zapora in 2000 din globe, ker je skril 4000 kg koruze. Pregled poslovnih prostorov, ki ga je odredil sreski načelnik v Sviljancu, je prinesel zanimiva odkritja. Tako so našli pri opankarju Nikolicu v Sviljancu 3000 kg volne ln 450 kg masti. Skrite zaloge masti so našli tudi pri nekem trgovcu v Sviljancu. Iz šabca poročajo, da je sodišče kaznovalo poslovodjo tvrdke Ristič ln Miloševič na 6 mescev zapora in 50.000 din globe, ker je brez oblastvenega dovoljenja prodajal uvoženo kavo po višji ceni, kakor je veljala pred uveljavljenjem uredbe o kontroli cen in ker pri prodaji blaga nI Izstavljal računov. Novosadsko sodišče pa je izreklo kazen 30 dni zapora in 3000 din globe nekemu veletrgovcu, ki je prodajal poleg novega sladkorja tudi stari sladkor po novi višji ceni. K Izplačilo vlog pri Jugoslovenski udru-ženi banki. Ravnateljstvo Jugosftcvenske udružene banke je v soorazumu s komisarjem sklenilo da bo ta banka na osnovi § 20. uredbe o zaščiti denarnih zavodov izplačala vse dinarske terjatve svojih upnikov iz starega računa tako oo vložnih knjižicah kakor tudi tx> tekočih računih, in sicer na blagajnah svoiih glavnih zavodov v Zagrebu in Beogradu ter podružnic v Mariboru, Petrinii in na Sušaku. Nedvig-njeni zneski se avtomatično orene?eio na novi račun. Tako se ie Jugoslovenska udružena banka oprcsHla od zaščite. V tej zvezi poročajo iz Beograda, da se i e znana švicarska banka »Socištč de bano.ue Suisse« v Baslu odločila za večji angaž-man pri tem našem denarnem zavodu. Glede na odločitev o izplačilu vlo? se ie nekai dni mudil v Zagrebu generalni di-reiktor imenovane švicarske banke iz Basla dr. Speich. = Koliko neposrednega davka plača Industrija v Zagreba. V zvezi z vprašanjem industrijalizacije in izseljevanja industrijskih podjetij je šef zagrebškega finančnega oddelka dr. Herkov objavil zanimivo statistiko, iz katere je razvidno, da je 241 zagrebških industrijskih podjetij lani plačalo 40.4 milijona din družbenega, davka, 3.1 milijona din pridobnine, 20.6 milijona din obrambnega prispevka in 1.1 milijona din ostalih državnih davkov, skupaj torej državi 65.2 milijona din. Poleg tega so ta podjetja plačala 5.8 milijona din banovin-ske doklade, 4.9 milijona dlin občinske doklade in 1.5 milijona dim zbornične doklade. = Uradni tečaji za oktober. Finančni minister ie za oktober zaradi pravilne odmere taks po zakonu o taksah določil naslednje uradne tečaje; 1 napoleondor 350 din, 1 zlata turška lira 398.30 din. 1 angleški fund 222. 1 ameriški dolar 55. kanadski dolar 54, 1 nemška marka 17.82, 1 belga 8.70. 1 penga 8.65. 1 brazilski milrajs 2.90, 1 egiptski funt 221. 1 palestinski funt 220. 1 urugvajski pezos 18.60. 1 argentinski pezos 11.60. 1 čilski pezos 1.25. 1 turška papirnata lira 34. 100 francoskih frankov 110. 100 švicarskih frankov 1256. 10Q italijanskih lir 228.80. 100 holandskih goldinarjev 2920. 100 bolgarskih levov 45. 100 rumunskih lejev 28.50. 100 danskih kron 720. 100 švedskih kron 1320. 100 norveških kron 840. 100 španskih pezet 502. 100 dra-hm 58. 100 čeških kron 150.50. 100 finskih mark 112. 100 iranskih rjalov 100. — Nadalje je finančni minister določil, da veljajo v oktobru naslednji tečaji, po katerih bodo carinarnice pri določanju osnove za pobiranje skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka preračunale v dinarsko vrednost fakture, ki se elasiio na drugo valuto in ne na valuto države, iz katere izvira blago: 1 amleški funt 180 din. 1 ameriški dolar 45 din. 1 kanadiki dolar 44.50 100 francoskih frankov 100. 100 švicarskih frankov 1000 din. = Podružnica Privilegirane d. d. za silose v Smederevu. Privilegirana delniška družba za silose ie otvorila v Smederevu. kjer ie zgradila silos, prvo svojo podružnico. = Tehnična dela. Banska uprava dravske banovine je razpisala licitacijo za gradnjo zgornjega ustroja na državni cesti št. 60 od km 1.10 do km 2.10, to je od Sv. Lenarta do Sv. Benedikta (proračun znaša 317.000 din). Nadalje je razpisala drugo licitacijo za regulacijo Savinje pod Celjem v drugem delu V. etape (proračun 2,025.000 din) in drugo licitacijo za izvršitev I. etape melioracijskih del na Cerkniškem jezera (proračun 2,517.000 din). = Bonkare je razglašen o imovini zapuščine po umrlem Ivanu šimoncu, trgovskem zastopniku v Mariboru (upravnik mase Branko Cvetko, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Mariboru 14. okt. ob 9., prijavni rok do 31. okt, ugotovitveni narok 11. nov.) — Prodaje. Dne 3.. oktobra bo pri glav« carinarnici v Ljubljani prodaja volnenega blaga. Dne 30. oktobra bo pri štabu moravške divizijske oblasti v Nišu javna ustmena licitacija za prodajo raznih starih in novih odpadkov od volne, suk-na, usnja, platna, železa, medi L dr. Borze 2. oktobra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemške klirinške marke odslej stalno 17.72 17.92. Za grške bone ie bilo v Zaarebu povpraševanje po 61. v Beogradu pa je bil promet po 60.50. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 92. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda pri stalni tendenci notirala 437 —439 (v Beogradu ie bil promet po 437.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa ie bil zabeležen promet v delnicah Trboveljske po 330. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji; London 178.27 — 181.47. New York 4425 — 4485. Curih 1020.31 — 1030.31. Tečaji na svobodnem trgu: London 220.46 — 223.66. New York 5480 — 5520. Curih 1260.82 — 1270.82. Curih. Beograd 10. Pariz 9.85. London 16.95. New Yodc 435. Milan 21.9750. Madrid 40. Berlin 174.50. Stockholm 103.8*. Budimpešta 85.50. Atene 3.00. Carigrad 2.80, Bukarešta 2.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Voina Skoda 437 _ 439, 4°/o agrarne 51.50 den., 4°U severne agrarne 51.50 den.. 6% begluške 77.50 bL. 6% dalm. agrarne 70.50 bi.. 6"/« šumske 70.50 bi.. 7% stabiliz. 92 den.. 7% invest. 97 den.. 7% Seligman 100 den., Blair 94.50, 8°/» Blair 99 — 100; delnice: PAB 192 den.. Trboveljska 330 — 340 (330). Gutmann 45 den.. Sečerana Osijek 210 den. Sečerana Vel. Bečkerek 600 den.. Osiječka ljevaonica 165 den.. Isis 60 bL. Oceania 650 den.. Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 437.50—438 (437.50) 4% agrarne 53.25 den.. 6% begluške 76.50 — 77.50. 6% dalm. agrarne 69 den.. šumske 69 — 70. 7% Blair 94 den (95), Narodna banka — (6500), PAB 192 den. Blagovna tržišča UTO 4- Chicago, 2. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 82.25, za maj 81.875, za julij 78.50; koruza: za dec. 57.875, za maj 59.25. VVinnipeg, 2. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 71, za maj 72.625, za julij 76.75. '+ Novosadska blagovna bor^a (2. t. m.) Tendenca nespremenjena Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 307.50 — 310. Rž: baška 335 — 337.50; ban. 332.50 — 335. Ječmen: baški in sremski 350 — 358; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza: baška 340 — 342.50. Mo*a: franko mlin ▼ dunavsld banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški ln sremski bdi brez vreč 410 — 415. Obvezno izdelovanje enotnega Jugoslovanski nacionalni odbor za normalizacijo je objavil v Službenih novinah prve norme, ki jih je izdelal in se nanašajo na trdo milo za pranje. Za temi normami bodo sledile norme iz drugih področij našega gospodarskega delovanja, od katerih jih je nekaj v delu in bodo izdane, kakor bo to samo gospodarstvo zahtevalo. O priliki objave prvih uradnih norm je treba poudariti, da zagotavljajo pri nas veljavni predpisi udeležbo vseh interesentov pri izdelovanju norm. Glavni cilj je pri tem ta, da pridejo norme v službo celotnega našega gospodarstva. Zato ne smejo dati prednost eni veji gospodarstva na škodo druge. Pri izdelavi norm imajo vsi zainteresirani krogi možnost izraziti svoje mnenje in vplivati na sestavo norm. To omogoča sama sestava organov odbora za normalizacijo, v katerem so zastopani vsi gospodarski krogi, kakor tudi publika, ki se je tičejo norme. Ta publiciteta se doseže bodisi z objavljanjem, s čimer se omogoča razprava, bodisi s pošiljanjem vprašanj in z obveščanjem interesentov, da bi na ta način izvedeli iz vseh krogov za mnenje in da bi morebitne pripombe vzeli v poštev. Cilj samih norm je, da pridemo po vsestranskem predhodnem proučevanju do jasnih definicij o kakovosti in vrsti posameznega materiala, blaga in izdelave, da se na enostaven način določijo vsi tisti elementi, ki so bistveni del pri določevanju in definiciji pojma, ki je pomemben za gospodarstvo, zlasti pa v tistih primerih, kjer bi zaradi nezadostno podane opredelitve teh pojmov lahko nastala škoda za proizvajalca ali kupovalca odnosno za naše gospodarstvo. Koristi norm so za naše gospodarstvo najrazličnejše: Pokazale se bodo v racionalni uporabi surovin in materiala, v pocenitvi izdelkov, izdelovalnih stroškov, v možnosti racionalne preskrbe potrošnikov brez ozira na kraj, kjer bivajo, v možnosti najboljšega izkoriščanja razpoložljivega dela in prirodnih bogastev. Vse to vodi h končnemu cilju, namreč k zboljšanju življenjskega standarda v naši državi. Predpisovanje norm se Je izkazalo kot zelo koristno v državah, ki so ga izvedle. V sedanjih težkih gospodarskih razmerah pa bo zlasti pokazalo koristi, ki jih lahko pričakujemo. Začetek dela v naši državi v tej smeri je sprožil pozornost vseh zainteresiranih krogov. Same pobude za delo so prišle dostikrat od strani gospodarstva iz vseh krajev države. Po obstoječih zakonskih predpisih postanejo norme, ki jih odbor proglasi, uradne nor- ! me in obvezne za vse javne nabave, ki se : izvrše po odredbah zakona o državnem ra- ; čunovodstvu in po obrtnem zakonu. Samo dejstvo, da se izdelujejo norme v skladu s potrebami gospodarstva, jamči njihovo pravično uporabo v celotnem prometu v naši državi Predpisi za izdelovanje mila Norme za trda mila za pranje so Izdelane v skladu z normalnimi razmerami in obsegajo vse vrste trdega mila za pranje. Spričo pomanjkanja tolšč za izdelavo mila je trgovinsko ministrstvo izdalo predpise za izdelavo mila, s katerimi je prepovedalo do nadaljnjega izdelovati trdo jedro-vito milo kakor tudi mešano milo, zato pa je predpisalo izdelavo polnjenega mila po odredbah norm za milo. To milo ne sme vsebovati več kakor 50% tolščnih kislin. S tem predpisom je urejen način izdelave polnjenega mila, določena je teža originalnih kosov, prav tako je predpisano obvezno označevanje odstotka maščobe na vsakem kosu mila. Vse obrti, ki izdelujejo milo, so dolžne ustaviti izdelovanje trdega jedrovitega in mešanega mila v 14 dneh, zaloge tega mila pa morajo razprodati v 30 dneh. Trgovine morajo razprodati dosedanje zaloge tega mila najkasneje v 60 dneh. Za prekrške teh predpisov so določene stroge kazni. Ker so s tem predpisom obsežene v glavnem vse odredbe norm za milo, bodo za neizpolnjevanje teh norm veljale iste sankcije. Milo za pranje se bo smelo v bodoče prodajati samo v komadih po 100, 250 in 500 gr originalne teže, to Je teže v svežem stanju. Na vsakem komadu mora biti vtis- Vojno prizorišče Marmarika ====== 6 ==— če Se ne veš, zdaj izveš Dežela brez rastlinstva in vade ter s temperaturami do 90 stopinj v senci Italijanske čete v položajih v Solumu Odkar je Francija položila orožje, ostaja Italiji v Severni Afriki kot vojno ozemlje samo dežela »Marmarika*. kakor se imenuje vzhodni del italijanske Cirenajke in zapadni del severnega Egipta. Obala tega ozemlia ie vzhodno od zaliva Bombe proti Tobruku strma in skalo-vita. tu in tam jo razčlenjujejo majhni zalivi in prekopom podobne zareze. Na ta način se nadaljujejo do Soluma. Za oba\o se širi mizasta planota, ki ge dviga na najvišjih mestih okrog 240 m visoko in sega do 15 km daleč v notranjost. Proti juga se polagoma niža kot robni del puščave in se pod 31. sporednikom spremeni popolnoma v puščavo. Ta puščava ie deloma skalo vi ta. deloma pokrita z gruščem, deloma peščena. Na poedinih mestih ima globoke doline, drueod io prekinjajo oaze. kakršna je n. pr. Džarabub na italijanski in Siva na egintski strani. Rastlinstvo ie tod sdlno redko in ga predstavliaio v glavnem le poedine palme ter izsušeni grmi. ki jih imenuie.io »velblodje trne«. Vode ie seveda tudi izredno malo. Vodnjake imajo le ob obali. Podnebie ie stepno. poleti se dvi.gneio temperature do 50 stopinj v senci, pozimi pa padejo v poedinih nočeh ood ničlo. Dežuie le prav redko kdaj. nasprot- šve&ski „krušni denar" Na švedskem predajajo po novem kruh, ki tehta nad 200 g, po teži. Nakup se oskrbuje z odrezki s karte, ki se imenuje »brod-mynt«, »krušni denar«. Od te karte odreže prodajalec toliko, kolikor ustreza teži kruha. S tem se izognejo težavam pri zame-njavanju, ki bi drugače nastale zavoljo različnih tež. Vila v San Remu za vojake Te dni je bila izročena svojemu namenu vila Zirio v San Remu, ki je bila svojčas last nemškega kralja Friderika III. ter so jo pozneje poklonili Hitlerju. V vili so zdaj nastanjeni rekonvalescenti nemške in italijanske vojske. no oa oogostoma veje veter, posebno take zvani »gibli«. ki nastopa včasih z izredna silovitostjo. Dežela ie zelo malo naseljena. Edina v> lika prometna žila je »Strada Balbi-»Balbova cesta«, ki gre v dolžini 1822 7 od tuniške do egiptske meie. Ta meja prične vzhodno od Porta Bardia naravi proti jugu in ostavlja Džarabub na z; du. V tem predelu ie zavarovana z 27( dolgo oregrajo iz bodeče žice. ki io i postaviti maršal Graziani. da bi u tihotapljenje orožia in drugih stv< Egipta v korist Senusijevcem. Meio Italijani okrepili končno še z obema bama Capuzzom in Maddaleno. C meja proti Egiptu meri 1100 km. r nejši pa ie seveda severni del. Tu je lie stepi podobno in skalnato ter ; čkajo poedine karavanske poti. dal iugu pa ie sam obupen, gruščevnat Solum na egiptski strani ie koma-od meie. ob obali sledita še po 75 meje Sidi el Barani, do koder so z dosedanjo ofenzivo prodrli, in utrjena oostoianka M?rsa Matruk. veljala pripravljajoča se italijansl živa. Še malo boli proti vzhodu nja železnica, ki vodi do Aleksa Zapirastfe vatikanski! Vhodna vrata v Vatikan se zda jo v Rimu zvečer ob 20. uri. Držav tikanskega mesta pa morejo odii še do 23.30, seveda samo če so pr posebnimi dovoljenji. Povratek finskega odposlanstva z zapadnega bojišča Finski general Tuomko Toumen, vodja finskega vojaškega odposlanstva na zapad-nem bojišču, se je vrnil domov s potovanja po zasedenih deželah in hvali na vso moč prijaznost in gostoljubnost, ki so mu jo izkazovali Nemci na zapadnem bojišču. Finska vojaška delegacija je bila ves čas predmet izredne pozornosti nemških gostiteljev. Dve hiši v Berlinu ki so jih pogodile bombe iz angleških aeroplanov da se je 25. septembra ponoči rodil Berlinu rodil prvi nemški otrok v zakl nišču. Otrokova mati je 20-letna A* Henseleltova; da je bil nemški zunanji minister t Ribbentrop operiran v čeljusti; da Je nemški rezbar Hans Scholze iz lal sliko italijanske kraljice Jelene i* tisoč koščkov lesa; da Je ostal grad rumunske kraljice--tere Marije v Balčiku s srcem pokoj last rumunske države kljub temu, dt Balčik zasedla bolgarska vojska; da so bili telesni ostanki dunajs* psihljatra prof. Wagner-Jauregga upe jeni; da bosta francoska dnevnika »Petit rislen« m »Oeuvre« od T. oktobra d izhajala zopet v Parizu; da je bfl nemški minister Rust pro« viran za častnega doktorja rimske t verze; da je pri zadnjih nemšldh letalskih : padih na London izginil sin petrolejskt mogotca Deterdinga, ki je podedoval svojem očetu dva milijona funtov št< lingov; da se bo bivši albanski kralj Zogu n stanil v A^eentinL . nemškega bombnika? »Times« poročajo, da so opazili pri nemškem zračnem napadu na London dne 23. septembra nov tip nemškega bombnika. Nad Jugovzhodno angleško obalo se Je pojavilo krdelo nemških bombnih letal z bombnikom izredno širokih kril v sredini. Bombnike so spremljala tudi številna lovska letala. Angleži menijo, da gre za nov tip nemškega bombnika, verjetno za konstrukcijo tipa Fokker-Condor. Vedno več pilotov Vrhovni poveljnik angleških pilotskih Bol letalski maršal Blshop je izjavil, da število pilotov v angleški vojski stalno in naglo narašča. Doslej je število Izurjenih pilotov daleko prekosilo vsa predvidevanja. dvoma, da se bo stvar razvijala v dosedanjem pravcu, s čemur bo Anglija dosegla tisto, kar Je njen trenutni dlj: mnogo večje število letalcev, kakor razpolaga s njimi sovražnik Velike Britanije. Churchill osebno nadzoruje Sončne pege motijo radio Meteorološka postaja pri Faenzi javlja, da so bile zadnje dni velike motnje pri sprejemanju radia. Motnje so občutili povsod v Evropi, naspale pa sc zaradi koz-nričnih vzrokov. Dne 26. in 27. septembra je bil posebno otežkočen sprejem na kratke valove (12 in 20 m). Na soncu se je pojavila ogromna pega, ki je dospela na dan 28. septembra naravnost v sredino sonca. Ta pega ki cenijo njeno velikost na 20 zemeljskih krogel, je vplivala na elektromagnetske valove. V teku oktobra ie pc napovedi isti opazovalnice pričakovati novih podobnih motenj. ntrjevalna dela na angleški strani Rokavskega preliva Smrt poljskega diplomata Podtajnik v poljskem ministrstvu za zunanje zadeve Gravinski je utonil na vožnji čez Atlantski ocean. Gravinski je bil na službenem potovanju v Kanado. Neupravičeno maščevanje Posledica usodne zamenjave Prometnega letalca Franklina Borrovva so te dni v Los Angelesu obsodili na 15 let ječe zaradi umora in poskušenega samomora z letalom. Razprava je zbujala posebno zanimanje zavoljo tega, ker je letalec svoje dejanje izvršil po pomoti. Nekega večera se je Borrovv vračal skozi majhen park domov, ko je zagledal objet parček. V mladi ženski je spoznal svojo nevesto Betty Wilsonovo ali vsaj mislil je, da je njegova nevesta, in svojega bratranca Jacka Handersona. Odšel je domov in ni rekel nič. Nekoliko dni pozneje je prišel Jack Handerson k njemu in mu dejal, da mora nujno odleteti v New Yorli. Pilotu je švignila strašna misel skozi glavo in je dejal: »Dobro, popeljem te sam tja«. Ko je Jack sedel v letalo, je videl, da je edini potnik. Franklin mu je dejal, da poletita izven voznega reda. Družba mu je tako dovolila. Polet ni trajal dolgo, letalo je treščilo na tla. Kmetje so izpod razbitin potegnili Jackovo truplo in težko poškodovanega pilota. Franklin Borrovv je ležal mnogo mesecev v bolnišnici. Ko je že na pol ozdravel, sta ga obiskali dve ženski in mož ni mogel verjeti svojim očem, kajti pred njim sta stali njegova zaročenka Betti Wilso-nova, za njo pa v globoki žalosti mlada ženska, ki ji je bila popolnoma podobna. Onesvestil se je. Ko se je zavedel, je do-znal, da je bila ta mlada ženska Bettyna sestra dvojčica, ki je prej ni poznal. Tistega usodnega dne je bila baš na obisku v Los Angelesu in se je sestala z Jackom, s katerim sta se ljubila. Tako se je zgodila tragična pomota Franklina Borro\va, ki je spravila štiri ljudi v nesrečo. Sodnik je ob razglasitvi sodbe Izjavil, da niso Franklina kaznovali s smrtno kaznijo samo zavoljo tega, da mu dado priložnost popraviti v novem življenju težko krivdo, ki si jo je nakopal. Betty Wilsonova je izjavila, da bo nanj čakala. ANEKDOTA Na nekem svojem potovanju po Evropa se je ameriški pisatelj *lark Tvaan ustavil tudi v Parizu, kjer 90 v gledališču igrali znano Scribeovo komedijo »Kozarec vode«. Twain je šel k predstavi in ko je videl, da so igralci v svojih vlogah precej ne-sigumi, je za šepetal svojemu sosedu oa uho: »Neverjetno, koliko ljudi plava v enem samem kozarcu vode .. « DAM ENA »Pomiri se, ljubica, še en mesec bova štedila, potem si kupiva kolo za dve osebi!« (Bertoldo.) H. Adama lepa mmmm Detektivski roman To vprašanje mu je še posebno rojilo po glavi. Edina, ki je bil prepričan, da ga bosta res pogrešila, sta bila Bili Mason in njegova sestra Vera. V St. Michael's Courtu ni bilo menda nič neobičajnega, če je kak najemnik izginil za nekaj dni, ne da bi se bil prej odjavil. Takšna stanovanja imajo prednost, da lahko prihajaš in odhajaš, kadar te je volja. Ako se vrneš in pozvoniš radi zajtrka, ga dobiš brez nadaljnih vprašanj, pa naj si je trajala tvoja odsotnost več dni ali več tednov. Vera bo gotovo presenečena, ko ga ne bo na domenek, a težko da bi si zaradi njega Bog ve kako belila glavo. Tem bolj pa se je zanašal na Billa. Bili ga je nujno želel pridobiti za udeležbo pri Honduraški družbi; kaj si bo mislil, če ga ne bo več na izpregled? Kdo ve, ali bo izkušal dognati, kaj je z njim, ali bo le menil, da mu kakšna prenapeta muha brani priti? In če se loti poizvedovanja, ali bo našel njegovo sled? Kolikor je mogel presoditi, to ni bila lahka naloga. Robin Hood je bil menda celo prepričan, da je povsem nemogoče. Toda nemara je bila skrivnostna ječarica pustila za seboj sledove, ki ni sama nič slutila o njih. Mislil je na beg. Tudi če mu ne bi branil nob?n oborožen stražar, je moral biti pobeg iz zaklenjenega in zamreženega prostora prebito težaven za človeka, ki je bil uklenjen na rokah in nogah. Dolgo časa je stal pri oknu, toda od nikoder ni bilo žive duše, ki bi jo bil mogel poklicati na pomoč. Gotovo so kdaj pa kdaj prihajali v hišo trgovci, pismonoše in drugi ljudje, a podoba je bilo, da so vsi vhodi na drugi strani hiše. Morda bi lahko obvladal Robina Hooda, ko pride spet v sobo, toda ta ni bil sam. Imel je pajdaša, morda kar tri, nemara še več. Zelo težko se je bilo odločiti, kaj naj človek stori. Peter ni imel namena, da bi odnehal, vsekako pa je bilo pametneje takoj nekaj ukreniti in storiti smešnemu položaju konec kakor čakali, da ga lakota prisili k popuščanju. Ure so mu minevale po polževo. Izkušal se je razvedriti z branjem. Knjige, ki so mu jih bili pripravili, so vsebovale največ razburljive zgodbe, toda nobena ni bila tako čudna kakor ta njegova lastna pustolovščina. Zve-čerilo se je — nihče mu ni prinesel čaja. To ne bi bilo tako hudo, ko bi bil le mogel še enkrat po-kramljati z Robinom Hoodom. V nenadnem navdahnjen ju je zgrabil svoi čevelj in spet potrkal na pod; to je bilo edino sredstvo, s katerim je mogel priklicati ječarja. Njegovo znamenje je takoj pomagalo. Vrata so se odprla in v sobo je stopil zakrinkani stražar. »Rad bi govoril z vami zastran odkupnine,« je rekel Peter. »To je zelo pametno od vas,« je odvrnila Karo-lina. Srce ji je utripalo hitreje, a glas ji je ostal miren in čvrst. »Sediva spet tako kakor prej.« »Koliko želite?« je vprašal, ko sta sedla »40.000 funtov.« »Lepo. In kdaj me izpustite?« Karolina o podrobnostih vobče še ni bila premišljevala, a zdelo se ji je, da tu ne more biti težav. »Kakor hitro dobimo denar,« je odgovorila. »Kaj me mislite umoriti?« je vprašal. »Nikakor ne!« Vsa prepadena je bila nad tem vprašanjem, vendar pa je hitro dodala: »Nevarnost je le, da umrete od gladu.« »Ali mi boste priporočili, naj odpotujem v tujino?« »Nimam namena, da bi vam branila svobodno gibanje. Nikoli nisem mislila na to.« »Denimo, da si kupim prostost. Se nič ne bojite tega, kar bi potem utegnil storiti?« »Ko bi bilo tako, vas ne bi bila spravljala semkaj.« »Znano vam utegne biti, da 40.000 funtov v gotovini nimam pri sebi. Niti 40 šilingov ne vem, ali še imam. Če bi bili tako prijazni in bi mi sneli okove, bi lahko segel v žep in pogledal.« »Zadostuje mi to, kar pravite.« »Torej se zadovoljite s 40 šilingi?« Upal je, da bo spet začul njen zvonki smeh, in pričakovanje ga ni ukanilo. »Tako pa spet ne,« je odgovorila. »Bi sprejeli ček?« »Gotovo da, samo čas moramo imeti, da ga vnov- čimo.« »Ali mi prisežete, da me izpustite štiri in dvajset lir po prejemu čeka za 40.000 funtov?« Karolina je pomislila. Veliki trenutek je bil prišel, toda ni še bila na jasnem, kaj naj stori. »Da!« je dejala. »Prisežem vam, s pogojem, da je ček veljaven in da ima kritje.« »Dobro!« je rekel. »Torej vam izdam ček.« Dekle ni odgovorilo. Čuden občutek jo je bil prevzel, na pol zmagoslavje, na pol sram. V sencih ji je divje razbijalo, toda nazaj ni mogla več. »Ako naj izpišem ček,« je Peter nadaljeval, »vas moram na žalost prositi, da mi snamete lisice. Z uklenjenimi rokami ne morem pisati.« To je bilo prepričevalno; vendar, ali ni utegnil biti jetnikov dozdevni pristanek na njene zahteve samo zvijača, da si omogoči svobodnejše gibanje? »Ali prisežete, da boste samo podpisali ček, ako vam razklenem roke, in ne boste poizkusili kakega nasilja?« je vprašala. Glasno se je zasmejal. »Od sile težko nama je zaupati drug drugemu, kaj ne?« je rekel nato. »Vse prisežem, kar koli zahtevate. Igrala bova pošteno igro.« »Čekovna knjižica je v vašem ročnem kovčegu.« Vstala je in stopila ponjo. »Kako skrbno ste mislili na vse!« Vzela je ključ iz žepa in stopila k njemu. Pomolil ji je uklenjene roke, da je mogla vtakniti ključ v ključavnico. Ko je stala tako blizu njega, si jo je izkušal natančneje ogledati, toda skozi ozki razpor v krinki ni mogel ugotoviti niti barve njenih oči. Strateške pozicije na Daljnem vzhodu Francoski list »Figaro« >e nedavno objavil članek svojega strokovnjaka za zadeve Daljniesa vzhoda, v katerem Dravi med drugim: »Vojna v Evropa, ki se je začela 1939 ,=e ie združila z vojno v vzhodni Ariji, ki se je bila začela 1937. Ta združitev obeh vojn ograža ravnotežje na Tihem morju in bo~