139. Številka.
Ljubljana, v sredo 22. jnnija.
XX leto, 1887.
■h »j a v. a k dan ne«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v st r i j ako - o g e rBke dežele za vse leto 15 >?ld . za pol leta 8 gkL, za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr*"***četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znafia. Za oznanila plačuje te od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr , če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in npravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, rGledališka stolha". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Stvari na Češkem.
m.
Češki Nemci so zahtevali najprej, da bi se sedanje češko kraljestvo razdelilo v nemški in češki oddelek, torej v dve deželi. Čehi so se taki nameri uprli takoj od začetka, eosebno iz razloga, da bi se tako rušilo zgodovinsko državno pravo češko. Schonerer in njegovi pristaši so tudi proti taki razdelitvi; ali oni se ujemajo s Čehi t tem iz drugih uzrokov. Schonerer neče niti jeden del Češke pustiti Čehom, češ, da ta in druge dežele, ki so spa dale k nemškemu bundu, se morajo ohraniti v celoti za Nemce, oziroma za povečanje in okroženje Velike Nemčije. Tudi je Schonerer dosleden dovolj, ko priznava, da z razkrojbo Češke bi zahtevali Slovani z isto pravico tudi razdelitev Štejerske, Koroške itd., torej okroženje dežel po narodnostih.
V resnici velja in mora obveljati ta logika na vse strani, na prvem mestu za Češko, ker od te je konečno zavisna prava razdelitev in omejitev tudi drugih dežel po narodnostih.
Iz tega pa, da Schonerer očitno reklamuje vso Češko in še druge dežele za Nemčijo, je spoznati, da tudi drugi levičarski Nemci nimajo druge konečne namere, kakor vodja nemških nacijonalcev sam. Samo da druge stranke te vrste" hočejo doseči po ovinkih, torej prav po konstitucijonalnih daljših potih to, česar Čehi nečejo definitivno dovoliti na krat in skupno. Vsled tega pa je že naprej soditi, da je vsaka druga pot oddeluega ali parcijalnega deljenja Čehom in s tem tudi drugim Slovanom načelno in naposled v resnici Jeriiinko nevarna.
Nevarno je torej spuščati se v to, da bi se Češka vsaj po okrajih razdelila mej Nemce in Čehe. Nevarnost ne tiči samo v težavah, katere in koliko okrajev bi se izročilo Nemcem, nevarnost je pred vsem v načelu, ker potem bi Nemci skrbeli, da bi sami ne izgubili več svojih odlomkov, v tem ko bi sekali vedno dalje v veje Češke narodnosti. Tukaj velja: Principiis obsta!
Nemci bi potem nikakor ne zmenili se, da bi se stvari uredile tudi na Moravskom, Šlezkem, še manj pa, da bi si Čehi zopet pridobili Osvetim in Z a t o i in najmanj pa, da bi se Slovenci okrožili v zmislu narodne samouprave.  Saj nečejo
Nemci ničesar slišati o taki samoupravi ali koli keišni si bodi narodni iednopravnosti po drugih deželah, kjer prebivajo Čehi, Slovenci in v obče Slovani   Pomenljivo je, da Nemci, će izvzamemo peščico konservativcev, popolnem prezirajo vsako iz javo o narodni samoupravi, tudi če prihaja tu pa tam od nemške strani. Dokazov v tem pogledu o priliki   še podamo, kakor smo jih nekaj priobčili Že lanskega leta na tem mestu. '
Nevarno je nadalje, da bi se Čehi pogajali s stališča takih osnov, po katerih bi ^e varovala češka in nemška narodnost po tako imenovanih ltiirl|ult. Tudi ko bi Čehe varovala taka osnova v češkem kraljestvu, bi pa ne bili varni vsled drugih naskokov po drugih čeških deželah in najmanj v državnem zboru, ko bi prišla nemška stranka zopet na kr milo. Glavni uzrok proti taki pogodbi pa ostane vedno ta, da Nemci bi bili potem s svojo osodo popolnem pomirjeni, ne da bi jih gnala pravičnost do jednake uredbe tudi ua slovanski strani.
Čehom je pomisliti odslej vsako ponudbo, vsak korak, ki bi napravljal pot do deljenja češkega kraljestva. Zato moramo odkritosrčno izjaviti, da nismo celo zato ne, da bi se napravila dva senata za Češko sodnijo. Najmanj pa smo zato, da bi so dal tukaj Nemcem kakeršen koli privilegij. Nemci bi potem takoj zahtevali tudi razkrojitev namestništva in v obče politične oblasti.
Analogija v razdelitvi ua Tirolskem za Češko nikakor ne more veljati, kajti Čehi na Češkem se ne morejo pogajati s.imo za sedanjo kraljevino, ampak jim je vedno imeti pred očmi ne samo Cehe po drugih deželah, ampak pred vsem tudi Slovence. Analogija s Tirolsko pa je samo zanjka, če tudi jo izreka „Politik" sama.
Čehi vedo, kako pišejo v „Mtinchener Allg. Ztg.u o Čehih, in ravno ta list odobruje 18. junija t. 1. namero, da bi se napravila dva senata pri Praškem deželuem sodišči, ter pristavlja jako pomenljivo, da bi bil to dober začetek na poti do razdelitve češkega kraljestva.
Še celo, ko bi Čehom češkega kraljestva Nemci v resnici dovolili vse, kar je treba v zmislu narodne avtonomije, bi se oni ne mogli ali ne smeli pogoditi, če se pogodba ob jednem v jednakem pomenu ne raztegne na vse druge dežele s češkim
prebivalstvom, potem na Slovence in v obče vse narodnosti. Češki voditelji na specijalno Češkem imajo pač pravico pogajati se jednostransko samo v oboru in za obor češkega kraljestva; vprašanje pa je to, ali bi imeli oni toliko vesti in poguma, druge Čehe in Slovane izročiti osodi, o kateri bi že naprej vrdeli, da bo morebiti pogubna.
Češko vprašanje je tesno zvezano z osodo drugih avstrijskih Slovanov in konečno tudi Avstrije same, in zato je napačno že to, da češki voditelji govore o sporazumljenji jedino v mejah češkega kraljestva. Organ češkega kluba se je sicer tolažil prilično s tem, da se nadeja, da dobe s časom večino Čehi tudi v moravskom deželnem zboru. Ali se nadeja ta organ, ki drugim levite bere, iz jednakih uzrokov češke večine tudi na Šleskem? Ali se nadeja, da pripadeta potem Osvetim in Zator sama ob sebi zopet Čehom? In ali se nadejajo češki voditelji, da pridejo Slovenci kedaj do združenja? In česa se nadejajo Čehi glede na osodo avstrijskih Rusov?
Iz vsega tega je razvidno, tla Čehi na Češkem se z dobro vestjo ne morejo pogajati z Nemci samo z ozirom na češko kraljestvo, ampak v ved-nem pogledu na vse one Slovane, kateri bi bili potem izročeni kruti osodi popolnega potujčenja, po-nemčenja in poitalijančenja.
Čehom je spraviti stvar, ne pred deželni zbor v Prago, ampak pred državni zbor, kjer se mora osoda določiti v zmislu narodnega obkroženja vseh narodnostij v naši državi. - Dokler Čehi tega ne store, ne bodo Nemci niti moralno prisiljeni pogajati se v tem zmislu; kajti niti v Avstriji nemajo Čehi in Slovani v obče toliko pravičnih in zadostnih glasil, da bi svet izvedel in veroval resnico spravljivosti od češke strani. Saj vidijo ravno sedaj kako zauičljivo se nemško židovska glasila, služeča nemški liberalni stranki, odvračajo od ponudeb Čehov za spoiazumljenje. T t glasila pa ravno zdaj tudi trde, da je treba še počakati nekaj let, potem še le da bo možno pogajati se s Čehi.
Kdo pa vč, zakaj h očej o N einci čakati še nekaj let? Ali se ne nadejajo, da pridejo politični preobrati, osodepolni tudi za avstrijske Slovane in za Avstrijo samo ? Češki voditelji so pokazali, da znajo ocenjevati tudi zunanjo politiko; oni
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.)
(Dalje.)
Dveindvajseto poglavje.
V nje globokem otožnem očesu Življenja bliSčeča barva dalje ne biva In ljubezen sama, nje najsladkejši svit, Je zapustila za seboj noč brez zvezd. Noč? Oh, ne! Je le rana zora — Dolge, temne, brezupne ure so minule; In vera, dneva zarja na višini Se blišči skozi nje v nebesa obrneno oko
Ko bi se navdušenost, s katero se navadno vzvišen sklep stori, lahko ohranila za čas njegovega izvrševanja, boril bi se boj skoro brez napenjanja in zmaga bila bi kaj lehka. A kdo ni sam skusil, kako radi se povrneta slabost in nezaupnost, prav prirodni posledici nenavadnega napenjanja telesnih in duševnih sil? Takrat res se učimo, kako malo smemo 7aupati lastnim slabotnim silam, če nas po-
moč in voditeljstvo iz nebes ne podpira in ne okrepčuje.
Tako se je godilo Mabeli. V jutro po izmišljeni zmagi črez sebe samo izbudila se je z bolestnim čutom omahlosti in obupnosti; težavno jej je bilo ustati in se napraviti, še težavniše pa, v mino-lost mirno se ozirati, v bodočnost pa radostno gledati. Popolnem je izkusila nepričakovano resnico, da s krčevitim napenjanjem duša ne doseza vzvišenih višin samo sebe zatajujoče kreposti, temuč le z neprestanim in stanovitnim bojem in s ponižnim zaupanjem na Onega, katerega obljuba zagotovlja: „Jaz te nikdar ne popustim in nikdar ne zapustim."
Na srečo je pri rokah imela malo sveto pismo z blagrujočimi besedami srčnosti in miru. Ko se je bila ž njim posvetovala in z molitvijo Bogu priporočila, čutila se je nekako pripravljeno pečati se z dogodki novega dne. V prehodu k obedilnici naletela je Roberta, ki jej je o odhodu potujoče družbe pripovedoval. Vsi, kot je pravil, bili so jako veseli razen Alika in Murrava. ki sta se prevarana, da je tetka izostala, močno jokala.
Mabeli je srce nekoliko upadalo, ko je mislila na žalost ljubeznjivih otrok in da jo bode še bolj
pogrešal nekdo, ki se opoludne družbi pridruži; iskal jo morebiti bode in osupnen, da je doma ostala, bode razloge napačno pojasnoval ter Ludviko zaman uaganjal, da bi mu skrivnost zadovoljno razložila. Upadajoče srce jej se je precej oživilo pri očitnem veselji, katero je iznenađeni oče kazal, ko je, stopivši v sobo za zajutrek, približavala se mizi, ob kateri je sedel. Videl je bil, da se je Robert z vozom vrnil ter jo mislil, da je že davno na potu v Albany. Z očitno radostno poslušal jo je zagotov-ljati, da se je bila odločila potovanje popolnem opustiti, akopram se je bila prejšnji dan od njega poslovila.
Ker je mislil, da se je z Ludoviko razprla ali pa se ni z določenimi naredbami potujoče družbe ujemala, povpraševal je ni po razlogih nje na videz nestanovitnega vedenja. Izrekal se je le prav zadovoljnega s tem izidom in dosta določniše nego navadno: „Draga moja, to me veseli, to me močno veseli. Že začetkom nisem odobraval, da bi s toli veliko družbo potovala. No, nadejam se, sedaj te pač nič ne zavira, da teto Margerito obiščeš."
Bil je res toli zelo vesel, da je po zajutreku ustanši, da bi odšel, položil svojo roko kaj ljubez-
torej razumejo, zakaj hočejo nekateri zunanji diplomati tudi zunanje stvari zavleči in v tem tudi Rusijo ukleniti v spone prijateljstva.
Spomin tudi na to stran zadostuje pač, da stvari ni odlašati, in če hočejo Nemci avstrijski od-bacniti češke ponudbe za spravo, pa Čehom samim ni čakati in ponudbe v označenem zmislu morajo priti v državnem zboru na vrsto. Ako se Nemci na tihem naslanjajo morda celo na avstrijsko krono, potem je tudi dolžnost čeških voditeljev, da nastopijo v državnem zboru in povzdignejo glas v tem zmislu, da ga bodo slišali na najvišjem mestu v Avstriji, pa tako, da ne pride kak Beust II., ki bi jedno-stransko strašil samo z jedno zunanjo državo, kakor da bi Avstrija ne imela drugih sosedov, s kate rimi ji je v prijateljskih razmerah biti iz jednakih in v resnici še važniših in odloč lnisih interesov.
Y po re j.
Politični razgled. \t*i t a iij4* dežele«
V L j ubijan i 22. junija.
Volitve na OgvrNkein zopet jasno dokazujejo divjost in surovost Ai padovcev. Vsakdo bi mislil, da bi taki dogodki morali odpreti oči odločujočim krogom, da tako neolikanemu narodu so ne sme pustiti, da bi gospodoval nad druzimi narodi. Povedali smo že, da je na več krajih bil krvav boj pri volitvah. Neko poročilo javlja, da je bil tak boj tudi pri volitvah v Teresiopolu. Kol ko je mrtvili in ranjenih, se še ne poroča. V Szeredu so v dan volitve pri mnogih hišah okna pobili. Zvečer je pa bilo tako rogoviljenje, da nikdo ni mogel spati. Le s težavo so vojaki naredili red. Tudi v Košieah, kjer je bil po hudej volilni borbi voijen Moric Jo-kai, £0 tudi bili veliki neredi. Več oken so pobili. Vojaki so z orožjem morali razganjati razdraženo prebivalstvo, ki se je zbiralo po ulicah. Ravno taki neredi so bili v Nanasu. O izgredih v Duna-Szer-dahelv imamo še omeniti, da so bili protisemiti mesto v treh krajih zažgali. Pri občnem poboji bil je odvetnik 14 krat sunen z nožem. Sodnije bodo po volitvah imele dovolj dela.
ViiuiUc državi
Srb*ki poslanik na Dunaji je v soboto po hodil »vNlro-ogersike^a ministra vnanjih zadev grofa Kalnockvja in na ukaz Rističa mu razložil, da nova vlada nikakor ne namerava plemeniti svoje politike proti Avstriji. Samo z Rusijo bode Ristič prijaznejši, nego jo bil Garašaniu.
Glavni nalogi novega Nrbske^a ministerstva sta, kakor se piše „Pol. Con": urejenje državnih financ in revizija ustave Prvej točki bi se no mogla izogniti nobena vlada. Že več let sem je vsako leto primankljaj v budgetu, kateri pa bode trebalo odpraviti. V krogih, ki poznajo nazore uove vlade, mislijo, da bode vlada skušala kaj prištediti pri vojuej upravi, administraciji, pravosodji in diplomaciji. Govori se, da se bode pomanjšal vojni budget za 3 milijone, budget n tran.je službe za 15 milijona in budget ministerstva vnanjih zadev za 0 5 mi lijona dinarjev. S temi prištedenji nadeja se vlada odpraviti primankljaj. Kar se tiče revizije ustave, se ta stvar že ohcijalno in po list tli razpravlja od 1881. leta. Po srbskih temeljnih zakonih morata dve skupščini potrditi predlog, da se premeni ustava, predno se skliče konstituanta, velika skupščina. Predlog, da se spremeni ustava, pa sme staviti sama vlada. Ta prvi pogoj za revizijo ustave je že izpolnjen, kajti skupščina je sklenila 1881. in 1882. leta, da se premeni ustava, sedaj  se ima ta stvar
predložiti poslednjej odločujočej instanci, velikej skupščini. Velika skupščina, katera institucija je vedno igrala važno rolo v srbskem državnem Življenji, šteje, od kar se je dežela povekšala z novimi ozemlji, 600 svobodno voljenih poslancev in vlada nema niti nobenega odločilnega upliva na sestavo njenega predsedstva. Zakonodavec nameraval je s to napravo dati narodu sredstvo, da bode lahko popolnem svohodno, da suverenno reševal svoja vitalna vprašanja. Velika skupščina sklicala se bode jeseni v Niš ali pa v Kragujevac, da premeni ustavo. Nova vlada se bode nekda prizadevala, da se vlada premeni v svobodomiselnem zmislu. Če bodo mogli radikalci uresničiti svoj jako obširen program v tej zadevi, se pa še ne ve.
liiiMki listi se še vedno bavijo s spremembo .srliNke vlade. „Svet" misli, da Ristič samo zate dnlj ni Horvatoviču izročil vojnega ministerstva, ker je tudi avstrijski častnik in katoličan. Ristič ni prišel na krmilo zaradi prepira mej  kraljem in kraljico, kakor nekateri mislijo, ampak samo iz političnih uzrokov Če tudi je poslednja leta bil v Be-lemgradu avstrijski upliv  merodajen, vender zate-tegadelj še ne smemo misliti, da je kralj Milan vsekako privrženec Avstrije. Dolgo časa se je Rusija brigala samo za Bolgarijo, v Srbiji je pa pustila Avstriji, naj dela, kar hoče. Kralju Milanu ni kazalo druzega, nego opirati se na Avstrijo. Ker je Rusija zgubila upliv v Bolgariji, se je začela bolj brigati za Srbijo. Potovanje kraljice v Rusijo pa tudi ni moglo ostati brez uspeha. Ko je Avstrija videla, da Rusija nema toliko upliva v Bolgariji, se ni več toliko brigala  za Srbe. Garašanin ni pal, ker je bil narod nevoljen ž njim, ampak ker sta Avstrija in Rusija spremenili svojo politiko nasproti Srbiji. Sedaj ]e le vprašanje, če bode ruska diplomacija znala porabiti na novo oživljene simpatije za Rusijo v Srbiji, ali bode pa odnošaje mej Rusijo in Srbijo tako spridila, kakor je odnošaje z. Bolgarijo. „Svjet" misli, da je Rusija v prvej vrsti poklicana varovati samostojnost in nezavisnost vseh slovanskih narod v na Balkanu. „Novosti" pa trdijo, da je svoboda balkanskih Slovanov zapoved politične modrosti. Svoboda se ve da ne sme biti taka, ka-keršno Evropa usiljuje balkanskim deželam. Srbija je imela dovolj moči in oHočuosti,  da je dobila narodno ministerstvo, če tudi  jo obdajajo avstrijske dežele in avstrijske čete. Če bode pri sedanjih neugodnih razmerah se moglo obdržati sedanje ministerstvo, je jako dvomljivo. Pa že seBtava tacega ministerstva kaže, da ima narod še dovolj mora-lične sile. Belgrajski dogodki Rusom dajo upanje, da bode tudi v Bolgariji prodrlo pravo mišljenje naroda. Položaj je pa zategadelj jako kritičen, ker nezavisnost slovanskih narodov bi utegnila prouzročiti mejsebojne prepire mej slovanskimi narodi, ter tako  slab ti  moči slovanskega sveta v boji proti njegovim sovražnikom. „Novoje Vremja"  misli, da Ristič z začetka ne bode ničesar storil, s čimer bi si utegnil zameriti Avstriji. Glavna stvar je, da Ristić zboljša odnošaje z Rusijo in prepreči, da zo pet ne pride kako Avstriji m Jano ministerstvo na krmilo. Risličeva naloga je težavna in zategadelj treba veliko potrpi jenja.   „St. Peterburgskoje slav-janskoje blagotvoriteljnoje obščestvo" poslalo je Ri-stiću dne 2. (14.) junija nastopno brzojavko: „Mi-nisterskemu predsedniku Rističu. Slavjanskoje ob-šči stvo naudušeno pozdravlja Vaše imenovanje in zaradi tega častita srbske j deželi." Bolgarski beguni so ga pa pozdravili s sledečo brzojavko: „Vaše imenovanje zrnat ramo za zmago slovanske ideje in zategadelj iskreno in presečno častit amo."
Holgarski regent Stambulov bil je že dalj časa bolehen, sedaj se je pa že ozdravil in danes že odpotuje v Trnovo k otvorenju velicega sebranja. Vojni minister grof Nikolajev bode pa še ogledal nekatere provincijalne garnizije, predno pojde v Trnovo.   Ministerski predsednik Radoslavov odpotuje
jutri v Trnovo. Skoro vsi zastopniki velevlastij v Sofiji odpošljejo v Trnovo svoje tajnike, da bodo prisotni pri zborovanji velicega sebranja.
Itn sij a zbira vojake na armenskoj meji. V kratkem pošlje nekda iz Bessarabije na armensko mejo cel voj.
Italijansko vlado so jako presenetile občinske volitve v Rimu. Volilo se je 18 občinskih in 6 provincijalnih svetnikov. Volitve se je udeležil« 13,787 volilcev. Vseli volilcev je 28.407. Izvoljeni so najprej kandidati, za katere so glasovali liberalci in klerikalci, n kakimi 12.000 glasovi, potem pa klerikalni kandidatje s 7317 do 6730 glasovi, Lil n Tal ni kandidatje dobili so samo po 6529 do 3207 glasov. Klerikalna zmaga je zlasti sedaj pomenljiva,  ko se govori o spravi Italije s papežem.
Na Fraiieoikem se sedaj jako zanimajo za projekt, da se atlanski ocean s sredozemskim morjem zveze z direktnim prekopom. Stroški ne bi znašali nad 750 milijonov frankov. 70 generalnih sovetov in 42 tigovskih zbornic izreklo se je že za ta načrt. 7 let bi nad 100.000 delavcev imelo delo s tem prekopom Delo bi se izvršilo 8 privatnimi sredstvi brez državnega jamstva za obresti. Ta prekop bil bi velike trgovske pa tudi strategične važnosti, ker bi Angleži v Gibraltaru več ne mogli za-branjevati francoskim vojnim ladijam uhoda v sredozemsko morje in izhoda iz tega morja
Včeraj je praznovala angleška kraljica petdesetletnico svojega vladanja. Slovesnost je bila velikanska, kakor posnamemo iz došlih poročil.
Dopisi.
Iz Urartca 21.junija. [Izv. dop.] (Vodka in šolska mladina.   Mera kulture.) Naša tetka in kaj pa da tudi Dunajski židovski listi so objavili te dni vest, da je okrajna konferencija mestnih učiteljev v Ljubljani 16. t. m. predlagala in sklenila, naj bi policijski organi šolsko mladino, ako puši tobak in pije žganje, nadzorovali in kaznovali. -Neue Fr. Presse" je pritaknila po svojem Ljubljanskem dopisniku to le:  Kakor se vidi, je torej že nastopilo,  kar so od nemške strani zopet in zopet prorokovali, da se namreč višina kulture znatno zniža, potem ko se šole poslovenijo do cela (dass namlich mit der voll-stilndigen Slovenisirung der Schulen das Culturniveau bedeutend herabgehen werdeu.)
Tak sklep, če tudi z drugimi besedami so napravili tudi dopisi po drugih listih o tem, iz česar sklepamo mi po svoje, da imate v Ljubljani zares nekak „Journalistenbureau" ali „Comite", ki složuo postopa v poniževanji slovenske narodnosti in njenih kulturnih teženj.
Vsakdo lehko sprevidi, da tako sklepanje kaže na pravo židovsko „ubchste Fructificirung" ! Tedaj ko bi se šole osnovale v narodni obliki, potem je mladina v uevarnosti, da se jedino zaradi tega poprime strasti žganjepitja in kupovanja smodk in smodčic Po takem bi bilo soditi, da razsaja jednaka strast pri šolski mladini povsod po Nemškem, ker v nemških krajih so šole povsod osnovane na narodni podstavi.
In kdor se spominja, kako močno si prizadevajo z zakoni ukrotiti žganjepivce na pr. na Koroškem, kjer je vse šolstvo v nemških rokah in je nemško do Abc osnovano, nemško tudi mej koroškimi Slovenci, utegne misliti, da razvija posebno nemščina tako moč pri mladini, da se ne
njivo in slovesno na njeno glavo.   Ker je navadno j bil zelo hladen,  imenovalo bi se to skoro lehko ljubkovanje, ali vsaj  izrazovalo je  veliko blago-ugodje.
Kolikor mil je bil dotik, vender je Mabeli izvabil solze v oči in utis v nje srci se je ohranil še več dnij. Očin blagoslov je obdaroval nje žrtvo.
Tako lehko se niso dali določiti misli in čuti Henrika, ko je trenotek pozneje ustopil.
„Vidiš, da nisem odpotovala," rekla je Mabel, skusivši šaliti se, ko je bil ustopil iu pri nje pogledu osupnil.
„To pač vidim," rekel je, ter se mizi pribli-žavši z medlimi očmi usedel.
„Me ženske, kot veš, imamo blago predpra-vico, da lehko sklepe menjavamo/ pristavila je z istim glasom.
»Res, to bi pač mislil. Ti si se baje tako lehko obrnila kot vetrenica. Ni minulo še mnogo ur, ko sem te videl vso v perji in porotah, da bi odplavala."
„Moje perje 8e je povesilo in moje perote se niso hotele vzdigniti, ko sem poskusila."
„Ali se ne počutiš dobro?" vprašal je brzo ter jo skrbno in bistru v obraz pogledal.
„0 da, počutim se prav dobro, a sklenila sem I ostati doma ter očetu iu tebi čaj in kavo kuhati. Pokusi no, ali je dovolj sladka," nadaljevala je ponudi vši mu kozarec hlapeče kave iz Moke, katero mu je bila sama pripravila.
Vzel je kozarec s tresočo roko, mrzličasto je rožljal z žličico, dal je noter še nekaj koscev si ado rja, potem jih je skrbno zopet z žličico ven pobiral. Nato je vzel kos mesa ter je par minut hlastno jedel; naposled je nož in vilice odloživši, stol nazaj sunil ter segel po časnik, ki je bil poleg njega na tla padel.
Mabel ni vedela, ali je sumil ali ne, da je zarad njega potovanje opustila. A bolestno jo je zbodla očitna nevolja, katero sta mu nje prisotnost in nje postrežnost pouzročili. Njegova želja, da bi ga ne opazovala, bila je toli očitna, da je stopila k oknu ter tam kanarčka pitala; in ko je Henrik hipoma in nestrpno po konci skočil ter odšel, drznila se ni vprašati ga ali pa mu slediti. Dobro je vedela, da bode trebalo časa in potrpežljivosti, predno zopet pridobi nekdanji upliv na brata, in da se ne da niti opazovati niti izpraševati.
Tako ta dan ni bilo nobenega izjema od pravila. Po stari navadi odšel je po zajutreku z doma
ter jej nikakor ni omenil, kaj da nameruje in kedaj da se povrne.
Hudo je bilo videti ga oditi, kako nič ni maral za nje znova prebujeno ljubezen, nje skrb, nje molitev za njegov blagor; hudo je bilo izročenej biti misli, da je brez najmanjšega haska toliko zanj žrtovala. Ko bi bila ta žrtva zahtevala dejansko delo, neprestano opravilo glavi in rokam, bila bi najbrže lahka devojki Mabelinega krepkega značaja. Pa golo trpljenje, potrpežljivo čakanje, brezupno upanje — kolikor junaške kreposti so to tudi — vse to kaj malo mika odločnega duha ter zahteva največe zatajevanje sebe samega.
Ni bilo tedaj čuda, da jej je srce upadalo, ko je nemarno po sobah pohajala; ni bilo čuda, da so nje misli potovale k potnikom, katere spremljati je bila namerovala; ni bilo čuda, da se ni mogla upirati kesu, niti solza zadušiti, ko je spomin na Še slajšo nado jej srce pretresal.
A Mabel ni bila že po rodu niti slabotna, niti obupna. Negotovost in sumnja sta res bili nje sile nekoliko oslabili; in ker je omahovala mej dvema mislima, izdajalo je nje mahavo vedenje ne-določuost nje duha.
(Dalje prib.)
more zdržati prepovedanega sadu in nevarne pijače.
Če ima gospoda proti tej logiki kaj, pa naj jo skuša izpodmakniti. Da je ta logika tudi za Ljubljano veljavna, razvidno je tudi iz tega, da je šolstvo v Ljubljani še jako oblaženo z nemščino tudi tam, kjer je ne more opravičiti niti potreba „des einheitliehen Staatsgedankens", kakor ga umeva nemška stara, netopirsko centralistična stranka.
Najlepša je pa ta, in zaradi tega sem se oglasil v Vašem listu o tej zadevi. Ravno te dni, ko presojajo šolski kulturniveau iz Ljubljane, so sklenili učitelji v Oradci, da naj bi se dala žganje-jprodajalcein prepoved, da bi ne smeli prodajati žganja solsk mladini.
Torej celo naše mesto, po vsem svetu razglašeni „kerndeutsches G raz" s popolno nemškimi šolami, v mestu torej, kjer še nedolžni slo venski plakati prestrašijo mestue očete do zbluz nenja, — še tukaj čutijo štajerski in Graški učitelji intodol»nu kakor v Ljub Jani, veliko potrebo, da se šolski mladini zabrani ali oteži žganjepitje. Nemških ščuvarjev logika dovoljuje iz dejanj sklepati na določne uzroke: ergo je tudi nemški kulturniveau na klasični nemški zemlji jako nizek. Aut — aut! Tako uče logiko tudi v Gradci.
„Quod demonstrandum erat" — v spomin Ljubljanskim dopisunom. Da je v Ljubljani zares pisarnica dopisuuov, spoznate lehko tudi iz tega, da se branijo nekatere javne osobe, katere obdolžujete, prištete biti mej t ■ pisavce. Prosit!
S Mrsko- MoMtanJeviškega okraja 21. junija. [Izv. dop.] Kdor lepo Dolenjsko le površno pozna, mora po vsej pravici in resnici pritrditi, da je malo tako krasuo-divnih dolin, kakor je ravno Krška. Ako se napotiš s Krškega proti Kostanjevici in potem dalje proti Šent Jarneji, se ti svet odpre od vseh stranij: na desni in levi vidiš rodovitno „ Krško polje", pred saboj Be ti kažejo a Gorjanci" s prelepimi vinogiadi in plodonosnim poljem; po teh goratih krajih se je ohranil še do dauašnjega dne čist, nepokvarjen slovensko-hrvatski značaj. Žalibog, da ondotno ljudstvo tirajo slabe letine v siromaštvo in vrhu tega jim najhujši sovražnik kmetijstva po teh in bližnjih krajih — „trtua uš" uničeva vinograde. Ta grdoba se je ugnezdila že tudi v marsikaterih vinogradih krasnih „ Krški h vin skih goric". Ubogo ljudstvo, če se ne obrne kmalu na bolje.
Posebno diven lazgled ima popotnik z državne ceste od Kostanjevice proti Šent Jarneji; ta jedna najlepših vasij na Kranjskem leži nekako v sredi a Krškega polja" mej lepimi sadnimi vrti. Pretočeno nedeljo, 19. t. m, smo se podali tja doli, kajti radovedni smo bili slišati izvrstno godbo in lepo petje s Krškega, kamor so godci in pevci napravili izlet.
Ves Šent Jarnej je bil v narodnih zastavah in okrašen z mlaji — vzlasti pa vrt gostilničarja g. Jos. Zagorca, kjer se je vršil ob 4. uri popoludue napovedani koncert. — Lepo vreme je privabilo od vseh bližnjih krajev mnogo občinstva: iz Rudolfo-vega; Kostanjevice, Brežic, Mokronoga, Žužemberka, s Krškega itd. Tudi domači odlični Šent Jarnejčanje so prišli v obilnem številu. Vsak, ki se je udeležil tega izleta, sme biti zadovoljen, kajti Krčani so nas v resnici iznenadili: reči moram, da tega nesmo pričakovali. Godci, kakor pevci so se vrlo držali Gotovo ni kraja na Kranjskem, ki bi se mogel ponašati s tako izvežbanimi godci in pevci.
Vspored koncertov je bil prav srečno sestavljen Koračnico „Hej Krcani", od V. Parme, je občinstvo burno nazdravilo; ravno tako tudi vse druge po samezne točke, bodisi one, ki jih je s vi ral godbeni klub, ali bodisi pesni, koje so pevci ta dan posebno dobro peli. Vsa čast vsem!
Tu naj navedem cel concertni vspored: 1. A Schuller; „Die Sirene", ouverture. 2. R. Dellinger: „Maritana-valček", 3. A. Nedved: „Zvezna". 4. Fr v. Suppe: „Hab' ich nur deine Liebe", iz operete „Boceaccioa. 5. A. Bendl: »Svoji k svojim". 6. V. Parma: »Spomin na Kranj",  slovenska kadrilja. 7. I. Kral: ,Vom Herzen zum Herzen", polka-ma-zurka. 8. .1 Vogl: „Cigani", zbor s tenor-solo. 9 J. Strauss : „Fledermaus"-potpourri, 10. V. Parma KLepa Slovenka", polka trangaise. 11. dr. B. Ipavic »Domovina", zbor s tenor- in bariton-solo. 12. I. N Ivanoviči: „Donau-Wellenu, valček in konečno še „Tamborica", polka. Vsi komadi so bili nam prav všeč — posebno „Spomin na Kranj", sestavljen iz krasnih narodnih slovenskih pesnij in pa „Domovina",
v tej pesni smo občudovali lepo-zvončeč in močen bariton g. Medica.
Po dokončanem programu je bila |prosta zabava. Marsikateri je našel prijatelja ali znanca, s katerim se že nesta videla letA in leta. Le škoda, da nam je čas tako naglo potekel in misliti smo morali na odhod. Omeniti mi je še, da smo opazili mnogo prostega ljudstva, kar mu bode gotovo dolgo ostalo v spomin, kajti nobena stvar nema do na-ega prostega naroda toliko upliva, kakor ravuo godba in petje; najboljši sredstvi za blažitev človeškega srca.
Vse se je vršilo v najlepšem redu. Za velik trud pa, ki ste ga imeli godci in pevci, zakličemo: „Bog Vas živi!" Gospoda Parma in Klein, prvi kot voditelj godbenega kluba in drugi kot pevovodja, sta si stekla največ zaslug, zato tudi zaslužita javne pohvale ter obema prav toplo na srce polagamo, da bi v tej zadevi tako uspešno napredovala, kakor sta pričela. Živila! Ptuj udeleženec.
Domače stvari.
— (Cesar) baje letos pride ua Koroško. V deželnem dvorci v Celovci se nekda že zato delajo priprave.
— (Osobna vest.) Poštni ravnatelj v Zadru, gospod Eduard Biringer, imenovan je poštnim nad-ravnateljem.
— (Dr Rieger) zbolel je za očesnim katarom. Bolezen nekda ni posebuo nevarna.
— (G. Ivan \Vakonigg) trgovec in posestnik v Litiji, kateri je po nesreči, ki se je pripetila v Šmartinu hudo bil prizadet, blagovolil je poslati za tamošnje pogorelce veliki dušni dar v znesku 100 gld. Bog mu poplati!
— (Šišenska čitalnica) priredi v nedeljo 26 jonija pri Koslerji veselico, katerej obseg bo. Potjo, godba skupne vojaške gobe, streljanje in kegljanje na dobitke in različne ljudske zabave. Podrobni vspored sledi.
— ^Zastava) pevskega društva „Slavec" razstavljena bode od jutri 23. t. m. do 4. julija vsaki dan od 9. ure dopoludne do 6. ure zvečer v "Rudolf inu m u". Ustopnina je za osobo 20 kr., za dijake in šolarice 10 kr. — Dohodek namenjen je zastavi in slavnosti.
— (Vabilo) k slavnosti, katero priredi „Pišate jsko podporno društvo" dne 3. julija t 1. v Kamni Gorici v spomin slovenskega pesnika in ro doljuba dr. L. Tomana. Spored slavnosti: 1. Ob 9. uri zjutraj pozdravi Kropenski občinski odbor Tomanove slavitelje pri Kropensko-Kamnogoriškem mostu. 2. Skupni sprevod slaviteljev v Kamno Gorico, kjer jih pozdravi Kamnogoriški občinski odbor. 3. Ob ValO. uri položi „Pisateljsko društvo" venec na grob dr. L. Tomana. 4. Ob 10. uri sv. im*ša, pri kateri bode pel mešani cerkveni pevski zbor Kamnogoriški. 5. Ob Val2. uri se odkrije spomin ska plošča na rojstveni hiši dr. L. Tomana. Slavnostni govor pri odkritji bode govoril gosp. Peter Grasselli, župan Ljubljanski. Pred govorom in po govoru bode pel pevski zbor Čitalnice Ljubljanske 6. Ob '/al- uri skupni obed na vrtu gosp. Adolfa pl. Kapusa-Pichisteinskega. 7. Ob Vi4. uri odhod v Kropo. 8. Ob Va7. uri odhod v Podnart. — Iz Ljubljane se udeleženci odpeljo z vlakom ob x/,7 uri zjutraj do Podnarta in se vrnejo z večernim vlakom. Vozni listi iz Ljubljane do Podnarta in nazaj veljajo za III. razred 1 gld. 30 novč., za II razred 2 gld. Od Podnarta do Kamne Gorice velja vožnja po 30 kr. za osebo Skupni obed stoji po 1 gld. za osebo za obed in godbo. Kdor se hoče udeležiti obeda, naj to naznani najdalje do 2 7. junija t. 1. „Pisateljskemu društvu" v Ljubljani ali slavnostnemu odboru v Kamni Gorici, ker se obed priredi le za toliko oseb, kolikor se jih pravočasno oglasi. V Ljubljani vsprejema oglasila za obed tudi čitalniški kustos. Skupnega obeda se more udeležiti samo tisti, kdor se izkaže z „ustopnico k obedu". Svirala bode Ljubljanska veteranska godba.
— (Iz Kozjega) se nam poroča: Naš nem ški poštenjak Kari Suppanz jo ni ravno daleč potegnil. Ko je opazil, da je njegovo poneverjenje pri hranilnici prišlo na dan, izginil je, tako da se je zasledovalno pismo zoper njega izdalo. Pa že dne 17. t. m. se je izvedelo, da se blizu Kozjega nahaja v stanovanji nekega Jazbeca. Ko je videl, da gredo žandanni ponj, prereza 1 si je z žepnim nožem goltanec in sapnik, tako da ni mogel iti, nego so ga morali v zapor z vozom pripeljati. Kazenska
preiskava se je takoj začela ter je v to s vrh • prišel koj preiskovalni sodnik iz Celja. Pokazalo se bo,  ali  neso še drugi „nemški" gospodje zraven
pomagali". Poneverjenega bo menda do 12 000 gld. To je uničujoč udarec za naše Nemce. Ko je tukaj dr. Foregger  pri zadnjej  volitvi dobil  13 glasov
nesrečno število!), menili so Šaljivci, da je to me-mento našim 13 Nemcem, da ne bo dolgo, pa bo jeden „hin".  In res, jeden je že „hin".
— (Kralj belgijski) kupil je od grota Pejačeviča posestvo Ruma, ki meri 64.000 oral, za 14 milijonov goldinarjev. To velikansko posestvo namerava nekda kralj pokloniti svojemu zetu cesar-viču Rudolfu. Kupčijska pogodba se je sklenila pri Rumskem notarji.
— (Pol j e d e 1 j s ko m i n i s t e rs t v o 1 je /.a-ukazalo, da cesarski gozdarji brez posebnega do voljenj.i ne smejo nadzorovati privatnih lovov. Do-sedaj so večkrat uadzorovali cesarski gozdarji privatne love, če se ju lov oddal na cesarskih posestvih kacetiiu zasebniku v najem. Zaradi tega so večkrat navstale razne neprilike.
— ( Kunski grob) našli so včeraj zidarji ua Tržaški cesti, ker zidajo pri Fajdigi novo hišo, na od mesta kupljenem svetu. Našli so kamenito krste, v nji več družin stvarij. Vse se bode p iz-ljivo izkopalo in izročilo deželnemu muzeju „Ru doltiuumu".
— (Trtno uš) zasledili so v selu Prove blizu Kopra. Kakor vidno, širi se trtna uš neprestano.
-— (Vabilo.) „Pedagogiško društvo" na Krškem bode imelo letošnji občui zbor v četrtek dne 30. junija t. 1. ob 2 uri popoludne na gostilničn m vrtu gosp. GregoriČa na Krškem. — Vspored: 1. Poročilo o društvenem delovanji pre teklega društvenega leta. 2. Pregled letnega računa. 3. Volitev treh pregledovalcev računov. 4. Volitev sedmih udov v društveno vodstvo (odbor). 5. Do ločitev letnega prineska za prave in podporne ude. 6. Določitev glede „Pedagogiškega letnika". 7. Predavanje deželnega potovalnega učitelja iu tajnika c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pir ca: Kako je šolski vrt urediti in obdelavati! 8. Nasveti. — Zaradi veliko važnosti toga zborovanja vabijo se vsi pravi in podporni udje, kakor tudi vsi drugi prijatelji šolstva in napredka k mnogobrojni udeležbi.
Odbor „Pedagogiškega društva" na Krškem.
— (Veliko veselico) priredijo Kruško-Brkinsko-PivŠki rodoljubi v Naklem v prostorih gospoda župana Ferdinanda Maborčiča dne 20. junija 1887. leta s prijaznim sodelovanjem Sežansko-čital niških igralcev in Sežanskih pevcev. Spored: 1. Sprejem „Tržaškega Sokola" iu drugih gostov pri slavoloku. 2. Izlet v »Škocjansko jamo". 3. Hr. Volarič: „Slovenca dom", zbor. 4. Slavnostni govor. 5. B. Ipavec: „Ladija", zbor. 6. Deklamacija: „Pevčeva kletev", deklamuje gdč. G. 7. B. Ipavec: „Lepa naša domovina", zbor. 8. Šaljivi dvospev: „Čevljar in krojač". 9. Igra: „Dva gospoda pa jedeu sluga", burka s petjem. ,1 dno uro počitka. 10. Ples. — Ustopnina k veselici in plesu za osobo 50 novč. Čisti dohodek je namenjen na polovico za Fr. Erjavčevo ustanovo, a drugo polovico za Ant. Hribarjev spomenik, radi tega se prostim darovom ne stavijo meje. Ustopnina v jamo je za isti dan na 20 kr. znižana, v kojo bodo gospoda gosti šli, kedar jim bode drago. PriČetek veselice ob 4 Va uri popoludne.
— (Več učiteljskih služeb) je razpisanih v Bosni in Hercegovini za bodoče šolsko leto. Plača je določeua na 500 in 600 gld., razen tega pa imajo prosto stanovanje, vrt in dobe še primerna množina drv. Prošnje za te službe morajo se uložiti do 10. julija t. 1. na bosensko in hercegovsko vlado. Prošnjiki morajo poleg zahtevane strokovne izobraženosti še dokazati, da so vešči deželnega jezika v besedi in pismu, z latinskimi in cirilskimi pismeukami.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta, 21. junija. Znan izid 391
volitev. Izvoljenih: 251 liberalcev, 42 pristašev zmerne opozicije, 68 pristašev nezavisne stranke, 9 protisemistov, 16 izven strank. Ožjih volitev treba 5.
London, 22 junija. Včeraj zvečej, ko se je zmračilo, začela razsvetljava mesta. Posebno velikanska bila v Westend, City. Narod se gibal po čarovnokrasno razsvetljenih ulicah. Red se ni nikjer motil   Mej včerajšnjim spre-
vodom več nezgod Tudi niarquis Lome pal iz konja, neznatno se poškodoval. Petdesetletnica praznovala se po vsej Angliji.
London, 21. junija. Kraljica došla iz "Windsora in na vsej poti od kolodvora do Buckinghamske palače bilo je natlačeno ljudstva, ki jo jo pozdravljalo. Mesto ima praznično lice. Mnogo naroda ziblje se o prekrasnem vremenu po cestah, da si ogleduje dekoracije, priprave za razsvetljavo, ki so po glavnih cestah vsega mesta velikanske. Hiše so olepšane z zastavami in alegoričnimi podobami, na katerih so lojalni napisi. Kakor se kaže, bode svečanost tako velikanska, kakersne še ni bilo v Angliji. Iz vseh angleških mest prihajajo poročila o podobnih pripravah.
London 21. junija. Prazničen obhod kraljice bil slovesen. Sprevod prinčev na konjih bil je velikansk. Narod je z veseljem pozdravljal kraljico. Ko je nadškof Canterburski v \Vestminsterskej katedrali dal blagoslov, šli so princi in princesinje mimo kraljice ter jej ča-stitali, potem se vrnili v Buckinghamsko palačo.
Razne vesti.
* (Nepremakljivo po sestv o v Rusi j i.) Kako hudo bode zadel tujce ukaz o omejenji podedo-vanske pravice tujih državljanov glede nepremičnin v zapadnih ruskih gubernijah, kažejo najbolje sledeči statistični podatki. Na Poljskem imajo tuji državljani 256,547 oral (P2% zemljišč) zemljišč in sicer v varšavskej guberniji #3,691, v kaliszkej 52,889, v kielskej 57,233, v lomžskej 638, v lublinskej 12,184, v piotrkovskej 44,346, v pockej 3b\775, v radomskej 1758, v suvatskej 4847 in v niedlskej 6185 oral. Na Poljskem je 1191 tovarn in od teh jih je 296, tedaj nad 20% lastnina tujcev. V tovarnah dela 106,683 delavcev, katerih l27°/0 ni doma v Rusiji. Razen tega pa imajo tujci posestva tudi v Volhiniji, Podolji in Ukrajni.
* (Velik požar) Selo Cevo blizu Brescie ua Laškem je pogorelo. Zgorelo je nad 250 hiš in nad 1OO0 ljudij je brez strehe. Poginilo je tudi nekaj ljudij.
* (Trčil je) blizu Diinkirchena parnik Bou-eanu v parnik „Belnndre". Oba parnika sta se potopila. Moštvo se je rešilo.
* (Dvajsetletnica psa.) Bogata Rusinja praznovala je te dni v lepi vili blizu Pavlovska pri Peterburgu 201etnico svojega ljubljenega psa in priredila mu v čast banket. Jubilar sedel je na lepem stolu na baržunastej blazini; katero je zanj vezala njegova lastnica.
prinaša v 12. številki naslednjo vsebino: I. Anton Fantek: Iz spominov mlade žene. XII. (Konec.) —
II. Mirko:   Kljukova smrt (pesem).   (Konec.) —
III. Hanija. Poljski spisal H. Sienkie\vicz. Prevel M. Vrnilež. II. (Dalje.) — IV. Belokranjske narodne pesmi. (V Adlesičih zapisal Š.) XVII., XVIII., XIX.
— V. Njckolko dumi za bl'garskata literatura. Ot Kitančeva. (Prenesel bolgarski izvornik v latinico in prevel na slovenski A. Bezimšek.) — VI. Dr. Valentin Zarnik. (S podobo.) (Konec.) — VIII. Pogled po  slovanskem  svetu:   1. Slovenske dežele.
— 2. Književnost. — 3. Ostali slovanski svet. — SLIKE: Raja. — SLOVAN" velja za unanje naročnike za vse leto 5 gld., za polu leta 2 gld. 50 kr. in za četrt leta l gld. 25 kr.; za ljubljanske: za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 3o kr. in za četrt leta l gld. 15 kr.; za dijake pa: 3 gld. 60 kr.
Tujci.
21. junija.
Pri ^ikuai PMlippsolm Is Berlina. — Stappar iz D.'.nnstadta. — Pau, Meisl, Steiner z Dunaja. — 1'fribil iz Kar ovca — Moser iz Celovca. — Grando iz Kanja. — M li:ier z Bleda. — MUller iz Ljubljane. — Manhard, So-!•. niha iz Trata
Pri 91*1141 : i vi/, Paik, Botaeim z Dunaja. — Nip-pel vitez iz Inomosta. — Hautce iz Opave. — Anton iz Gradca. — Simon iz Maribora. — Dr. vite« Čerronc iz Zadra.
Pri HVMtrijabem cesarji: Zeledan iz Trsta.
Pri južnem koloalvorn t Bilchler it Budimpešte. — Schlesinger iz Pečuha. — Flori'bauer z Gradca.
Umrli so v IJut>lj.rt ril
20. junija: Ana Dommiika Mutec, usmiljena sestra, 26 let, Kravja dolina £t. 11, za (etiko. — Marija Haring, postnega kondukterja udova, let, Marija Terezije cesta 3t. 5, za spridenjem črev.
21. junija: Ana Langus, sobnega slikarja udova 8*i let, Frančiškanske ulice ft 12, za starostjo. — Lavoslav Bregar, gimnazijec, 1H let, Kravja dolina 8t. 2, za oteklino v želodci.
V deželnej bolnici:
19. junija: Jurij Slamnik, kovač, 21 let, za jetiko. — Andrej Baltazar, delavec, 53 let, za otrpnenjem srca.
20. junija: Karol 1'rafcak, delavec, 27 let, vsled telesne poškodbe.
..LJUBLJANSKI ZVON"
istoji (192—64)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
aa»B-----r^^jat.
—
Tržne cene v IJ ubijani
dne 22 junija t. 1.
Pftenica, bktl.
Bež, n
Ječmen, „
Oves, r, Ajda,
Proso, „
Koruza, ,
Krompir, „
Leča, „ Grah,
Fižol, ,
Maslo,
Mast,
Speh fritou,
kgr.
|1 kr. 731 4 55 4 22 292
3 90
4 71
5 20 2 32
lll-rt 18-12-
M—
—i64 — 60
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno .   .   . . Mleko, liter . Goveje       meso, kgr. Telečjo „ „
Svinjsko „ . Kostrunovo    „ „
Pišanec.....
Golob......
Seno,   100 kilo    . . Slama,   „     „      . . Drva   trda, 4 □ metr. n   mehka,   * „
Meteorologično poročilo.
9 R	Cag opazovanja	Stanje barometra v nam.	Tem-   i Ve-peratura trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
i "~> »■H	7. zjutraj j 733 15 mu. 2. pop.   7;*:) 88 mm 9. »večer 73634■■. 1		17 0 C   si. svz. 13 8 C   si. vzh. 12-4 C   ll. svz. |	d. jas. dež. obl.	14 80nm. dežja. 1
- gld
Srednja temperatura 14*4°, za 4-2° pod normalom.
ZD"CL»ađs2csi borza
dne 22. junija t. I. i Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld.
Srebrna renta.....„
Zlata renta......„
5°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke   . .
Kreditne akcije.....
London........
Srebro ........
Napol.........
C kr. cekini......
Nemško marke.....
4°/« državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864
81-40 8255 112 90 96 90 Sl8-— 283-30 126 50
10-04     - , 5-95     - , 62-17»/, - . 250 gld.   129 gld. 100   „ 163
Ogerska zlata renta 4%...... 101
Ogerska papirna renta rfa..... 88
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105
Dunava reg. srečke 5°/0 .   .    100 gld. 116
Zorni j obč. a v str. 4»/,% zlati zast. listi . 125
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100
Kreditne srečke.....100 gld. 176
Rudolfov e srečke.....10 18
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 105
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 231
danes
81- 30
82- 55 11265
H6-85 888-— 28260 126-40
10 03 5-95 621 . 2i kr
n
95 ;
05 „
50
50 l
75 „
50 50 50
25 l
Zahvala.
Generalni zastopnik uvarovalne druibe sa *iv-ljenje „THE «.K1SIIAM-- % Londonu gosp. 4.ui«l<» /.»••icliko v LJubljani izplačal mi je danes na polico za slučaj smrti precejšen znesek najtočnejše, ne da bi bil kaj utrgal.
Javno razglasiijoč veliko kulanco zavoda, izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo gospodu generalnemu zastopniku, da je to stvar tako hitro rešil, in priporočam ta zavod vsakemu, ki mu je blaginja rodbine pri srci in se zategadelj želi zavarovati.
V Lj uhlja ni, dne 18. junija 18H7.
,460) Marij« Toma/in.
Iskreno zahvalo izrekam gospodu Franu Pol jaiiAeltu na Vrhniki, kateri mi je otel dne 81. maja t. 1. velike Škode. Imel sem namreč konja bolnega, ker pa neseni imel čisto nič upanja, da bi ozdravel, poslužil sem se mnogo pripomočkov, kar mi je kdo svetoval; ali ves trud bil je brez uspeha. Poslal sem potem po omenjenega gospoda Frana PoljanSeka, kateri je delal prav pridno po svoji hvalevredni \ednosti in pridnosti, tako da mi je popolnem ozdravil konja, da je zdaj tako zdrav, ko pred boleznijo.
Priporočam torej prav toplo slednjemu, kateri potrebuje živinozdravniške pomoči, gospoda Frana Poljanšeka na Vrhniki, ki je izveden in prav zanesljiv živinozdravniški pomočnik.
V Rovtah, dne 2. rožnika 1887.
Josip Trepal,
(459) župan.
Dober postransk zaslužek.
Agente za zavarovanje za življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejme dobra ln Jako prlljnblfeua avstrijska družb*. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod        N. 1867«* poslati temu listu.        (70—42)
i!
prekuhano pivo
(X>«> |» j), «11>1
iz pivovarne bratov Koslerjev v steklenicah po 6/io litra. (462—1)
■«*./«» naj se rcnikt, ~
A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani. S
jen na
priporočam razen eksportnoga piv
Zobozdravnika Paichel-a
ustni in zobni preparati.
(Ilstnovodiiii esenca in zohni prašek.)
IzvrBtna sredstva za riččenje in ohranenjo zob, zabrani jo, da se no dela -zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo
Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesua, zabvanjujejo trobnenje cob iu čo se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena - steklenici zobovodne esence 1 gl., skateljei sobnega praska BO kr. (288—22)
Dobiva se v ordinacijskein prostora pri Hradeckega mostu v KOhterjovi hiši I. nadstropje, pri lekarjl Mvobodl in trgovci Karinger-JI.
j VIZITNICE I
priporoča y
v Ljubljani. |
prodajata najboljie in najoenejie
oljnato barvo, L6l£bq isa.
lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago.       (87—103)
LJUBLJANA.
Za frančiškansko.cerkvijo, v kisi gospoda J. Villiar-J« ni*, stev. 4.
LJUBLJAMA.
V Zvezdi,
v hiši „zlatice Slovenske".
V Zvezdi,
v hiši „Matice Slovenske".
(29-24)
MARIJA DRENIK. Predtiskarija.
Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
Snovi za vezanje.      Harlandska preja.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tiBk „Narodne Tiskarne'
26043377