OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV STR. 3 MIKLAUŠOVE SENJE STR. 6 Porabske vasi so več kot 50 let živele v senci železne zavese, kajti nekatere vasi se nahajajo ob slovenski, nekatere ob avstrijski meji. Najhujše je bilo na Gornjem Seniku, kajti tam so imeli obe meji in vse, kar je spadalo zraven. Najhujše za ljudi je bila omejitev prostega gibanja in s tem omejitev človekove svobode. Posebne dovolilnice smo imeli prebivalci teh vasi, da smo lahko šli domov ali v sosednje vasi. Prav tako so morali imeti dovolilnice kmetje, ki so imeli svoje njive ob meji. In ko se je začelo mračiti, so morali nehati z delom… Brez dovolilnice v naše vasi ni smel niti zdravnik niti prevoznik, ki je dostavljal blago v trgovine… Na drugi strani so pa dolgo časa pomenile mejne karavle edino vez z »zunanjim svetom«. V šestdesetih, sedemdesetih letih po teh vaseh ni bilo telefona, redki so bili tudi osebni avtomobili. Če se je kaj zgodilo, če je bilo nujno poklicati zdravnika, rešilca, so se vaščani zatekli v karavlo. In večina oficirjev je bila pripravljena pomagati. Pomagali so tudi ob nesrečah, če se je v vasi kaj gradilo, sodelovali so s tamkajšnjo mladino. Omejitev prostega gibanja so najbolj opazili tisti Slovenci, ki so v sedemdesetih letih v vse večjem številu začeli prihajati v Porabje. Generacije Porabcev, ki so odrasle v tem zaprtem svetu, so s tiho resignacijo sprejemale dano situacijo, kajti druge – življenja brez graničarjev – niso poznale. Mladi, rojeni po letu 1989, pa se, ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. decembra 2007 • Leto XVII, št. 49 MUZEJ MEJNE STRAŽE V ŠTEVANOVCIH hvala bogu, niso več srečali z graničarji na avtobusih, v križiščih, niso več videli »železne« zavese, kajti tega leta so jo odstranili z meje. Oni ta svet lahko spoznajo, če se ustavijo na nekdanji števanovski karavli. Karavle so bile po vseh vaseh, razen Slovenske vesi in Andovcev. Ena od teh, števanovska, služi od 30. novembra kot muzej mejne straže. Idejo za muzej je dal in tudi izpeljal József Béndek, državni poveljnik uprave mejne straže. V otvoritvenem govoru je na kratko predstavil več kot šestdesetletno zgodovino mejne straže, ki je bila ustanovljena 14. maja 1945, njena zgodovina pa se bo v tej obliki delovanja končala 31. decembra 2007. S prvim januarjem 2008 bo namreč integrirana v policijo. Omenil je tudi nekaj pomembnih mejnikov v zgodovini mejne službe, prva taka letnica je bila 1962, ko se je služba poslovila od ruskih »gimnastjork« in je dobila lastno uniformo, leto 1989, ko so redne vojake na meji zamenjali prostovoljci, ter 1997, ko so se začeli pripravljati na članstvo v Evropski uniji. Najbolj mi je bila všeč njegova misel, da so v 50-ih letih služili politiki, z bodečo žico in z minskim poljem so želeli na eni strani braniti socializem pred vplivi svobodnega sveta, na drugi strani so pa branili državo pred lastnimi državljani. Pred tistimi namreč, ki so si želeli v sobodo. Marijana Sukič 2 Murska Sobota TRIJE PREDSEDNIKI NA OBISKU Ne zgodi se prav pogosto v Sloveniji, v Murski Soboti pa se še zagotovo ni, da bi jo hkrati obiskali trije predsedniki držav. Bil je novembrski petek, ko so Pokrajinsko in študijsko knjižnico obiskali avstrijski predsednik Heinz Fischer, novoizvoljeni predsednik Slovenije Danilo Türk in prvi slovenski predsednik Milan Kučan. Slednji je bil tudi povod za visoki obisk, ker je knjižnici podaril knjige, ki so se nabrale v njegovi knjižnici, ko je vodil državo. Za več kot 2300 knjižnih enot in slikovno gradivo, še največ iz osamosvojitvenih časov Slovenije, je bogatejša Pokrajinska in študijska knjižnica. Na slovesnosti so predsedniki v krajših nagovorih poudarjali, da Slovenija in Avstrija zelo dobro sodelujeta, za kar gre zasluga tudi bivšemu predsedniku Milanu Kučanu, ki je navezal državniške in osebne, prijateljske stike s Heinzem Fischerjem, tedaj predsednikom avstrijskega parlamenta. V tisti čas sodi tudi obnova Pavlove hiše -Kulturnega doma štajerskih Slovencev v Potrni pri avstrijski Radgoni. Za obnovo Pavlove hiše, ki bo prihodnje leto praznovala deseto obletnico zelo uspešnega dela, sta se skupaj zavzela Heinz Fischer in Milan Kučan. Sicer pa se aktualni avstrijski predsednik zavzema tudi za ustavne pravice koroških Slovencev. Novi slovenski predsednik Danilo Türk je zagotovil, da bo nadaljeval dobro sodelovanje med državama, kot profesor mednarodnega prava bo pomagal tudi slovenski manjšini v Avstriji, kajti na Koroškem ima vrsto dobrih znancev in prijateljev. Tekst in foto: E. Ružič Porabje, 6. decembra 2007 3 Če rejsan smo že penzionisti, plesati zatok dobro znamo Porabje, 6. decembra 2007 OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV Porabsko slovensko upokojensko društvo je melo letošnjo zadnjo prireditev, občni zbor. Tao je bilau 25. novembra v Slovenskem kulturnem in informativnem centri v Monoštri. Kak že vsigdar, zdaj smo se tö ob dvej vöri najšli. Naši upokojenci so v lepom števili prišli zdaj tö kak največkrat. Tao njim lepo zahvalim. Najprva sam je pozdravila in ta pravla dnevni program, zato ka smo malo ovak napravili te popoldan. Najprva je skupina iz Prekmurja, iz vesi Selo, špilala. Potem smo povabili doktorico Szecsei Nagy Kláro, naj nam ta povej, kak naj pazimo, branimo našo zdravje. Kak je nam lepau razlagala, smo jo poslüšali v takšoj tijoči, da se je nišče ranč nej geno. Dosta zanimivoga nam je pravla, tak bi jo leko poslüšali cejli zadvečerek. Gda je skončala, potistom smo ešče leko pitali, vsaki sam, če štoj ma kakšne probleme in doktorica je rada odgovarjala. Lepo se zahvalimo gospej Szecsei Nagy Klári, gda je vzela našo povabilo in je prišla med nas. Za predavanjom si je vsaki leko dao zmeriti krvni pritisk pa cuker. Kak sam vidla, dosta lidi je bilau najgeri, če ma viski pritisk ali cuker. Zmejs smo pa nadaljevali občni zbor, gda je sekretarka Zveze Klara Fodor tapravla finanči del. Vsakšo leto bole težko leko gazdüjemo s pejnazi doma, in tao je pri društvi tö tak. Dosta vse bi radi ponidili našim upokojencem. Pred prireditvami moramo računati, ka si leko privoščimo. Prosimo in dobimo pejnaze iz več mejstaj, dapa tak se pravi, ka je nej pejnez malo, nego vse je drago. Tao se bomo ešče zahvalili vsem samoupravam, Slovenski zvezi in vsem društvom, ki so nam dali pomoč. Za volo toga ka moramo računati, smo zato na drügo leto tö planirali. Nej bi radi edno prireditev nej vöpistili, vüpamo se, da de šlo. Zahvalimo se, ka nam sami upokojenci tö dosta pomagajo, če kaj trbej delati ali pa spečti pogače ali pecivo. Bog plati Gazdüvanje drüštva porabski slovenski penzionistov Na djilejši drüštva porabski slovenski penzionistov se je čle nom tau tü taprajlo, kelko pejnaz je melo drüštvo letos, od koga je dobilo penaze, na koj pa kelko je pocerilo, pa kak stogi zdaj. Drüštvo zdaj ma vsevküper 134 členov iz Porabja. Na Gorenjom Seniki 17, na Dolejnjom Seniki 12, v Sakalovci 13, v Slovenskoj vesi 32, v Monoštri 39, v Števanovci 15, v Andovci 2 pa na Verici 4. Tau, ka so letos leko meli pet velki programov pa izlet na Vo grsko za soboške upokojence, so pomogli vsi, steri so njim s pejnazi tü pomagali. Tau smo tü spoštüvali, ka samau členi, steri so v drüštvi zvöjn članarine (tagdíj) ovak tü vcuj dajo svoje. Dosta pomorejo s tejm, ka muzikanta furt zvekšoma oni sami plačajo vö, na leto dvakart so spekli trno dobre po gače, pokaraje, tau je velka pomauč. Zdaj pa na kratko od penez. Numere so zvekšoma okroglene. Drüštvo je letos vsevküper melo (malo menje kak) 1 mili jaun 800 gezero forintov, s toga ške mora fašenski karneval s plesom tü naprajti leta 2008. Z lanjskoga leta (2006) je prišparano bilau 400 gezero, člani drüštva so s članarinov vcuj pomogli 250 gezero, Urad za Slovence zvöjn granice Slovenije 100 gezero, Javni sklad v Budimpešti pa 140 geze ro forintov. Slovenska zveza, stera je naprajla tau drüštvo pa ga drži za svojga, je dala 700 gezero. Slovenske samouprave v Porabji pa vsevküper 180 gezero, s toga je Državna sloven ska samouprava 50, Števanovska ves 20, Monošter 20, slo venska samouprava na Gorejnjom Seniki 10, na Dolejnjom Seniki 30, v Sakalovci 20, v Slovenskoj vesi-Monoštri 20, v Andovci 10 gezero forintov. Na djilejši smo se trno lepau zavalili za pomauč, posaba po imeni vsejn predsednikom slovenski samouprav (Martin Ropoš, Eva Lazar, Laci Bajzek, Laci Nemeš, Iluška Bartako vič, Tibor Viniczay, Sándor Fodor, Karči Holec). Ob tej priliki se tü lepau zavalimo pa njim želimo dobro delo naprej. Klara Fodor Klari Fodor pa Gyöngyiki Bajzek ki ste nam prinesli na mize jedi tö, dapa tao ne moremo zadosta in pijačo, hvala gospodi Fábiáni, zahvaliti njima, kelko delata za da je vse to vodo. Meli smo se našo drüštvo. fanj, nam je Lajči Nemec redno Gda smo zgotovili, smo si vseli igro pa davo dobro volau. Njemi v restavracijo na večerjo in za-tö lepou zahvalimo in ga čakamo bavo. Večerja je bila dobra, hvala drugič tö. vsejm, ki ste jo napravili v künji Marija Svetec in hvala kölnarcam in kölnarom, predsednica Bizarna ideja Na ljubljanskem pokopališču Žale je ljudem na voljo nova storitev. Od 5. novembra je možno spremljati pogrebne slo vesnosti prek interneta in kupiti DVD s posnetkom pogreba. Storitev bi lahko prišla prav žalujočim, ki živijo na drugem koncu sveta ali se pogreba iz kakršnihkoli vzrokov ne mo rejo udeležiti. Že po prvih dveh dneh se je izkazalo, da se, za nas mogoče bizarno idejo, ljudje že zanimajo, saj so v tajništvu pokopa lišča že dobili nekaj naročil. (Vir: Žurnal24) D.G. 4 S tašnim mladim človekom sam se mejla srečo pogučavati v Mosonmagyaróvári, steroga sam včila ške na gorejnjojsenički šauli v osemdeseti lejtaj. Vendel Bočkor je zdaj 35-lejtni mladi, vözraščeni moški. Če bi mena stoj tau pravo, ka z njim gda svejta tak na leki leko napravim intervju, bi se stavila za cejli svejt. Nej bi prajla, ka se je rad včiu, ka je biu med najbaugšimi, najbola flajsnimi mlajši. Poglednimo ga gnes. Deset lejt daleč od dauma pa sva se v par minutaj zgončala vse pa vse v domanjoj seničkoj maternoj rejči. • Ti si že daleč nej tista generacija, stera je zavolo dela njala taum svoj daum v Porabji. Ka je tebé prineslo z Gorejnjoga Senika v Mosonmagyaróvár pa gda? »Zdaj deset lejt, ka sam es prišo. Moja žena je sé valaun. Una je tam bila pri žlati na Gorenjom Seniki pa té sva se srečala. Una je sestra žené od Tonija Temmela, Toni je Slovenec iz Porabja pa žive v tauj krajini.« • Maš velko držino, depa ti si k tomi vcuj navčeni, ka je vas tü dosta bilau doma. »Z ženauv mava štiri mlajše, najmenša je sedem lejt stara dekla, pojep je osem lejt star, pa dva vekšiva, eden sedemnajset drügi pa devetnajset. Vse štirge so eške z nama doma. Eške se vsi včijo, najvekši zdaj slejdnjo leto odi, drugi se pa eške tü vči.« • Nej vama je preveč težko tašno velko držino gora raniti? »Težko, težko! Trbej vküp držati držino pa trbej penaze znati nut vtalati. Če ne vtalaš nut, té zaman. Pa tašno delo tü mam, sreča, ka dobro slüžim.« • Ti si gazda pri pejnazaj ali žena? »Badva sva gazda pri penazaj. Tašne nega, ka je tau moje, tau tvoje, vse gnako gé. Se pogučimo pa té, ka trbej nut plačati, tisto se nut plača. Drugo, ka ostane, trbej na gesti, na gvant pa eške ka trbej.« Zdaj že tü tö daum mam • Kak si leko daubo slöjžbo, gda si gora prišo v Mosonmagyaróvár? »Tüj sam na žmetno daubo slüžbo, v dosti mejstaj sam probo pa nika nej. Doma sam se za lakatoša, ključavničara navčo vö. Té sam šaulo doj djau za burkoló sakmo. Tak sam té v fabriki delo. Zdaj pa že pet lejt delam v Avstriji. V Beči, Wieni, 80 kilometrov, vsakši den tá pa nazaj.« • Ka delaš taum? »V sakmi delam, doj klademo parkete pa plošče (járólap).« • Ne pride ti drago paut? »Ne odim sam, več nas odi pa se ceringa razdeli. Fabrika tö plača, polonja. Vogrin gé naš prejdjen. Že petdeset lejt tavö odišo. V novini je bilau, ka un išče delavce pa smo ga gor pozvali.« • Ka pa žena, ona sploj dela, ka je velka držina? »Kaj pa nej delala, depa zdaj je doma. Če bi v fabriko üšla pa bi šteri betežen biu, dva kedna pa več, nej more delat titi. Doma je na anyaságin gé. Tak, ka če bi v fabriko üšla, bi telko penaz nej dobila. Dočas je leko doma gé, ka najmenša nej osem lejt stara. Potistim že, če šké, leko dé delat.« • Kak kaj živete doma? »Mamo svoj dom, nauvi ram smo küpili.« • Gda si grato ti tak reden, delaven pa skrbeči človek? Držino maš v srcej. »Ge sam že té, gda sam eške doma bio, gda sam v Opel odo delat. Tam sam tö dobro slüžo. Mujs je bilau. Geste taši, ka v fabriki osem vör doj obredi pa té njemi tisto dojda. Po tistim pa guči, ’Ja, tebi naleki gé, ka ti vanej v Avstriji delaš.’ Vsikši leko tü dela! Trbej probati! Če ne proba, té ne vej, ka gé. Nej najbaugše gé, depa človek mora delati. Vseposedik trbej delati, če v fabriki ali indar. Samo, ka nej ena plača. Töj v fabriki osem vör doj obredi, dobi šestdeset gezero, nej vseedno. Ge pa delam dvanajset vör. Pa eške, če fejs mujs, doma znancom tö dém, če me zovejo.« • Kak leko dete domau na Senik? »Na leto tri-štirifart demo domau k mami na Senik, ali s cugom ali z avtonom, kak pride. Mati so sami doma, sedemdesettri lejta so stari. Sestre so bola pauleg, une večkrat dejo.« • Tebé nej sram, ka si Sloven? Stoj te doj gledo ali naaupek? »Nej me je sram! Zakoj bi me bilau? Ge sam Sloven, tam sam se naraudo. Vsikši človek je enak gé, če je Rus, če je Sloven, če je ciganj. Zavolo toga me nikdar niške nej doj gledo.« • Vendi, ti tekoče gučiš slovenski, sploj ne mejšeš slovensko pa vogrsko rejč. Tebi nej čüda, ka doma v Porabji se pa z nisternimi mladimi ali tvojimi vrstniki ne more več pogučavati slovensko? »Več neškejo, se gor nesejo, bole kak trbej. Ranč človeka več ne spoznajo. Ge domau pridem, pa ’što tau gé’, spitavajo. Mladi več ne spoznajo namé pa samo deset lejt, ka sam kraj prišo, ali pa me neškejo spoznati.« • Tak vidim, ka si srečen pa se dobro poznaš (počutiš) tü? Baugši maudoš maš kak gda si doma v Porabji biu? »Tau nej gvüšno, ka bi doma tak vse emo. Če bi v fabriko odo, nej gvüšno, ka bi delo emo več. Što vej, en dela, drügi ne dela, té keden déla, ov keden več nej. Gvüšno, ka bi nej emo tašno slüžbo pa bi nej mogo telko sprajti kak tü. Tam vse bola doj dé, tüj pa zatok eške dun si človek bola delo najde.« • Gda »déš domau«, gda se peleš na Gorenji Senik ali pa nazaj v Mosonmagyaróvár? »Tü sé tö pa tam ta tö. Tak človek brodi nazaj, večkrat. Brodi, ka je dun doma na Seniki daum. Depa zdaj že tü držino mam pa vse, zdaj že drugo gé. Zdaj sam že tü tö doma gé, zdaj že tü tö daum mam.« Klara Fodor Porabje, 6. decembra 2007 5 VESELI PAJDAŠI V SAKALOVCIH 24. novembra, v soboto, popoldne je Sakalovska slovenska samouprava organizirala, kot vsako leto, jesensko kulturno prireditev, na kateri je nastopila gledališka skupina Veseli pajdaši iz Števanovec. Predstavili so igro z naslovom Najvekša vrejdnost, ki jo je napisal Laci Kovač. Zgodba je bila zelo zanimiva in smešna, in tisti, ki smo bili tam, smo se ves čas smejali in uživali. Lahko smo ugotovili, da so najvekša vrejdnost „pejnezi”, ni dobro, če jih nimamo, ni pa dobro, če jih imamo veliko. Bolje je, če jih že imamo, da z njimi pomagamo drugim in smo zaradi tega srečni. In tudi to smo se lahko naučili iz zgodbe, da so ponavadi revnejši ljudje bolj pošteni kot nekateri bogati. Saj ti bogati samo vedno mislijo na to, kako bi še bolj povečali svojo imetje, ko pa pride nesreča, pa čakajo, da jim pomagajo ljudje, ki so jih prej opeharili. Čestitke piscu igre in seveda tudi vsem igralcem. Mislim, da igrajo s srcem in pri tem tudi sami uživajo, ne samo gledalci. Po igri, ko jih je slovenska samouprava malo pogostila, sem pa lahko ugotovila, zakaj se imenujejo Veseli pajdaši. Vsi so zelo dobre volje in so res ena prava skupina. Sem slišala, da že pripravljajo novo igro in mi Sakalovčani že komaj čakamo, da drugo leto spet pridejo k nam. Gledalci so se po predstavi lahko okrepčali s pogačami in v družbi kuhanega vina ali pa čaja malo poklepetali. Tisti, ki niste prišli, vam je lahko žal, mi, ki smo pa bili tam, pridemo tudi drugič! Valerija Rogan Pismo iz Sobote VARAŠ SOBOTA Dragi moji, lüblene moje! Že duga lejta vam pišem pisma iz Sobote pa sam vam od toga varaša eške nej kaj dosta vöovado, škem prajti, samo sam vam od nevoul pa varaški sumarij piso. Zato je zdaj čas, ka vam od Sobote kaj čednoga vküper spišem. Če je tou sploj mogouče. Zato ka, bole brodim, menje si leko vözbrodim, ka bi vam leko od Sobote čednoga napiso. Rejsan! Kak bi bili najboukši časi toga nej velkoga pa nej najbole maloga varaša že zdavnik za nami. Prvo, ka človeki spadne v oči, gda pride v Soboto, so baute. S šterogakoli kraja se nut pripelaš, so velke baute edna pri drugi. Tak si človek leko brodi, ka v toj Soboti živejo bogati lidge, ka telko baut majo pa ka leko v nji vsefele küpijo. Depa tou je ranč nej istina. Sobota pa njena krajina sta v cejloj Sloveniji med najbole srmaškimi krajinami. Zato nam tej baute leko prekleto lažajo. Dobro, njajmo zdaj baute na njivom mesti pa pojmo tadale v Soboto. Na, zdaj je tü že nouvi problem. Kak nut v Soboto priti. Vej pa trbej čakati, ka se cug pripela ali pa ka se odpela. Rampe so tak dugo dojzaprejte, kak bi cejla soldačija šla skouzi Soboto. V tejm časi se naredijo nebesko duge kolone. Tak, ka se že skur pripelaš v varaš pa že znouva dola staneš, ka že pa de cug. Vej če srečo maš, nin za edno vöro si v Soboti. Depa ka bi človek delo v Soboti? Kak najprvo se leko čüdiva, kelko bank geste na ednom mesti v takšnom nej najbole malom varaši. Če si dobro zbrodim, ji je že skur petnajst. Ja, znouva bi si leko stoj brodo, kak bogati smo gé Sobočanci, ka telko bank mamo. Depa od té bogatije sam vam že gučo. Tadale bi si leko poglednoli najlepši parkirplac v EU. Pa tou ranč srejdi varaša. Tak lejpi grab pa lüken, telko kamnov, telko praja pa blata nema nej eden parkirplac v EU. Tou mi leko vörvlete. Tou je že gé takša atrakcija, ka bi naš čeden župan mogo zapovedati, naj plača, sto šké tou našo atrakcijo videti. Zvün bank pa toga parkplaca pa ne vejm, ka zakoj bi eške človek šou nut v Soboto. Na, mogouče bi si leko pogledno prejkskopane poštije pa pouti pa eške kaj maloga bi se najšlo. Leko, ka de sto znouva pravo, kak se norca redim iz Sobote pa ka norije pišem. Depa ge se rejsan spitavlem, ka za vraga leko sploj v Soboti vidiš pa ka za vraga leko sploj v Soboti delaš. Leko pigeš pa čakaš, ka čas pomalek ta dé. Tou, ka se leko pigé, tou vsikši vej, ka se pri nas pigé vseposedi pa za vsikšo priliko. Na, leko ojdiš kouli po bankaj pa si brodiš, kak bi do pejnez prišo. Leko se spotičeš po velki bautaj pa si oči paseš na tistom, ka si ne moreš küpiti. Leko kuneš vse lüknje pa grabe na poštijaj pa na parkirplaci. Tak, ka brez brige! V Soboti se leko dela dosta toga. Kak pa kaj varaš Sobota pa moja tašča Regina, trno čedna ženska? Ja, njiva se trno dobro razmejta. Una ide bar inouk na keden v Soboto. Tak, malo koulivrat. Za takšo priliko se lepou vözravna, si naredi frizuro pa odide po Soboti. Nin za osem vör domou pride. Po tistom moramo cejli teden poslüšati, stoj je mrau, steri je steroj dejte napravo, sto se je razpito, sto od koga lagvo guči pa si od njega lagvo brodi, kelko vdovic ma nouvoga moškoga, stera je steromi moža spelala, pa vse takšo nouvo zvejmo od Sobote. Tak mi moja tašča Regina, trno čedna ženska, vsikši keden nutpokaže, ka vse se leko v Soboti dela. Čüdo, velko čüdo! Ostante mi zdravi pa lejpi! Miki Roš Porabje, 6. decembra 2007 6 Cejle dneve sam meglaro kak spotrejti poloužek, te pa je kak zapovedano s cuga stoupo boutoš Majči. Biu je otovorjeni kak nosački konj: v lejvi rouki je meo dva cekra, v pravoj kak šift velki kufer, na rbti pa rukzak, zavolo šteroga je odo kak trdi bot. »Velki si že zraso, leko bi mi pomago odnesti ete moje artikle …« Pogledno sam prouti oči, šteri pa neje pravo nej ja, nej nej. »Artikle, bači Majči?« »Za vsakšo ižo znam, ka nüca, znam tüdi prešteti, ka si što želej v najbole kmičnom kouti svoje glavé, zatou va se spoutoma stavlala, ka ne bi vse vlekla v mojo bouto …« Vekšoga veseldja mi neje mogo napraviti, če gli je bilou že za dober peden snega. Kak vöter sam se oblejko, oča pa je poisko vajat, s štero mi je obeso njegov kufer na pleča. Odo je pred menov kak snežni plüg. Če gli je bila šürka ter, ga je tüj pa tam zaneslo v snejg. Njega zanaša od palinke, mené pa de vsakši časek na rit lüčo kufer, sam pomislo, a mi na kraj pameti neje prišlo, ka bi se začno toužiti. Pri vsakši iži, štero je meo napisano na cedeli, sva se stavila samo za telko, ka je segno v svoj rukzak, za šteroga se mi je vidlo, ka nede nikdar prazen. »Samo mi boutoši znamo, kak žakeu neje nikdar prazen,« se Milan Vincetič MIKLAUŠOVE SENJE je delau čednoga, »samo mi znamo kak vaga ena kila dvej kili …« Zadovolno si je popravo klapoš pa se napouto k mlini, gde ga je že na pragi čako gazda z malo deklinico, štero ešče nigdar nejsam vido. »Za tebé, Gizika, pa takše, kak si ti, pa ma samo moj inaš,« je navajeno segno v svoj rukzak po turbico cukrov. Nejsam mogo premekniti oči z nje, pa tüdi ona nej z mené. Potoupo sam se v njene zenice, bila je kak mala pupika, okrogloga lica, pa las, šteri joj nejso bougali, pa drouvnih rouk, bejlih, kak če bi bilé iz porcelana. Nikaj neje pravila, tüdi oči neje spistila, na licaj pa se joj je napravila, kak če bi jo bilou sram, mala grabica. »Nejma je, zatou,« mi je začno tomačiti boutoš, gda sva zavinoula v brejg, »že od rojstva, v varaši živé. Nekšni njegov dalejšnji rod je, šteri se skouz grizé med sebov.« »Kak tou mislite?« »Preprousto: nišče ne vej, gda pride, pa tüdi nej, gda pa zakoj odide,« je povedo nekam v prazno. »Leko pa te napravi tüdi nouroga, če gli nema živoga pa pravoga gezika,« je stisno skouzi zobé, ar je znao, ka ne morem odvrnouti misli od njej, pa naj ma ešče tak mrtvi gezik. Gda pa sva bila skoron pri bouti, se je naidnouk obrno. »Pamet me že zapiščavle, tou je,« se je poškrabo, »se ti spoumniš, ka sam pravo maloj Giziki? Tou,« se je pokloncko po čeli, »ka ma moj mali inaš neka za njo … Neka, ka ešče neje vido živi svejt,« mi je začno vlejčti kufer s plejč. Gda ga je oudpro, nejsam mogo priti k sebi. V velkom je bijo ešče menši kufer, v tom ešče menši, v štrtom, šteroga je najbole pazlivo oudpro, pa je biu najmenši – zlati. »Ka te pa z ovimi kufri?« »Ka bi naj, raznesli jih boudo na sprotoletje, gda do pá šli v svejt … Pa idi z zadnje strani, pa daj té kufer na mlinarovo spoudnjo oukno,« je zdigno rokou, kak če bi mi ščeo zapretiti, »samo Boug ne daj, ka bi pokukno v njega …« »Je v njom ešče eden?« »Gde si pa vido, ka bi biu v zlatom kufri ešče bole zlati,« me je odpravo, »pa pout pod nogé, ka Miklauš ne pride prlej …« Ob pomisli na Miklauša, šteri de vütro, me je strousilo od straja. »Zdaj si njegov goloub,« je pokimno, »toga ti nede nigdar pozabo,« mi je položo žmetno rokou na rame, ges sam se pa trüdo, ka bi v njegvij očaj ešče bole zraso. Drügi den nejsam mogo priti k sebi. Na stolici ob stejni je sedela Gizika. Bila je ešče bole zaprejta v sebé, v náročji je varvala tisti moj zlati kufer, pouleg sebé pa je mejla ešče ednoga, tak velkoga, ka je biu tisti moj boutošov mali. »Malo si rana, Gizika,« sam prisedo, »cuga ešče dugo nede.« Zaglednola se je v mené kak srna: nekšni straj je biu globoko v njoj, čüto sam, ka ne more najti mira, ka bi se najrajši pogreznola v zemlou. Vsigdar, gda sam povedo kakšno rejč, so se joj samo povejsile čobice. Poloužila je svojo rokou na mojo pa se zaglednola skozi oukno. Iz žepke zimskoga kaputa je vzela blokec, pa začnila pisati z velkimi literami. Spitavala me je, kak mi je imé, napisala, ka dobro čüje pa razmi, samo povedati ne more, ka se trnok zahvalüje za té zlati kufer, šteri pa je gli njeni kak moj. »Nikaj ne razmim, Gizika,« sam ji povedo na vüjou. »Pa mlinar rejsan ne vej, ka si tü? Te je leko sámo püsto …« »Sama sam …« je začnila pisati, gda je kak vijer blajnolo v čakalnico. Kak če bi zraso iz tal, se je postavo pred naja: bio je črni kak biks, rogato je z lanci, začno spitavati, kak joj je ime, koga čaka, če je vrla, če de leko povedala vse svoje greje … »Vej pa vidite, ka je Gizika kak angel,« sam nabejro. »Vsakši ma grej, četüdi ma falijo vse roke,« je zagrmelo od vrkaj. »Ka pa tou, Gizika?« je segno po zlatom kufri. Kak če nej bi biu pri pravi pameti, sam se zakado v njega, ga začno škrabati pa kričati, naj jo pri Boži voli pisti na mejri, on pa me je samo kak vüjš stisno v kout, me začno stiskavati za gut, ka mi je začnilo sfalivavati sape; priznam, vujšlo mi je v lače, pa tüdi kmica mi je spadnila, gda pa sam prišo k sebi, neje bilou več niti Gizike, niti tistoga vraga. Na peroni je že pufkau cug, čüo sam, kak so loputnile dveri, kak je ovi opleto z lanci pa se zaganjo v zaprejti vagon, gda pa je peč potegnila, sam končno oudpro oči. Na stolici je ostao tisti njeni zlati kufer. Nišče ne vej, ar ga je v sili pozabila vzeti ali pa ga je pistila nalašč. Kak če bi biu zaklejti, sam ga pomali oudpro. »Mojbog, čista prazen je …« sam zavzdejno. »Zatou pa sta ga oba žmetno nosila …« je zasopelo za menov. Obrno sam se, ar mi je bio glas nekam poznani. »Vi, vi ste bili, boutoš Majči?« nejsam mogo k sebi. »Nej, mlinar. Že par dni sta si kak pes pa mačka. A nikaj neje pomagalo, Giziko niti sodni den ne more zadržati, kak tüdi ges nejsam mogo mlinara … V tej zlati kufer, tak mi je napisala, pa je ščela zapakejrati … kak bi pravo ….tiste ženske stvari … Pa če mi vördješ ali nej, jij je zapakejrala …« »Če pa je …« si nejsam dao valati. »Neje,neje,«sejeposmejno.»Če ti povem, ka je ščela, mi itak ne boš vörvo: senje, Miklaušove senje, do šterij ranč vrag, vej si sam vido, ne more …« »Senje …?« »Senje, goloubek moj, tiste, za štere ščeš, ka se izpunijo.« je pokimno. »Vsakši pravi goloub pa zna, kam jih more odnesti. Ti si svoje prineso Giziki, Gizika je svoje kcoj djala, ka se skoron neje mogo zaprejti, gda pa ta se, kak sta se zdaj, srečala …« me je ščeo pomiriti, ar sam pá nejevörno segno v zlati kufer. Te rejsan nejsam nikaj čüto, gnesden pa leko povem, ka neje biu prazen, ar vsakšo leto za Miklaušovo, gda ga pá odprem, sede na mojo oukno velki goloub, v senjaj pa se mi prikaže Gizika kak najvekša milost na tom svejti, štera de se mi gnouk svejta izpunila. Porabje, 6. decembra 2007 7 NAŠA ZLATA RIBICA Da bi učenci bolje spoznali Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge porabsko književnost ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice komisije obeh slovenskih krovnih organizacij Erika Glanz je na koncu prejš šolske njega šolskega leta pripravila načrt dela, ki je vseboval tudi spodbujanje učencev k branju domače, narečne literature. Tako smo potem tudi v našem časopisu objavili seznam del, ki naj bi jih učenci poleti prebrali, na začetku šolskega leta obdelali tudi s pomočjo svojih učiteljev, na koncu aktivnosti pa naj bi se pripravil kviz na podlagi prebranih del. Dela za branje so bila sestavljena za razne starostne skupine. Učenci petih in šestih razredov so prebirali pravljice iz zbirke porabskih pravljic, ki jih je joče, drugo pa smeji; Kraljevič in lepa Vida). Učenci sedmih in osmih razredov so prebrali štiri pripovesti iz Andovskih zgodb Karla Holeca (Andovski vsakdan, Vodnjak, Smrt, Koline), gimnazijci so se pa spoznavali kviz se je prijavilo 29 učencev, 17 iz gornjeseniške osnovne šole (mentorica Ildikó Dončec Treiber), 9 iz števanovske šole (mentor Laci Domjan) in 3 iz monoštrske gimnazije (mentorica Irena Libric Fasching). Vprašanja za kviz, ki se je odvijal 28. novembra v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru, je sestavila Erika Glanz. V komisiji na samem kvizu sta sodelovali sekretarka Zveze Slovencev Klara Fodor in višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger. Kviz je bil sestavljen iz dveh delov, učenci so najprej odgovarjali v pisni obliki na vprašanja v zvezi s prebranim. Na ustnem delu so se lahko odločili, ali bodo odgovarjali na vprašanja ali bodo pripovedovali na podlagi pripravljene ilustracije. Kar se je dalo splošno ugotoviti, je, da so se mentorji veliko ukvarjali z učenci, kajti pravljice in pripovesti so tudi skupaj prebirali in jih obdelali. Kljub temu pa je bilo veliko nihanja v znanju učencev. Nekateri (to je najbolj veljalo za učence petih in šestih razredov) so dobro obvladali vsebino in jim je tudi jezik delal manj težav, nekateri so se sicer veliko pripravljali, toda zaradi pomanjkljivega Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. BETEK Kakoli obrnemo, žmetno bi najšli človeka, ka bi nej biu nigdar betežen. Edni so bole zdravi kak drugi. Edni pa so bole betežasti kak drugi. Depa vcejlak zdravoga človeka se žmetno najde. Na, lepou bi bilou, če bi vsi takši bili. Depa na žalost je nej tak. Pa kak je pri lidaj, je pri drugi živi stvaraj tö. Kak pri drejvaj pa travi tak pri svinjaj, kravaj pa pri ribaj tö. In nej čüdno, ka je ednoga dneva zbetežala eške zlata ribica. Samo nagnouk je betežna gratala. Stoj se spozna na ribji betek, bi pravo, ka je dobila vodeno kijanco. Ja, začnila je kijati pa nej pa nej moglo enjati. Gda se je zgučavala z drugimi ribami, je tou tak vövidlo: -Pri staroj vrbi aaaaaaaa-pčiiiiiiiiii, se je eden rak aaaaaaaaaaa-pčiiiiiiii skur not v korenje aaaaaaaaaa-pčiiiiiiiiii... Kakoli je začnila gučati, skur nika je nej mogla zgotouviti. Edne ribe so se smedjale s toga, edne so jo čüdno gledale, edne pa so brigo mele zavolo njenoga betega. Kak bi pa nej, vej pa se je zavolo njenoga aaaaaaa-pčiiiiiiijanja pomalek začno trousiti cejli potok. Pa tak pomalek njim je tou aaaaaa-pčiiiiijanje začnolo iti na mozgé. Ribam pa vsejmi živomi v potoki. Depa ribe nemajo svojga ribjoga padara. Kak naj njoj pomorejo? Kak naj se enja trousiti cejli potok? Najprva so pitale moudroga staroga krapa. Nika je nej vedo povedati. Pa so spitavali staro moudro mreno. Una je eške menje vejdla, ka naj se dela. Tak, ka so na konci prajli zlati ribici, naj enja kijati, ka njim na mozgé dé. -Vej bi enjala aaaaaaaaaaa-pčiiiiiiiii, če pa ne aaaaaaaaa-pčiiiiiiiiii, ne morem. Kak naj enjam aaaaaaaaaaapčiiiiiiiiii, če pa je moj aaaaaaaaaa-pčiiiiiiiiiiiii..... Znouva je nej mogla zgotoviti tou, ka je škela prajti. Betek je nej škeu pa nej škeu taminiti. Na srečo je zlata ribica dun tak malo čedna pa je sama sebe zgrabila za rep. Sama sebe je prosila, naj sama sebe pisti. Pa če tak bou, si sama sebi spuni edno želenje. Pa je sama sebi želejla: -Če se pistim aaaaaa-pčiiiiiii, mo enjala aaaaaaap-čiiiiiiiiiii za vse čase aaaaaaap-č. Vse je tiuma gratalo, eške tisti dugi iiiiiiiiii na kraji kijanja je nejmi grato. Na, tak je zlata ribica na velko srečo cejloga potoka sama sebi spunila želenje. Aja, pa od te tadale je potok znouva grato miren. Miki Roš Pri prvi starostni skupini (peti zijcih je postal prvi Laci Pinter, in šesti razred) je prvo mesto druga je bila Gabriela Labric, zasedel Adam Domiter iz OŠ tretja pa Diana Holec. Števanovci, drugo David Vo-Tako v znanju jezika kot snoura, tretje pa Betina Bajzek, vi je pa zelo izstopala učenka oba sta iz gornjeseniške šole. gornjeseniške šole Martina Pri drugi starostni skupini (sed-Zakoč, zato se je komisija mi in osmi razred) je zmagala odločila, da jo za izredni se mu eno brni breg, Stari Meleš, Lajči-ki v ustem delu enostavno niso obiskujeta gonjeseniško šolo, Sukič o k o jeva pipa, Okna, Pokora). Na bili pripravljeni sodelovati. fant pa števanovsko. Pri gimna- Porabje, 6. decembra 2007 Vincetiča in Milivoja Roša (Sre-ni prišlo do izraza, vse do takih, koč, tretje pa Laci Šooš. Dekleti Marijana z zbirko Srebrni breg treh avto-znanja tako narečja kot knjiž-Aleksandra Gyeček, drugo dosežek nagradi s po rjev Ferija Lainščka, Milana nega jezika, to njihovo znanje mesto je zasedla Barbara Za-sebno nagrado. PETEK, 07.12.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.30 OSMI DAN, 12.00 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KINGDOM, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 BABAR, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ČARODEJ, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: GRADAŠČICA, IZOBR. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 NOVOROJENČEK, KAN. DOK. SER., 18.35 ADVENTNI DNEVI - 7. DECEMBER, 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NOVOROJENČEK, PON., 1.05 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL PETEK, 07.12.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.20 PISAVE, 8.45 EVROPSKI MAGAZIN, 9.15 ČRNO BELI ČASI, 9.35 PETER BELL: MILIJON ČASOPISOV, NIZ. FILM, 11.25 SVETOVNI POKAL V BIATLONU, SPRINT (M), 13.10 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 13.40 ŠPORT ŠPAS, 14.10 SVETOVNI POKAL V BIATLONU, 15.40 GLAS EVROPE – SEDANJOST, DOK. ODD., 16.10 ZA ZLATIMI VRATI, FRANC. DOK. ODD., 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.30 ŠTUDENTSKA, 20.15 VESOLJSKA TEKMA, ANG. DOK. SER., 21.05 STATISTI, ANG. NAD., 21.35 SKRITI MEČ, JAP. FILM, 23.50 POKOL V HOLLYWOODU, AM. FILM, 1.30 GLAVA DRUŽINE, PON., 2.15 INFOKANAL * * * SOBOTA, 08.12.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SLOVENSKI VODNI KROG: GRADAŠČICA, DOK. NAN., 13.40 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 14.10 HANS CHRISTIAN ANDERSEN - ZGODBA O PRAVLJIČARJU, DANSKA NAD., 15.00 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTR. NAD., 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.35 ADVENTNI DNEVI - 8. DECEMBER, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 A FAMILY MURDER PARTY, FRANC. NAD., 21.30 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.40 HUFF, AM. NAD., 0.40 DAVEK PRETEKLOSTI, AM. FILM, 2.30 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.10 INFOKANAL SOBOTA, 08.12.2007, II. SPORED TVS 6.35 TV PRODAJA, 7.05 SKOZI ČAS, 7.15 PRIMORSKI MOZAIK, 7.40 ŠTUDENTSKA, 8.00 TEKMA, 8.55 VROČI STOL, 9.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 11.00 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 11.25 ZDAJ!, 11.50 VESOLJSKA TEKMA, ANG. DOK. SER., 12.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 14.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 14.55 SP V BIATLONU, 15.55 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 17.45 MEDNARODNI VEČER ŠANSONOV 2007, 18.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 20.00 KONCERT JANA PLESTENJAKA, 21.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.25 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST, DOK. SER., 22.55 SOBOTNO POPOLDNE, 1.05 BREZ PRAVIL, ARG. NAD., 1.55 INFOKANAL * * * NEDELJA, 09.12.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.35 ADVENTNI DNEVI - 9. DECEMBER, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST, 22.35 ARS 360, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 POMLAD, POLETJE, JESEN, ZIMA IN POMLAD, JUŽNOKOR. FILM, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 09.12.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 SKOZI ČAS, 8.10 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI: LE PLESAT ME PELJI 2007, 8.35 OB 50 LETNICI OTROŠKEGA ZBORA RTV SLOVENIJA, 8.50 POMAGAJMO SI, 9.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 15.55 NOGOMET, TOTTENHAM -MANCHESTER CITY, 17.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 18.55 MEDNARODNI VEČER ŠANSONOV 2007, 20.00 DOBRODOŠLI V TEHERANU, ANG. DOK. SER., 20.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 21.50 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 VSE PO PREDALČKIH, ANG. NAD., 23.25 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 0.45 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 10.12.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.55 ISKANJE POPOLNEGA MESTA, PORTRET EDVARDA RAVNIKARJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 16.05 BISERGORA, LUTK. NAN., 16.20 KOŽA, DLAKA, PERJE: DOK. NAN., 16.25 SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOGODIVŠČINE ŠIMPANZJE DRUŽINE, ANG. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 ADVENTNI DNEVI - 10. DECEMBER, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VROČI STOL, 21.00 NAŠA ČETICA KORAKA ..., GLASBENO-DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.00 DOGODIVŠČINE ŠIMPANZJE DRUŽINE, PON., 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 10.12.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.40 SOBOTNO POPOLDNE, 15.25 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.10 OSMI DAN, 16.40 ARS 360, 16.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.25 GLAS EVROPE -SEDANJOST: CHARLOTTE IN THIBAUT, DOK. ODD., 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, DEBATNA ODDAJA ZA MLADE, 18.55 TOTALNA RAZPRODAJA: SRIL VAS IMA RAD, DRUŽ. NAN., 19.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 20.00 VOJNO SO POSNELI V BARVAH, FRANC. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY., 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 23.30 ROŽNATE PESTI, MEHIŠKI FILM, 1.05 INFOKANAL * * * TOREK, 11.12.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 DOGODIVŠČINE ŠIMPANZJE DRUŽINE, ANG. POLJ. SER., 12.00 VEČERNI GOST: DR. JANEZ GRAD, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: BEMENSKI GLASBENIKI, RIS., 16.10 MEDVEDKI: PRVI IZLETI, ČEŠKA DOK. NAN., 16.15 HOTEL OBMORČEK, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: TURN PRI PREDDVORU, DOK. ODD., 18.00 MODRO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 ADVENTNI DNEVI -11. DECEMBER, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ČE IMAŠ GLAS, POJ!, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POL POT IN POLJA SMRTI, ANG. DOK. ODD., 23.55 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, PON., 0.20 MODRO, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL TOREK, 11.12.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 13.50 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 14.50 STUDIO CITY, 16.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.50 GLAS EVROPE – PRETEKLOST, DOK. ODD., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 18.30 AKTUALNO, 19.0 BILA SEM OTROK SONCA IN NARAVE -ZGODBE VILME BUKOVEC, 20.00 MUZIKAJETO: BOSSA NOVA, IGR.-IZOBR. SER., 20.30 GLOBUS, 21.05 METRESE -SKRIVNA MOČ ŽENSK: PAPEŽEVA LJUBICA, NEMŠ. DOK. SER., 22.00 LOLITA, AM. FILM, 0.15 JASNOVIDKA, PON., 1.05 INFOKANAL * * * SREDA, 12.12.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: TURN PRI PREDDVORU, DOK. ODD., 11.25 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.35 OPUS, 14.00 INTIMNE IZPOVEDI, DOK. FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM,17.00 NOVICE, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT,VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.35 ADVENTNI DNEVI -12. DECEMBER, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SREDINA FILMSKA USPEŠNICA: BELA GOSPA, SLOV. FILM, 21.15 VENČEK SLOVENSKIH POPEVK, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE -SVETO IN SVET: PRAZNOVANJE V DRUŽINI PO RAZVEZI, 0.25 Z VAMI, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL SREDA, 12.12.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 ŽIVETI S KRONIČNO ČREVESNO BOLEZNIJO, 13.00 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 14.00 HRI-BAR, 15.00 KONCERT JANA PLESTENJAKA S SPREMLJEVALNO SKUPINO IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 16.55 GLAS EVROPE – PRIHODNOST, DOK. ODD., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČRNO BELI ČASI, 18.20 DIAGONALE, 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA PERGAR, 20.00 TARČA, 21.30 PIRAMIDE.BA, DOK. FELJTON, 21.50 LIGA PRVAKOV V ODBOJKI, ACH VOLLEY - PARIS VOLLEY, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.30 INŠPEKTOR WALLANDER: GENIALNI UM, ŠVEDSKA NAN., 2.15 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 13.12.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 Z VAMI, 11.35 OMIZJE -SVETO IN SVET: PRAZNOVANJE V DRUŽINI PO RAZVEZI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 KRATKI DOKUMENTARNI FILM EBU, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 ADVENTNI DNEVI -13. DECEMBER, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 KNJIGA MENE BRIGA, 0.00 NEUSTAVLJIVI, AM. FILM, 2.10 DUHOVNI UTRIP, 2.25 DNEVNIK, 3.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.25 INFOKANAL ČETRTEK, 13.12.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.05 SP V BIATLONU (M) POSAMEZNO, 12.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 13.15 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: STOCKHOLM, DOK. SER., 13.45 DOBRODOŠLI V TEHERANU, ANG. DOK. SER., 14.35 SP V BIATLONU (Ž) POSAMEZNO, 16.10 EP V PLAVANJU, 18.15 POROČILA, 18.20 50 LET LETALSKE ŠOLE AJDOVŠČINA, DOK. ODD., 18.50 EVROPSKI MAGAZIN, 19.20 GLASBENO PLESNI DECEMBER ZA MLADE, 19.55 ČRNA GORA -DEŽELA PRIHODNOSTI, DOK. ODD., 20.35 EVROLIGA V KOŠARKI (M), UNION OLIMPIJA -MONTEPASCHI SIENA, 22.30 JASNOVIDKA, AM. NAD., 23.15 DOM ZA OBEŠANJE, JUG. FILM, 1.35 VISKI, URUGVAJSKO-ŠPANSKI FILM, 3.10 INFOKANAL ADVENTNI ČAS Naši starci so radi prajli: »Tau leto je ta füčnilo, so že dnevi vsakši den kratši. Pride adventni čas, mo šli vsakši den k zornicam, rorate mešam. Tou je čas pričakovanja, bo prišo rešenik sveta, mali Jezuš.« Moja prababica so nej gnauk povedali, ka vören katoličanec ne ide samo na vüzem pa na božič v cerkev k meši, nego tou celo leto mora činiti. Mene so oni na tou včili, za celo mojo živlenje so mi dali peldo. Če mi zdravje dopisti, rada odim k meši, za mene je posebej čüdovit te adventni čas. Naše slovenske pesmi, svete, nabožne ali ljudske, so zame nika lejpoga. Pesem je lepota in velka vrejdnost. Pesem je duplanska molitev, ne moreš zgrešiti. Pri molitvi ti bole leko pride kaj na misli, če popejvleš, moraš samo na pesem koncentrirati. Babica so mi tou tö dostakrat povedali: »Nej je tisti kristjan, šteri je krščen pa ga spišejo v krstno knigo. Kristjan je človek, šteri v vsakdanešnjem živlenji žive po veri, po boži zapovedaj.« Preštejla sam v katoličanski novinaj, tedniki, gda je za pesem Sveta noč, blažena noč, župnikov pomočnik Joseph Mohr iz Obendorfa pri Salzburgu, sveti večer leta 1818 pro-so orgonista Franca Ksaverja Gruberja, naj go uglasbi (megzenésít). Orgonist se je včasi vcujspravo k orglam pa je pri polnočnici tistoga leta prvič zazvenela ta čüdovita pesem, štero do gnešnjoga dneva spejvamo po cejlom svejti. Prevedena je na več kak tristo jezike. Prvi pa jo je poslovenil triglavski župnik Jakob Aljaž. Mi smo pa leko hvaležni taumi triglavskomi župniki, ka je v slovenščini najšo tašne lejpe reči za Sveto noč, blajženo noč. Po cejlom sveti je melodija gnaka, besedila so pa različna. Dragi bralci časopisa Porabje, želim vam lejpi, tihi adventni čas, čas pričakovanja. Gda bi nam Odrešenik sveta prineso zdravje, mir, veselje, božji blagoslov po celom sveti. Vera Gašpar Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIStel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB SLOVENCEV NA MADŽARSKEM ISSN 1218-7062 Madžarskem.