Izhaja vsak dan rasen sobot, nedelj in praznikov Issued daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROÙNE PODPORNE JEDNOTE Uredniiki in upravniftki prostori: v 2667 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 LETO—YEAR XL Cana llaia 1« $8.00 at Chicago. llMnels. matter January is IMS. at (he m*-*««* CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 27. JANUARJA (JANUARY 2T). 114« Subscription 18.00 Yaarly ÔTEV.—NUMBER 18 r the Act e< Confr«aa of Ifareh S. 1ST». , Ac^c. for m-ln, .« .„C. -- -«M. >rov^ ,0, 1, «cUon M03. Ac, o, PC. ». ,.,7. ........... on Ju». Dimitrov obsodil ameriško in britsko intervencijo v Grčiji Civilna vojna ogroža tnir na Balkanu. Rusija I obdolžila zapadne sile oviranja demilitariza-1 cije zapadne Avstrije Sofija. Bolgarija. 26. jan.— Premier Jurij Dimitrov je ostro obsodil ameriško in britsko intervencijo v Grčiji v prilog mo-narhistični vladi in naglasll, da ogroža mir na Balkanu. "Ako ne bi Amerika in Velika Britanija nudili finančne in vojaške pomoči monarhistični vladi v Atenah, bi bHa Grčija danes svobodna," je rekel Dimitrov. "Korakala bi z nami naprej kot zaveznica in se borila za demokracijo. Naša ljudstva in delavci vprašujejo, kaj delajo ameriški vojaški častniki in brit-ske čete v Grčiji. Odgovor je, da niso tam v interesu grškega ljudstva, temveč v interesu monarhi-stične vlade. Milijoni dolarjev so bili že potrošeni za financiranje operacij grške armade proti gerilskim silam. Kar se dogaja v Grčiji, ni v korist miru, kulturi in blagostanju ljudstev na Balkanu in človeštva. Naše sile smo združili ne kot agresorji, temveč za zaščito ljudstev na Balkanu, da se požar civilni vojne, ki divja v Grčiji, ne razširi na druge države. Zaščititi hočemo našo neodvisnost v borbi proti zunanji interven ciji. Čas zahteva končanje civilne vojne v Grčiji, ker ogroža varnost drugih držav na Balkanu." Dimitrov Je v svojem govoru naglasil, da hočeta Amerika in Velika Britanija pretvoriti Grčijo v vojaško bazo za operacije proti slovanskim državam. Na povedal je, da bodo v bližnji bo dočnosti sklenjene nadaljnje pogodbe vzajemne pomoči ne samo med balkanskimi državami, temveč tudi s Čehoplovakijo in Poljsko. Bolgarija je nedavno sklenila pogodbo z Rumunijo. Rumunski premier Peter Groza je naznanil, da bo delegacija pod njegovim vodstvom odpotovala v Budimpešto prihodnji teden > svrho sklenitve pogodbe vzajem ne pomoči z ogrsko vlado. Ru m unija je bila proglašena za ljudsko republiko, ko je kralj Mihael abdiciral. Dunsj. 26. jsn.—Geneisl L. V Kurasov, ruski vrhovni komisar v Avstriji, je na seji zavezniškega sveta obdolžil Ameriko, Anglijo in Francijo oviranja demilitarizacije zapadne Avstrije in da jo hočejo pretvoriti v bazo anglo-amerišKega imperializma. Dalje je rekel, da zapadne sile oborožujejo zapadno Avstrijo, podžigajo vojno propagando in ločejo oživeti nacizem in fašizem. Kurasov je zahteval dis-kuzije o obdolžitvah. » General Geoffrey Keyes, ameriški vrhovni komisar, je zanikal obdolžit ve in dejal, da so arez podlage. Kurasov ga je opozoril, da je v zapadni Avstriji 600 vojaških pod vzeti j, do-čim je bila demilitarizacija v sovjetski okupacijski coni dovršena pred več meseci. "V ameriški in britski okupacijski coni je kvizlinška jugoslovanska sila 25,000 mož," je rekel Kurasov. "Večina» teh je zbrana ob južni meji Avstrije. Treba je poudariti, da te vojaške formacije so tudi sredisča propagande in podžiganja nove vojne. Golo naključje ni, ker podtalne nacijske vojaške organizacije rastejo v ameriški in britski okupacijski coni kot gobe po dežju." Ruski poslanik za razmah trgovine Odiiošaji z Ameriko se lahko izboljšajo Washington. D. C» 26. jan.— Aleksander S. Panjuškin, novi ruski poslanik v Washingtonu, je v prvem formalnem razgovoru z ameriškim reporterjem priporočal povečanje in razmah trgovine med Sovjetsko unijo in Ameriko kot korak, ki bi omogočil izboljšanje diplomatičnih odnošajev med državama. Dejal je, da ameriške trgovinske agenture z regulacijami zapostavljajo Sovjetsko unijo, čeprav so nekateri krogi v Ameriki za povečanje trgovine. Omenil ni slučajev zapostavljanja, v mislih pa je imel poostritev iz voznih kontrol, katere je nazna nil trgovinski department. Panjuškin je odgovoril na vprašanja reporterja. Vpraša nja in odgovori so bili: Ali vidite možnost izboljšsnja odnošajev med Sovjetsko unijo in Ameriko? Izboljšanje odnošajev Je zaže ljivo in v interesu ljudstev obeh držav. Ali obstoje resne razlike med Ameriko in Sovjetsko unijo zaradi političnih in ekonomskih sistemov? Zunanja politika Sovjetske u-nije izvira iz soobstoja različnih sistemov. Sovjetski sistem ni ovira iaboljšanju političnih, ekonomskih in kulturnih dUnotajev med državama. Ali ste sa povečanje trgovine med Sovjetsko unijo in Ameriko? Sovjetaka unija ni bila nikdar proti povečanju in razvoju trgovine pod normalnimi pogoji. Amerika je uveljavila regulacije diskriminacijskegs značaja, ki ovirajo, ne pospešujejo, trgovino. -v Kako naj Amerika pomaga Rusiji pri rekonstrukciji v vojni opustošenih pokrajin? Znano je, da Sovjetska unija izvaja petletni načrt rehabilitacije in raavoja svoje ekonomije. Ta načrt sloni na uporabljanju vseh notranjih sredstev in virov. Sovjetska ljudstva uspešno izvajajo načrt s svojimi napori v opustošenih pokrajinah. Rusija razvija trgovinake odnošaje z drugimi državami. V tem lahko najdete odgovor na vprašanje glede možnosti izboljšanja odnošajev med državama. Domače vesti Mikolajczyk ma ofenzivo proti komunizmu Chicago, 26. jan. — Stanislav Mikolajczyk, bivši vodja poljske kmečke stranke, je v svojem govoru v Civic Opera Housu ur-giral splošno ofenzivo proti, komunizmu. On je pred nekaj meseci pobegnil iz Varšave v An glijo, od tam pa je prišel v Ameriko. Dejal je, da Rusija več ne taji dejstva, da Je njen na men komunističns kontrols sveta. Mikolajczyk je bil predsednik ubfžne poljske vlade v Londonu v vojnem času. I V bolnišnici McKeesport, Pa.—William Vo-dopivec, sin Vodopšvčeve družine in član društva 347 SNPJ, se nahaja v bolnišnici McKeesport, kjer je prestal operacijo in se mu zdravje že vrača. Rojenice Woodward, low*—Pri družini Milton L. Johnson v Arling-tonu, Vs., so se oglasile rojenice ln pustile prvorejenčka, ki je že postal član mladinskega oddelka tukajšnega društva 328 SNPJ. Mary in Anton Ausich od tukaj in Rudolph Johnson in žena iz Bendena, Kans., pa so s tem rojstvom dobili vnuka. Nov grob e Ponnl Forest City, Pa.—Dne 18. Jan. je umrla Agnee Treven, rojena Stare, stara 53 let, doma iz Doba pri Domžalah. Tukaj zapušča moža, tri hčere in sina, v New Yorku dve seetrl, v starem kraju pa sestro in brsta. Is Clovelanda Cleveland.—V bolnišnici je u-mrla Julijana Kepic, stara ftö let, rojena v Nemčiji, članica društva 5 SNPJ. T*liaj zapušča moža, hčer in sestrç Amelijo Tomko,—Iz bolnišnice se je vrnila miss Mamie Boksi iz Collin-woods, enako Jennie Gerl iz Euclida, kakor tudi Anton Brodnik.—Pri ^ružini John Vato-vec so se oglasile rojence in pustile prvorojenko, pri družini Carl Feme v Collinwoodu pa sinčks — Poročila sta se Joe Pe che in Angels Eckbsrt. Popravek < West Middlesex, Pa.—Pokoj na Mary Shain iz jamestona, < smrti katere je bilo poročano i Domačih vesteh 8. Jan., je polog može zapustila ies4 Sinov in hčer, ne ps obratno. Vsi sinovi razen enega so poročeni, Waukegan, 111.—K smrti Louisa Pleštenjaka, ki je umrl v Tooleju, Utah, ter bil pokopan tukaj, naj bo dodano, da zapušča Štiri brate, dva v Iowi, dva pa v Jugoslaviji, kakor tudi dva nečaka in dve nečakinji v tej naselbini. Nov grob v Taxsau Greensburg, Ps.—Dne 27. dec. p. 1, je v San Antoniu. Texas, umrla Mildred McKeever, dva tedna po porodu otroka. Stara Pošiljanje premoga v Francijo, Italijo Bland objavil , zadevno poročilo Long Beach. Cal.. 26. Jan.— Charles A. Bland, upravitelj tukajšnje luke, je objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da so parniki odpeljali lsnsko leto iz te luke čez 300,000 ton premoga v Francijo in Italijo lansko leto. Skoro ves premog je bil produciran v premogovnikih države Utah. Pošiljanje premoga v Francijo in Italijo, kakor tudi v druge evropske države, je ood kontrolo trgovinskega departmenta. Kongres je*bil informiran, da je cena premogu poskočila za dva dolarja kot posledica izvoza v evropske države. Stroške pošiljanja premoga v te države morajo nositi ameriški davkoplačevalci. Bland je nazpanil, da je 60,-000 ton premoga v Seattlu, Wash, Naložen bo na parnike, ki bodo odrinili v Francijo ln Italijo. Državi bosta dobili Čet 500,000 ton premoga v prihod njih mesecih. Schumanova vlada odredila devalvacijo franka Cene francoskemu blagu na svetovnih tržiščih znižane. Velika Britanija vodila opozicijo proti akciji Potne zamajal filipinske otoke Manila, Filipini, 26. jan. Enajst potresnih sunkov je majalo pet otokov, Najmanj 21 oseb je mrtvih in 17 ranjenih. Prizadeti otoki so Panay, Negros, Cebu, Ley te in Marindugue. . za- je bila 27 let, članica SHPS in ABZ in hči KranČeve družine iz Muse, Pa. Doma zapušča starše ln brata, v Philadelphijl sestri Mary in Ano Heym, v Ca-nonsburgu sestro Ello Trubiano, v San Antoniu, Texaau, pa moža, hčerko in sestro Olgo Holt, —Nesrečs Je težko zadela tudi družino Josip Sever. Njega je namreč zadel mrtvoud. Nekaj časa se je nahajal v bolnišnici, zdaj pa je v domači oskrbi na svojem domu v Carbon Hillu. On Je član SNPJ. Prizadetim iskreno sožalje. Pariš. 26. Jan,—Vlada premi-erja Roberta Schumana je odredila devsluscijo franka, denarne enote, kar bo omogočilo znižanje aen francoskemu blagu na svetovnih tržiščih sa 50 odstotkov. To je storila kljUb opoziciji s Strani Velike Britanije, ki je poslala finančnega ministrs Staf-forda Crippsa v Pariz, da prepreči akcijo. Mednarodna denarna ustanova v Washingtonu je obsodils akcijo frsneoske vlada. Naznanila je, da bo odrekla Franciji poaojils in finančno podporo. Znižanje vrednosti francoskegs franka bo dvignila vrednost ameriškega dolarja v Franciji za, 80 odstotkov. Francoski izvaže-valci bodo prejeli za vsak dolar, katerega bodo dobili v tujini, 277 frankov. Razmerje doslej je bilo 110 frankov za dolar. Uradno razmerje je sedsj 214 frankov za dolar. Francija je ustanovila tudi svobodns tržlščs v prilog turistom. Ti bodo lahko dobili 34« frankov za ameriški dolar. Ob-Isks, za katero bi moral ameriški turist plsčstl $400 zadnjo soboto, mu bo ns rszpolsgo za-$200 danes. Mali avtomobil tipa Renault, ki Je doslej stal 167,500 frankov ali $1,385, se bo dobil sa $636 Cena je čas polovico nlšja od Konkurenčnega britskega avtomobila tipa "Auetiht ki stane $1,400. Devaluacljo franks je nssns nil finančni minister ReneMsyer. Dejal Je, ds je bila odrejens v interesu stabilizacije francoske ekonomije. Premier Schuman bo orisal detajle akcij« v svojem govoru pred člsni skupšči ne danes. Mednsrodna denarna ustanova v Washingtonu je naznanila, da ne bo odobrila devaluacije franka, ker je diskriminacija. UBtanova je bila formirana leta-043. Njen namen je bil stablli-zacija denarstvs in preprečenje inflacije. Camile Gutt, direktor ustsno-ve, je dejal, da bo devaluaclja ranka razrahljala ekonomsko kooperacijo med državsml. Dostavil je, da Francija ne bo dobila posojil iz sklada ustanove v bodočnosti. Trancija je dobila doslej iz sklada $125,000,000, Poročila iz Londona isralajo zaskrbljenost brltskih krogov. Zaradi akcije frsneoske vlade bo padla vrednost funta na svetovnih tržiščih. Inflacija in drugi fsktorji v povojni dobi so do» 91)1 odmev v devaluaciji denarnih enot v Rusiji, Italiji, Avstrl-i, zapadni Nemčiji in Madžarski. NARAŠČANJE CEN KLJUB. REKORDNI PRODUKCIJI BLAGA IN PRIDELKOV Washington. — (FP) — Trgovinski depsrtment je bsšksr objavil pregled splošne produkcije za leta 1047. Iz tega je razvidno, da je lansks produkcija dosegla vrhunec, ker predstavijo 240 milijard dolarjev. Industrijski podvig je zahteval ogromne vsote kreditov za povečsnje tovsrn in grsditev novih. Uradno poročilo vključuje vse faze smeriške ekonomije. Ogromne vsota 240 milijsrd dolarjev, ki predstavlja skupno vrednost vse produkcije zs leto 1047, je nad 36 milijard dolarjev višja nego je bila leta 1046 in več kot 130 milijard dolarjev višja kot leta 1040, ko je znašala 100 in pol milijarde dolarjev. . "Kljub dejstvu, da se Je in-dustrijsks produkcija zvišala'in da je bila letina poljedelakih pridelkov dobra, so cene potrebščinam stalno naraščale, kajti domača in tuja zahtev s po blagu je vzporedno tudi naraščsla," pravi poročilo. Poročilo trgovinskega depart-menta ne omenjs dejstvs, ds so draginjo povzročili monopolisti in profitarji, ki so leta 1046 ubili kontrolo cen. Niti ne omenjs zvezs tovarnsrjev^NAM). ki je trdils, ds bo večje produkcija znižala cene. Trgovine na drobno so lani stržile več kot kdsj prej, nsmrec za okrog 124 milijard dolarjev vrednosti raznegs blaga, kar Je skorsj trikist več kot leta 1030. Trgovci avtomobilov so lani imeli bogato letino. Prodaja av> tov in avtnlh pritiklin je lani presegla prodsjo iz leta 1041 za 40 odstotkov, četudi je prodsjs števila avtov leta 1^41 presegls lansko. Grocerijske trgovine so Isni prodsle za več ko 31 milijard živil. kar je 23 odstotkov več kot lets 1046 Poročilo prsvi, ds je ta povišek posledica draginje Za obleko so konrumeni! lani izdali devet milijard dolarjev, malo več kot v prejšnjem letu. Kennelly skuša odvrniti stavko učiteljev Chicago, 26. Jan.—Župan Kennelly je nsznsnil, da je priprav Ijen prevzeti vlogo posredovalca v sporu med šolskim odborom In mestnim finsnčnlm odborom ds se odvrne stavks 0,000 učiteljev. Pred mestnim odborom bosts nastopila Harold C. Hunt upravitelj šol, in Charles Whipple, predsednik šolskegs odbora. Priporočala feosta* pdo britev šolskega proračuna v vso ti $103,000,000 Zid je napadli arabsko naselbino Število žrtev vojne narastlo Jerusslem. Palestina, 26. jan. —Enote židovske armada Hags-nah so napadla arabsko naaalbi* no Yibno v bližini Jate. 8 tam so se maščevale sa arabski napad na židovski konvoj. V bitki, ki je sledila, ja bilo pet Arsbcev ubitih. Enote ii-dovuke armade so razdejale petnajst hiš z bombami. Zid je in Arabci so sa spopadli v bližini Jerusalema. Najmanj 15 Židov in Arabcev je bilo ubitih, V akcijo so bile poslane britske čete, ki so rsspršile Žide In Arabce. Ritke med Židi in Arabci so se pričele, ko Je generalna skup-ščins Združenih nsrodov spre jelš načrt glede razdelitve Palestine ns dve državi. Neuradno poročilo prsvi, ds Je število žrtev usrsstlo na 080. Štirje člani turške grupe obsojeni Belgrad, 26 jsn -Sodišče v Skopi ju je obsodilo v smrt s ustrelitvijo štiri člane nelegalne turške manjšinske grupe. Vsi so bili spoznsnl zs krive dejanj proti državi in ljudstvu. NAPOVEDUJE DA BO WALLACE DOBIL OKROG TRINAJST MILUONOV GLASOV River Rouge. Mick. — (FP) — The Hteehvorker, glasilo jeklsr-skih delsvcev United Steel-workers CIO, Grest I.akes Steel Locsl 1200. je objavilo uvodnik, v katerem je rečeno, da bo pred sodniški kandidat Henry A Wal lace dobil okrog 13 milijonov glasov. Uvodnik je nspisal John Ha-burn, urednik glasila jeklarskih delavcev omenjene unije. "Mo- je osebno mnenje je," piše Ha* vega programs. tretjo strsnko. Dne 21. februar-js ae bo v Lanslngu, glavnem mestu - Michigans, vršila konvencija progresivnih skupin, ki podpirajo Wsllsca. Wallace je v svoji Ixjavi 17. jsnusrja v Chlcagu izjavil, da se bo boril proti profltsrjem, ki po vzročajo Inflacijo, sa «višanje me/d in za odpravo TsftHart-leyevega protidelavskags »ako-na. To so glavne točke njego- burn, "ds bo Wallace dobil gls sove vseh tistih volieev, ki so pil jesenskih volitvah leta 1046 o stsli doma Računsm, da bo o-krog 13 milijonov volilcev, ki pred dvema leU»ma niso šli na volišče, glaaovalo za Wallscs Leta 1044 je Koosevelt dobil nad ■"Obe stranki," je dejal Wal lace, "sta lojalni monopolističnim interesom, zato ne bodo nji hovi predstavniki storili ničesar xa ustavitev inflacije. Zvišanje me*d je ekonomska potreba vse dežele." Dalje je Wallace rekel, "da je delsvcev vzdržslo glssovs The Painters Digest, neuradno glasilo plesksrskih delsvcev uni m je ADF pil| svojim . la 'proračune fjjfc Ä efctof 888 milliard sa preteklo vojno in novo oboroževanje, nom, naj podpiejo Walleca m 26 milijonov glasov, dve leti po • v interesu demokracije, da se znoja pa se je okrog 13 milijo-[ protidelsvski Taft-Hartleyev sa- T ru ma novi kon odpravi, ker je stvor Wall streeta, kakor je stvor Wsll stieeta tudi Marshallov načrt pomoči Kvropi, kajti ta natrt v resnici podpira leakeljo In vodi v novo vojno." PROS VETA TOREK, 27. JANUARJA IM PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NANODNE PODPORNE JEDMOTE Organ of ami publiabed by Sloveae Iiiml Naročnina m Zdrutene drtm (ima Chicogs) tn Nasade NN Cook Co. II.M ga coto tolo. $4.7» u pol leto; aa Inosemstvo fILSS Subacfiptlon »sleat for ího U ni tod Stolna (except Chicago) nad Cañada M.00 por yaar. Chicago nad Cook Coualy SMS por yoor. forolgn countrtoa 1114)0 por roer. Cono ogla ar* po dogororo. Eokoptal dopise1e ks nonsrotoalb člankov te no vrečs)o. Rokopisi lilorarno nabina (trtico, povesti drama, potmi itd I ao vrnejo poéUJstoliu to O siučsju. ¿o lo prilošU pot talno Adrar riaing raiaa on agraemonL—Manuscrftpts of communicatiom tnd unaolldied arttctoa wiU not bo retaraed. Othor maanacrlpt» •ucb aa dorios, playa, poema, etc.. wlll be eetvraed lo tender etüy when accompantod by telf addreeeed and ttompod enr'lope Natío* no m kar lato «tik ■ PROSVETA 2ft&7 . 69 So. Lswndsle Art, Chicago 29, Illteošs Na glavo postavljena politika—U Mogoče bi kdo sodil po tem, kar smo zapisali v zadnjem članka to je; da je velika potreba za kak "Marshallov načrt" tudi v Arne riki, da se ogrevamo za kako "izolacijo", ali da smo proti ameriški pomoči državam, ki so bile razbite v vojni. Ne prvo ne drugo ni resnica. Kot svetovna sila se Amerika sploh ne more umakniti za svoje meje in postati brezbrižna, kaj se godi v zunanjem svetu Toda taka politika, kakršno zasleduje pod T rum snom: na vse; črti prežeto z dolarsko diplomacijo, militarizmom in imperializmom, strateškim in gospodarskim, jo sigurno ne more privest: drugam kakor v katastrofo in prav tsko velik del svets. O tem smo globoko uverjeni in zato tej pogubonosni politiki tudi naspro tujemo. Ako ima zasledovati to politiko, tedsj bo za ameriiki in vse druge narode veliko bolje, ako pravi: "Kizmet! Kaj me briga zunsnji svet..Tods tudi tegs ji ni trebs storiti, marveč ji je na razpolago srednja pot—približno taka kakor jo zastopa ns*primer Henry Wallace. In njegovo stališče glede Marshallovega načrta je približno tako kakršnega smo mi že večkrat naglašali na tem mestu. Največja nesreča za povojno svetovno politiko je v tem, ker je bila likvidi rana UNRRA prodno je minila potreba zanjo. Ubili so jo v držav nem departmentu in v Pentagon Buildingu (sedež generalnega štaba) s sodelovanjem Wall Streets. In sicer so jo ubili iz rszlogs ker je bils v nspotje njih dolarski diplomscijl in Imperializmu v Sredozemlju, kskftr tudi v Evropi. Pri deljenju pomoči Je bila UNRRA namreč nepristranska, kajti pomagala je tam, kjer je bila pomoč najbolj potrebna. Po Rooseveltovi smrti pa je ameriška zunanja politika začela zasledovati drugačne cilje: ne pomiritev in spravo med narodi marveč etablirsnje ameriške, odnoano wall streetske-militaristlčne hegemonije. Sicer je veliko kriva tudi Rusija s svojo ekspsnzlo-nistično politiko v smeri Perzije (petrolej!) m Sredozemlja (zahteva po "poverjeništvu" nad Libijo in pritisk na Turčijo, da ji pre-pusti dominscijo Dsrdanel). V Moskvi bi bili lahko toliko daleko-vidni, da bi bili lahko vedeli, da bodo s temi zahtevami naleteli ns ridločcn odpor v Londonu In Wsshingtonu. .Solucija zs vse te sporne točke je 1) Internacionalizacija Darda i.el in 2) ustanovitev svetovnega konzorcija držav, ne privatne** kapitala, za izkoriščanje petroleja na Bližnjem vzhodu. Le taka politika bi v Sredozemlju vodila v mir. Sedanja politika pa ne vodi drugam kakor v vojno. Dokaz temu je, ker si je ameriški Imperializem Že začel graditi vojaške baze v Sredozemlju in Li bijl. V ta namen so bili nedsvno poslani v Sredozemlje tudi ameriški pomorščaki v polni bojni opremi, v Libiji pa je bila zopet obnovljena velika vojaška letalska baza. Organizacija Združenih narodov je bila pri vsem tem totalno ignorirana. Hlapci Wall Streeta in militarizma se Z. N. poslužujejo le tedsj, ksdsr lshko služijo njihovim hegemonlstičniin ciljem. * V Interesu Amerike in svetovnega miru bi bilo, da se vlada kongresom vred odpove tej pogubonosni politiki in se v pogledu "Msrshsllovegs načrta" oprime smernic pokojne UNRRA, odnoe-no nekaj sličnega. kar propagira Wallace. In on v bistvu priporo-čs ustanovitev svetovnega rekonstrukcijskega sklada pod okriljem Z. N., v katerega naj prispeva Amerika in vse druge države, v kolikor so gospodarsko tposobne. Ta sklad naj v prvi vrsti služi rekonstrukciji onih držsv, ki so vsled nacijsko invazije najbolj trpele, in sicer brez ozira na njih politične režime, dele v drugi vrsti naj bi ta sklad služil tudi drugim opustošenim državam. Pri delitvi pomoči iz tega mednarodnega skleda se uprava ne bi smela umešavati v r\otranje zadeve posameznih držav. V Washingtonu in Wall Streetu so seveda na vsej črti proti temu Wsllacevemu načrtu, Enako tudi vsa patentirana reakcija. Proti so tudi psevdo-liberalci. ki na eni strani priznavajo, da je U Wal-lacev načrt v jedru zdrav, UkIs je—"neprakUčen", "neizvedljiv in podobno. In sicer je "nepraktičen" etc. vsled tegs. ker sta proti —administrscijs in večina kongresa Zares čudna logika teh "11-beralccv", katerim se je pridružila tudi revija The Nation. Ti ljudje hočejo biti predvsem—-praktični", daai bi lahko vedeli, da kar je "praktično", nI vselej zdravo Za svetovno politiko, kakor tudi za notranjo, pa je važno slednje; sko je stvar v jedru zdrava V resnici bi bila lahko nova UNBRA zgrajena v razmeroma krat kem času, sko bi konnte* to hotel. In kongresu bi se bils prisiljene pokoriti tudi sdmlnistracija in državni department. * Naj s tem v zvezi spi ogovorimo še o "argumentu", v t ranici strašilu, ds bi vso xapadno Evropo zadela "katastrofa" ("disaster"), sko bi kongres ne hotel sprejeli Msrshsllovegs načrta v formi, kskor jo predlaga administracija, ali pa, ako bi drastično snišal zahtevano vsoto 4eet milijard BOU milijonov dolarjev za prvih 15 mesecev. To je največji bunk, s katerim pristaši dolarske diplo mecije in impenallzma strašijo ameriško Ijlidstvo. V i ranici bi se nič tskega ne zgodilo Kar bi se zgodilo, ako bi ne bilo nobenegs tluhs o kakem "Marshallovem načrtu", bi bilo to, da bi bile nekatere države, na primer Francija in Italija, prisiljene kreniti na levo In sprejet! dalekosežne notranje teforme socialističnega značaja na polju fiskalne, gospodarske, socialne In kol< ntjalne politike Pre) all slei bodo to itak morale storiti; Marthel lov načrt bo u čes le potisnil v I ».«točnost, morda se deoet. morda za več let Brez dalekoeešnlh notranjih reform ne bo etdra vela ne Francija niti Italija Ameriške mliitarde jim lahko to za časno pomagajo, ne morejo pa ozdraviti njih bolnega gospodarstva In socialnega življenja In sicer bi tem državam, ki bi Jih drugače baje zadela ' katastrofa", lahko začasno pomagali le tedaj ako bo dovolj ameriških milijard Tega se zaveda ttfiii državni depart ment, ki |e v totalni službi ne ameriškega IjutfMva. marveč Wall Strseta in mogvčne milltaristične klike Zato je načelnik tega de- Politični streli m slovenska pesem Kdor hoče. da raa|o mladika lepe, ravnati snjo mora prsvilno, skrbno. ^Cleveland, O- — Komaj smo stopili v leto 1948 ki že so se začele oglašati politične puške in nam oznanjati, da bodo letos predsedniške volitve. Naš predsednik Trtiman, rad bi rekel veliki Truman, kakor smo imenovali našega velikega Rooeevelta, toda ne morem, ker bi se lagal, zato je bolje, da izrečem resnico, torej mali Truman, pod čigar vodstvom je demokratska stranka doživela tako strahovit poraz pri zadnjih volitvah, bi se rad spravil v škornje velikega Roosevelta. Mož je začel dajati navodila, kako bi se ulovil politični konj, ki dirje v višine draginje, da nam ne razbije še zadnje ostanke ekonomskega voza. Ubogi človek, čemu pa je spustil vajeti, katere mu je pokojni Roosevelt tako spretno spletal. Sedaj pa nekaj besediči in daje taka navodila, s katerimi še bolj plaši političnega konja, da. še bolj dirja z ekonomskim vozom v višine draginje. To najbolj občutijo žene delavcev, ki imajo veččlansko družino s plsčo samo enega člana, katera pa ne zadostuje za vse družinske potrebe. Ako so se že sedsj začele oglašati politične puške, lahko pričakujemo, da bodo spomlsdi že regij ale politične strojnice, ki bodo bruhale ogenj sovraštva, strup, laži in hinavsko zavijanje, da se bo poštenemu človeku vse skupaj gabilo. Menda tako nesposobnegs in nestsnovitnega voditelja v eni osebi Še ni imela Amerika. Kar mož prvi dan reče, drugi dan že popravlja, namreč da ni pravilno, kar je rekel prvi dan. Seveda, njegovi zagovorniki pravijo temu, da modernizira svoje besede. Bože pravde, kaka otročarija! Mogoče pa bo svetovni besednjak za eno besedo bogatejši, da kadar bo kdo kaj neumnega govoril, drugi dan pa bil prisiljen preklicati, bomo rekli, da je stvar "trumaniziral", kar se bo malo lepše slišalo, kot če bi rekli, da je besede preklical. Se ve, pomen bo isti. Ker pa se človek vsakega šuma in ropota vsaj za malo časa rad osvobodi in sliši raje kaj boljšega ln blagodejnejšcga, je začel mladinski pevski zbor SDD /«.prt z vajami za spomladanski koncert, kjer bo donela lepa in mila slovenska pesem, ki se bo vam zlivala v srce in vas zazibala v blagodejne občutke in zadovoljstvo ter vas obvarovala političnih strelov vsaj zs tisti dsn. Nsredlte že sedaj"sklep, da boste navzoči na spomladan-skem koncertu mladinskega pevskega zbors. Tiste starše, ki nimate Še svo-fiih otrok pri sboru, prosim, da Jih pripeljite na vaje, da se bodo učili in nestopill na pomladanskem koncertu. Pri tem sboru |e mnogo otrok tukaj rojenih staršev. Stare mamice in očetje, pripeljite tudi vi otroke vaših sinov in hčera, Vaje se vršijo vsak četrtek ob pol šestih popoldne v Slovenskem delsv-skem domu na Waterloo rd. J. Tomšič. Filmi iz Jugoslavije v Waukeganu Wsukogan. III. - H r V S i k O podporno društvo št. 4279 bo a-ranžirslo predvajanje filmov iz Jugoelsvije v torek, 3. februarja, v Slovenskem narodnem do» mu, ns 10. ulici in McAllister st Vstopnins samoSOc, davki všteti Te filme bo predvajal urednik Narodnega (¡laanika Anton Maj narich. ki se je skoraj leto dni mudil v Jugoslaviji in snemal filme Msjnarich bo tudi go vortl in tolmačil rszmerc v novi Jugoslsvtji. Prepričani smo, da bodo le ki-no-elike zanimale vse Jugoslovane Ne zamudite te lepe prilike! Pranje Prpu Poštni delavci pritiskalo aa kongres, da jim rßlßd draginje dovoli svlšanje plače. Alike kaše Sekege ptomonooo ln njegove šeno. Id "loblrata" v Waehing tonu. Ptomoaoáa )e lajavil, da je lani rssirgal čevljev za S49. - " ■ 1 ■ i i',, t i ,i la avtomobilske , metropole Detroit, Mick.—Iz naše avtomobilske metropole se bolj malo oglašamo,-v javnosti. Mesto Detroit je milijonsko mesto in se vedno kaj novega zgodi. Pred nekaj tedni smo dobili novega župana, kateri je takoj po nastopu pričel pometsti iz mestne hiše. Odslovil je iz vseh ursdov visoke uradnike in jih nadomestil iz svojega tabora, tako je sedaj koza cela in volk sit. Seve, vse pa nikdar ne gre gladko ln Županu se je nekaj nepričakovanega pripetilo. Nek* do mu je namreč pisal pismo, v katerem je zahteval nekaj tisočakov, če fra tisočakov ne bo, mu bo pa upihnil luč življenja. Tajna in mestna policija je župana dobro zastrašila, toda kmalu nato so detektivi izvohali osebo, ki se je drznila pisati grozilno pismo. Pismo je pisal neki 14-letni deček, kateri je pisal že več takih pisem tudi dru glm osebam. Deček je menda nenormalen in je v poboljševal niči. No, naš župan sedaj zopet mirno spi, policijs pa je dobila odlikovanje za hrabrost in junaštvo, Avtomobilska unija CIO je osvojila nov načrt za novo pogodbo za avtomobilske delavce. Vsi odborniki unije so se soglasno Izrekli za zvišanje plače za 25c na uro in.5c za zavarovanje onemoglih in starih članov, poleg tega pa še tri tedne plačanih počitnic za vse delsvce, ki Imajo pet let ali več stsrostne pravice. Štirideset ur dela na teden ostane Še nadalje. Ne strinjam se z zvišanjem plač, kajti za zvišanjem mezd vedno sledi zvišan ie cen vsem potrebščinam, katero je navadno veliko višje kot pa zvišanje plač, tako da smo delsvci vedno na izgubi. Zakaj se ne bi rajši unijski voditelji sporazumeli In zahtevali znižanje cen vsem produktom in živežu Cene naj bi se znižale za 40 odstotkov, davki za 50 odstotkov, plače pa- naj ostanejo na isti višini kot so sedaj. Ako bi organizirano delavstvo. ki danes šteje 17 milijonov, skupno nastopilo proti dra-ginji in se savzelo zs znižanje cen. bi se s tem pridobilo ugled pri ljudstvu in med ncorgsnizi-ranimi, dela vel. S tem bi pod pri i tudi vrednost dolarja ter preprečili nadaljnjo inflacijo ter depresijo. V našem mestu se je zopet oglasila neusmiljena smrt in nam pobrala kar dva dobro poznana člana SNPJ Najprvo je umrl član Frank Jaklič, katerega je zadela srčns kap. Frank je bil Jako mirnega značaja In vedno vljuden ter prijazen. U ko da Je Imel vedno mnogo ort-jateljev. Njegova smrt V globoko ušaloatila sorodnike Pokojnik zapušča tri brate m dve sestri Vsi so členi SNPJ in na- prednega mišljenja.' Pokojnik je zapustil tudi ženo Američanko, s kstero je bil oženjen približno leto dni. Ostal nam bo še dolgo časa v spominu. Umrla je tudi sestra Mary Anžiček. Ona je že dolgo bolehala na obistih, končno pa je po mučni bolezni za vedno zaspala. Sestra Anžiček je bila dobro poznana v Gowandi, N. Y., v Kenoshi, Wis., in Detroitu. SNPJ je z njo izgubila dobro Članico. Pokojnica se je vedno udeleževala naših priredb in pomagala pri delu za večji uspeb. Bila je prijazna žena in mirnega značaja. Zapušča moža, dve hčeri in enega sina, kakor tudi dve sestr^, če se ne motim. Njen mož Anton je jako aktiven pri Slovenskem delavskem domu, pri Slov. nar. domu, društvu 121 SNPJ, pri klubu JSZ in drugod. Tudi za Anžička je smrt žene hud udarec. Ob času smrti tega ali onega rojaka, se je najlaže prepričati, kaj je bil pokojnik ali pokojnica. Kakor hitro stopiš v pogrebni zavod in h krsti, vidiš ves proator okrašen z venci, v prostoru pa se zbirajo mnogi sorodniki, prijatelji ln znanci. Enako lahko sodiš po udeležbi pri pogrebu. Oba pokojnika sta ime-, la veliko udeležbo pri pogrebu«! teklo 25 let, odkar smo inkorpo- je bila 'dolgoletna blagajnica društva št. 38 SNPJ. Tudi ona je imela trnjevo življenje. Oba moža sta dolgo časa bolehala, dokler ju nI smrt rešila muk in trpljenja. Prav sedaj smo bili po telefonu obveščeni, da je oodlegel srčni kapi dobro poznani rojak Anton Benek. Ni ml znano, ali je spadal h kakšni podporni organizaciji ali ne. Po poklicu je bil krojač. Družino je zapustil v Ohiu. Nisem točno informiran, ali v Akronu ali Barber-tonu. Tu je imel svojo krojaško obrt. Vedno je zahajal y SND med Slovence. Bil je dobrega in mirnega značaja. Torej smo v Detroitu v teku desetih dni izgubiti tri dobro znane rojake. Smrtna kosa pogosto kosi, zato je priporočljivo, da vsi tisti, ki š« niste pri SNPJ, to storite takoj m se zavarujete za bolniško podporo in smrtni-no, kajti nihče ne ve, kdaj ga zadene nesreča. Letna seja društva 121 SNPJ je bila jako dobro obiskana. Udeležilo se je je nad 100 članov in članic. Ker je bila lepa udeležba, nismo imeli težav z izvblitvijo društvenih odbornikov. Apeliram na članstvo, da se številno udeležuje sej vsak mesec, kijti naše društvo se u-dejstvuje na kulturnem in političnem polju. Naša seja traja dve uri; razprave so jedrnate in zanimive.» Posebno v tem letu bo dosti stvarnih razprav na dnevnem re be, nove "vere"? Pred nami je razgaljena vsa nesrečna preteklost, v kateri je Doginilo na milijone po življenju hrepenečlh duš, v kateri ni bilo . ne prave vage in ne poštene me- > re za malega človeka, v kateri so oblastniki živeli in uživali,, podložni pa stradali in umirali, Ali se naj borimo za nadaljeva- * nje take mere in všge-v seda-* n j osti? V svetovni areni se borita dva orjaka: kapitalizem in kolektivizem, stari svet in novi svet, oblastnik ln mali Človek, kralj na Beta j novi Kantor in Krncev Maks. Borbo teh orjakov pa spremlja razdvojeni publikum. Zapeljanci, slepci in prodanci ki-bicajo za stari red, pametni ljudje pa za novi. Še nekdo pridno kibica v tem boju—to je naše ljubo krščanstvo, ki uči, da moraš ljubiti svojega bližnjega kot samega sebe. Na kateri strani pa je danes cerkev? Na kateri pa je bil župnik iz Cankarjeve drame "Kralj na Betajnovi"? Kdo bo zmagal v tem velikem boju? Tisti, ki se kot klošč držijo starega reda, ali oni, ki se pogumno bojujejo za novi red? Napredek je zakon! Po vseh naravnih in božjih zakonih bodo zmagali oni, ki verujejo v novo družbo, v pravičnejši in pošte-nejši gospodarski in družbeni red, oni, ki se bojujejo za pravice malega človeka, za lepše živ- -Ijenje vsega ljudstva sveta! Toda . . .? Vmes lahko kaj udari, . ki bi potisnilo ves napredek za nekaj stoletij nazaj ali pa nas celo vse skupaj zbriše s tega raz-i burkanega sveta. Nevarnost je tu, velika nevarnost! Zato pa moramo biti na j straži, zato moramo vsi delovati za mirno sožitje med narodi sveta, stati na strani onih, Jci gledajo s pravega vidika na svetovni položaj in verujejo, da se lahko izvrši prehod iz starega v novi red na miren način. Eden teh mož je Henry Wallace, ki razume ekonomske in socialne probleme današnje družbe, za-eno pa veruje v mirno poravnavo vseh tekočih nesoglssij, katera so v zadniih letih v taki mno- " žini zakotili «sti, ki v svoji nsiv- nosti mislijo, da je mogoče svet peljati po starih koiesnieah. Wallaces vabijo "domov" Demokratski politiki so v skrbeh radi Wallacea, to se pravi radi glasov, ki jih bodo izgubili ns rsčun ksndidata tretje stranke, zato bi radi izipanevrirali, da bi se Henry vrnil "domov". Toda nič takega se ne bo zgodilo. kajti če se bi, potem bi bila Wallaceva politična kariera na veke pokopana. Boš)l mlini meljejo počasi, a gotovo ., , "Naše gore list" Frank Lausche, bivši sodnik, župan in go-verner, je dolgo časa Jahal vi-*okega konja. Ljudstvo ga je ljubilo, mu zaupalo, ga nosilo visoko na ramenih. Da so bili še posebno ponosni nsnj in ga imeli radi naši rojaki, mi ni treba niti omenjati. Toda Frank je bil tako prevzet od svojih uspehov, da men" da ni videl več prave poti in ne poslušal glasu svojega srca Ko je veliki Roosevelt kandidiral za četrti termin. Lausche nI imel poguma sgi tirat i sanj. ko Je prišel Wallace v Cleveland. Frank ni imel niti ftolilso česa. da bi do zadnjega ostal s njim ns odru. kajti moral je oditi po -važnejših opravkih Na delavstvo ki ga je teko navdušeno podpiralo }e tudi pozabil Prav tako na svoje rojske No. kako stoji < Dalje aa 1 tir%mL) TOREK, 27. JANUARJA 1M8 PROS VET A DVE LETI CANKARJEVE ZALOŽBE Ljubljana. — Nova FLR Ju-goslavija, ki je zrasla v boju pfoti hitlerjevskim oavajalcem, se razvija tudi v kulturnem ozira v živo nasprotje stare Jugoslavije. Kulturno življenje stare Jugoslavije se je razvijalo v senci gospostva reakcionarnih dfifisbenih sil, v znamenju zatiranja jugoslovanskih narodov In izkoriščanja delovnega ljudstva. Pomanjkanje šol in učiteljev, nepismenost, stroga cenzura, policijsko preganjanje naprednih elementov — vse to šo bile značilnosti "kulturno - prosvetne" politike stare Jugoslavije, s katero so §e morale boriti in si utirati pot napredne družbene sile.' Prelomnica v kulturnem življenju jugoslovanskih narodov je nastopila tedaj, ko je delovno ljudstvo Jugoslavije po težki štiriletni borbi proti tujim okupatorjem in domačim izda~ jalcem prevzelo politično oblast v lastne roke. Šele tedaj je postala mogočna učinkovita borba pirati nevednosti, nepismenosti in kulturni zaostalosti, iz katere črpajo svojo moč reakcionarne družbene sile. Delovno ljudstvo bi ne izvojevalo te velike zmage, če bi ga ne bila vodila komunistična stranka in če bi te stranke ne vodila napredna, znanstvena teorija marksizma-leninizma. Marksizem-leninizem nam kaže, da se težnje delovnega ljudstva po lepšem življenju, po naprednejši, socialistični družbeni ureditvi skladajo z razvojem človeštva. Zato mora marksizem-leninizem postati duhovna last delovnih množic Jugoslavije, ki so si že izvojevale svobodo, postati mora njihovo ¿- kapital" ter "Mezda, cena in pro- iit". Oktobra 1947, ob trideseti obletnici Oktobrske socialistične revolucije je izšla knjiga Leni-na-Stalina "O Oktobrski revoluciji". Mesec dni kasneje je izšlo genialno Marxovo delo "O-semnajsti brumaire Ludvika Bona par t a", zgodovinska anahza državnega udara Lildvika Bo naparta 2. decembra 1851. To so najvažnejša dela marksizma-leninizma, ki so doslej izšla pri Cankarjevi založbi. Med umetniškimi deli iz svetovne literature so najštevilnejši prevodi iz sovjetske knjiže* nosti, posebno dela Maksimu Gorkega, velikega klasika socialističnega realizma. Njegov roman "Mati" je pri nas doživel že tretjo izdajo, v slovenščini smo dobili tudi njegov roman "Artamanovi". Boje, napore in trpljenje sovjetskega ljudstva v Domovinski vojni opisuje B. Gorbatov v knjigi "Neukročeni". Prav tako ja izšlo tudi delu Ni* kolaja Ostrovskega "Rojeni v burji" in F. GJadkova "Otment". Plastično In živo je pisan roman Alekseja Tolstoja "Kruh", ki riše obrambo Caricina v državljanski vojni. Tudi roman Fur manova "Čapajev", ki je izšel letos novembra, opisuje boje sovjetskega ljudstva proti belogardistom. Obsežni roman Stalinovega nagrajenca M. Čoloho^ va "Tihi Don" je veličastna epopeja donskih kozakov. Od drugih avtorjev je izdala Cankarjeva založba znamenito delo holandskega pisatelja Mul-tatulija "Maks Havelaar" in roman "Neorano polje", ki ga je napisal napredni slovaški pisa rožje v boju za zgraditev socia-jtelj Peter Jilemnicky. Zelo za listične družbe. [nimivi in pomembni so "Zapiski Po osvoboditvi je bila v L R iz osvobodilne vojne". Pisatelj, sedanji predsednik L R Bosne in Hercegovine Rodoljub Colako-vič, živo in nazorno opisuje prve mesece osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. Zadnje delo, ki je 1. 1947 iašlo pri Cankarjevi založbi, je knjiga R. Ingersolla "Strogo zaupno". Knjiga piše o zavlačevanju druge fronte in o pripravah za invazijo v drugi svetovni vojni To so najvažnejša dela (lepoalovna dela), ki so doslej izšla pri Cankarjevi založbi. To so plodovi dveletnega delovanja Cankarjeve založbe od ustanovitve leta 1945 do danes. Založba bo hodila tudi v bodoče po začrtani poti, skušala bo še bolj razširiti svoj program, da bo neizmerno bogastvo, ki je skrito v knjigah, zares dostopno našemu delovnemu ljudstvu. (Poslano Saneu) Družbe sv. Mohorja po osvoboditvi Sloveniji ustanovljena Cankarjeva založba, imenovana po velikem slovenskem pisatelju, ki si je zadala za glavno nalogo, da izda v slovenskem prevodu klasična dela Marxa, Engeisa, Lenina in Stalina, da odpre našemu ljudstvu vrata v neizčrpno zakladnico marksizma - leniniz-ma. Poleg tega si je založba postavila nalogo, da izda v slovenščini napredna umetniška dela iž svetovne Jiterature, v kateri sč odraža slika sodobnega sveta, slika gnijočega in umirajočega kapitalizma in slika porajanja in graditve socialističnega sveta. V dveh letih svojega delovanja je Cankarjeva založba izdala okrog trideset knjig politične in leposlovne vsebine ter približno petdeset najrazličnejših brošur. Oglejmo si nekoliko publikacije marksistične literature. Med prvimi knjigami je izšel kratek i _____ na^ ki pripoveduje ^o življenjski ¡Založniško delo poti velikega voditelja svetovnega proletariata in tvorca prve socialistične države na svetu. Skoraj istočasno je izšlo Leninovo delo "Velika pobuda", kjer je govora o "komunističnih so botnikih", t. j. o prostovoljnem delu množic za gospodarsko izgradnjo socializma. Ob zaključku leta 1945 je izšla knjiga F. Engeisa "Ludvik Feuerbach in konec klasične nemške filozofije", ki je posebno važna za razumevanje filozofskih temeljev marksizma. Pretežno filozofska Je tudi knjiga G. V. Plehanova "O materialističnem pojmovanju zgodovine". Med prvimi knjigami je izšla leta 1946 Zgodovina Vsezvezne Komunistične partije" (boljševi kov). Knjiga govori o zmagoviti zgodovinski poti boljševiške partije In o boju za zgraditev socialistične družbe v Sovjetski zvezi. Ni potrebno poudarjati, da je knjiga neprecenljive važ-noati za vsskegs sktivisU. Ekonomsko analizo imperializ ma obravnava genialno Leninu vo delo "Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma". Zelo vežen In ektuelen je tudi zbornik členkov "Nove ekonomska politika in socialističnih graditev" izpod Leninovega peresa Leta 1947 je izšla znamenite knjige F Engelse "Izvor druži ne. privatne lastnine in države", kjer govori Engels o razvojnih oblikah družine, o nastanku dr že ve ip spreminja v prah v«e buržoazne pravljic^ o svetosti In večnosti privatne lastnine Na dal>e je isšla tudi Engeleova knjige "Nemške kmečke vojna m Marsov spis "Mezdno delo in Tja bomo našli pot... OTON ŽUPANČIČ V globoki rupi v zimsko« apanju gad Je ae premetavajo, v gost klobčič sviti. Mlrujto. mislil Skoro še pomlad Je. čaa bo: vendar me atrah Je ves buditi. To srce ustvarjeno Je se ljubesen. a vdano sprejme, kar mu čaa odmeri) eedaj v eovreštvo kip ge kliče Jesen: le malo naj počijo v lepi veri: Rojstna hiša Otona Župančiča ne Vinki de Je človeštvo vee *na drnšiae. da vse narode en sam ep preveval da blagoelovUena ml domovina v svobodo dela. sanja ia prepeval da ie na tleh naallja in napuha obleeti leš. ro» krivica ia prevare na besdi: da pravica ni več gluha, poštenje jpo temnicah se ne etera: da nI poni^lavoet povsod ne vrhu, da se ne mora klanjati Ji čednost: da le asalik trlneiiva. snotraj trhel, na suaa) sgubll vas blesket. vso vrednost: da se semen sprevodi In parade, strojnice. tanki, puške, bejonetl: de ljudstvo hladno glede te navede In se ne da ne puhle geele vjeti. ker vet Moekve sred kopnega proatrenstva široko resproetire čvrefte reke. aevedne sebe In evojege poaianatva ne krilu sbirs vsak plemen otroke. Neibornejše. ki evojo ee napol sgreštlt. komaj še )ecllaH nerečle temno, brett abeeedo uČl v Jeslku dednem. Srečni mali. ki se Jim bliske ekos oči poševne svetloba mlada, znotraj Jim pel šfs na, in se oglela Is duše Jim odmevne puškinske peeem. prav Jim zaigrana! O mati novega rodni V vrietno nam dobo točiš srčno kri ia mleko. Tako toplo mi v prsih )e tn naAnoi le J belo breso s a krvave rekel Prisolno. rsscveteae Veš pobočje» Tem naša ladja ei pristana 1ščo. našla ia v vedrega duha območja, v pastirja Koetje radoatna torišča, ki pod sioplnjsmi mu semljs poje. ko da s negami strune bi prebiral. f»pieŠuioČ aa čelu črede svoje. In Če, bo treba, bo emehllale umiral. — Ja daaf Je aočf Je meeečlna mile preko Hita tn polnočnih prepadov tišino In ttiešenle rasllla. da v prsih ee ae gene gnesdo gadovf — "Tja bomo našli pot.,Pred eto Jo leti Je peves. vldec veliki, ssgledsl. o da bi kotel dense nam šepeti — pa al mu treba, vse nam le povedal. Ljubljana. — Ko je narodna vlada Slovenije po osvoboditvi dovolila delovanje Družbi sv. Mohorja, upoštevajoč njeno dolgoletno kulturo ln vzgojno poslanstvo med ljudstvom, je Družba v nekoliko skrčenem obsegu obnovila svoje založniško delo izprsd vojne. Zs leto 1945 je izdala tri redne knjige in sicer: I. Koledar Družbo ev. Mohorje se leto 1946 s številnimi sodobnimi aktualnl-mi in leposlovnimi prispevki; 2. Julije Brečlč. Zeprte vrele (Slovenske večernice 97). izvirna povest s problemom Tete" pri hiši; I. F. S. Flnftger. Pod evobodalm soncem. I. del (Mo 1 horjeva knjižnica 124.—Knjige so obsegale petdeset pol v os-merki in so izšle v nakladi 65.-000 — Ze leto 1940 Je izdala štiri red-' ne ter dve doplačilni knjigi, in 1 sicer redna: 1. Koledar Družb« ev. Mohorje se leto 1947 s obt čajno vsebino: 2. Lofse Remec. Opustošene brejda in Prešlhov Voranc. Steri gred (Slovenske večernice 98). izvirne povest In novela iz nemške okupacij*; 3 F. S Flnžgar. Pod svobodnim soncem. II. del (Mohorjeva knjtžnica 125); 4 Merjen Mušlč. Obnove slovensko vest. strokov no delo. opremljeno i številnimi kulturno-zgodovinski ml ilustrs-eijsmi in podrobnimi gradbenimi načrti za prihodnost; dopis-Čilni 1. Drnšlneki molltvenlk in 2 Kstohšks kateklame.^ Red- • ne knjige so obsegale osemdeset pol osmerkl in so izšle v nakladi 50,000.— Za loto 19*7 je izdala štiri red-ne kajige, in sicer: L Koledar Drušbe ev. Mohorje ss leto 1941 z običajno vsebino; 2. Stanko Cajakar. Po vrnitvi (Slovenske večernice 99), izvirno delo, povest Iz dobe po osvoboditvi; 3. S koal trpljenje v lepše šlvljenje (Mohorjeva knjižnica 123) z opisom trdega življenja na otoku Pagu pred vojno (Ninko Vilfan) in črticami iz "okupacije (Jože Kroflič); 4. Josip fcrekeU. Vrt-naretvo. strokovno poučno delo. -^Knjige so obsegale nad šestdeset pol oemerki in so izšle v nakladi 50.000.—Napovedani do plačilni knjigi: 1. ¿veto pismo nove aavoeo in Beg a teboj, bosta izšli kasneje. ~ Za leto 1941 bo Družba izdala štiri redne knjige in eno dopla-čilno, namreč: redne: 1. Koledar Drušbe ev. Mohorje aa leto 1949 z običajno vsebino; 2. Slovenske večernice it. 100 z izvirno povestjo; 3. Mohorjevs kališ-alce 121 z Izvirno povestjo; 4. Jošo Klemotičič. Sadjarstvo, strokovno poučno delo; doplačilna knjiga: Dr. Jaakiekovtč. Od vede do vere. (PoaUao BANBu.) DOMAČA PROIZVODNJA ognjevame gline, kt smo Jo prej uvažali. V zagrebški tovarni sintermagnezita so začeli leto» izdelovati ognjavarno glino za oblogo plavžev. Tako smo postali tudi glede tega izdelke W-odvisni od tujine. Izjava domobranca, ki se je vrnil v domovino Ljubljana. — Tov. Sajovec A-lojzij, rojen 20., IV. 1912« v Suši 42, kjer tudi sedaj živi in dela na domačem posestvu, sa Je v mesecu Juniju 1947 vrnil domov s Koroškega, kamor Je pobegnil ob osvobojenju leta 1945. Po i slušajmo, kar nam pripoveduje o sebi: "Kot/ vojak-domobranec sem v maju 194A odšel na Koroško. Bil sem dva meseca v Vetrinju, potem v taborišču Lienz, pozne je pa v taborišču Spittal. Godilo se ml je slabo, hrana je bila slaba in pomsnjkljivs. V taborišču sem bU zspoalen kot gozd nI delavec. Ker pa se Je hrena še poslabšala, aem bil prisiljen, poiskati si službo pri nekem me-sarju. Mučila me Je zavest, da garam tujcu, doma pa progada moja domačija. Zavedal sem se. ds nisem nsprsvll nikomur nič žslegs. Ko so ml plssli domači in znsnd, sem se odločil za vrnitev domov. Na Jesenlesh so nas dobro postregli. Domov sem prinesel svoje stvsrl. Sedaj živim in delam svoboden ne do-mečem posestvu, dobro ee mi godi ln nič hudege se ml ni zgodilo. Vidim, de v novi Jugoslaviji priden človek lahko shaje, zaslužka je dovolj, plače so ze lo dobre, gredijo se nove tover- OB 29. OBLETNICI SMRTI IVANA CANKARJA Obrni katero koli stran v delih Ivana Cankarja, preberi kateri koli njegov stavek, v sleherni besedi boš začutil, da je bila zares pisana s krvjo, du je zares iztisnil vanjo, kot je bil sam izjavil, kapljico svoje krvi. "Sredi življenja sem stal" je zapisal o sebi, Njegovi spisi se dotikajo vsega, kar je v njegovem času pretresalo slovenski narod. . Prav tuko strastno in vroče piše o zadevah človeškega srca, o ljubezni in hrepenenju, o radosti in trpljenju, kakor piše o stvareh, ki se tičejo človeške družbe in njenega ustroja o političnih, umetniških in kulturnih vmusunjih. Noben slovenski pisatelj ni bil doslej tako univerzalen. V njegovih spisih je zdaj občutje polilo sentimentalnosti, zdaj spet so njegova drla najotitrojita politična, kulturna ali družbenu satira. Cunkar je ves slovenski in spet je več kot tianio slovenski. Skozi njegova deia, ki se po snovi res da po večini dotikajo slovenskih prilik in razmer, tečejo in se pretokujo, vendarle vsi najnaprednejši miselni, umetniški, kulturni, politični in družbeni tokovi njegove dobe. Ivan Cunkar je pred 29. leti umrl. I/, rok mu je zdrknilo pero, s katerim je tako strastno vrtal po nuj skri tej šili kotičkih človeškega srca, jk> gnilih ranah človeške, posebej slovenske družbo, s katerim je tako ne-uemiljeno sekal po ošabnih mogotcih in oblastnežih in ki je obenem teko toplo zadi htelo, ko je pisal o malih ljudeh, o tistih, "ki umejo najbolje trpeti." Pred 29 leti sn\p pokopali telo piaatelja Ivana Cankarja. Toda njegov duh, kristaliziran v njegovem delu, je dandanes še prav tako živ in borben, kot je bil za časa njegovegu živi jen js. V stari Jugoslaviji so proti ljudski režimi trgali strani Iz ne, svoboda vlada ln odloča vse* ljudska volja. Med sedanjimi in logovih spisov Pobesnele cen predvojnimi rszmersml je veli- J' v svojem onemoglem ka razlika. Na podlagi svojih «trahu pred njegovim še sme izkušenj bi svetoval vsem prija- ro«> *lvim b'**n> tel jem in znancem, da se čim « njegovih dram, ki so se upni-prej vrnejo v domovino k svo- «namenja, da je jim domačim ln zopet začnejo J nJega™ delo še piav tako živeti človeka vredno življenje." 41 vo ,n i™*1"0 *M ni* Primer tov. Sajovlca je eden «ovp«a *lvljenja In danes v fr Izmed mnogoštevilnih prime- ™' v T™ J," ^ V .^"'T J1 rov, ki podajo -«-teS&^tS ^ naše*rojake + tve v domovino. Trije novi kratko-metraini filmi * Režiser Vonderka ln kinoope-rater Kopriva sta končala s snemanjem kratkometražnega filma o sedanjem in bodočem obsegu elektrifikacije Slovaške. Režiser Bagza je ustvaril po lastni misli kratkometružnžl film "Pukuniki kolarji", v katerem kritično primerja zastareli rokodelski način dela z moderno strojno Industrijo. Tretji kratkometražnži film se imenuje "Oživela glins", ki kaže razvoj slovaške narodne kere-mike. FIlm je režiral Skripeki Časovni komentarji (Nedeljevenje s 1 «treni) l«aueche danes? Celo A D. «p« -lire nanj, naj ae ne jioda v tekmo za nominacijo za kandidata /a guvernerja, ker nima nobene prilike, da N ge demokrati no-minireli, češ de je zamudil "bus". glo-ameriška oblast, ki Jo navdihujejo pobegli odpadniki slovenskega naroda, da bi se preko radia živo slišala njegova be-«eda. Znak spel, da Je Cankarjev (Juh živ in dinamičen in da je še vedno med nami. Njegova beae-da, zapiauna s krvjo, sodi, preao-a ln obsoja pruv kot nekdaj. Prazni so zdaj vnI i/govori. Prazno je vse popravljanje in izvija-nje. Hoteli so vsekutl Cankarjevega duha, ker so čutili, da je njegov^ živa besede naperjena «oper nje in njihove gospodu rje. •Hlapci!" jim je nekoč /sklical. In lili*jx*i so ostali, medtem ko rtoou ves slovenski narod v "zarit* Vidove" v dan svoje narodne in družbene avobode , , , Zadnjič sem bral v tiatem 11* tiču, ki je slovenski sarno po besedi, ki |>a hoče na tem ozemlju živetim Slovencem prodajati tujo učenoat, nesramno kleve- to. Tiati listič je pisal namreč, du ae dela danes v novi Jugoslaviji sila Cankarjevemu delu, du je "dovoljeno" samo tisto iz Cankarjevih del, kar bi služilo sedanji oblasti. V ljubljanski d rami so igrali po osvoboditvi dvoje Cankarjevih drum: "Za narodov blagor" In "Kralja na Betsjiiovi", "Za narodov bla-gor" je bila prva prelistava slo-venskega nurdonege gledališča v Ljubljani po osvoboditvi. Can-kurjevo delo je stalo pred nami tako, kukor gu je bil avtor napisal. Z eno samo isjemo. V zaključni govor Ščuke je bil režiser Bojan Stupica vtaknil še nekaj stavkov ia drugih Cankarjevih del, ki ao po vsem odgovarjali smislu In ki bi jih bil Cankar jjo vsej verjetnosti tudi sum odobril, Nič Vidnega, če ni bilo režiserju po tolikih brisanjih in cenzuriranjih Cankarju pod prejšnjimi režimi ob nastopu toliko pričakovane in sešeljene »vol m hI e nikoli preveč Cankarjeve besede Toda kritika je takrat enndušno zapisala: "Na Cankarju ne bomo spreminjali niti pike. Kukor mu nihčš več ne bo ničesar odvsel, tako mu tudi nihče ne sme ničeaar dodati." In ko je naslednje leto drugi režiser, Vladimir Hkrbinšek, da bi napruvil konec "Kralja na Be-tujnovi" loglčnejši In gledalcem riosotpncjši, samo režieerako nekoliko spremenil zaključni prizor, je kritika ponovno poudarila, du je treba Interpretirati Cunkar ju samo tako in nič drugače, kot je sam v svojih spisih zahteval ali nukasul. Vse te kritike so Mle napisa, ne v čaaopiaih, ki ao tudi v Tratu dostopni in ki Jih pri omenjenem lističu nedvomno bera Zato pravim, da je bil tisti izpad zoper odnos nove Jugoslavije do Cankarja zlonameren in klevet-niškl. Živ in čist stoji danes Ivan Cen kur s svojim velikim delom pred nami in med nami. In če ga tu, v Tratu, pod angto-anieri-ško oblastjo, na tako imenovanem "svobodnem" Tržaškem ozemlju, zopel črtajo, režejo in prepovedujejo, je samo znak, da e tisto, kar Je bil zapisal, še danes veljavno In boleče prav sa vae one, ki nadaljujejo delo njegovih nekdanjih preganjencev— tlačiteljev in sovražnikov poštenega in delovnega človeka. -VI. /I. Pesem Otona Zupančiča: Zdaj pa pralij ae mi, petem (tpprvfjimi.p«cm.v rMfw/ihcl .».«/' CVcy^z^rr 12 milijard ¿kode zaradi suše Državni statistični urad v Pragi in Diiavni urad za planira nje v Hretialavi sta irdala skupno poročilo o škodi, ki Jo Je IMiletJu in Jeseni 1947 povzročila suša, Ta škode znaša ne vsem ozemlju republike 12,074 milijonov Kčs Od tega ima največjo škodo kima v znesku 18.397 milijonov K/l. (44 7',). na drugem mestu-so žitarice, kj«tr /naša Škoda 404H milijonov Kčs (»3 V.), 100 milijonov Kčs (H M', ) in oljna semenu 22.'! mili ionov Kčs (I »M. Izredno slaba letina bo imele velike po»l»dlce tudi V Češkoslovaški zunanji trgovini. Med tem ko je druga leta Izvalala f.Všk«r lovaska v precejšnji mno >ml avoje poljedelske proizvode, (v letu 1940 za .1rtnih in prometnih letal uživa sloves še iz predvojnih ča-sov, Narodno podjetje "Leteekl zšvody" ki združuje vse češkoslovaške tovarne letal, je nekatere tipe malih prometnih letal še bolj izpopolnilo, češkoslovaški graditelji so pa ixdelali nekatere jxjvsem nove tipe, ki so tudi v tujini predmet velikega zanimanja. Danes predvsem tž-d»-lo|e|o Upe "Praga Babv", "Sokol M I", "Aero fl" In "Pragu R 211". Ta letala ujiorabljajo tako v domačem prometu kot tudi v inozemstvu, Povpraše-vunje |m> njih prihaja Iz vseh krajev sveta, zlasti Iz Južne Afrike. Avstralije, Južne Amerike, Perzije in afriških kolonij ter večine evropskih držav. V letu 1947 so Izvozili teh letal za 90 milijonov KČS. Toda zanimanje tujine za čelkoalovaška športna in lahke letela je mnogo večje kot |»e jih obsegajo kvote v trgovskih pogodbah po* sameznih držav. Na »vetovnem trgu je na tem področju edini resni tekmec Amerike, pe še ta, kot mi dosedanje Izkušnje pokazale, samo v cent, nr pa v kako vostI, ker so češkoslovaški Izdelki tehnično l»<>l) na vtltru Kar Je (tovpralevanje po češkoelo-vaških letalih vsak dan večje, so gosiMidartki in finančni strokovnjaki prepričani, da bo v letn 1948 Izvoz letal dosegel vrednost 150 milijonov Kčs. ne Ia delavske ¿itste vsak dee? PRED SONČNIM VZHODOM NOVELE ANTON INGOLIČ (Nadaljevanj«) Dečko pride vštric mene, se ustavi, gre dalje, spet obstoji, se vrne in slednjič zakliče: 'Oče, ali vam naj vodim vole?' Debelo ga pogledam. Toda dečko ima bič že v rokah in ga vihti nad volmi Najprej ga hočem spoditi; pa si mislim, naj bom, najbrž je reven mestni otrok, pa bi si rad zaslužil večerjo. Vidim, da Hi prvič pri živini, ne tolče, ampak svarilno opominja. Dobro vodi. Pozneje začne celo žvižgati. Vesel fant, si mislim, takšen je bil moj Jakec. Dam mu večerjo, dekla mu pripravi Jakčevo posteljo. Drugo jutro se že navsezgodaj oglasi njegovo žvižganje in petje. S pastirjem žene živino napajat, potem se ponudi, da bo pomagal pri mlat-vi. Ko zmlatimo, si najde drugo delo. Nič mu ni pretežko. Dva meseca se razlega njegova pesem na našem vrhu. Včasi se ml za hip zazdi, da se Je vrnil Jakec. Neko nedeljo pa pravi, da mora nazaj v mesto. Zadržujem ga. Ker govori pametno, se skušam pogoditi z nJim kakor z odraslim. Oblačil bi ga in še mesečno bi dobil kak denar. Toda pove mi, da moi a v mesto, kjer obiskuje gimnazijo. Poleti je končal tretji razred. Vendar ostane še dva dni. Čutim, da ima nekaj na srcu. Slednjič se odpravi zares. Naročim dekli, naj mu da hleb kruha, sam pa grem po klobaso. V roke mu stisnem bankovec: 'Na, tu imaš, prav ti bo prišlo! V počitnicah spet pridi!' Fant se nekaj obotavlja, nazadnje pa le gre, Tiho je bilo po njegovem odhodu. Kako čudno, da more neznan otrok prinesti toliko življenja v človeško srce! V sobotah sem hodil gledat nad klanec, ali se mogoče ne vrne. A ni ga bilo. Dva tedna pozneje pa dobim od njega veliko pismo. Razodel mi Je vse: Piše se Dorič, njegova mati je Lojzka, ki je med vojno služila v Vinšah, njegov oče pa je moj sin Jakec. Do nedavnega sta z materjo, ki je služila za nstsksrico, dovolj dobro živels, za binkošfl pa mu je mati umrla. Nikogar nima. Štirinajst dni je živel od tega, kar je dobil v Vinšah, zdaj pa nima več kaj jesti, tudi iz nekdanje materine sobice ga podijo. šolo bi rad nadaljeval. Začel je 'dobri gospodar', končal pa 'ljubi dedek'. Lepo je pisal. Niti za trenutek nisem podvomil v njegove besede. Spekli smo potic in kruha, skuhali klobas in mesa, zaklsli kokoš, napolnili vrečo krompirja, lonec masti in drugi dan sem se odpeljal v mesto."» Dobnikov glss je postal jasen, pogled čist. Razgovoril se je. Vsaka malenkost mu je postala važna in spomina vredna. Pripovedoval Je, kako je Ivan prihajal vsake počitnice na vrh. Doma je le redko prijel za knjigo, ves čas je delal na njivi in v gozdu. Na večer pa sta sedla pred hišo, Ivan mu je govoril o daljnih deželah, o dogodkih pred stoletji, o skrivnostih na nebu in na zemlji. Tudi meni je stopil moj nekdanji učenec živo pred oči. Bil je visok fant, živih ol i in živahnih kretenj. Kdaj pa kdaj je tudi kaj napisal. Računal sem, da bo to moj prvi dijak, ki bo po opravljeni gimnaziji odšel na slavistiko. Rahlo me Je dirnilo, ko se Je po dveh mesecih slavistike prepisal na medicino. "Naši ljudje so bolj kot lepe besede potrebni zdravja," mi je pozneje nekoč utemeljil svoj korak. "Poglejte v koče na Vinšah in po drugih hribih in videli boste, koliko je v njih bolezni! Našim ljudem )e v prvi vrsti potrebno zdravje!" ......... "Najprej je hotel postati profesor," je Dob-nik pripovedoval že nekoliko utrujen, "a si je premislil, zdaj bo zdravnik. Meni je prav. Samo da ima veselje do poklica in da ne bo pozabil na vrh. Na moj, a tudi na svoj. Nekoč bo njegov. Pravi, da ne pojde v mesto. Ostal bo na Vinšah. Hiša je velika, ne iz doline ne s hribov ne bodo imeli ljudje daleč k njemu. Velike načrte ima. Sanatorij bo odprl na Vinšah. Od vrha se ne bo ločil. Resnično, sin moje krvi je." Tedaj je starec stisnil pesti in se pognal pokonci. Bil je videti velik In strašen. „ "Moram mu ohraniti dom," je bruhnilo Iz njega. "Ne bodo mi ga vzeli! Takoj zdaj grem na pot!" S težavo sem ga umiril. Sedel je spet v slamo, a še vedno je polglasno pretil tistim, ki so ga bili pognali z njegovega in Ivanovega vrha. Ker opoldne ni hotol z menoj na obed, sem mu ob povratku prinesel fifolove juhe, naše vsakdanje hrane. Pojedel jo je, potem pa legel v slamo. Izmučen od poti prejšnjega dne in pripovedovanja je spal skoraj do mraka. Pozneje sem se zaman trudil, da bi iz nJega spravil še kako besedo. Sedel je v slami, gledal na cesto in molčal. v 3 Ko sem prišel drugo Jutro na sejmišče, ni bilo Dobnika nikjer. Delavci so ml povedali, da so videli, kako je zvečer legel, toda ko so se ob zori dvignili, starega ni bilo. Odhitel sem na postajo.. Tudi tam ga nI bilo. SIcer pa vlaki še vedno niso vozili. Vpraševal sem železničarje in stražnike, ali so videli takega in takega starca, nihče ga ni videl, nihče ni vedel ničesar o njem. Toda ko sem dva tedna pozneje odhajal po večerjo v skupno kuhinjo v Zaječaru, kamor so medtem poslsll tiste, ki v Paračinu nismo nsšll službe ali nismo imeli denarja, je zbudil mojo pozornost rumen lepak na zidu visoke hiše. Naglo preberem prve mastno natiskane stavke. Izvem, da so "banditi" pognali v zrak most na progi NiŠ-Beograd in da je bilo za kazen ustreljenih pet doli navedenih sumljivih ljudi, ki so jih tisto noč ujeli blizu mosta. Pre-letim imena. V zadnji vrsti čitam z grozo: Martin Dobnik, kmet, rojen 1860. leta. To Je bilo v tistem času, ko so se na Pohorju zbirali prvi partizani, da ne ubranijo pred okupatorji samo Dobnikovega doma na Vinšah, marveč vse zapuščene domove širom naše domovine. PÄOSVETA I TOREK, 27. JANUARJA 1948 iz kuhinj diii po ocvrtih gobah, kjer dekleta .na večer puščajo otvrznjena okna za vasovanje iantov in kjer je naposled grenkega življenja več ko dovolj. Ampak Moško je rajši šel in zdaj pile verze za dekliike liste. —In od nekod prihaja vonj nove stvarnosti Edija Kocheka in iz te stvarnosti se trgata vola, ki se vprežena v jarem vzpenjata po klancu; v tej stvarnosti nas žene vsak večer čakajo; od njihovih teles zaudarja po potu; nekdo je legel pod jablano, katere padajo zrela jabolka vso noč. It zameglenosti se trga Koprivčev debeli župnik z mež-narjem, oba z velikimi vrečami na rami in pijani kmetje od včeraj in danes. In nad vsem tem se včasih zganejo klopotci trdo in otožno. Iskal sem za resničnostjo pa tudi za lepoto Slovenskih goric od daleč in od blizu, iz knjig in iz resničnosti. Ampak vse to ostane nekam zagonetno, kakor ženska, ki nas je očarala, pa ji zaradi tega ne moremo nikdar resnično pogledati v obraz in zamerimo tistim, ki niso očarani, temveč jo gledajo resnično Na skrajnem vzhodu Sloveni kove pridige prav nič. Sladkost greha zvesto spremlja človeka po njegovi trudni poti in, ko iz zidanic tako dehti po moštu, ko so večeri topli, se tudi greh sprosti. 2. Rožman je obstal pred Sušni-kovo zidanico. Večerilo se je že in sonce je tonilo za Svetim Ivanom. Rožman je čutil, da mora domov, tja nekam k Svetemu Ivanu, v staro dolgočasje in naveličanost. V sobi je bilo kričavo in hrup no. Trgatev je pač trgatev, ne glede na nekoliko slabo letino. Pri Sušniku ljudje ne bodo cmeravo sedeli! Konradov globoki, leni glas, je včasih mogočno za-bučal nad drugim govorjenjem s svojim večnim "aber jaa"! Še glasnejša je bila Mica s svojim smehom, pa tudi Rožič ni zaostajal s svojim hehetanjem. Še reveži s klanca, ki so delali v vinogradu, in Skobec med njimi, so bili glasnejši. Mihov "freilich" je včasih zazvenel pomirjajoče v ta hrup. Dekleta in žene so si po delu umile roke in noge in se preoblačile v mali sobi, se česale in prevezovale rute. Zdaj so samo še čebljale Tri mladinske poljudno znanstvene knjige je, med dvema rekama ležijo ^kor piščanci, kadar odhajajo Slovenske gorice kakor ogrom- , gpat. Njihov« celodnevn« peno, narobe obrnjeno korito. In je utihnila, na tem narobe obrnjenem kori- Rožman je prišel že opoldne, tu so njivo, gozdovi, travniki, vi-j ^ malo sprehodil po vinogradu, nogradl in bele ceste in povsod raztresene hiše. Po vrhovih so cerkve in velika fcupnišča. Cerkve so kakor stražniki, ki čuvajo nad svetom. Imena skoraj vseh svetnikov: Sveti Bolfenk, Sveti Miklavž, Sveti Lenart celo dvakrat, Sveti Duh, Sveta Ana, Sveti Andraž, Sveti Urb«n, Svete Barbara, Sveta Trojica, Sveti Jakob. Sveta Marjeta, Sveti povprašal Škobčevo Francko, "kako je'V in ni opazil, kako je pričakovala nekega drugega, na to je odšel v sobo, kjer je jedel in pil, dokler se mu ni začel jezik temeljito zapletati. Tam se je celo uro prepiral Rožičem in šele potem opazil, da je to docela nesmiselno. Ko se je večerilo, se je nenadoma nečesa spomnil, se dvignil in si "SAJ JE SAMO CIGAN" Ilija Tssič je bil pred vojno srednji trgovec z manufakturo. Trgovino je imel v ulici Laze Lazareviča, ki je bila za glavno ulico najlepša, najčistejša in tudi najživahnejša. Njegova hiša se ni v ničemer razločevala od drugih boljših hiš. Nadalje je imel zunaj mesta nekaj njiv, ki jih je dajal okoliškim kmetom v zakup na polovico, kakor so delali tudi drugi premožnejši meščani. Tako je brez truda in skrbi dobival vsako leto nekaj voz pšenice, koruze in sçase dovolj krompirja in fižola. Trgovcev, kakor je bil Tasič, je bilo v mestecu ob široki umazani reki preko dvajset, kavarnarjev, obrtnikov in drugih meščanov, ki so lahko sedli i njim za isto mizo, pa gotovo več ko osemdeset. (D«U« prihodnjič.) PESEM SLOVENSKIH GORIC Miško Kranlec Priobčujcmo značilen odlomek iz najnovejšega romana Miška Kranjca "Kara sv. Ivana". Roman je iziel septembra 1947 v založbi Slovenskega knjižnega zavoda kot prva knjiga njegove redne knjižne serije, Medlem ko je Miško Kranjec v večini svojih dosedanjih pripovednih spisov opisoval PrckAiurje, Je zajel snov za ta svoj najnovejši roman v sosednih Slovenskih goricah. V majhnem kraju se srečujejo in prihajajo v medsebojne konflikte ta/ličnl značaji, interesi in nazori. Kazgi-hanemu dogajanju, ki sega časovno v /adnja leta pred domovinsko vojno, daje mikaven okvir slikovita narava Slovenskih goric, o čemei pričuje tudi na4 odlomek: Dogajanje novega Kranjčevega romana se zaključuje s prihodom nemškega okupatorja I. 1941, mlad) s pomanjkanjem kruha in 1. * Pesem Slovenskih goric jese-ni, ko so klopotci. Učitelji po Slovenskih goricah vsake jeseni dajo otrokom nalogo: Kako smo delali klopotcc Tods niti učitelj niti otroci ne zn«jo delati klopotce In zato otroci, v desetih stavkih povedo, kako so neko jutro sklenili, cl.» postavijo klopotec. priznajo, da gs je napravil prsv za prsv sta rejši brat, oče ali kdor že. kak» so mu navezali za rep metlo, kako so ga potem ponesli na visokem drogu v vinograd, kjer zdaj klopota Po bratvl pa ga odnesejo spet iz vinogrsds in potem nič več ne klopots. S tem je konec šolske nsloge in konec pesmi v Slovenskih goricah Življenje po hribih stopi ns stari tir, v rahlo jesensko tn zimsko obilje, ki se kunca «po- ke nadaljuje potem z bedo . , . I'mrlo je vroče poletje, ajde m» /r zdavnai ode velele*. orume-' nela je koruza in rumenett In rdeti je začelo listje po vinogradih Orjavele so jelše In vrla tib potočkih v dolinah, oni-ftieneli mi gozdovi, samo smreke in I Miri | h t teh gozdovih so ost s-li zeleni Humem in pokošeitl travniki, kjet zda) obilo cvete ¿stran tn kjer se |>asejo rdeče l>elolissste krave. . Rszdrspsne m zapuščene njive so rjave In rdt « v HMijl težki ilovici, le mlai. n>\\i ki so pokrile zemljo« kanejo. «ta -.e delo In življenje !>«arjena Pimtala je mehkejša, prijetnejša za bo«c noge Jesenski vetrovi pošume vajo v gozdovih In v oaamelih dtevesih, otresejo listje z njih. Večeri so mehki in tihi. kakor nalsšč ustvarjeni za sanjavega, otožnega |Mteta Slovenskih goric. Ksaverja Meška, ki se je že zdavnaj poslovil od doline pri Ključarevcih. kakor da Je pozabil na to mehko, nekoliko sa-njavo lepoto jesenskih dni v Slovenskih goricah. Mar bi bil ost si v svoji fsri pri Svetem To-mažu in tam sanjal svoje tihe večere, kjer teda) potihnejo 1 giozdje smej« izpvAi oiun.tnclih ^rocl I Škotu l klopotci, kjer Benedikt, Sveti Marko, Sveti. dejaj polglasno: Domov grem. Jurij in še in še mnogi svetni- Ko je bU ^ zunajt ge je za ki. In potem: Jeruzalem in Kapela, Velika in Mala Nedelja. Bele ceste tečejo po dolinah, se vzpenjajo na vrhove, klanci se zajedajo proti vrhovom, obra.ili s češnjami, kostanji, grmovjem, vedno razriti, skoraj vedno blatni, lepljivi, voli se trudno vzpenjajo po njih in šolski otroci zanašajo to ilovico v šolo k Svetemu Ivanu. Jesen nad Slovenskimi goricami, klopotci pojo, kadar zavejejo vetrovi. Jesensko nebo z belimi meglicami je razprostrto nad goricami, naslanja- toč se kakor ogromno šotorsko trilo nad dolino ob Muri in Prekmurjem, navezano na Alpe, Pohorje, Boč in Rogatico. Grozdje je dozorelo in diši. V zraku letajo zadnje lastovke in zapozneli metulj^. Diši po prahah, po zrelem sadju z vrtov, po gobah in po vaseh po vsem tistem, kar obdaja domove, in iz kuhinj zvečer diši po kmečkih začimbah, po žgancih, po potnih telesih in celo po kmečki molitvi, in diši še po sanjah, tistih velikih sanjah kmečkih deklet, ki se obude v njihovih prsih vsak večer in vsako jutro umiraj«), ker se ne morejo nikdar izpolniti. Jesen v Slovenskih goricah. Čas radosti in čas ljubezni . . . Oživeli so vinogradi. Rdeče, bele pisane rute, rdeče, bele pisane bluze s krstkimi rokavi, zagorele roke prek komolcev, zagoreli obrasi. >polni smeha na okroglih, mohkih licih, na rdečih, sočnih ustnicah in v živih sinjih očeh. Pesem. Pesem po vseh hribih, ki pregluši klopotce. Tudi Slovenske gorice pojo, vsaj enkrst na leta Srce se sprosti, mors se enkjat sprostiti. ln. čas ljubezni Je to. Ne one prve, sanja ve. petnajstletnih ln šestnajstletnih. Tista se spočne ■pomladi, ko vzcveto prvi zvončki, ko se Skobčeva Francka zagleda skoz okno, ko se vsako ne deljo po naši ustavi na pragu in se zadovoljuje s pozdravom skoz okno Suinikove hiše, ki ji pravi, da ni pozabljena, pa bo zato doma toplo sanjala o tem Mlademu srcu le tudi to dovolj. —Bolj je jesen čas tiste ljubezni, ki župniku Zadravcu povzro-ča toliko skrbi in mu vsako leto podari vsaj enega otroka, katerega nI vesel ne on ne bog. kakor je prepričan Zakai jeseni je narava dozorela in dozorelost Je vedno prekipevsjoča, grešna Sladek mošt sicer nt nevsren. nevarno pa je staro vino ln še bolj so nevarne stare poti Iz vt-nlgradov do doma ponoči ln nevarna so nsša večno nemirna ln večno nezadovoljna človeška sr ca ln nevarni so človeška telesa. dokler se docela ne pomirijo. • Tu ne pomagsjo vse župni- njim opotekel Rožič in klical: "Počakaj me, Rožman. Kam se ti pa, hudiča, tako mudi!" "Pojdi k vragu!" je siknil Rožman in jo hotel odkuriti, a se ga je Rožič že oprijel za suknjo in se ga Rožman ni mogel otresti. "Prekleto sem se ga navlekel," je govoričil Rožič spotoma —"Kaj se pa držiš kot kak 11 pov bogec! To ti rečem, pameten bodi, Rožman, pa z nami drži! Pusti no tisto posrano Jugoslavijo! Ali ne vidiš, kaj se nam bliža? Vse bomo obrnili na glavo, pri moji veri da! In kdor ni z nami, bo letel. Nobenega usmiljenja z nikomer! Ti bi pa lahko bil z nami! Fa-milijo imaš! Kaj misliš bera-člti?—Nisem tako neumen, da bi v sami srajci tekal po. svetu, žago in posestvo pa njim pustil! Kaj še! Rožič je že dovolj pameten. Danes tukaj, jutri Um, kjer več piti dajo nam! To je moja himna moji domovini! Hudič!" je zaklel, ko se je spotaknil in padel na nos. Lovil se je za grmovje ob klancu, dokler mu ni Rožman pomogel na noge. "Prekleti šolmošter, si ti neumen!" Tedaj se je Rožma nu uprlo, otresel se ga je ni dejal: ' "Psoval me pa ne boš, da veš! Solmašter gor ali dol, pri tebi nisem beračil in tudi ne bom." "Pa še rad b?š, za golo življenje!—A kaj si se tako razjaril! Rajši mi pomagaj, da zapojeva tisto: Lepa naša domovina je postala razvalina." Ljubljana. — Te dni so izšle pri "Mladinski knjigi", ki je ena naših najplodovitejših založb,, tri mladinske poljudno-znanstvene knjige in sicer Franca Slokana "Povest o belem kruhu", J. Surova "Od kresov do radia" in E. Efremova knjiga "Koralni o-tok Fakaofo". Na prvem mestu je prav gotovo potrebno omeniti knjigo Franca Slokana "Povest o belem kruhu", ker je to slovensko delo, ki na poljudno-znanstveni itgrarni način obdeluje naš petletni plan. Bralec se ob "Povesti o belem kruhu" spomni na Iljinovo "Povest o velikem načrtu", saj stilno in tudi po načinu obdelave snovi precej spominja nanjo. V povesti sami pa zaživi naš petletni plan, ki sicer leži v zakonu samem v suhih številkah. Pisatelj je žnal živahno in preprosto pričeti pogovor z bralcem o najbolj za pletenih družbenih in znanstvenih vprašanjih. Na komaj sto trideset straneh se v intimnem pogovoru pomeni o naših zakladih, o tem kaj hočemo in kaj bomo dosegli. Pove, kako moramo začeti, pojasni naše težave in zaprekfe v poglavju "Nalijmo si čistega vina", in smo že pri delavcu, ki ima tisoč rok. Dalje kramlja o ¡tovarni življenja, končno raz vozi j a še skrivnost velikega računa, ki se imenuje naš petletni plan. Ob koncu se do-taken še problema bratstva jugoslovanskih narodov in nalog umetnosti in znanosti v veliki dobi, ki je pred nami. Prepričani smo, da si bo knjiga utrla pot med naše ljudi že zato, ker je prva te vrste pri nas in ker obravnava stvar, ki je v teh dneh postala že sestavni del na šega vsakdanjega življenja. J. Sur je znani sovjetski polj udno-znanstveni pisatelj. (Pri beograjski Kulturi je izšla njegova povest "Jedan minut"). V knjigi "Od kresov do radia" pripoveduje o dolgi razvojni poti človeške signalizacije od preprostega kresa do radia. V prvem poglavju, "Minila so tisočletja" pripoveduje o "živem" telefonu ognjenem brzojavu, abecedi iz bakel, prvi pošti, maratonskem tekaču, o poštnih golobih, dalj nopiscih, optičnem brzojavu, dokler v drugem poglavju "Premagani prostor" ne preide k ču dovitemu vzponu elektrotehnike, ki je rodila brzojav, telefon brezžični brzojav in končno ra dio. To je bila doba Wheat stona, Faradaya, Morseja, Edi sona, Popova, Hughesa, Graham Bella, Nikole Tesle in drugih ki so v pičlem stoletju visoko dvignili elektrotehniko do občudovanja vrednih pridobitev brez katerih si danes skoraj ne moremo misliti življenja in prav zaradi tega kaj radi pozabljamo na trud in napor, ki so ga vložili ti ljudje za dobrobit človeštva. Tretje poglavje pa je posvečeno zvezam v vojnem času, ko so ti izumi opravili veliko in pomembno delo. Efremova knjiga '"Koralni o-tok Fakaofo" pripoveduje zgodbo iz življenja kapitana-poročni-ka Ganešina. Pripoveduje o sovjetskih mornarjih in mornarici med domovinsko vojno, ko mornarica ob vojnih nalogah nikoli ni pozabita tudi na znanstvene naloge. Osrednja zgodba pa se plete okoli dviganja potopljene batisfere ameriških znanstvenikov, ki jo sovjetski mornarji s trdim in iznajdljivim delom dvignejo iz morskih globin. Vse tri knjižice so pomembne za našo mladino, ker govore na preprost način o dogajanju in življenju, ki ga mora spoznati, ker jo vzgajajo v naprednem duhu in predanosti k delu in cer bude v njej novega človeka, ki s požrtvovalnostjo in vztrajnim delom lahko doseže vse in vse premaga. —nv. poln idealizma je prišel sem, tu pa se je njegov idealizem raz hijal ob vsakdanjostih. Tam se je njegova idealna ljubezen raz bila in razbijalo se je vse, česar se je dotaknil. V srcu je bil sa mo večno isti nemir, kateremu ni mogel uiti. Danes je ta nemir samo še večji; prispel je na dvojno razpotje svojega življenja, ko je pred njim starost in je njegova ljubezen bila ubita in razpotje, kjer je domovina pred razsulom in on nima kam iti. USPEŠNO POSKUSNO * pridelovanje sovjetskega lcavču-covca kok-sagts v Sloveniji in na Hrvatskem. Ker se je poskusno pridelovanje obneslo, bodo kok-sagiz (rastlina je podobna regratu) pridelovali v večjem obsegu zadruge. V toplejših, južnih krajih se ta rastlina ni dobro izkazala, zato bodo tam pridelovali rastlini tau-sagiz in kuin-sagiz, ki dobro uspevata v toplem podnebju. NRBT0B0L ki pride vsled LUMBABO Mislil je spet na Rožičeve be-"Izdajalec!" je siknil Rožman. sede.—Pa če se res zgodi, kakor "Dobra ti je bila, dokler ti je praviš, Rožič? se je vprašal — kaj dajala. Berač, hlapec si pri- Vojna je in nihče ne ve. kako šel iz Avstrije, pa si si s hinav-,bo. Francija je padla in padla čenjem pomogel in si nabral bo tudi Jugoslavija. Kaj potem7 kupe denarja., Preobjedel si se Saj Rožman vedno trepeta pred bogatega kruha' Izdajalec!" tem in išče utehe v razgovorih Rožmana se Je lotila sveta Jeza. Rožič pa se je zakrohotal. "Le zmerjaj šolmašter! x Se na kolenih boš prosil, za življenje ln skorjico kruha! Aber keine Gnade! Iztreznill vam bomo va še šolmaštrske glfve! Psički!" Na srečo so v neki zidanici bili toliko glasni, da so premotili Rožiča in je klical Rožmanu. "Rožman. pojdi, greva noter! Naj vrag vse vzame! Sprijazniva se. dober bodi, pa boš živel! Odpustim ti, ne bom te izdal. čeprav si me ozmerjal z izdajalcem' Sai boš tudi ti izdajalec. kar verjemi mi. Mnogo nas bo, dolga, dolga vrsta, vsi bomo rinili v ospredje, hehehe!** Pojdi se solit!** je zakllcal Rožman ln bil vesel, ko je videl. ds se je Rožič spravil pod okno. od koder Je opazoval v sobo in—močil steno. Rožman pa jo je naglo naprej, proti Svetemu I vinu. Sveti Ivan . i . kjer se Je Rož npn mučil leta in leta. Mlad, Zaletava se s Korenom v gostil no, tava k Podlesku, k Plavšku, h Klemencu. In nikjer pomiritve. Plavšek tarna, ves obupan zaradi svoje hiiice ln pokojnine in domovine, kar vse je pomešal v en lonec. Koren je nejasen. zavija, se nasmihs, ne ve pa nič. Pod lese k je čedalje bolj skrivnosten. S Klemencem pa tudi ni nič. Tja Rožman ne more. ne more.—Povsod en sam brezup, nikjer rešitve. Prej se je še tolažil, zdaj pa mu je Rožič jasno povedal. Ne morda Nemci, ti tu mu ne bodo dali živeti. Rožič in . . . kdo še? Kdo bi vedel, zbirajo se "Dolga vrsta nas bo, hehehe," sliši Rožičev smeh. "Tudi ti boš pri-šel!"—Ali tudi on? Ne. ne! Rož man ne more! Rožman Je prišel s Koroške in ve. kako Je. kadar narod umira, če bi hotfl umreti, bi bil ostal Um. . Z brezupom v srcu Je koračil prek doline . . . (Po Obsorolku) « Poskusit« Johnson'« BACK PLASTEH—produkt, ki j« izdelan nalašč, da olajša sba-danje in prešens bolečine hrbtobola. Skušnja kašs. ds pomsgs skoro • od vsakih 10 bolnikom. O Kaj je to: Ta lsptlnl plss-ter vsebuje milo sdrsvtlo ln pošene krošenje. O Kako pomaga to: Plsslsr pemsga sdravljsnju ln ogrevanju krvi na bolečem prostoru. Tako ss mišice odpo-člnejo in bolečina preneha. Ta porkotnl obllš varuje pred ohlajanjem, podpre ffibenje mišic, ln smsnjte sbadljive bolečine. O Johnson « BACK PLASTEH je Udelsn pri Johnson k Johnson—posnane sa fine sdravniške obvese še nsd SO lst. V vseh lekernah. HIŠ1NJE STALNO KRATKOURNO DELO ČISTA, MODERNA POSLOPJA O IZREDNO VISOKE PLAČE: 82Mic na uro za pričetek 87 Hc na uro po S mesecih 88 4 c na uro po 6 mesecih • 5 ln 6 DNEVNI TEDEN • URE: 5:30 do polnoči O PLAČANE POČITNICE IN PRAZNIKI O UNIFORMO PRESKRBIMO. PROSTO PRANJE • VEČ DEl^AVSKIH UGOD- NOSTI Skušali blizu vas bomo uposliti vsief* doma Prldile te govorile e MLae Allan Upošteval«! ursd ss ftenake Illinois Bell Telephone Co. 309 W. Washington St AU sie aarečeal m dnevnik Trosve»o"T Podpirajte svoj Usti