Miti prtjBNn:
u
l«to naprej 26K — h leta , 13 „ — , S»trt , , 6,50, «wec , i , 20,
V apmalitva prelaaaa:
M
fcJo leto naprej 20 K — h 9«! let* , 10 , — , 4etrt , „ 6 , - „ ao«ec , 1 „ 70 „
f« paiiljanje na dom SI k na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naro&nlne in Inserata •prejema upravalitve -»
Katol. TIskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi ee ne mfejo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo.
Uredniitve je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17.
Uhaja vsak dan,izvzemil nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev, 294.
¥ Ljubljani, v torek, 23. decembra 1902.
Letnik XXX.
O posojilničnih zvezah na Koroškem.
Dejstvo, da bo bo na Koroškem neka tere posojilnice ločile od oeljske zveze, je javnost preoaj razburilo, vzlasti se je o tem predmetu na zborovanju koroških slovenskih posojilnic v Velikovcu zelo veliko govorilo. Kot vzrok tega dejstva bi bil imel podpisani že da?no povoda spregovoriti k ti zadevi, a mislil je, da je boljše, govoriti pozneje, ko so dim poleže, ki ga je napravilo streljanje nasprotnikovo. Zdaj je morebiti čas za to.
1.	Jasno je, da tesno združen organizem vspešneje deluje, kot ločene posamne moči; zato so rodoljubi, vzlasti nekateri po-sojilničarji, že pred leti želeli, napraviti lastno zvezo slovenskih koroških posojilnic. Kdor naše razmere pozna, sprevidel bo, kako treba nam je tesne sloge, zato smo mislili v Celovcu napraviti svojo centrslo, a kmalu se je slišalo, da ne bi mogla obstati, ker bo nova postava določila, da je treba za zvezo najmsnj 50 posojilnic.
2.	Proti Zvezi v Celju nimamo ničesar, kot da je bila doslej nepopolna, ker ni imela denarnega posredovanja, in da so se nekaterim zdeli doneBki previsoki. Vzlaeti je moral biti prvi pomislek merodajen posojilnicam, ki potrebujejo denarno pomoči. Vsa-ktera zveza mora imeti obenem denarno posredovanje.
3.	Kar denarni promet zadene, moramo mej našimi posojilnicami razločevati: deloma potrebujejo denarja, deloma ga imajo preveč. Preveč ga imajo tiste posojilnice, ki dajejo vlogam 4■/, odstotka, lete pa hočejo za denar, ki ga dado drugam, 5 odstotkov. 5 odstotkov pa je za zavod, ki denarja potrebuje, preveč, in če se ozira le na gospodarstvo, bo potrebna posojilnica rajši pristopila tam, kjer dobi po 4'/4 odst. in ji vrh tega še doneska za zvezo ni treba plačevati. Da pa posojilnice, ki same dajejo 4odst., ali sploh, ki imajo preveč denarja, rajši nalagajo v Celju, kjer dobe 4'/, odst., kakor
v Celovcu, kjer bi dobile le 4 odst., je tudi umevno.
4.	Za nas v Calovcu zveza v Celju ni praktična, in ne samo za nas, marveč ca vse posojilničarje, ki imajo pogostoma v Celo vcu, nikdar pa v Celju kaj opraviti.
Mej odbori posojilnic treba je osebnih dogovorov. Posojilnice naj bodo podlaga narodni organizaciji, dokler pa imamo vodstvo posojilnic v Celju, v ti organizaciji ne bomo prišli naprej. Kdo pa se neki zanima za občne zbore Zvezine? Bil sem enkrat v Celju in ravno tedaj sem sprevidel, da to ne gre, zveza je velevažua reč, kaj se pa pri občnih zborih Zveze naj sklepa, ko so vso posojilnice le zastopane po celjskih odbornikih — in ko ima vsaka krono vina tako popolnoma druge potrebe in druge razmere?
5.	Ce be je dal Koroški pododbor, s tem ni pomsganc; pododbor pravno nima nič sklepati in določevati, k večjemu se o čem posvetovati in svoje misli predlagati v Uelju. C-e moramo pa sami neko stvar izvesti, če jo moramo sami plačati, bi morda vendar preveč bilo, če bi drugod iskali za to dovoljenje.
stvarno menda nikdo ne bo mogel reči, da za nas na Koroškem ne bi bila boljša lastna zveza, kot zveza v Celju. A lastna zdaj ne moremo imeti, zato moramo ostati v Celju, ker se nikoli ne smemo družiti z Nemci.
Drniitev z Nemci.
6.	Gospod Vošnjak je v Velikovcu po-vdarjal: »Nova revizijska postava, ki se bode sklenila v državnem zboru te dni, namreč zahteva, da morajo v enej in istej Zvezi stoječe posojilnice uradovati tudi v enem in istem jeziku. Slovenske posojilnice torej ura-dujejo slovensko, nemške konservativne pa nemško; če bi torej hotele te posojilnice skupaj stopiti v eno zvezo, potem ae morajo tudi zediniti na en sam uradni jezik. Ali mi slite, da bi hotele nemške posojilnica sprejeti slovenski uradni jezik ? To se ne bo nikdar zgodilo; pač pa bi morale potem za-
vreči naše slovenske posojilnice svoj dosedanji slovenski uradni jezik in se podvreči nemškemu uradovanju. Jaz mislim, da kaj takega ne bodo nikdar storile «
Izvestno Avstrija takih jezikovnih določb še ni nikdar videla; ko sem postavni predlog čital v časnikih, sem si m idil: to je pa nekaj novega, in zakaj, kakšen namen fle hoče s tem doseči ? Ko se je pa reklo : g. pcalanec Vošnjak je to postavo se-Btavil, potem smo si pa morali misliti, da je to določbo dal noter edino zavoljo Korošcev, da ne bi mogli proč od Celja. Ia če je on to določbo skoval, potem se nam mora smi liti, če proti našim načrtom nima drugega orožja, kot to, ki do nas ne Beže. Kdo pa bo nas, če smo pri konservativni zvezi, silil, da uradujemo nemško ? In to uradovanje se more k skrajnemu tirjati le za uradovanje »Zveze« in ne uradovanje posojilnic, katerim nikdo ne more prepovedati uradovati in zapisovati v katerem jeziku jim je drago.
Ko smo se majnika meseca pri poljedel. minister3tvu posvetovali ravno o tej zadevi, je zastopnik poljedelskega ministerstva izrecno postavni načrt tolmačil tako, da n. pr. slovenskim posojilnicam v konservativni zvezi ostane njihovi uradni jezik slovenski.
7. Še manj nam morejo imponirati dru,wi razlogi: »Ali ne zahteva naša narodna dolžnost, naše narodno čutstvo, da ju varujemo do skrajne mere še prav posebno pri nas na Koroškem ? Za vse večne čase nam mora biti v ravnilo pri naSi slovenski organizaciji delovanje našega nam nepozabnega monsignera Andreja Enspielerja ... ta mož prišel je na večer svojega življenja do zaključka, da se Slovencem ni družiti z Nemci, če so tudi konservativni, vsaj ne v vseh vprašanjih . . . Opustil je izdajanje nemških časopisov. In s tem nam je dal ta odlični naš rojak nepozabnega spomina navodilo, da se moramo naslanjati koroški Slovenci le na naše rodne brate zunaj naše kronovine«. Želeti bi bilo, da bi bil g. govornik navedel kaj besedij nepozabnega Einspielerja. In Če je Andrej Einspieler rekel, da ne kaže, dru-
žiti se i Nemci v v s e h zadevah, potem smemo mi reči, da ga bolj posnemamo, kot drugi, ki vsako potrebno zvezo z Nemci odklanjajo.
And. Einspieler je bil preveč pameten mož, da bi bil kaj takega zahteva! tu na Koroškem, kot drugi zdaj zahtevajo, vedno sklicevaje se na Andreja, kaker štajerski liberalci na blomšeka.
8.	Če stopimo z Nemci v zvezo, se bodo dale vse kautele, da nam je zajamčeno prosto narodno gibanje, združevati se pa s konservativnimi Nemci v gospodarskem iu verskem delovanju, nam je neobhodno potrebno. Kakšen uspeh pa ima n. pr. dejstvo, da so Slovenci vsi opustili konservativni nemški časnik? Tisti uspeh, da njihovo mnenje ne pride več na javnost, da o njihovih težnjah nikdo no izve nič — a vsaj v duhu ranjkega Andr. Einapielerja so delali — tako pravijo — in to je zelo veliko. Ko bi bili mi kak faktor, s katerim se mora računati, bi naB dičil narodni ponos, tako se pa le smešimo. Na tehtnici, kjer bi mogli odločevati, nočemo na eno stran z Nemci, tudi ne b konservativnimi. Skoro bi se dalo reči: Nekateri naši rodoljubi mislijo, da je boljše, če nad nami ukazuje popolen sovražnik, kot da Bmo pod uplivom na pol-prijatelja.
9.	Poleg tega se o ti stvari ne da kar sklepati tako, ali tako. Posojilnice se morajo opirati na mišljenje svojih zadružnikov. Celovški odbor je pravilno sklenil, da pristopi v skupno zvezo z Nemci, in odbor je prepričan, da je ta korak za posojilnico bil potreben. Neki gospod odbornik jo sicer ugovarjal, a načelnik se je izrazil, da nima proti celjski zvezi nič, a celovška posojilnica neobhodno potrebuje denarne zaslombe; če posojilnica ostane v celjski zvezi, naj potem kdo drug prevzame skrb načelnikovo, če pridejo velike odpovedi, iskati in prositi denarja, med tem ko se izogibamo konservativne zveze, kjer se pomoč vsako uro dobi.
10. Nekateri pravijo: Naroden princip je, ostati v zvezi le z našimi zavodi. Prvi
LISTEK.
Poljanec.
Božična povest. Holandsko spisal I. Vesters.
Prelož.l H.
1.
Odjužinali bo. Gunther Verheegen, obče imenovan »Poljanec«, je prvi vstal cd mize in šel k peči, obrnivši hrbet svojim domačim. Žena mu je hotela nekaj povedati, a ko je odprla usta, zastala ji je beseda v grlu. Jela je pokašljevati, gledala svoja krepka sinova, katera sta zmajala z glavo, ko sta opazovala očeta od strani. Toda gospodinja ni mogla več strpeti, morala je ž njim govoriti, naj velja kar hoče.
»Ali si že slišal, Gunther, da je Van Harenova žena bolna, za smrt bolna?«
Dokler je govorila, je vpirala svoj pogled na mizo, a ko je besede izustila, je pogledala moža. Tudi Binova sta povzdignila oči, čakajoč, kaj bo sledilo.
Poljanec ne reče nič, še obrne se ne le goste obrvi so se mu skrčile ter čelu in licu dale še odurnejši izraz.
Mati poprašuje sinova b pogledom, in zopet zmajata z glavo, kakor bi hotela reči: »Nič ne bo I«
Verheegenovka je vzdihaila. Joziega
-6 * s
moža se je bala, a vendar bi ji bilo ljubše, ko bi jo bil srdito ozmerjal, kot ta mrzli molk, ki je bil Se bolj neblagovesten.
»Gunther«, dd, pristopi k njemu in položi roko na njegovo ramo, »ali bi za smrt bolno ženo pognal po zimi na ulico ?v
»Da, to bom storil«, odvrne mož.
»Ali, jutri je sveti dan, noooj se je ro dil naš predobri Odrešenik . . . Pomisli, Gunther, in usmiljen bodi«.
» S»oj denar moram dobiti « , reče svojeglavni Poljanec. »Dovolj sem jim pri-zanesel« — in obraz mu je zardel — »in tega mu nikdar ne odpuBtim. Rok za po-plačanje najemnine je tukaj, denar pa ne —■ zato mora iz hiše!«
»Kar je Van Hiren dejal, je bila le šala, in vem, da se že zdavnaj kesa«, ga nagovarja žena, ki je dobro vedela, da je moža razžaljenje mnogo bolj peklo nego neplačana najemnina. »In njegova uboga žena, vsaj nje se usmili!«
»Dosti tega!« zavpije Verheegen. »O tem ne maram ne besedice več slišati, ne besedice več!«
Toda žena ga še enkrat poizkusi omehčati. »Vsaj en teden še počakaj, Gunther.
Kam naj gredo za praznike in v taki kruti zimi ?«
»Ne dneva, ne minute ne bom čakal«, kriči Poljanec še bolj jezen. »In ko bi mi
našteli dvakrat toliko, kakor so dolžni, vendar bi morali iz hiše. Gospodar sem tukaj jaz, jaz!«
Med govorom stopi k mizi ter ob njo s svojo trdo pestjo trikrat udari, da posoda zaropota. »Grem jih takoj zapodit. To imaš za to, ker se pr°drzneš svojemu možu ugovarjati !«
Zaloputivniši vrata je šel na dvorišče; tu je škripal zmrznjeni sneg pod njegovimi okovanimi črevlji.
Verheegenovka si je brisala solze s koncem predpasnika. »Da bi bila molčala!« je tožila. »On ne prenese besedice ugovora. Reva Van Harenova bo vsled tega umrla . . . O božiču preganja človeka iz stanovanja! Cala vas bo vpila, kako je to ostudno! . . . In naš Gospod, ki je za naB vse na svet prilel, nas bo kaznoval ...»
Fanta nista nič rekla; čutila sta krutost očetovega ravnanja, a besed nista imela, da bi mater potolažila ....
Z visoko povzdignjenima ramama — huda burja je razsajala — je hitel Poljanec po poti. Razžaljenje Van Ihrena mu je kot žrebelj še vedno tičalo v glavi in je podpihovalo njegovo jezo.
Pred nekaj meseci je Verheegen nastopil kot kandidat občinskega odbornika; spadal je med najbogatejše kmete. A propadel je, in to je njegov napuh močno užalilo.
Van Ilaren pa, ki je stanoval v prazni hiši Verheegenovi, je bil v dnevih volilnega boja rekel, da je Verheegen preneumen in pre. domišljav, da bi mogel sedeti v občinskem odboru. Neka dobra duša je to Poljancu hitro prinesla na ušesa in ta, ki bi se bil rad nad celo občino maščeval, je prisegel, da se bo znosil vsaj nad Van Harenom.
Tega je pa v zadnji dobi zadevala nesreča za nesrečo; poginila mu je edina kra-vica in Se žena mu je nevarno zbolela. Tako je prišlo, da^ Van Haren ni mogel plačati najemnine. Šel je tedaj k Poljancu, prosil ga potrpljenja, a ta mu je zapretil, kaker bi s sekiro bdrezal, da bo moral še isti dan iz hiše, ako mu ne bo plačal na sveti večer do dvanajstih.
Dvanajst je že ura odbila, najemnina ni bila plačana ; za to je čel Verheegen izvrševat svojo grožnjo. Ženine besedo so mu prilile olja v ogenj. Dobro je vedel, da bodo v vasi njegovo ravnanje obsojali, a on jo hotel enkrat vsem pokazati, da ima trdno voljo in neupogljivo glavo, da moro s pestjo vsak napad odbiti, in da ga nihče v njegovem sklepu ne omaje. Zapoditi je hotel na smrt bolno ženo sredi zime in kljubovati vsem ljudem.
Tu je zagledal od daleč, da prihaja žu pnik. V prvem trenutku se mu je hotel ogniti, kajti slutil je, da ga bo nagovori
narodni princip je delati. Kdor pa naših težavnih razmer ne potna, tudi ne ume, kako ae moramo umikati udareev in kako se boriti za VBako ped svojega stališča. Načela se morajo izvajati is izkušnje, a ne bo se nikdar izkušnja ravnala po načelih.
Konečno še nekaj? Ko so je ssšla dne 21. nov. v Celovcu mlajša duhovščina k posvetovanju o najpotrebnejših korakih, ki jih je treba zdaj storiti, govorilo se je tudi o ustanovljenju novih posojilnic. Jaz sem se izjavil, da sem pripravljen prevzeti to delo s knjigovodjo naše celovške posojilnice, g. K e r j a n č i č e m.
Navedli so se nekateri kraji, kjer bi bilo treba posojilnic, in pisalo se jo o ti zadevi nekaterim gospodom.
A o marsikaterem našem rodoljubu se zdi, da je postal nezmožen, trezno presoje-vati najvažnejše naše zadeve, in to vsled nelojalnega kritikovanja nekaterih oseb, ki bi imele kaj boljšega opraviti.
Ljudje, ki delajo z vso močjo za rešitev, so postali „grobokopi" koroških Slovencev, kritiki pa ga bodo rešili, če bodo vsak trenotek zlorabili imena »E-.nBpieler« in »Slomšek«!
Nam se pa zdi, da moramo pred vsem izpolnjevati prvo narodno dolžnost in delati tako, kakor se nam obeta največ vspeha za naše ljudstvo.
Valentin Podgorc.
Krošnjarstvo.
Govor posl Povieta
K § 8 je posl. P o v š e govoril dne 10. grudna: Tretji odstavek § 8 določa, da se more krošnjarska knjižica vidirati na do ločen čas, toda ne manj ko za 3 dni.
Ker so že predgovorniki obširno op;so-vali bedo naših krošnjarjev iz kočevskega okraja, zato no bom obširno utemeljeval svojega predloga.
Tretji odstavek tega paragrafa bi jako hudo zadel najrevnejšo krešnjarje, ki imajo že nad 400 let pravico krošnjariti z južnim nadjem. Ti krošnjarji ne morejo hoditi od vasi do vasi s svojim blagom. Ti hodijo le po mestih, kjer so čez zimo znano pri kazni.
K&ko raj hodi ta krošnjar od vasi do vasi s svojim b'agom, ki ima tako nizko ceno, da je vsa njegova krošnja, ako je polna, vredna morda le par forintov. On krošnjari le po mestih od gostilne do gostilne, od kararne do kavarne, kjer ima svoje stalne odjemalce, ki kupujejo le bolj iz usmiljenja nego iz potrebe.
Sicer pa ti krošnjarji ne škodijo stalnim trgovcem z južnim sadjem, saj večinoma od njih kupujejo svoje blago. Ti krošnjarji so revni, da si no morejo velikih pošiljatev naročevati iz Italije, ampak navadno kupujejo cd Btalnih trgovcev ter kroSnjarijo z blagom za boren z-:s'užek.
Ako torej sprejmete tretji odstavek, hudo zadenete ravno reveža. Toda ravno reveže hočete braniti, zato upam, da bodete tudi tem reve tem pustili vsakdanji kruh.
Zato prosim, da se tretji odstavek § 8 popolnoma črta, ker je ta odstavek odveč in bi ga oblasti mogle izrabljati le za naga-jivosti. Vlada bi mogla potem krošnjarstvo popolnoma zatreti.
Ker pa ste gospodje že pri § 5 odobrili od dr. Sjsteršiča in Pacherja nasvetovane premembe, upam, da pritrdite tudi mojemu predlogu, naj se 3 odstavek Črta.
Ako pa bi ta predlog ne obveljal, po« tem pa nasvetujem nov dostavek, ki se glasi:
»Določbe tretjega odstavka ne veljajo za kraje, ki imajo po § 16. posebne pra vice.«
Dalje še nasvetujem, naj se v 1. odstavku črtajo besede: „ln sicer, ako se namerava kupčija, še pred kupčijo."
Tudi te besede so odveč, ker morejo biti le proti krošnjarjem.
Op. Obveljal je dostavek posl. Povšeta, da tretji odstavek zakona ne velja za kro-šnjarje, ki imajo stare pravice po § 16.
Nagodbena pogajanja.
Predvčerajšnji dan vkljub vsestranskim zagotovilom minister^kega predsednika Szella, da se brezpogojno doseže vspth, še ni podal prav nikake jasnosti v nagodbenem vprašanju. Ministri so se sošli in potem odšli, da se zopet snidejo, to je ves vs ;eh štiriurne konferenca. Uradno se je izdalo naslednje poročilo: Včeraj dopoldne je bila konferenca, katere so se udeležili ogrski in avstrijski ministerski predsednik in istotako oba finančna ministra. Konferenca je trajala od 10. ure dopoldne do «J. ure popoldne. Popoldne je Szell konferiral z grofom Golu-chovvakirr. in je bil potem vsprejet pri cesarju. Pczieje so zopet konferirali zgoraj navedeni ministri. Govori se, da bo trebalo še enega sestanka, da pride do popolne jasnosti. — Ministri se morajo še enkrat sestati in to so bržkone ne zgodi prej nego po praznikih. Vkljub temu se vrši za danes napovedana seja ogrske poslanske zbornic-?. Vse je radovedno, kako bo Szell pojasnil svoj predvčerajšnji nevspeb.
Ogrski listi poročajo, da je še nada, da ee v zadevi tega vprašanja doseže konečni vspeh. V to svrho dospe Szell zopet 29. t m. na Dunaj, ker itak pride k vsprejemu ruskega zunanjega ministra.
Moravski deželni zbor
jo v včerajšnji prvi seji po daljši razpravi vsprejel šestmesečni budgetni provizorij. Tekom razprave bo češki poslanci navedli številne pritožbe v narodnostnem, posebno pa v šolskem cziru. Nomci so seveda označili vse te zahteve za pretirane in neopravičene. Pričetkom seje je deželni glavar prebral do
^duhovnik, ki koraka naravnost proti njemu. Ali avojfglavnost je zopet zmagala. Čo začne župnik govoriti o Van Ilarenu, tedaj mu pove, da se bo ravnal po svoji glavi, in da od nikogar ne mara sprejemati poduka ali opomina. Kaj se bo tudi župnik mešal med stvari, ki ne spadajo v cerkev?
Na prijazni pozdrav starega gospoda komaj odgovori.
»Storite dobro delo«, začne duhovnik.
Ta vvod je spravil Poljane* malo v zadrego, vsaj si je pripravil odgovor na drugo vprašanjp, in zdaj ni brž vedel, kako ven ž njim.
»Jutri praznujemo sveti dan, rojstvo G. Jezusa, ki se je iz ljubezni do nau včlovečil in trpel«, reče duhovnik. »Verheegen, pom nite one ljubezni in posnemajte jo 1«
»Vem, g. župnik, kam merilo«, de na to Poljancc surovo, »a svoj trud bi si bili I&hko prihranili; kar eem rekel, se bo zgodilo, odjenjam pa ne.t
»Tega ne mislte za res.«
»Zares, gospod župnik, in to bom tudi storil.«
»Veiheegen! Saj ste kristjan!«
»To mi nič mar. Kar sem sklenil, to bom storil l.Moja pravica je in to je dovolj!«
»Greh je, Verheegen! Kesali se boste, da ste to storili. Beg vas bo kaznoval za tako neusmiljenost. Jaz bom že skrbel, da Van Haren še danes pride kam pod streho,
a vašo dejanje OBtane vendar le hudobija. Pit, vsaj tega ne boste storili, Verheegen, kaj ne? Poskrbim, da ob svoj denar ne pri dete«, sklene župnik ljubeznivo.
»Zahvalim, g. župnik, a jaz bom vendar storil svoje. Kaj porečete temu vi in drugi, to meno briga. Tako, sedaj p« veste!« In brez pozdrava je šel Poljanec svojo pot naprej, sam pri sebi mrmrajoč: »Kaj to briga župnika? Misli, da bom plesal tako, kakor bo on žvižgal. Nikdar! Jaz naredim po svoje, in čim bolj ga vjo im, tam ljubše mi bo.«
Pet minut kasneje je bil že v stanovanju Van Ilarenovem. »Aii vesto, kaj vam pridem naznanit? Piok za plačilo jo minul, denarja ni. Da ste mi do večera iz hiše I* Iz temne sobe se jo zaČui tih stek, Van Ihren se postavi pred Verheegena S stisnjonim glasom, ki pa je vendar donel ostreje nego ko bi bil govoril na glas, rečo: »Moji umirajoči ženi no privoščita niti mirne smrtna ure? To vpije v nebo za maščevanje? Pomnite današnjega drieva in ure!«
Za trenotek ee og'a3i v srcu Verhee-genovem nežnejši čut, ali njegov napuh ga takoj zatre. »Vašo grožnjo zasmehujem, kakor sem župnikovo. Do večera naj bo hiša prazna, ste-li razumeli?« Divje zaloputne vrata in gre vun. V postelji ob steni pa se uboga žena bori 8 Bmrtjo.
(Konec prih.)
pia namestništva, glasom katerega dovoljuje pravosodno ministerstvo poslancem-sodnikom brez prošnje dopust za dobo parlamentarnega zasedanja. Mej došlimi vlogami omeniti je predloga poslanca Lukscha o odpravi vinske carinske klavzule v pogodbi z Italijo.
(irof Bttlow o venezuelskem vprašanju.
Grof Ba!o\v je podal te dni obširneje pojasnilo o vzrokih ter namenih sedanjega odločnega nastopa proti venezuelski republiki. Nemški državni kancler pravi, da so poleg velikih tirjatev zahtovala pred vsem odločen odpor številna nasilstva venezuelskih oblastev napram nemškim podanikom, pred vsem ropi, konfiskacije in prisilno delo. Vlada na opetovane opomine ni hotela dati nikakega povoljnega odgovora in Nemčiji torej ni preostalo drugo nego sila. Prvi korak je bila konfiskacija vojnih ladij. Ker pa ta ni imela nikakoga povoljnega vspeha, se je pričelo z blokado. Ta blokada ima popolno vojni značaj. Formalne vojske Nemčija ne napove, marveč hoče le z blokado obrežja prisiliti Venezuelo, da stori svojo dolžnost. Nevtralni trgovini blokada ne bo škodovala, marveč le Venezueli. Na osvojitev ozemlja ne misli ne Nemčija in ne Anglija ter je v tem oziru vlada v \Vashing-tonu že pred meseci dobila tozadevno obvezno zagotovilo. Z blokado se bo dežela izkuSala izstradati, kar bo neki tem lažje, ker predsedniku nasprotuje tudi vstaški vodja Iljrnandez.
Novi nemiri v Kini.
Londonski list „DaiIy Mail" prinaša iz Shanghaia naslednje poročilo o novih nemirih: Tung Fu-Siang pripravlja velik napad z 10 000 mož broječo armado. Nakupuje si v ts namen velike zaloge žita in krme za konje. V stalni zvezi je s princem Tuannm, ki se aodaj nahaja v pokrajini Kansu. Cesar je izdal vsled tega povelje, da Be zbere 4000 mož, ki takoj odrinejo na pot, da so čim preje spoprimejo z vstaSkimi četami. — „Standardu" javljajo o pričetku novih nemirov iz Shanghaja to-le: Tu se širi govorica, da namerava princ Tuan pokončati vse io?ozemce v pokrajinah Š.msi »n Kansu ter ee pozneje polastiti glavnega mesta v prvi pokrajini. Nevarnost je baje celo tako velika, da si je niti vlada ne upa ustaviti. Kitajski uradniki, ki so tujcem kolikor toliko prijazni, svetujejo poslednjim, posebno v provinciji Kansu, naj takoj ostavijo pokrajino in sa tako izognejo velikim nevarnostim.
Iz brzojavk.
Nemška skrb za državne potrebe. Nemške stranke posl. zbornice nameravajo staviti predlog, da se za vso državne potrebe zadevajoče predloge ne uporablja sedaj veljavni poslovnik. Ce obvelja ta predlog, odpade potreba § 14. — G e -ško- nemška sprava. Izvršilni odbor ter zveza deželnih in državnih poslancev agrerne stranke sta se včeraj v Pragi posvetovala o vladnih načelih in nemškem elaboratu ter sklenila Bostaviti poseben elaborat. V januvariju se skliče poseben agrar-ski kongres. — Vlada paragrafa 14. Češki listi vedo poročati, da namerava vlada poleg budgetnega provizorija uveljaviti s § 14 tudi nov poslovnik in jezikovni zakon za Češko in Moravsko. — O g r a k a magnatska zbornica je včeraj rešila vso v poslanski zbornici odobrene zakonske osnove. — Senzačen dogodek na saškem dvoru. Princezinja Lujiza je v noči mej 11. in 12. decembrom nenadoma c stavila Solnogrud, pretrgala vse razmere do svojih domačinov ter se podala v inozemlje. Na dvoru v Draždanih so so vsled tega odpovedale vse slavnosti. — N e m S k e čote o s t a v i 1 e Shanghai. Dve etotniji nemških čot sta 21. t. mes. ostavili Shanghai ter ena odšla v Nemčijo, druga v Kiaučau. — Otvoritev grškega parlamenta. Kralj je včeraj otvoril zasedanje s prostolnim govorom, v katerem je priporočal štedljivost. — Dnevni ne v nemškem državnem zboru sc uvedo v najkrajšem času.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 23. decembra.
Osebne vesti. Poljedelski minister j« imenoval topilniškega mojstra g. Fr. C a -steka v Idriji topilniSkim oskrbnikom, preizkuševalnega pristava g. Ant. Sohnei-d e r j a v Pf.bramu za preizkuševalca t Idriji ter rudniškega mojstra g. Ant. Danili e 1 k a za rudniškega oskrbnika v Idriji.
Vseslovanska razstava ln Poljaki. Poljski radikalni in liberalni listi v Galiciji so CBtro pisali proti udeležbi Poljakov na razstavi. Zdaj pa poroča zmerno urojevani poljski tednik »Kraj« v 48. številki (izhaja v Petrogradu), da je poljski odbor za razstavo izrazil željo, naj bi dnevno časopisje o tej stvari nekoliko časa nič ne pisalo, dokler se stvar popolnoma ne razjasni. Vsi zmerni poljski listi so to upoštevali, le radikalni in liberalni listi so kljub temu sgitirali in razburjali občinstvo. Agitaoija je tem pogub-nejše in nevarnejše vplivala, ker je zmerni liati po želji odbora niso mogli zavračati. Zdaj »Kraj« še enkrat poživlja vse liste, naj nikar prezgodaj ne razburjajo in begajo občinstva.
Predavanje v Št. Vidu nad Ljubljano. V nedeljo dn£ 21. decembra je naše »Izobraževalno društvo« priredilo že drugo predavanje ob ogromni udeležbi občinstva. Dvorana rokodelskega doma je bila natlačeno polna. Predavanju č. g. K a 1 a n a sledilo je navzoče občinstvo z vidnim zanimanjem in mu je za njegov trud jako hvaležno. Predsednik društva naznani za prihodnjo nedeljo zopet predavanje; govoril bode čast. gosp. Žužek.
Metulj po zimi. Na Šmarni Gori je predvčerajšnjim nekdo ujel živega motulja.
Nov komet su bliža zemlji. Dne 21. t. m. je bil od zemlje oddaljen šo 106 mi-ljonov milj.
Primorske železnice Dne 15. t. m. se je izročil prometu drugi del proge Buje-Poreč ozkotirne lokalne železnice Trst Poreč. Ta del je dolg 63 552 km. — Za celotni promet je sedaj otvorjena post tja Šempeter pri Gorici lokalne železnice Gorica Ajdovščina.
Iz Bele peči se nam poroča: Minolo nedeljo so rudeči lepaki naznanjali, da bode ob 2. uri popoludne tukaj ljudski shod, na katerega je vsa povabljeno, kar lože in gre. Ker »ljudstva« na shodu ni bilo, smo vendarle radovedni, ali je bil ta shod pravilno naznanjen in čo jo c. kr. okr. glavarstvo dovolilo shod ravno med službo božjo.
Pojasnilo. Z ozirom na članek v številki 274 smo od g. prof. I Vodoba prejeli nastopno pojasnilo: Ni res, da je na vrtu pri tukajšnji pripravnici le »par drevesc« in „p&r gredic". Vrt obsega skoro 4 ha; nasajenih je na njem več ko 100 stalnih drevesc, ki dajo vsako leto gojencem obilo gradiva za pouk; v šoli pa se podučuje poljedelstvo, živinoreja in zlasti sadjereja po določenem učnem črtežu. Gojenci četrtega letnika po-žlahtno vsako leto nad 400 drevesc, od katerih se jih prime okrog 99%.
Most pri Trbovljah. Deželna vlada je g. M. Kirschlagerju, c. kr. nadinžanirju v Ljubljani dovolila zgraditi most z železno konstrukcijo čez Savo pri Trbovljah. Most bo dovršen prihodnje polletje.
Tiskovna pomota so je vrinila v včerajšnjo notico o društvu zdravnikov za Kranjsko, vsled tega tu še enkrat ponatisnemo dotični stavek: »Ta zaveza se jo vsled sklepa javnega zbora uničila radi tega, ker je večina čl».nov izrekla, da raje prispeva v nekak zdravniški invalidni fond, ki bo naj bi v kratkem osnoval.«
Ponarejanje vina in vinskega mošta Kmetijsko kemično poakuševališča jo pred kratkim objavilo v »&lovencu« no tico, da sa zadnji čaa uvaža mnogo vina in mošta iz raznih dežol, kakor tudi s Primorskega, ter da jo tega vina večina ponarejenega, ker so primešana v voliki množini sa-licilne kisline in žvepla. Ker bi utegnili vsled tega trpeti na dobrem imenu tudi pošteni vinogradniki, je »Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda v Gorici« pri zadnjem obč. zboru naročilo ravnateljstvu, naj stori vse korake, da sa objavijo dotični slučaji, ter da se prido z imeni na dan. Kdor pa hoče gotovo dobiti pravo naravno vino, ima lepo priliko, da si ga naroči pri »Vinarskem in
sadjarskem društvu za Brda v Gorici«, ki jamči za pristnost vina, kakor razvidno tudi v cglasu v Robctnih številkah našega list«.
Z enim strelom — tri. Anton Zmuo, lovec grela Lava Auersperga, je ustrelil preteklo Boboto z enim strelom srnjaka in dve srni.
Hrvatski Jesik v dalmatinskih uradih »Hrvatska« poroča, da se oes. namestnik v Dalmaciji baron Handel in pred sednik sodišča dr. Girtscher dogovarjata o modalitetah, kako se hrvatski jozik uvede v vse državne urade v Dalmaciji ter proglasi službenim uradnim jezikom.
Konj morileo. Konj je do smrti ugriznil svojega gospodarja v bližini Pliberka. Konj je zagrabil gospodarja za vrat in mu je pregriznil goltanec. Nesrečni gospodar je na mestu umrl.
Ljubljaiis&e novice.
Umrl je č. gosp. Karol Ludovik H u t h, umirovljeni c. kr. vojaški župnik, častni kanonik tržaškega kepitelja, vitez Franc Joi.fovega reda itd. Pogreb bo jutri v sredo popohidne ob 3. uri. N. v m. p.!
Štefanov večer v »Katol. Domu« bo družbinski večer ob pogrnjenih mizah, zato Bo prireditev na korist delavskega doma v Vevčah odloži in ae bo v ta namen v kratkem priredila večja igra. Na Štefanov večer bo začetek zabave ob 7. uri zvečer. Vspored priobčimo jutri.
Zadnja seja obč. sceta bo prihodnji torek, 30. decembra t. 1. ob peti uri popo-ludnc.
Lov na mačka- Alojz Vofiič, hlapce pri Tillu na Kongresnem trgu št. 14, je včeraj dopoludne lovil po dvorišču et3rcga mačka in ga tudi ujel, a mač^k se je branil in jo ugriznil hlapca v obe roki. Vošič je moral mačka izpustiti iz rok in brž iti v bolnico, da so mu sprali in obvezali roki.
Brivnice na sveti dan zaprte. Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjov v Ljubljani naznanja, da bodo brivn.ee na sv. dan cel dan zat>rte.
Tatvina pred prodajalnico. Prtd tvrdko Schneider ia Verovsek na Dunajski cesti je •■včeraj nekdo vkradel sprevodniku Andreju Pogačniku izprevodniško torbo, katero je pustil zvutiRj, ko je šel v prodajalnico.
Izgubljene in najdene stvari. Danes do-poludno je zgubila neka uradmkova žena mej potjo od Ključavničarskih ulic do Brega srebrno kavno žlico s črkami A. P. — Na Dunajski cesti je zgubil včeraj neki mizarski pomočnik srebrno uro in nikelnasto verižico. — N*ki vojak je zgubil od Pol|anf?ke cesto po poti čez M^atni trg denarnico z 10 kronami. — Ni Kongresnem trgu je zgu bila neka dama denarnico, v kateri je imela dva z'ata po 20 kron in pa 16 kron drobnega denarja.
S ceste. V Trnovskih uHcah jo včeraj dopoluctae spodrsnil Auerjev konj, katerega je peljsl hlepeč Anton Fink na sprehod in je padel na tla. Konj je potegnil hiepea za aeboj tako, da je padel na njega in pri tem jo je dobil s kopitom po levi roki in na desno nogo. — V izkuhu na Rsdeckcga cesti št. 1 je bi! včeraj zvečer hud prepir. Izfcuhar in njegova žena in ključarsfci pomočnik P. bo so prepirali in tudi suvali. Vrišč so je slišal na cest'j in so ljudjo postajali pred hišo.
Ogenj v pisarni zaloge Puntigamskega
piva. V Kolodvorskih ulicah se je vCeraj zvečer v pisarni zaloge Puntigamskega piva razletela svetilka, vsled tega je nastal v Bobi ogenj, katerega pa je komptoirist. g. Pire pog-jsil. Nekaj knjig se je vžgalo. Pnc so je na obeh rokah opekel, ko je gasil.
Nesreča pri sekanju drva. Josip Bu kovnik, krojaški pomočnik v Hrenovih ulicah št. 20 je včeraj dopoludne sekal v drvarnici drva a namesto po polenu je zamslinil po levi roki, s katero je držal poleno, in si popolnoma odsekal kos sredinca.
Občni zbor zadruge sobnih slikarjev in pleskarjev bo je vršil včeraj. Poleg važnih razgovorov o obit lih zadevah so bilo tudi dopolnilno volitve v odbor in so bili izvo-Ijoni g. Fran Baraga, načelnikom, g Ivan hirukeij, podaačelnikom, odborniki pa gg. Josip Bjžič, Fran Porko, Anton Otorepec, namestnikom pa gg. Fran Staro in Joaip Cvetrečnik. Od obitao oblasti jo bil navzočen g. dr. Zamik.
Ki«Pže> ta ost iist umetnost«
Sliki kardinala Missia in nadškofa Zorna
G .riški knezonadškof je povabil k i-ebi slikarico Antonijo Bogda novic, da izvrši siiki pokojnega kardinala M i s s i o in pokojnega knezonadškefa iorna.
Nadina Slavjanskij
sestavila je za to zimo popolnoma nov zbor, v katerem so izredni tenorji in besi. S tem zborom koncertirala je že liakih 60krat v južni Rusiji in Rumunski z velikim vspe-
hom. V drugi polavici januvarija in febru-varija prihodnjega leta koncertirala bo na Grškem, v Dalmaciji in Italiji, potem v Avstro Ogrski.
»Novi akordi«.
Tega zbornika za vokalno in instrumen talno glasbo, katerega urejuje g. dr. Gjjmir Krek, je izšel II. letnika 4. zvezek, ki prinaša na čelu lista sliko zaslužn ga slovenskega skladatelja g. Fr. G e r b i č a in na slednje nove skladbe: 1. Jos. Procb&ika (Ljubljana): »Improroptu« za klavir. 2. Fran Gorbič (Ljubljana): »Rožmarin« za tri ženske glasove in klavir. 3. Hinko Druzovič (Ptuj): a) »Je pa davi slanca padla«, za moški zbor barmoniziran naroden napev; b) »Žalost«, za meflan zbor harmoniziran naroden napev. 4. Rsto Savin (Praga): »Pred-smrtnica«, za srednji glas in klavir. 5. Dr. Gijmir Krek (L'psko) : »Slavnostna pred igra« za orgije. 6. Viktor Parma (Črnomelj): »Ne udajmo se !«, koračnica z* klavir. — »Novi akordi« izhajajo v salogi L. Schvvendt-nerja šestkrat na leto. Cena za leto 8 kron. Posamezni zvezki po 2 kroni.
Pozor slov. glasbeniki!
Razpis 2 častnih nagrad.
„Slovensko pevsko društvo" v Ptuji obhaja prihodnje leto dvajsetletnico svojega obstanka z velikim pevskim koncertom avgusta meseca, v prijaznem trgu Ljutomeru, ter razpisuje nalašč za ta koncert dve častni nagradi 60 kron za najboljši moški in mešan zbor. Kompoziciji naj ne boste pretežki, ter kolikor mogoče v narodnem duhu uglasbeni. Rokopise je poslati odboru „Slov. pevskega društva" v Ptuji, do konca febru-varja 1903. Glasbeniki naj se nc podpišejo na svoj rokopis, temveč naj prilože svoja imena v zaprtem zavitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotične kompozicije. Odbor „Slov. pevskega društva" v Ptuju, dne 20. decembra 1902. Drag. Zupančič, predsednik; Kajnih, tajnik.
Bazne utvari.
Najnovejša od rasnih strani
Iludi potresi. Potresi v okrožju Andishan, zlasti pri Asaki, trajajo dalje. Do std ij so našli 197 zasut h. Razkopava nji se nadaljujejo. Doslej je razrušenih 16 tisoč hiš in 2500 ljudij je mrtvih. — K a r t o 1 tovarn k o i so pripravlja v Avstriji. Doslej je 20 tovarn priglasilo pristop k terru kar telu — £ a revne vseučilišč nike, ki budimpeštanski univerzi ne morejo plačevati šolskih pristojbin, odredil ie mi m tet Via&ič, da zanje država plača 15.010 K — H u m b e r t o v i v zaporu zatrjujejo, da s poSteni ljudje in žele. da bc stvnr popoln- rna pojasni. Pri aretaciji je gospa Hum berr stisnila srcsaej Musigi, ki je bila njen« sosed*, za 240.000 frankov vrednost, h papirjev v reke. Gospa Minigi je te ?j pirjs szreč a lrancoskemu poslaništvu. Natl-Jto 0.-1 še rr'ča. da gospa Humbert nepreru h ms stoz! : »Moji hleri so u^radii premoženje. Razkrinkala bom v Parizu prave krivce. Radi našo aretacije mnogo odličnih oseb ne bo moglo spati. Vrednostni papirji, kat ro sem zaupala gosp j Mu3igi, si bili vse naše premoženje. Ob pravem čksu povem prave krivce naše nesreče". Iz Pariza se poroča, da Ilamfcertovi ne bodo mogli biti mnogo kaznovani, ker je deloma ža zadeva z a -starana. Aii so je na to Čakalo, ali se pa hoče jih 9 tem potolažiti ? Madridski policiji ee je bivališče Humbertovih naznanilo po anonimnem pismu. Sedaj so je pisec tega pisma t glasil na msdridski policiji in zshtava 25.C00 frankov plači Is. — Blagoslovljen zakon. Iz Matty na Štajerskem kr poroča, da je ondi noka kmetica poviia 20 otroka. 19 otrok živi. — Umrl je slavni zdravnik duševnih bolezni dvorni svetnik Kraflt E b i n g. — Nemiri v j e č a h so b i 1 i v L v o v u. Lo s težavo je vojaštvo ukrotilo jetnike. — R o -main Daurignac, brat gospe Humbert, sa bo moral zsgovsrjsti tudi radi umora. Dolže ga, da je tudi umoril milijo narja Shotsmann3, ki mu ni hotel dati posojila. — Prestolonašle d niča ušla. Iz Draždan se poroča, da je prestolo naslcdnica Lujiza, ki ima s svojim možem pet otrok, ušla svoji rodbini. — Zrakoplov, ki ae d d voditi, je gotova stvar, kakor se poroča iz Pariza. Z a popolno delo v tej zadevi jo dala pariška akademija znanooti darila brstoma R e n s r d. — 23 oseb ubitih. V bi;ž ni Hot Springsa v I Ameriki sta trčila dva vlaka. 23 oseb je i ubitih.
Društva.
(Bralno društvo v K r š k o m) iz-| volilo je pri občnem zboru dne 7. dec. t. 1. ! za bodoče loto v cdbar naslednje p. n. gg.: i predsednik g. dr. Fran Pompe; podpredsednik g. Josip Žmavec; blagajnik g. Vinko Žoner; tajr.ik g. Augu&t Kos; odbornik g. Karol Humek.
(B o ž i č n i c o) z bogatim vsporedom priredi učiteljstvo v Zagorju na Notranja k e m. Veselica so vrši dvakrat, namreč 26. in 28. t. m. ob 4. uri pop. v
šol. prostorih. Vstop je dovoljen vsakomur proti majhni vstopnini 20 h. Ker se pa po rabi evontuvelni prebitek za napravo Šolske zastave, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilnemu posetu vabi učiteljstvo.
(.Dekliška Marijina d r u ž.b a v Gorjah«) priredi na praznik sv. Ste lana, dne 26 dec t. 1. v veliki posojilniški dvorani gledališko predstavo. V z p o r e d : 1. Nagovor. 2. »Vprašaš 6'mu da sem Slovenka« ? Poje mešani zbor. 3. Igra Sv. Terezija. V dveh dejanjih. Ob sklepu drugega dejanja deklamacija: Samo stanska lilija, dvogovor, v katerem se poslavlja Terezija, predno vstopi v samostan. 4,Studenčku. Poie mešani zbor. 5. Prosta zabava. ZaČ9tek ob 6 uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I vrsto 1 K; ostali sedeži 60 vin., stojišča 40 v., za ude 30 v. K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ni Vrhniki) priredi božičnico na praznik sv. Štefana, 26. decembra 1902, v društveni dvorani. Vspored : 1. H. Vogrič: „Na zdBr", koračnica, tarnburaški zbor. 2. P. A. Hribar : »Brambovska«, moški zbor. 3. H. Vogrič: „Pomiadni cvet", mazurks, tanburaški zbor. — 4 lir. Volarič: »Slovenski svet, ti si krasan", moški zbor. 5. Fr. Svetličič : »Uuleti Krajščak", deklamacija, govori Jože Rihar.
6.	, ' . »Sinovo maščevanje ali Spoštuj starše I", igrokaz v treh dejanjih. 7. »Slava Bogu na Višavah!", živa slika; v ozadju petje božičnega slavospevs. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II vrata 60 h, stojišče 40 h. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
(Bralno društvo v 61. Vidu nad Vipavo) priredi prih, nedeljo dne 28 t. veselico v gostilni g. Rudolfa. Vspored: 1. P. II. S ittner: Za dom med bojni grom, (tnožki zbor) 2 Na straži, z bariton samospevom, (možki zbor). 3. A. Nedved: Ljubezen in pomlad (tnožki zbor). 4. Igro kaz »Doktor Hribar« v enem dejanju 5. Prosta zabava. — Med posameznimi točkami in pri presti ?abavi udarja domači tainhu-ruški zbor. Vstopnina: sedež 1. vrste 80 v, II. vrste 60 v, stojišča SO v. Začetek ob pol
7.	uri zvečer. Ker je čisti donesek namenjen ubogim šolskim otrokom, se preplanilam ne stavijo meje. — K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Harovi.
Poslani našemu uredništvu.
Za dr. F r. Lampetov spomenik: Gg Anton Krisper v Radečah in dr. Valentin Krisper \ Ljubljani, skupno 50 K.
Božično darilo družbi sv. Cirila in M o t o d a bo zložili sledeči p. n. gospodje ljubljanski duhovniki: Androj Kaljn 25 K, .J s. Dostal, I. Gnjezda, Vikt. Steska, dr. I. Svetina po 10 K; dr. Ferd. Čikal, Matija Kastelec, A. Kržič, dr. Jos. Lesar, dr. Gr Pečin k, Aadr. P ečnik, Job. Smrekar, dr. Aleš Uieničnik, dr. Fr. Uše-mčnik, A Zupančič po 5 K; Fr. Ferjsnčič, Ign. Nadrah, Al. Stroj po 4 K ; A. "Fettich • Frankheim, dr. J. s. Gruden, T. K-kidiž, dr. Auclr. Kiirlin, dr. Evg. Lampe, I Sušnik po 3 K; Matej AhačiO, Mih Bulovec, Jos. Jereb, Fr. Mckinec, J. Mlakar, dr. Mih.! Opeka, Mat. Pogačar, P. B rnard Polak, dr. Matija Prelesnik, s. Sajovic, I. Vrhovnih:, L. Smol-nikar po 2 K: I, Žan 1 K. Siupaj 170 K. Bog plača)! — Uredništvo in upravništvo »Slovenca." rado sprejema tsr izroča družbenemu vodstvu še nadal;nih darov za preko-riatno in potrebno družbo bv. Cirila in Metoda, ki je uprav sedaj v denarni zadregi. Morda bo marsbomu priložno ob novoletnem naročevanju „S!ovenca" in »Domoljuba« pridejati mali d&r za družbo sv. Cirila in Mttoda Naši nasprotniki so vedno na delu Tudi mi nikar ne opešajmo. Naprej zastava Slave!
B jg plačoj !
m
pttmtlh,
Dunaj, 23. dec. (C. B.) Cesar je danes zjutraj ob 7. uri 45 minut odpotoval v Wal!see.
Dunaj, 23. dee. Merodajni krogi zopet premišljujejo, kako bi se vspešiio spremenil poslovni red drž. zbornice, ker so mnenja, da bi sicer sedanja zbornica, ako bi tudi ne bilo obstnik-cije pri bližnjih važnih gospodarskih vprašanjih, kakor je nagodba z Ogrsko, carinski tarif, trgovske nagodbe, nc bila sposobna za delo.
Dunaj, 23. dec. Cesar je vsprejel v avdijcnci grofa R y 1 a n d t-R h e i d t a, bivšega nančnega ministra v Tliunovcui ministerstvu. Nekateri listi spravljajo to v zvezo z odstopom Korberjevitn, o katerem poročajo, da odstopi in da je tudi namestnik grof Couderihove že bil vprašan, ako ustopi v novo ministerstvo.
Gradec, 23. dec. Prihodnjo nedeljo bo tukaj govoril Schonerer.
SaSka prestolonaelednloa na bega.
DraMane, 23. decembra. 0 bega saške prestolonasledaice Lujize se poroča, da je imela neko razmerje z učiteljem, ki jo njene otroke učil francoščine. Iiaili tega je zapustila dvor. Učitelj je bil 2. t. m. nenadoma odpuščen, 9. t. m. pa je prestolonaslednica, ki je mati peterih otrok, pobegnila. V Kalks-burgu se je sešla z učiteljem in se ž njim odpeljala v Genf. 0 njenem možu prestolonasledniku se porota, da je imel razmerje z neko igralko. V spremstvu prestolonaslednice je bil njen brat nadvojvoda Leopold Ferdinand. Poroča se, da je preko Solnograda odpotovala v Švico, a ne ve se, kje v Švici se sedaj nahaja, ker ni dvoru poslala nobenega obvestila.
Draždanc, 23. dec. 0 konfliktu mej prestolonasleduico in prestolonaslednikom se poroča, da je francoski učitelj Griron imel oster nastop s prestolonaslednikom, predno je zapustil dvor in je moral obljubiti, da se ne bo umešaval več v prestolonasledničine družbinske razmere. Besede pa ni držal. Dobili so pri prestolonaslednici njegova pismi. To dopisovanje je bilo za prestolonasleduico jako kompromitujoče. Po prepiru s prestolonaslednikom se je princezinja Lujiza odpeljala v Solnograd.
Dunaj, 23. decembra. „NeuesWie-ner Tagblatt" poroča, da vzbuja največjo senzacijo dejstvo, da je nadvojvoda Leopold Ferdinand zapustil očetov dvor. Nadvojvodo so videli v spremstvu neke dame, ki je baje igralka in s katero je imel ljubavno razmerje. Pred nekaj časa je nadvojvoda povedal ce-! sarju, da hoče vse svoje časti odložiti | in nadeti si meščansko ime. k Solno-! grada je odšel nadvojvoda Leopold Sal-| vator s svojo sestro in francoskim učiteljem Gironom v Monakovo, kjer se je sešel z zgoraj omenjeno damo. Vsa družba je nato odpotovala v Genf.
Draždane, 23. dec. Beg prestolonaslednice je napravil najmučnejši utisek. Vsled žalosti, da dežela zgubi bodočo kraljico, so danes vsa gledališča zaprta.
M«teorclogifino poročilo.
ViSi?!* k«d csorjeni S06-8 sa, iradsji trata: tlak 736*0 Hit
n , Ca« opa- ^ eoTRTija •	Stanje barometra v mm.	Temperatur. P« Celaijn	• V«tr.»l	N«l,o	ib 1* -
22| tv»č	74 1 G	—2-2 | brezvtr. |		jasno	0-0
2..| .. ijuU. H2. popol.	746-1 747 5	—C 4 ; si. svzli —0 2 | si. ssvzh.		del. obl. jasno	
Srednja včerajgnja temperatura C-2*, normale —2 3',
1427 1-1
Naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem lužuo vest o smrti ljubljene, nepozabljive soproge, cziroma mttere
Alojzije Bobek
zdravnikove soproge
katera je v nedeljo, dne 21. decembra t. 1., ob 7. uri zjutraj po kratki mufini bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 57. letu Bvoje dobe mirno v Oospodu zaspala.
Pogreb drage rajnke bo v torek, dne 23. t. m , zjutraj ob 8. uri.
Blago pokojn.co pripo o?amo v pobožno molitev in blagi spom;n.
Hibnica, dne 21. decembra 1902.
Žalujoči ostali.

¥ mjem m
pri-ipjnn 7,;i vsako trgovino zraven cerkve ! v Št Vidu pri Vipavi
P. g diti se jo pri letniku Simona Br&tožu	1381 1-5
if TTTTTTTTTTT T TTT
1428 1—1
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancsm, da je nas iskreno ljubljeni soprog, oziroma oč<>, brat in deil, gospod
Valentin Klinar
posestnik, gostilničar In blvSl načelnik žrebljarske zadruge,
danes, dne 23. dec. ob '/»5- uri zjutraj previden s sv. zakramenti v (53. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode 25. t. m. ob 8. uri zjutraj na j pokopališče v Kropi.
Svete maže zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi.
Drazega ranjcega priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Kropa, dne 23. dec. 1902.
Žalujoči ostali.
pozor!
1422 2 1
\) gc5tiIoi pri »Zajeti"
na Rimski cesti se bode pričel na Božični večer poleg dosedanjih najboljših in pristnih vin točiti tudi
,Jlrvaški pelinkovecl
Dimafska borza
dni 33. decembra.
knpni driami dolg t notah.....101 30
Skupni drlavni dolg t »rebrn.....101 15
ititrijska zlata renta 4*......120 60
Vritrijska kronska renta 4«..........100 35
>erska »lata renta 4*.......119 <10
gerska kronska renta 41 ...	97 85
W»tro ogerske banane deinira, 600 gld. .	15 50
-.reditne delnice, 160 gld. i . .	672-75
ondos vista .... ...	239-20
"iimski dri. bankovci ia 100 o.. d?i.T»l>.	117'K)
tO mark..........23-42
10 frankov (napoleondor).....19-06
: aliiansk i bankovci . . . -..........96 20
kr. cekini...........11-: 8
14201—1
Zahvala.
Za mnogovrstne pojave odkritosrčnega sočutja za časa dolge in mučne bolezni in povodom smrti naSe prtljubljene soproge, matere in sestre gospe
Frančiške Koršič,
soproge e. kr. sodnljskega svetnika,
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo c. kr. sod. nadsvetniku in predstojniku direkcije gospodu Josipu Schmid in njegovi prečistiti gospej, vsem p. n. gospodom uradnikom, profesorjem in učiteljstvu, gospodom mestnim zastopnikom, zastopnikom vseh društev, pevskemu zboru katoliške družbe, c. kr. sodn paznikom, c. kr. žandarmeriji in sploh vsem čestitim spremljevalcem diage pokojnice k zadnjemu počitku.
V Idriji, duč 22. dec. 1902.
Žalujoči ostali.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem poročamo žalc st.no vest, da je visokočastiti gospod
KAROL J1UTH
c in kr. vojaški župnik v pokoju, častni kanonik tržaškega stolnega kapiteljna, častni konzistorijalni svetnik, vitez 7ranc-ložefovega reda, imejitelj medalije,
ziatomašnik
dr6 22 decembra ob zjutraj, previden s sv. zakramenti, vdan v bcž;o voljo, mimo v Gospodu zaspal v 80. h ta starosti.
Poereb rajnega bo iz hišo žalotti, Gledališke ulice 5, 24. decembra ob 3. uri popoldne.
Priporoča se v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 23. decembra 1902.
Žalujoči sorodniki.
1429 1-1
Mesto posebne objave.
i
Spretni zastopniki se povsod sprejmo!
Nad 300.000 v rabi
Svetovnoznani
Alfa-Lay al-Separator-j i
so najboljši posnemavci smetane.
v 14 različnih velikostih, Iti posnemajo oJ 40—2000 litrov k eni uri.
Popolne oprave za dobivanje sirotke » ™k<>»«
r	*	J	za pur, pa
tudi vsi drugI stroji I11 priprave za mlekarstvo.
Popolna
naprava za led in hladenje 'JSS?™«
klavnice In mesnice, pit /,a čokoladnlce, od 450 do 300.0(10 kalorij. Najceneja lil najpopolnejša hladilnica.
Dunaj, XVI., Gangl-
Akc|jska družba Alfa-Separator,
Podružnice: nudlmpeSta, V., Bathorj utia 4; 1'ragm, Potrova ulica 23-11. Zaloga '/.u jnžno deželo: j Gradcu, Anncustrum 20. Jl-j. Ceniki, podnčno broiuro, proračuni in nui-rti za mlekarno na raipotniro. Svet ko dajo v Tseb zadevah. mlekarstva. Zahteva naj se nad strokovni liht ..Alla-Mittheilunijen'-
tirezplnčno.
Spretni zastopniki se povsod sprejmo!_Hl§ls!fel
s;.
Najboljše čistilno sredstvo
je svetovno znani Globus čistilni Izvleček za
vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta
za zrcala in okna. Dob.va se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 6 12—6
J^avno^ar je irfla
idružinska pratiKa
| Krčmarji in zasebniki
kateri hočejo kupiti
izvrstna pristna
isfrijanska
obrnejo naj se r.aupno na paVla Sponza, posestnika v Rovinju.
"ferrano . . . 26 do 32 Kron hektl. Muškatelec. bel 32 » 40 » »
s postaje Rovinj v Istri.
mi 10-8
5
s
za leto 190j
družinska prati^a dobivala jc bode v v^eh trgovinah na tfranj-shem, Šoferskem, koroškem, v Jstriji in na Goriškem-
ir-K H H AJS - O^O^O
;e železnato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvori'no ii živce krcpSatno, pri jetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika.	618 80- 30
Slavna zaloga za Kranjsko: Jos. H\ayr, lekarna „prl zlatem Jelenu" v Ljubljani
Trikrat odlikovan 5 srebrno svetinjo.
Preča"t duhovSčini, cerkvenim predstujnistvom ter občinstvu priporočam zajamčeno pristne
čebelno-voščene sveče
K«- K 4 9Q
Za pristnost svrč te vrste jamčim s svoto 2000 K
VoSčeue zvitke, sveče za pogrebe, stenje in sekla za večno luč po jako nizki ceni.
Kadilo Iacrlmae I a ... Kg po K 2 40
Kadilo Iacrlmae II a . . Kadilo granls.......
Za obilna naročila se toplo priporočam
Z relespcStovanjem
2.— 1,20
135S
Naročila nad 20 i( pošiljam prosto stroškov.
J. Kopač, svečar Gorica, Ulica sv. Antona 7.
Naročila nad pošiljam prosto
20 K stroškov.
n
dobite t rabo
Nailenso lllč tržaškega „Kaiser-Kronen" kristalnega olja
B 1MJM	W	(varnostni petrolej)
prednosti: absolutno bel plamen, gori brez duha in je nevnetljiv. V izvirnih posodah konvah po 15 kg kilogram 50 vin. Zastave za posodo se ne zahteva.
Naročila na deželo se izvrše v zabojih z dvema posodama franko zaboj, drobce liter 48 uii>
1405 2
Zaloga za Kranjsko pri miH. KASTNER-ju, Ljubljana