Pavšič in Štoka pisala Berlusconiju n Prva dvojna diploma, sad dogovora med univerzama v Trstu in Ljubljani Na goriškem prazniku okusov večjezičnost z izjemami BLAGAJNA f - i.: . it .v ÍM:i V Brdih smrtna nesreča med trgatvijo , .SC >/16 Primorski Bolj kot »bri dima« svinjska pojedina Dušan Udovič Sredi trgatve smo, na prehodu iz poletja v jesen, ko obloženi vinogradi vedno znova ponujajo svoj neminljivi čar. Od nekdaj je bil to trenutek veselja in dobrega razpoloženja v pričakovanju na dober vinski letnik. Trgatev ostaja večen navdih pesnikom, Slovenci imamo njeno podobo vklesano v himni. Predvsem za vinogradnika je to po dolgih mesecih dela in skrbi trenutek zadoščenja. Razen če veselja ne skalijo vremenske ali kakšne druge nadloge, kot se, žal, dogaja vse pogosteje. Že par let se postavlja vprašanje, ali v naših krajih več grozdja naberejo kmetje ali ga požrejo merjasci. Poglejmo. Zidarič v Praprotu je letos zaradi očekanjenih ščetinarjev ob kakih petnajst stotov grozdja, Bole v Piščancih beleži izgubo dvajsetih stotov, Kocjančiču na Dolgi kroni je zmanjkalo petdeset do šestdeset stotov, Klanjščkovim na Oslavju pa je »svinjska pojedina« odnesla nič manj kot deset ton grozdja(!). In to je samo nekaj primerov, mnogi manjši vinogradniki letos nimajo kaj nabirati. Poleg tega so merjasci doslej »pobn'demali« bele sorte, rdeče so še na vrsti, ko bodo za njihov okus dovolj zrele. Merjasec je organizirana in pametna žival, v vinograd jih pride tudi po cel trop, za njimi pa ostane sistematično razdejanje. Če ne dosežejo grozdov, se naslonijo na kole in trte in kmalu so na tleh cele brajde. Razmnožujejo se z veliko naglico, vsled porušenega naravnega ravnovesja jih je opaziti že skorajda v mestnih četrtih. Razen odstrela proti njim žal ne zaleže nobena obramba, naravna selekcija, za katero se zavzemajo naravovarstveniki, je čista iluzija. Na (spodnji) meji zdravega razuma se zdi zamisel znanega tržaškega zaščitnika narave, objavljena v krajevnem italijanskem dnevniku, po kateri bi morali strogo zaščititi volkove in spodbujati njihovo razmnoževanje na Krasu. Tako bi volkovi po »naravni« poti obračunavali z merjasci in primerno razredčili njihove vrste. Kaj potem z pomnoženimi volkovi, v to se zaščitnik narave ni poglobil. Izjava pove, kako smo v odnosu do narave dramatično izgubili kompas. Pri vsem tem postaja že pravi škandal, da problem merjascev ni rešen in se iz leta v leto zaostruje. Od-strelne kvote so neučinkovite, tržaška pokrajinska uprava pa že od leta 2007 ni izplačala kmetom niti ficka iz svojega sklada za poravnavo škode, ki jo povzroča divjad, čeprav je Kmečka zveza opravila podroben in dokumentiran popis škode. Pokrajina krivi deželo, češ da ne da denarja, na koncu pa nastrada vinogradnik. Stanje postaja nevzdržno, skrajni čas je za ukrepanje, drugače bo trgatev vse bolj le »svinjska pojedina«. dnevnik SOBOTA, 25. SEPTEMBRA 2010 Št. 227(19.934) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Predsednik poslanske zbornice pod vse hujšim politično-medijskim pritiskom Fini bo danes razkril svoje karte V video sporočilu bo povedal»svojo resnico« o stanovanju v Montecarlu NARODNI DOM - Odprtje razstave ob nabito polni osrednji dvorani Palčič v gledališkem svetu Pobudnika sta SKGZ in društvo za umetnost Kons - Predvajali tudi dokumentarni film o tržaškem umetniku TRST - Odrska prehajanja nadaljujejo niz prireditev v počastitev okrogle obletnice tržaškega umetnika Klav-dija Palčiča v smislu mojstrove mnogo-stranskosti in dejavnosti v različnih vejah likovne zvrsti. Po pregledni slikarski razstavi v dvorani Sala del Giubileo in jumbo plakatih z risbami v živem prostoru rojstnega Trsta, je tokrat središče dogajanja Narodni dom, kjer preko eksponatov stopamo na odrske deske z izborom izvirnih scenskih osnutkov in na- črtov za kostume. Razstava je sad sodelovanja Slovenske Kulturno Gospodarske Zveze z društvom za umetnost Kons, na odprtju so predvajali tudi dokumentarni film avtorice Mirjam Muženič. Na 12. strani RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini bo danes dopoldne prek video sporočila odgovoril na medijsko kampanjo, ki jo krogi blizu predsednika vlade Silvia Berlusconija, še zlasti dnevnika Il Giornale in Libero, vodijo proti njemu, odkar se je politično oddaljil od premierja. V tem sklopu bo tudi pojasnil svoje stališče do afere okrog stanovanja v Montecarlu, ki je že vse poletje v središču gonje. K temu ga je prisilila objava kompromiti-rajočih dokumentov, ki jih je včeraj potrdil tudi pravosodni minister Sant Lucie Lorenzo Rudolph Francis. Na 6. strani Žekša ne bo na plebiscitni slovesnosti Na 2. strani Težave dnevnika La Voce del Popolo Na 2. strani Tondo pri Djukanovicu Na 4. strani V Trstu prometni zastoji zaradi stojnic Na 7. strani Raziskovalci deležni velikega zanimanja Na 9. strani Delavci Fincantierija združujejo moči Na 16. strani Na Soči nočejo novih zajezitev Na 18. strani bližnji vzhod Nadaljevanje pogajanj spet na kocki NEW YORK/JERUZALEM -Jutri bo potekel moratorij na gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu, ki ga je pred 10 meseci uvedel Izrael. Ta moratorij je ključnega pomena za nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki so jih Izraelci in Palestinci začeli 2. septembra, ZDA pa si zato v teh dneh močno prizadevajo, da bi strani okoli vprašanja naselbin dosegli dogovor. Izraelski premier Netanjahu zavrača podaljšanje moratorija, palestinski predsednik Abas pa grozi, da bo pretrgal pogajanja. Na 23. strani POCITNICC T€N€RIF€ Od 15.10. 2010 vsak petek direkten let iz Ljubljane do 400 € popusta za rezervacije do 31.10.2010 €GIPT vsako soboto iz Ljubljane Sharm el Sheikh, I Hurgada, Marsa Alam MORfiVSK€ TOPLIC« | 2 noči od 129 € 1. otrok do 12 in [2. otrok do 6 let gratis T€RM€ OUMIfl I 2 noči: 1. oseba 184 € |2. oseba 50% popusta C* 00386 5 730 50 49 Ö 00386 40 848 230 info@ideja-turizem.si MARINI GH • • GANT CANAEflENij WOQLRIGH _i :'j(-■ s ^-i^iHjt hACih Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Četrtek, 23. septembra 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Pismo koroškemu deželnemu glavarju Gerhardu Dörflerju Ministra Žekša ne bo na reka Dnevnik La Voce proslavi obletnice plebiscita del Popoio v težavah Odpoved zato, ker ni prišlo do napredka pri ureditvi položaja slovenske manjšine LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se ne bo udeležil celovških slovesnosti ob 90. obletnici plebiscita na avstrijskem Koroškem, ki bodo 8. in 10. oktobra, je razvidno iz pisma, ki ga je Žekš pisal deželnemu glavarju avstrijske Koroške Gerhardu Dörflerju. Kot je v odgovoru na Dörflerjevo vabilo med drugim zapisal Žekš, se slovesnosti v Celovcu ne bo udeležil, ker doslej ni prišlo do napredka pri ureditvi položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Koroški deželni glavar Dörfler je Žekša na slovesnosti pisno povabil marca letos, so včeraj sporočili iz urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot mu je odpisal Žekš, na povabilo odgovarja z veliko zamudo, z odgovorom pa je odlašal, ker je že med Dörfler-jevim obiskom v Ljubljani izrazil mnenje, da se bo slovesnosti udeležil le, če bo do tedaj prišlo pri urejanju položaja Slovencev na Koroškem vsaj do minimalnega in simboličnega napredka, npr. da bi se uredilo financiranje slovenske glasbene šole. "Ker do sedaj do tega ni prišlo, se slovesnosti na žalost ne morem udeležiti," je še zapisal Žekš v odgovoru Dörflerju. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo prihodnje leto proslavljanje 91. obletnice plebiscita potekalo v za manjšino bolj pozitivnem vzdušju ob rešenih nekaterih bistvenih problemih. Ministra Boštjana Žekša ne bo na plebiscitnih proslavah v Celovcu arhiv Socialdemokrat Franz Voves upa, da bo še naprej glavar na Štajerskem avstrija - Jutri deželne volitve na Štajerskem Bo socialdemokrat Voves ubranil položaj glavarja? Izid bo tesen - Morebitni zasuk na desno bi lahko vplival tudi na volitve 10. oktobra na Dunaju GRADEC - Po deželnih volitvah spomladi letos na Gradiščanskem je to nedeljo na vrsti zvezna dežela Štajerska. Na volišča je poklicanih skoraj milijon (966.901) volilnih upravičencev, ki bodo za naslednjih pet let volili nov 56-sede-žni deželni zbor in tudi novo vlado. Izid je povsem odprt, tako glede zmagovalca volitev kot tudi katere stranke bodo v deželni vladi in v deželnem zboru. Raziskovalci javnega mnenja napovedujejo izredno tesno tekmo za prvo mesto med kandidatom socialdemokratske stranke (SPO), deželnim glavarjem Franzem Vovesom, in njegovim izzivalcem Hermannom Schutzenhofer-jem z ljudske stranke (OVP). Napet pa bo tudi boj za tretje mesto med Zelenimi, svobodnjaki (FPO) in komunisti. Slednji so pred petimi leti senzacionalno postali tretji. Vsega skupaj se za zastopstvo v deželnem zboru poteguje sedem strank oz. volilnih list, maloštevilna slovenska manjšina na Štajerskem pa v volilnem boju ne igra nikakršne vloge in tudi ne kandidira. Cilj socialdemokratov z glavnim kandidatom Vovesom, ki so na volitvah leta 2005 po 60 let (!) trajajoči neprekinjeni vladavini ljudske stranke prvič osvojili stol deželnega glavarja, je ubraniti prvo pozicijo v deželi. Ankete jim sicer dajejo malenkostno prednost (predvsem pri kandidatu), dejstvo pa je, da je ljudska stranka boljše organizirana kot SPO. In ker se predsednik vlade voli v deželnem zboru, ni izključena tudi koalicija proti socialdemokratom, tudi če bi ti dosegli relativno večino sedežev v deželnem zboru. Povsem odprto je tudi, kdo bo v prihodnosti tretja sila na Štajerskem in kdo bo poleg socialdemokratov in ljudske stranke še v (koncentracijski) vladi. Po vseh napovedih imajo tokrat najboljše možnosti skrajno desničarski Strac-hejevi svobodnjaki, sledijo pa Zeleni (Werner Kogler). Šele kot tretji se omenjajo komunisti (KPA), ki tokrat ne nastopajo s popularnim kandidatom Er-nestom Kalteneggerjem, temveč z več ali manj neznano kandidatko Claudio Klimt-Weithaler. Izid deželnih volitev na Štajerskem, posebej morebiten zasuk na desno, bi lahko imel večje posledice tudi na največjo letošnjo volilno bitko letos v Avstriji, deželnozborske volitve 10. oktobra na Dunaju. Kot na Gradiščanskem in na Štajerskem namreč tudi v avstrijski prestolnici branijo položaj deželnega glavarja socialdemokrati z Michaelom Hauplom na čelu. (I.L.) podbonesec Jutri mednarodni pohod miru PODBONESEC - Vremenske napovedi za konec tedna res niso najboljše, mogoče pa se bo sreča vendarle nasmehnila Občini Podbonesec, ki jutri prireja 5. mednarodni pohod miru. Poleg županov Podbonesca Piergiorgia Domenisa in Kobarida Roberta Kavčiča je letos svojo udeležbo napovedal tudi deželni odbornik Roberto Molinaro. Pohodnike, ki jih je bilo doslej vsako leto več, čaka lep sprehod od kampa Nadiža v Podbeli v Sloveniji do centra za obiskovalce na Štupici, pot pa se bo vila ob Nadiži, čez prelepi Napoleonov most, po dolini Pradola, med hriboma Mijo in Lubjo ter skozi zapuščeno vas Predrobac. Zbirališče je ob osmih v Štupci, saj so organizatorji poskrbeli za prevoz do Podbele, ali pa na štartni točki tik pred začetkom pohoda ob 9.30. Prihod v Štupco je predviden okrog 13. ure, po kosilu pa bo po priložnostnih pozdravih koncert harmonikarja Aleksandra Ipavca. Letošnji pohod pa sovpada tudi s »Praznikom medvedov«, ki ga prireja Univerza v Vidmu, ki v centru za obiskovalce v Štupci ureja stalno razstavo o medvedih. Danes in jutri se bodo vrstili vodeni sprehodi v naravo, igralni in bralni kotički, predvajanje dokumentarcev in druge pobude. Podroben program vseh prireditev in urniki so na voljo na spletni strani http://www.uniud.it/ricerca/strut-ture/dipartimenti_scientifica/dian/home/wildlife/in-dex_html/villaggioorsi. (NM) REKA - Dnevnik italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem La Voce del Popolo je včeraj že drugič izšel ne več z barvnimi, ampak popolnoma črnobelimi stranmi. Odprava barvnih strani je namreč le eden od ukrepov založbe Edit, ki izdaja časopis in se je znašla v hudih finančnih težavah: tako so pri Editu odločili, da se število strani od 32 zniža na 24 in celo na 16, dalje so ukinili posebne priloge z naslovom La Voce in Piu, število strani pa so znižali tudi pri reviji Panorama. Prav tako založba ne bo mogla več nadaljevati s promocijo zbirk del domačih italijanskih književnikov in avtorjev iz širšega italijanskega prostora, poleg tega je odpovedala tudi pogodbe z raznimi tiskovnimi agencijami, medtem ko se pripravlja drastično krčenje zunanjih sodelavcev, prav tako se preverja možnost nižanja plač zaposlenih, ki se že danes s 650 evri mesečno nahajajo pod slovenskim in hrvaškim povprečjem. Vodstvo Edita v sporočilu, ki je bilo objavljeno v četrtek, pripisuje nastali položaj predvsem dejstvu, da dnevnik ni bil vključen v sistem prispevkov, ki jih italijanska država deli na podlagi zakona št. 250 iz leta 1990 (medtem ko se je pomoč Italijanske unije in hrvaške države povečala): Italija od leta 2003 zavrača popolno vključitev dnevnika La Voce del Popolo med upravičence omenjenih prispevkov, poleg tega sta tako Edit kot Italijanska unija maja leta 2007 zaprosili za vključitev, a do danes nista prejeli odgovora, čeprav je italijanska državna advokatura menila, da dejstvo, da dnevnik prejema prispevek hrvaške države, ne preprečuje prejemanja italijanskih prispevkov. Včeraj pa je bilo objavljeno tudi sporočilo sindikalnega odbora novinarjev, ki opozarja, da prihaja do dodatnega oškodovanja in ponižanja novinarjev v profesionalnem in moralnem smislu, saj ne morejo več nuditi čim bolj popolne storitve oz. proizvoda, niti je izboljšati. Novinarji se obračajo na institucije, naj si prizadevajo, da bo trenutni krizni položaj res prehodnega značaja in da se prepreči nazadovanje, ki bi bilo prvi znak splošne stiske, ki bi v prihodnosti lahko prizadela še druge ustanove italijanske narodne skupnosti. koper - Sladka Istra Izbrali najboljšo slaščico, torto in vinsko kapljico KOPER - Na prireditvi Sladka Istra 2010, ki se je začela v četrtek v Kopru in bo trajala še danes in jutri, so izbrali najboljšo slaščico, torto in sladko vinsko kapljico, so sporočili iz Mestne občine Koper. Naziv najizvirnejša sladica Istre 2010 si je med vsemi dobrotami prislužil refoškov polžek z vrtnimi figami turističnega podjetja Adria, ki je poleg tega, tako kot še istrski zavitek podjetja Mlinotest-Kruh, figova tortica restavracije Skipper in solni cvet sladke Istre podjetja Istrabenz turizem, prejel tudi priznanje zlata kroštola. Med tortami je posebno, najvišje priznanje naj torta Sladke Istre 2010 prejela figola, fragola, fragolin slaščičarne Klasika. Zlato odličje sta prejeli še torti Grand hotel Portorož podjetja Istrabenz Turizem in štorja o figi in mandlju restavracije La Bellavita restaurant & bar. Komisija je preizkušala in ocenjevala tudi sladka muškatna vina, med katerimi jih je s svojo dišečo in pristno aromo najbolj prepričal okus sladkega muškata 2009 vinske kleti Vinakoper. mediji - Zamenjava na čelu tednika La Vita Cattolica Pensa namesto Gosgnacha Benečan Ezio Gosgnach je enajst let vodil katoliški tednik in štiri leta Radio Spazio 103 VIDEM - Roberto Pensa bo od 1. oktobra novi odgovorni urednik medijev videmske nadškofije, tednika la Vita Cattolica in Radio Spazio 103. To funkcijo bo prevzel od Benečana Ezia Gosgnacha iz vasi Matajur v občini So-vodnja, ki je enajst oziroma štiri leta vodil časopis in radijsko postajo. Gos-gnach se v zadnji izdaji tednika poslavlja in se zahvaljuje bralcem, sodelavcem, članom upravnega sveta in zadnjim trem videmskim nadškofom Bat-tistiju, Brollu in Mazzocatu, ki so mu v tem napornem, a zadoščenj polnem obdobju izkazali veliko zaupanje in cenili njegovo delo. 42-letni Roberto Pensa je diplomirani ekonomist, za tednik la Vita Cat-tolica piše že od marca leta 1997, zadnjih enajst let pa je opravljal tudi vlogo glavnega urednika. Pensa zelo dobro pozna Benečijo. Sodeluje tudi s slovenskim štirinajstdnevnikom Dom in je med ustanovitelji združenja Pro Loco Nediške doline. Pel je tudi v nekaterih beneških zborih . (NM) Roberto Pensa (levo) je zamenjal Ezia Gosgnacha (desno) nm / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 25. septembra 2010 3 pavšič in štoka poslala promemorio premierju berlusconiju in podtajnikoma mantici ter palmi Razčlenjena predstavitev položaja slovenske narodnostne skupnosti v FJK TRST - Predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) sta naslovila na predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija, podtajnika na zunanjem ministrstvu Alfreda Mantico in podtajnika na notranjem ministrstvu Nitta Francesca Palmo ter v vednost na predsednika Deželnega odbora FJK Renza Tonda Promemo-rio o položaju slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini. Dokument objavljamo v celoti. Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) kot predstavniški organizaciji slovenske manjšine v Italiji izražata zaskrbljenost zaradi neuresničevanja vrste zaščitnih norm, ki so vključene v zakonu 38/2001, in zaradi napovedanega drastičnega krčenja sredstev, ki jih isti zakon predvideva za kulturne dejavnosti. Šola V nasprotju s splošnim negativnim demografskim trendom se v slovenskih šolah beleži stalno rast vpisov (samo v goriški po! Ronde EVRO 1,3412 $ +0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. septembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 24.9. 23.9. ameriški dolar japonski jen 1,3412 113,20 1,3323 112,49 ruski rubel 8,9966 41,3740 60,6980 8,9369 41,3557 60,7355 danska krona 7,4505 0,85345 7,4496 0,85050 švedska krona 9,2054 9,1276 7,8965 češka krona 24,624 24,578 1,3217 estonska krona 15,6466 280,85 15,6466 279,65 poljski zlot 3,9764 1,3801 3,9415 avstralski dolar 1,4058 1,9558 1,3983 romunski lev 4,2670 3,4528 4,2590 3,4528 latvijski lats 0,7093 2,3026 0,7095 2,2971 islandska krona 290,00 290,00 1,9861 hrvaška kuna 7,2940 7,2890 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 24. septembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,25625 0,28938 0,46406 0,14667 0,17500 0,24667 0,617 0,879 1,138 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.865,99 € +90,48 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 24. septembra 2010 Mitja Petelin, ko s telefonom »prepisuje« lepak vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,00 INITEDIII IDr»DA 3 7H -0,69 KRKA 1 UKA KOPER 64,92 1660 -0,20 +1 78 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 153,65 -0,01 TELEKOM SLOVENIJE 250,64 91,06 -0,82 -1,11 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - -AERODROM 1 IUBI IANA 24 29 - AERODROM I_IUBI__IANA 24,29 - DELO PRODAJA - -ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A RCM7 7 00 NOVA KRE. BANKA MARIBOR ft/Ii iMrnxcT 10,41 +0,10 KOMPAS MTS - - Mil/'A PIVOVARNA LAŠKO DrV7A\/ADn\/AI Mir A C A\/A 8,30 - PROBANKA - - CAI 1 IC 1 II IDI 1 AM A SAVA ' TERME ČATEŽ TERME ČATEŽ 182,91 +3,19 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,20 17,15 +0,18 -0,87 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 24. septembra 2010 +1,70 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,133 85 15 28 +0,62 +2,52 +1 39 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,71 1 00 +2,17 -1 86 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,58 0919 -1,78 -1 02 EDISON ENEL ENI 3,92 15 73 +1,29 FIAT FINMECCANICA 11,14 841 +0,38 +3,05 FINMECCANICA GENERALI IFIL 14,92 +0,72 +2,12 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,44 1127 +3,28 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,81 +0,24 +0,56 +1 06 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,26 6,87 1 90 +1,25 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,74 1342 +0,26 +0,09 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,73 +3,07 +0,56 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,7 5,62 1 03 +0,34 -0,97 TENARIS TERNA 14,13 311 +0,49 +0,43 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,10 715 +0,81 +0,69 +1 35 UNICREDIT 1,89 +3,28 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 76,47 $ -0,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. septembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 842,27 3.321,96 -0,41 +0,00 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.905,29 844,82 +0,41 +0 16 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.412,55 626,47 -0,19 -0,26 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 251,80 1459 70 -0,36 -0,82 Dir/\, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.161,69 -0,40 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.846,22 2.017,73 +1,72 +1 80 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.146,78 1.163,32 6.298,30 +1,95 -0,62 +1,84 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.598,48 3.782,48 2.533,37 +0,93 +1,94 +1,47 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.129,4 2.792,75 +0,02 +1 98 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.471.67 3.092.68 22.119,43 2.591,55 20.045,18 -0,98 +0,30 +0,32 +0,10 +0,93 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 25. septembra 2010 5 SLOVENIJA TA TEDEN Po poplavah so vsi politiki pametni Vojko Flegar Štirje mrtvi, nekaj deset, verjetno pa več kot 100 milijonov evrov škode in - neskončne polemike o tem, kdo je kriv, da se je dvodnevno močno deževje prejšnji konec tedna končalo s tako hudimi poplavami na tako velikih območjih. V zadnjih petih, šestih letih se vse to ni zgodilo prvič in glede na razmere je utemeljena bojazen, da tudi ne zadnjič. Četudi bi se vsi pristojni dela lotili nemudoma (in imeli na voljo dovolj denarja), bi odpravljanje posledic vsaj četrt stoletja zanemarjenega ali nestrokovnega gospodarjenja z vodami in poseganja v naravo, pravijo strokovnjaki, trajalo najmanj desetletje. A bistvena težava je dejstvo, da politika tudi v takšnih primerih očitno ni sposobna pogledati čez dnevnopolitične plotove. Srdita medsebojna obtoževanja med sedanjimi vladnimi in opozicijskimi strankami (vse razen ene pa so v zadnjih dvajsetih letih bile že oboje) ter lokalnimi in državno oblastjo pač ne zbujajo občutka, da se politična kasta zaveda svoje odgovornosti za to, da državljani marsikje po Sloveniji trepetajo ob sleherni napovedi več kot enodnevnega dežja. Zgovoren je, denimo, primer Laškega. Tam so si pred slabim desetletjem v nasprotju z že tako »liberalnim« zakonom o vodah (sprejetim leta 2002) zamislili gradnjo vodnega zabaviščnega parka in kongresnega centra znotraj zaščitenega 15-metr-skega pasu ob Savinji. Še več, projekt je predvideval celo gradnjo nad koritom stoletja neukročene reke. Resda je trajalo kakšna tri leta, a nazadnje so od ministrstva za okolje dovoljenje tudi dobili. Zavito, kot v posmeh, v celofan »sanacije poplavne nevarnosti«; korito reke je bilo, ne glede na pomisleke in ugovore hidrologov, premaknjeno in razširjeno. Potrebno je bilo, je dejal takratni okoljski minister, »veliko strokovnega, tudi postopkovnega, torej formalnega dela, da smo uspeli v lanskem letu, mislim, ali v prvih tednih tega leta, doseči, da bo projekt, ki bo pač odprl številna nova delovna mesta, uspešno zaživel, ker mi s tem tudi rešujemo poplavno varnost Savinje seveda proti Celju in nato še višje navzgor. Samo želim in upam, da smo tudi v okviru nekaterih drugih poplavnih projektov na vodni infrastrukturi v sami bližini mesta Laško našli tako rešitev, da tudi če se bodo zgodile večje vode reke Savinje, da le-ta ne bo prizadela novega turističnega kompleksa v zdravilišču Laško.« Poldrugo leto kasneje, skoraj na dan natančno tri leta pred letošnjo poplavo, je novogradnjo zalilo prvič. Manjkalo je, kot je takrat dejal direktor parka Thermana, deset centimetrov do katastrofe; škoda: dva milijona evrov. Enako letos: deset centimetrov in dva milijona evrov škode. Najmanj do konca meseca bodo terme zaprte. Dva milijona evrov pa je prav tisti znesek, ki bi bil potreben za sanacijo enega najbolj »nevarnih« delov korita Savinje. Deset milijonov evrov, kolikor je po prvih ocenah ta reka naredila skupne škode samo letos, bi zadostovalo še za kaj več. Gradnjo v Laškem sta omogočili dve vladi, levo in desnosredinska, prva posredno oziroma zakonom, druga z izdajo dovoljenja za gradnjo v priobalnem pasu. Še zdaleč ne edi- nega. Kot je bilo, na žalost, lepo videti pred tednom dni, je v zadnjih desetih letih v nasprotju z »zdravo pametjo« zraslo veliko objektov. Tudi v Ljubljani in njeni neposredni okolici: starejše zgradbe nad cesto ali ravnijo rečnega korita, novejše pod. Zalite do polovice prve etaže ali čez, predvsem na jugu in zahodu glavnega mesta in na Ljubljanskem barju. Ljubljanski župan je odgovornost za poplave pripisal vsem vladam, saj da nobena od njih ni poskrbela za vzdrževanje vodotokov, čiščenje strug in gradnjo zadrževalnikov, še državnega prostorskega načrta ni. Da nobena vlada ni poskušala storiti ničesar ni mogoče reči. Leta 2003 je bil, denimo, izdelan projekt zadrževalnikov v nekaterih oblju-bljanskih občinah, a so se krajani gradnji uprli, češ da bodo koristili samo Ljubljani, njim pa povzročili škodo na njivah. Prejšnji teden je poplavilo njihove in ljubljanske hiše. Od podobno hudih poplav septembra leta 2007 je Slovenija, tudi zaradi zniževanja namenskih sredstev oziroma njihove nenamenske uporabe (recimo za financiranje gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi), izpeljala zgolj petino programa sanacijskega urejanja vodotokov. Nič kaj hitreje ne poteka sanacija zemeljskih plazov, deževje konec prejšnjega tedna pa je sprožilo še nekaj novih. Za ta konec tedna meteorologi sicer napovedujejo manj obilne padavine, geologi pa svarijo, da bo dež padal na dodobra razmočeno zemljo. Kaj veliko več kot upati, da se ne bo ponovila katastrofa iz Loga pod Mangartom (leta 2000), prebivalci na ogroženih območjih ne morejo. sdgz - Pred začetkom 9. izvedbe Okusi Krasa se bodo predstavili na Koroškem Slovenske gostilne s tržaškega in goriškega Krasa prirejajo že devetič priljubljeno enogastronomsko revijo Okusi Krasa. Sedemnajst gostiln in restavracij od Doline Glinščice na Tržaškem do Vrha sv. Mihaela na Goriškem bo v času od 16. oktobra do 7. novembra ponujalo izvrstne domače jedi, letos posebno obarvane v znamenju ljudskih praznikov. Vsaka gostilna bo za letošnji Krožnik Okusov Krasa pripravila svojo različico kuhanih štrukljev. Poleg gostiln bo pri prireditvi sodelovalo šestnajst trgovin in vinotek, ki bodo vsaka v svojem kotičku prodajale domače proizvode, kot so vino, oljčno olje, sir, med, kavo, šest sodelujočih pekarn pa bo speklo poseben kruh kornjete in sladke štrekljiče, ob seveda še drugih vrstah domačega kruha in poslastic. Prva uradna prireditev Okusov Krasa bo že v ponedeljek, 27. septembra v Avstriji, ko se bo skupina gostincev in poizvajalcev predstavila na Kraškem večeru v režiji Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca. V gostilni Rosentaler Hof v Reki pri Šentjakobu v Rožu bodo večer za krajevne medije, predstavnike oblasti in gurmane pripravili obrati Montecarlo iz Trsta, Križman z Repna, Guštin iz Zgo-nika, Carso-Kras s Cola, Sardoč iz Preč- nika, Veto z Opčin, vinarji Edi Kante, Rado Milič, Sandi Škerk, Andrej Milič, pekarna Bukavec s Proseka in pražil-nica Vidiz&Kessler s svojo kavo znamke Qubik Caffe. Večera se bodo udeležili tudi »navdihovalka« Okusov Krasa Vesna Guštin in predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Niko Tenze, saj je istega dne sklican sestanek partnerjev čezmejne-ga projekta Interreg IV Italija Avstrija 2007-2013 Turizem Alpe Adria, se pravi prireditelja Okusov Krasa SDGZ, koroške SGZ in organizacije ASCOM Confcommercio Gorica. Tudi ta predstavitev sodi v ovkir projekta, ki ima za cilj, da bi na tromeji spodbudili sodelovanje med koroškimi in furlanskimi operaterji pri skupnem nastopanju na slovenskem turističnem trgu. Okusi Krasa bodo potekali, kot je tradicija, polne tri tedne in predvidevajo bogat niz večerov, kulturnih dogodkov, razstav in degustacij. Na Op-činah bodo odprli razstavo slovenskega fotografa Deana Dubokoviča, avtorja fotografij v knjigi o vitovski. Fotokrož-ka Fotovideo Trst 80 in Skupina 75 iz Gorice bosta postavila osem razstav, tako da bo skupaj ali ločeno nastopilo kar devet fotografov s Tržaškega, tri z Goriškega in dva iz Slovenije. Ob koncu tedna bodo vodeni izleti na temo Narava, zgodovina in gastronomija v režiji zadrug Curiosi di natura na tržaškem Krasu in Rogos - Centra Gradina v Doberdobu na Goriškem. Gostincem in trgovcem SDGZ je tudi letos uspelo pripraviti Okuse Krasa s prispevkom tržaške Trgovinske zbornice in Pokrajine Trst in s sodelovanjem proizvajalcev in drugih partnerjev. Informacije o letošnjem programu bodo v kratkem objavljene na spletni strani www.triesteturismo.net. i. gabrovec Proti rastlinam, ki ogrožajo domače vrste Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je že večkrat opozoril deželno odborništvo in pristojne urade na problem divjega širjenja tujih rastlinskih vrst na škodo avtohtonega rastlinja. Pozval je deželni svet, da je treba problem obravnavati z zakonskimi prijemi in v tem smislu je aprila letos podprl zakonski predlog, za katerega so se zavzela nekatera naravoslovna in okolje-varstvena društva iz Tržaškega. Naslednji teden bo deželna zbornica obravnavala zakonski predlog št. 120, ki bo deželno zakonodajo razbremenil zastarelih in zapadlih normativ. Zakon torej zaobjema najrazličnejša področja, med katerimi tudi kmetijsko in naravovarstveno. Deželni svetnik Slovenske skupnosti je zato pripravil popravek k zakonskemu besedilu, ki povzema besedilo že omenjenega samostojnega zakonskega predloga. Če bo zbornica sprejela amandma, ki ga je z Gabrovcem podpisal tudi deželni svetnik Alessandro Coraz-za, bo to predstavljalo pomemben korak naprej pri zatiranju rastlin, ki izhajajo iz drugih kontinentov in so po prihodu v naše kraje pričele s pravo invazijo teritorija. Med te sodi prav gotovo Veliki pajesen (Ailanthus altissima), ki bujno uspeva ob robovih cest, v zadnjem desetletju pa se je močno razširil tudi v notranjost kraške gmajne, kjer s svojo bujno raščo ogroža avtohtone vrste teritorija, kulturno dediščino (večkrat rase in iz-podjeda zidke in zapuščene hiše) in pokrajino. Poleg Velikega pajesena sodita med škodljivce prav gotovo tudi Pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia) in Razno-zobi grint (Senecio inaequidens). Slednja imata namreč zelo negativen vpliv na človeško zdravje: Ambrozija ali žvrklja, ki izhaja iz severne Amerike, izpušča ogromne količine cvetnega prahu z izrazitimi aler-gogenimi značilnostmi; grint (afriškega izvora), ki s svojimi rumenimi cvetovi preplavlja tudi obdelane površine pa vsebuje, predvsem za otroke, zelo škodljive alkaloide, ki lahko pristanejo v končne kmetijske pridelke kot sta mleko in med. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Šolska pripravljenost Navadno vsak šestletni otrok postane šoloobvezen in je po zakonu tako vse do njegovega 18. leta. Sproščeno in igralno vzdušje iz vrtca se ob všolanju spremeni v zahtevnejše okolje, ki postavlja strožja in vnaprej določena pravila. Z ustreznimi didaktičnimi programi in strokovno začrtano gibalno vzgojo naj bi imel vsak otrok možnost širokega razvoja vseh svojih intelektualnih, telesnih in duševnih sposobnosti. Seveda se naša družba in tudi zakon zavedata, da ne more sleherni otrok skozi enako ozko grlo, kajti spoznali smo, da lahko otroka prizadeva tak ali drugačen umanjkljaj ali "posebnost", kateri so lahko kos le strokovno specifično izobraženi pedagogi. Medtem ko se bo otrok učil pisanja in branja in sklepal nova prijateljstva ter bil nehote primerjalno postavljen ob vrstnike, se bodo morebiti pokazale večja ali manjša odstopanja. Zato bo odigrala veliko vlogo zlasti opazovalna sposobnost staršev, njihovo intimno poznavanje otroka ter pripravljenost, da obiščejo psihološko službo ob nastopu problema, kjer naj bi preverili, za katere vrste težave gre. Včasih npr. povzroča sitnosti disleksija, sindrom pozornosti, hiperaktivnosti ipd. Že v obdobju vrtca se starši kmalu zavejo, da otrok od vrstnikov kot za stavo prevzema vrsto kužnih bolezni. Podobno se stvar nadaljuje v šoli. Vsekakor je pomembno, da poleg tega, da skrbimo (ker smo pač obvezani) za otrokov redni obisk pouka, ne pozabimo tudi na redne sistematske preglede pri otroškem zdravniku in pri zobozdravniku, da ne bomo zamudili za otroka tako pomembne preventive. Tudi možnost nesreč in poškodb se pri šolskih otrocih poveča. Ni dovolj, da pazimo nanje kakor na punčico svojega očesa, pač pa je zlasti pomembno, da jih učimo splošnega odgovornega obnašanja v raznih situacijah in z različnimi sredstvi (orodjem, grelci itd.) in specifičnega obnašanja kot udeležencev v prometu (peš, npr. pravilno prečkanje ceste; s kolesom - poleg ostalega obvezno s čelado na glavi; v avtomobilu-uporaba varnostnih pasov). Orožje naj bi ne bilo nikjer otrokom na razpolago, prav tako ne nevarne snovi. V sodobni družbi je tudi pomembno, da imajo starši s svojimi otroki pravi in trezen dialog o tem, kaj je lahko pozitivno in kaj potencialno negativno ali zlobno pri telesnih stikih in bližini tujih ljudi. Po nekaterih evropskih državah so ob všolanju obvezni otroški preventivni zdravstveni pregledi, v drugih ne. Pri takih pregledih naj bi strokovnjaki ugotovili stopnjo otrokovega razvoja, storilnostno sposobnost, stopnjo, do katere je lahko obremenjen, eventualne bolezni ali manjše zdravstvene težave. Ponekod izdajajo za šolske oblasti celo zdravniška spričevala, v katerih je potrjeno, da je otrok primeren za všolanje. Če namreč po mnenju strokovnjakov še ni primeren, se mu podaljša čas obiskovanja otroškega vrtca ali zahaja še leto dni, kjer so taki oddelki urejeni, na specifično predšolsko učenje. Taki otroci so namreč zaradi starosti že šoloobvezni, zaradi svoje telesne šibkosti ali splošnega duševnega in splošnega razvoja pa še niso primerni za šolsko obremenitev. Kakor je znano, pa imajo starši tudi možnost, da otroka vpišejo v prvi razred še pred njegovim šestim letom starosti. O taki odločitvi se morata oče in mati dobro pogovoriti med seboj in s šolskimi upravitelji. Tako torej ugotavljamo, da šoloobvezen otrok še ni dejansko "šolosposoben" otrok. Sposoben za redni obvezni pouk postane šele takrat, ko je telesno in psihično dorasel vsem zahtevam, ki jih boi šola postavila predenj. Če to še ni, ni nobena sramota, da ostane še za eno leto v otroškem vrtcu in dozori za šolske pogoje. To tudi ne pomeni, da je manj sposoben od drugih, gre le za različne razvojne čase pri različnih otrocih. Prav tako je tudi možno nasprotno, da so otroci, ki še niso dovolj stari za šolo, torej še niso šoloobvezni, zaradi svojega hitrega razvoja že sposobni za šolo. Po primernem preverjanju je možno, da je tak otrok vpisan v prvi razred še pred svojim 6. letom. Pri tem je seveda zelo pomembno, da se starši natančno zavedajo, kako je z njihovim otrokom in da ne projicirajo vanj samo svojih pričakovanj, želja in sanj. Če bo namreč otrok prezgodaj všolan, ko temu še ne bo dorasel, se bodo kasneje zagotovo pokazale neljube posledice ali celo nazadovanje. Podobno pa se tisti otroci, ki presegajo po svojih sposobnostih vrstnike, morebiti v šoli dolgočasijo, če jih niso všolali dovolj zgodaj. Tako je poleg starševskega razmišljanja včasih potreben tudi strokovni nasvet. Šolskega psihologa sicer v italijanski javni šoli ni, zato pa je vrsta javnih in zasebnih služb, ki staršem (družinam) omogoča psihološki posvet in soočanje z drugimi družinami s podobnimi dilemami. Skupaj bodo ugotavljali npr., ali se otrok že zna samostojno obleči, zavezati vezalke, pripovedovati zgodbo na osnovi slik, ki jih vidi, ločevati med enim in več, ločevati pozicije v prostoru - ločiti zadaj od spredaj, zgoraj od spodaj itd. In kako se npr. obnaša v skupini in z vrstniki ali ko staršev ni v bližini. Ko se torej pouk začne, se poleg veselja in navdušenja lahko pojavijo tudi težavice. Če se otrok zjutraj vedno pogosteje pritožuje, da ga boli trebuh, da ga boli glava, da mu gre na bruhanje; če smo s pomočjo zdravnika odmislili vse telesne razloge za tako stanje, potem je razlog drugje, mogoče v strahu pred šolo. Strahov je več vrst: mogoče se učenec boji učitelja (učiteljice) ali natančno določenega učitelja (učiteljice), mogoče sošolcev ali enega izmed sošolcev, lahko mu težave dela ta ali oni predmet in ga potiska ob steno. Tako se zjutraj upira, da bi zapustil dom in moral sam izbojevati dnevno šolsko bitko. Starši lahko pomagajo učinkovito in na različne načine. Predvsem bi morali nekoliko omiliti svojo željo, da bi vsi otroci obiskovali licej ali kako drugo višjo šolo, saj se potem pri odstotku osipa izkaže, da miselnost, da je realna perspektiva samo v nadaljevanju študija, usmerjanje dobrih dijakov v licej in slabših v vse ostale šole, ne vodi v pozitivni zaključek šolanja in kaže le na že omenjeno projiciranje starševskih nerealnih pričakovanj v svoje otroke ter na vzporedne pritiske, ki jih nanje izvajajo ob izbiri šole. Negotovi dijaki, občutljivi otroci, se zavedajo, da ne dosegajo storilnosti in se pogosto začnejo bati šole ter kazati tudi psihosomat-ske znake o tem strahu. Tako je kar samo po sebi umevno, da so potrebni krepitve samozavesti. Starši lahko to storijo s pohvalami, ko so umestne, (nanje velikokrat pozabimo, medtem ko ne pozabimo na graje), s pogovorom ob govorilnih urah s profesorji v iskanju skupnih poti za optimalni razvoj dijaka in podobno. Razumeti je tudi treba, kdaj pride do preobremenjenosti. Izpiti? Šolske naloge? Testi? Preverjanje? Vse to so možni razlogi tudi za telesno slabše počutje. Pustiti otroka doma v vsakem od teh primerov ni najboljša rešitev za vzgojo k odgovornosti in k premagovanju problemov in izzivov, ki jih bo v otrokovem življenju še veliko. (jec) e Sobota, 25. septembra 2010 ITALIJA / stanovanje v montecarlu - Minister St. Lucie potrdil, da je avtentično pismo o Tullianiju Fini najavil, da bo danes povedal »svojo resnico« Bocchino vztraja, da Tulliani ni lastnik nepremičnine - Opozicija obsoja metode obračunavanja RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini bo danes dopoldne prek video sporočila odgovoril na medijsko kampanjo, ki jo krogi blizu predsednika vlade Silvia Berlusconija, še zlasti dnevnika Il Gior-nale in Libero, vodijo proti njemu, odkar se je politično oddaljil od premierja. V tem sklopu bo tudi pojasnil svoje stališče do afere okrog stanovanja v Montecarlu, ki je že vse poletje v središču gonje. Video sporočilo bosta prva objavila Finijeva organizacija Gene-razione Italia in dnevnik Secolo d'Italia na svojih spletnih straneh. Fini je svojčas sklenil, da bo povedal svoje stališče o aferi okrog stanovanja v Monte-carlu šele potem, ko se bo o zadevi izreklo sod-stvo.Toda novi napadi z objavo kompromiti-rajočih dokumentov so ga prisilili, da je menjal strategijo. Kot znano, je stanovanje pred leti podarila neka premožna italijanska državljanka Nacionalnemu zavezništvu. Zdaj je v lasti neke offshore družbe, formalno pa ga ima v najemu Giancarlo Tulliani, brat Finijeve partnerke Elisabette. Finiju očitajo, da je kot predsednik Nacionalnega zavezništva stanovanje prodal pod ceno, in to svojemu »svaku«. Il Giornale, Libero, Avanti! in drugi časopisi so namreč v teh dneh objavili pismo pravosodnega ministra karibske otoške državice Saint Lucia Lorenza Ru-dolpha Francisa, iz katerega izhaja, da je Tul-liani po vsem sodeč lastnik offshore družbe, kateri pripada stanovanje v Montecarlu. Načelnik Finijevega gibanja Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI) v poslanski zbornici Italo Bocchino je v teh dneh zatrdil, da je Francisovo pismo v resnici ponaredek, ki naj bi ga po Berlusconijevem nalogu pomagal sestavljati direktor dnevnika Avanti! Val-ter Lavitola. Toda pravosodni minister Saint Lucie je včeraj na kratki tiskovni konferenci potrdil, da je pismo avtentično. Pojasnil je, da je pismo naslovil na svojega predsednika vlade, ki je hotel biti o zadevi obveščen, in začudil se je, kako je mogoče, da je dopis prišel časnikarjem v roke. Berlusconijevi privrženci so takoj dvignili glave. Glasnik Ljudstva svobode Daniele Capezzone je finijevce pozval, naj se opravičijo pred vsemi Italijani zaradi neosnovanih natolcevanj na račun predsednika vlade. A Bocchino ni popustil. V intervjuju za televizijski dnevnik La 7 je zanikal, da bi bil Tullia-ni lastnik offshore družbe. Po njegovem smo priča nezaslišani medijski manipulaciji, in to v škodo tretje najvišje italijanske oblasti. Po- stavljalo naj bi se celo vprašanje obstoja in razvoja italijanske demokracije. Seveda vlada veliko zanimanje, kaj bo danes povedal Fini. Na dlani je, da je na kocki njegova politična prihodnost. A na kocki je mogoče tudi prihodnost vlade, saj si je težko predstavljati, da vse to ne bo imelo posledic pri glasovanju o zaupnici, ki bo v parlamentu na sporedu prihodnji teden. Vodja Severne lige Umberto Bossi je včeraj realistično ugotovil, da vlada ne more več računati na podporo Fi-nija in njegovih privržencev. Povedal je, kako mu Berlusconi zagotavlja, da razpolaga z večino tudi brez finijevcev, a dal je razumeti, da osebno ni v to povsem prepričan. Kaj pa opozicija? Voditelj UDC Pier Fer-dinando Casini in namestnik sekretarja Demokratske stranke Enrico Letta sta ožigosala metode obračunavanja v desni sredini, češ da nimajo nič opraviti s pravo politiko. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro pa je izrazil upanje, da se bo italijanska politika čim prej rešila »izsiljevalca in izsiljevanca«, se pravi Ber-lusconija in Finija. Pravosodni minister St. Lucie Lorenzo Rudolph Francis ansa neapelj - Nočni izgredi in obračun s policijo Odpadki, napetost, nasilje Demonstracije proti odprtju novega odlagališča - Bertolaso poziva sodstvo, naj preišče zadevo Vsakdanji prizor v Neaplju ansa NEAPELJ - Napetost je v Neaplju zelo visoka, potem ko se vsako noč ponavljajo vandalski izpadi, med katerimi protestniki napadajo tovornjake, ki odvažajo odpadke. V nočnih urah že več dni gorijo smeti, gasilci imajo polne roke dela, čez dan pa se odpadki kopičijo po ulicah in pred šolami. V kraju Terzigno domačini ostro nasprotujejo odprtju drugega odlagališča v dveh letih. Kritični pa so tudi do nasilnih dejanj, ki so po njihovem mnenju vsem v škodo. V noči na petek se je demonstracija spremenila v obračunavanje s policisti, ki so spremljali tovornjake z odpadki. Dva tovornjaka sta zgorela, namestnika kvestorja pa je zadel kamen v obraz. Nekateri demonstranti so se lažje poškodovali. Sinoči so vsi napeto čakali, ali se bo kaj podobnega ponovilo tudi to noč. V Neaplju so po več dneh znova začeli odvažati odpadke, kljub temu, da so neznanci uničili nekatera vozila pristojnega podjetja Enerambiente. Odstranili so 1400 ton odpadkov, na tleh jih je še 600. Županja Rosa Russo Iervolino predvideva, da bo v nekaj dneh spet vzpostavljena normalnost. Načelnik civilne zaščite Guido Bertolaso govori o sumljivih dogodkih, katerih cilj je destabilizirati uspešno delovanje sistema. Sodstvo je pozval, naj preišče, kaj se dogaja, napadel pa je predsednika neapeljske pokrajinske uprave Luigija Cesara, ki nasprotuje odprtju odlagališča v Terzignu. Feltri ni več direktor dnevnika Il Giornale MILAN - Vittorio Feltri ni več direktor dnevnika Il Giornale, izdajatelj katerega je premierjev brat Paolo Berlusconi. Kot beremo v včerajšnjem ko-lofonu dnevnika, je njegovo mesto prevzel dosedanji namestnik direktorja Alessandro Sallustri, medtem ko je Feltri postal »založniški direktor«. Sallustri je povedal, da Feltrijeva premestitev »nima nič opraviti s polemikami iz teh dni«. Iz dobro obveščenih virov se je razvedelo, da naj bi bila v ozadju zadeva Boffo. Feltri namreč tvega izključitev iz časnikarske zbornice zaradi neosnovanih napadov na nekdanjega direktorja dnevnika LAvvenire, s čimer bi izgubil pravico do vodenja časopisa. Marcegaglia: Krize nismo prestali bolje od drugih VIAREGGIO - »Kdor pravi, da smo prestali gospodarsko krizo bolje od drugih držav, ne govori resnice, kriza nas je hudo prizadela. Danes pa imamo občutek, da izhajamo iz krize z zmožnostjo rasti, ki je nižja od evropskega povprečja.« Tako je povedala predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia, ko je včeraj v Via-reggiu nagovorila industrialce iz To-skane. Očitno je demantirala tezo, ki jo rad ponavlja premier Silvio Berlusconi, češ da se je Italija s krizo spopadla bolje od drugih držav. Sicer pa je Marcegaglia včeraj pozvala politiko, naj se resno loti problema brezposelnosti in problema rasti. Po njenem bi italijanski bruto domači proizvod moral rasti vsaj za 2 odstotka letno, če bi hoteli ukrotiti brezposelnost in ohraniti blaginjo. Bankitalia poziva Unicredit k takojšnji ureditvi razmer RIM - Po odstopu prvega moža Alessandra Profuma je italijanska centralna banka milansko banko Unicredit pozvala, naj hitro imenuje novo vodstvo. Tudi nadzornik borze Consob zahteva hitre in jasne informacije o spremembah v banki, mediji pa poročajo, da je najverjetnejši kandidat za Profumovega naslednika Andrea Orcel iz Bank of America Merrill Lynch. 49-letni Orcel se o prevzemu vodilnega položaja v kon-cernu Unicredit že pogovarja z namestnikom predsednika Unicredita Fabriziom Palenzonom ter Paolom Biasijem, predsednikom bančnega združenja Cariverona, ki je med glavnimi delničarji Unicredita. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV O odstopu Profuma in Demokratski stranki v komi brez kisika, pa tudi o priseljencih, milanski modi in o dveh tržaških paberkih Sergij Premru Tuji mediji poročajo z velikim poudarkom o odstopu Alessandra Profuma z vodilnega mesta največje italijanske banke Unicredit. The Economist opozarja, da gre za izredno sposobnega bankirja, ki je leta 1997 prevzel mesto predsednika banke Credito Italiano in jo je z dolgoročno strategijo dvignil na rang bančnega ko-losa, tudi z odkupom številnih bank po srednji Evropi. Profumo je bil primo-ran odstopiti, ker mu je upravni odbor očital povečanje delniškega deleža libijskih investitorjev. V ozadju pa je resnični razlog, piše ekonomski tednik iz Londona, in sicer nezadovoljstvo politike desne sredine, ki ne trpi preveč neodvisnega predsednika. V komi in brez kisika: gre za oceno stanja Demokratske stranke, ki jo objavlja španski El País. Skupaj z Di Pietrovo Italijo vrednot je Veltronije-va DS na volitvah leta 2008 dosegla spodobnih 33 odstotkov, kljub temu pa se je nadaljevala dolgoletna vojna z D'Alemo za prevlado v vodilni skupini, ki je nastala na ruševinah zavezništva Oljke. Bolj kot na Veltronijevo iluzijo o tem, da »je mogoče«, današnja podoba stranke spominja na ponesrečeno majonezo, v kateri nekdanji demokristjani in nekdanji komunisti skušajo ohraniti svoje privilegije, piše levičarski dnevnik iz Madrida. Stranka je bolj razklana kot kadarkoli prej, javnomnenjske raziskave pa ji pripisujejo samo 25 odstotkov glasov. Pešec se sredi prometnega kaosa v Palermu počuti tako kot jelen ob odprtju lovske sezone, piše The Chicago Tribune v reportaži iz sicilskega glavnega mesta. Sicer gre za zanimivo mesto, vendar je glavno prometno pravilo naslednje: ne pritiskaj na zavoro, ko lahko trobiš, kar velja še posebej za motorna kolesa v ozkih uličicah središča. Javni prevoz na otoku je vedno v zamudi, toalete so umazane, s častno izjemo železniške postaje v Catanii, avtobusi na dolge proge pa so brez stranišč, kar je po svetu uveljavljen standard. Amnezija države, ki je blokirana med plemenito preteklostjo in nemirno sedanjostjo. Italija pozablja na predvojno revščino, piše libanonski Al Rai Al-Akhar, pa tudi na uspešna 70. in 80. leta prejšnjega stoletja, ko je izražala solidarnost zatiranim narodom in osvobodilnim gibanjem po svetu. Danes se sooča z gospodarsko krizo in s pomanjkljivo integracijo priseljencev, z nastankom pravih getov in z organiziranim kriminalom. Italija danes prezira svojo nekdanjo tradicijo solidarnosti, in to predvsem po zaslugi desničarskih strank, ki ščuvajo k rasni diskriminaciji in uveljavljajo zakone proti priseljencem, piše tednik iz Bejruta. V Milanu je okrog sto tisoč muslimanov, v glavnem priseljencev iz severne Afrike, vendar nimajo moše-je, ugotavlja The Christian Science Monitor. Pri zahtevi po svojem svetišču so našli nepričakovanega zaveznika v Katoliški cerkvi, piše dnevnik iz Bostona. Islamofobija narašča predvsem v bogatih krajih severne Italije in še posebej v Milanu, tamkajšnji nadškof Tettamanzi pa se je opredelil zelo jasno: versko svobodo je treba zagotoviti vsem in tudi muslimani imajo pravico do svojih verskih sre- dišč. »Vprašanje mošeje izkorišča politika, medtem ko bi moralo biti sredstvo sožitja,« je izjavil kardinal Tetta-manzi. Občinska uprava vztraja, da mošeja ni prioriteta za Milan in da je islamska skupnost na fundamentali-stičnih stališčih. Začela se je milanska sezona modnih revij, in sicer s predstavitvijo Richmondovih oblačil, ki povzemajo kroje 60. let, Guccijevih strogih klasikov in vzorcev Elene Miro, piše The New York Times. Glede slednje ustvarjalke opozarja, da so modele predstavile manekenke nekoliko bolj polnih oblin kot v preteklosti. Gre za pojav, ki ga newyorški dnevnik povezuje z nedavno smrtjo brazilske manekenke zaradi anoreksije, pa tudi s splošno spremembo okusa, saj mršave postave niso več tako priljubljene kot pred leti. The Washington Post poroča o Trstu, točneje o tržaškem nogometnem stadionu, kjer so na praznih tribunah namestili »papirnato publiko«. Po televiziji je slika bila kolikor toliko prepričljiva, prizor v živo pa je bil turoben: na tribunah je bilo prisotnih nekaj več kot štiri tisoč gledalcev, čeprav je na razpolago 32 tisoč sedežev, ki so jih v glavnem zasedali navijači iz lepenke. Ker večji del dohodkov Trie-stine izhaja iz televizijskih pravic, se upravičeno postavlja vprašanje, ali so resnični navijači sploh še potrebni, piše washingtonski dnevnik. Pa ostanimo kar v Trstu. Ne-wyorški finančni dnevnik The Wall Street Journal objavlja pravila za kakovostni espresso, in sicer po receptu Andrea Illya. Potrebna je kvalitetna, srednje pražena ter pravilno zmleta kava in 190-200 stopinj topla voda, pravi vodilni pri svetovno uveljavljenem Illyju, espresso pa je treba popiti čim prej, saj se sicer aroma v kratkem izgubi. Kvalitetna skodelica kave ne sme biti polna, ker »dolga« kava prevzame tudi manj kakovostne nian-se. Kavi ne gre primešati mleka in sladkorja: »Kava ni sladica,« pravi Andrea Illy, ki pa v vročih dneh ne zavrača ledene kave s sladkorjem. Vsekakor ne pije kave po 5. uri popoldne, sicer ponoči ne spi, piše WSJ. 7 Sobota, 25. septembra 2010 TRST / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu univerza - Prvi sadovi sodelovanja med tržaško in ljubljansko univerzo Podelili prvo dvojno diplomo iz matematike Prejela jo je študentka tržaške univerze Veronika Pegan, ki je tretje leto študija opravila v Ljubljani Sodelovanje med univerzama v Trstu in Ljubljani je obrodilo svoj prvi sad: v četrtek so v Trstu podelili prvo »dvojno« diplomo iz matematike, ki jo je prejela Veronika Pegan. Študentka je v četrtek v prostorih oddelka za matematiko in informatiko tržaške univerze zagovarjala diplomo pred mešano komisijo, ki so jo sestavljali docenti obeh univerz, med katerimi so bili tudi dekan tržaške fakultete za matematične, fizikalne in naravoslovne vede prof. Ri-naldo Rui ter mentorja Veronike Pegan in sicer prof. Valentina Beorchia z Univerze v Trstu in prof. Pavle Sak-sida z Univerze v Ljubljani. Dogovor med tržaško in ljubljansko univerzo predvideva, da študentje svoje tretje študijsko leto na podlagi bolonjskega programa (na podlagi slednjega se univerzitetni študij deli na prvo triletno in na drugo dveletno stopnjo) preživijo na sedežu partnerske univerze in tam opravljajo didaktične dejavnosti, za katere pridobijo vsaj trideset študijskih kreditov. Končni pisni elaborat oz. nalogo pa študent oblikuje pod mentorstvom dveh docentov, enega za vsako univerzo. Na koncu mu obe univerzi sočasno podelita diplomo. To je bila tudi pot Veronike Pegan, ki je leta 2007 zelo uspešno maturirala na klasični smeri Liceja Franceta Prešerna, nato se je vpisala v program študija matematike na tržaški univerzi in je zadnji letnik triletne prve stopnje opravila v Ljubljani, kjer po diplomi namerava opraviti tudi magistrski študij. Na tržaški univerzi menijo, da je dogovor z ljubljansko univerzo o podeljevanju dvojne diplome iz matematike ena prvih točk v okviru splošnega načrta za internacionalizacijo tržaškega vseučilišča in ima velik pomen v okviru didaktične in kulturne izmenjave med univerzama v Ljubljani in Trstu, prav tako predstavlja tudi pomembno priložnost za poglobitev poznavanja čezmejnih kulturnih in delovnih stvarnosti, pri čemer je namenjena še posebej študentom, ki so pripadniki narodnih manjšin, se pravi slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Veronika Pegan (v sredini, peta z leve) je svojo »dvojno« diplomo zagovarjala pred mešano komisijo docentov tržaške in ljubljanske univerze: tretji z leve je dekan tržaške fakultete za matematiko prof. Rui, četrta in sedmi z leve pa mentorja prof. Valentina Beorchia s tržaške in prof. Pavle Saksida z ljubljanske univerze trg evropa - Od včeraj do nedelje Potujoče stojnice privabile radovedneže in ... ohromile promet ulica crispi - Mladega storilca aretirali Preprečili poskus ropa v tržaškem snack baru Karabinjerji so v četrtek zvečer v Trstu preprečili rop in odvzeli prostost mlademu storilcu. Tik pred 21. uro je v snack bar Ferdi, v Ulici Crispi 5, vstopil mladenič. Uslužbenka, 34-letna R. V., se je že lotila pospravljanja, saj je lokal po 21. uri zaprt. Fant je stegnil roko proti blagajni in jo skušal izprazniti, 34-letnico, ki se mu je hotela upreti, pa je pretepel. Močno jo je prijel za vrat in ji grozil. Eden izmed gostov lokala je vse to videl in pravočasno poklical karabinjerje, ki so prihiteli in roparja aretirali na Ulici Ginnastica. 23-letni italijanski državljan S. S. se je rodil v Rimu, ima pa stalno bivališče v Trstu. Kljub mladim letom je star znanec sil javnega reda, imel je že težave s pravico in pred dvema letoma je bil med drugim deležen ustnega opomina. Zaradi poskusa ropa so ga tokrat odvedli v zapor, kjer ga bo zaslišal javni tožilec. Uslužbenko je dogodek razumljivo pretresel, zaradi lažjih poškodb na vratu so jo pospremili na zdravljenje v katinarsko bolnišnico (prognoza je tridnevna). Nove omejitve za berače, glasbenike in zbiralce podpisov Beračem se pišejo še težji časi. Tržaški občinski odbornik za varnost in krajevno policijo Enrico Sbriglia je uradno predstavil tri nove odredbe, ki omejujejo ulične dejavnosti v mestnem središču. Poleg beračev ima občinska uprava na muhi tudi ulične glasbenike in zbiralce podpisov. Sbriglia in poveljnik občinske policije Sergio Abbate sta razložila, da ukrep obnavlja odredbo iz leta 2003, dodaja pa nekatere novosti. Območje, na katerem je beračenje prepovedano, se je povečalo, saj zaobjema dober del Terezijanske četrti, od Velikega trga do ulic Battisti in Carducci ter Trga Vittorio Veneto. Globa znaša sto evrov. Ulični glasbeniki ne smejo igrati v okolici stolnice sv. Justa, na raznih ulicah Jožefinske četrti, na Drevoredu XX. septembra (pri gledališču Rossetti), na Ul. Mazzini in Korzu Italia, pa še na območju Cavane, Trga Hortis in nabrežja. Globa znaša najmanj sto evrov, po drugem opominu pa lahko občinska policija celo zaseže glasbila. Kdor pa po ulicah brez dovoljenja zbira podpise ali sestavlja ankete, tvega 500 evrov kazni. barkolana Portopiccolo sponzor regate starih jadrnic V okviru letošnje Barkolane bo tokrat že petič po vrsti na sporedu tudi regata starinskih jadrnic, ki je v zadnjih letih doživela lep uspeh. Odvijala se bo v dneh od 7. do 9. oktobra med Velikim trgom in Miramarskim gradom. Regata, katere priljubljenost narašča iz leta v leto, bo potekala v režiji jadralnega kluba S VB G iz Barkovelj. Partner letošnje izdaje je tudi družba Portopiccolo, ki bo na posebni večerji predstavila krajevne kulinarične značilnosti v sodelovanju z deželno ustanovo Ersa. Družba bo v okviru Barko-lane tudi predstavila svoj nepre-mičninsko-turistični načrt za ovrednotenje sesljanskega zaliva. Med starimi jadrnicami, ki se bodo udeležile regate, je še zlasti veliko pričakovanje za leseno jahto Moya, ki so jo splovili v Veliki Britaniji leta 1910, torej točno pred stotimi leti. Med stojnicami se lahko sprehodite še danes in jutri kroma Praznično vzdušje je včeraj vladalo v središču mesta, saj je bila osrednja prometna arterija zaprta za promet. Namesto motečih avtomobilov so se na cestišču pojavile potujoče stojnice iz vseh strani Evrope. Zaživela je namreč deseta izvedba prireditve trgovcev Piazza Europa - Trg Evrope. 140 stojnic iz 21 evropskih držav je posejanih po Korzu Italia, ulicah Bellini, Dante, San Lazzaro, Santa Caterina in na Ponterošu. Odprte so vsak dan od 9. do 23. ure. Sprehajalcem je na voljo vsakovrstna hrana od raznoraznih slaščic (slastnih poljskih kolačev in nizozemskih omlet, na primer) do sirov, suhomesnatih proizvodov (specialitete z Južne Tirolske) in posušenih zelišč ter še marsikaj drugega. Mnogi so včeraj postajali pred stojnicami z obrtnimi izdelki (med drugim so v Trst prišli Ribni-čani s svojo suho robo), nakitom, porcelanom, oblekami, igračami in marsičem. Za najmlajše je poskrbljeno tudi za zabavo (barvanje obraza in žonglerji). Prometni zastoji Po pozitivni izkušnji noči razprodaj, so pobudniki menili, da bo podobno tudi tokrat. Zastoji pa so že v dopoldanskih urah zelo ohromili promet. Korzo (od Ul. Roma do Goldonijevega trga) bo zaprt do vključno ponedeljka do 6.30, po Ul. Roma do Ul. Mazzini lahko vozijo le avtobusi. Ljudem svetujejo, naj se v mesto podajo peš oz. z avtobusi. APrimorski ~ dnevnik V Kulturnem domu danes tudi Boris Pahor Festival Revija v reviji, ki poteka v Škocjanu, se bo tudi letos ustavil v Trstu. Na njem sodeluje okoli 90 urednikov, pisateljev, pesnikov in drugih ustvarjalcev iz dvajsetih držav, prireja pa ga slovenska literarna revija Apo-kalipsa. V tržaškem Kulturnem domu bo danes ob 17. uri literarno branje in pogovor z avtorji, ki se ga bodo udeležili pesniki in uredniki iz različnih držav, na primer srbsko-nemška pesnica Roža Domascy-na, litovska pesnica Lidija Šim-kute, tržaška pesnica Marina Mo-retti, slovenski pesniki in pisatelji Andrej Medved, Milan Petek ... Častni gost bo tržaški pisatelj Boris Pahor. Japonec Suzuki Tetsutada o odnosih na meji Krožek Istria vabi v ponedeljek ob 18. uri v Dom glasbe (Ul. Capitelli 3) na zanimivo srečanje z mladim univerzitetnim raziskovalcem iz japonske Suzukijem Tetsutado. 32- letnega sociologa je k nam privedla želja po spoznavanju odnosov na stičišču italijanskega, slovenskega in hrvaškega sveta. Zastrupljene klapavice: boja bo zaznavala toksine v morju Medtem ko se vrstijo novice o številu oseb, ki so se v zahodni Italiji zastrupile s toksinom DSP tržaških klapavic (slabo naj bi se počutilo več kot tristo ljudi), se s preprečevanjem tovrstnih problemov ukvarjajo znanstveniki državnega inštituta za oceano-grafijo in eksperimentalno geofiziko OGS. V teh dneh preizkušajo v Trstu nov izum Hab Buoy. To je boja, ki bo v morju samodejno zaznavala mikroorganizme, povzročitelje toksinov. Naprava ločuje posebno vrsto mikroskopskih alg družine dynophysis, ki sestavljajo plankton. Tovrstne mikroorganizme filtrirajo klapavice in druge školjke, ki nato povzročajo pri človeku prebavne motnje. V teku je reguliranje naprave, postopek ni enostaven, so sporočili z OGS. Bojo so v okviru evropskega sodelovanja (program CRAFT) izdelali v angleškem Ply-mouthu, programsko opremo pa v Genovi. koncert Gadžijev in Guerrara v Verdiju V okviru 9. klavirskega festivala (od 20. septembra do 14. oktobra), ki poteka v mali dvorani gledališča Verdi v Trstu, bosta v ponedeljek nastopila tudi dva mlada pianista iz šole profesorja Sijavuša Gadžijeva na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. To sta 15-letni Alexander Gad-žijev in 19-letni Giuseppe Guarrera. Alexander bo zaigral skladbi Čaj-kovskega in Schumannove Simfonične etude, Giuseppe pa Chopi-novo polonezo v fis molu op.44 in Prokofijevo Sonato št.7 op.83. Dogodek je pomemben tudi za našo skupnost, saj sta bila mlada talentirana pianista uvrščena v ugledni glasbeni ciklus, kjer ob njih nastopajo vidna imena, ki se uveljavljajo na mednarodni sceni (Emanuele Arciuli, Nelson Goerner, Danil Trifonov, Sofya Gulyak, Anna Kravtschenko). Koncert se začne ob 20.30. 492 Sobota, 25. septembra 2010 TRST / sindikat - Po javnem srečanju o bolnišnici Burlo Garofolo včeraj tiskovna konferenca Fp-Cgil Sindikata in delavskih pravic niso še nikdar tako ponižali Cgil se ne bo udeležil sestanka z vodstvom Burla - Poziv županom, strankam in občanom Sindikata niso v zadnjih desetletjih še nikdar tako ponižali. Zato se ne bo sindikat udeležil srečanja z novim vodstvom bolnišnice Burlo Garofolo, na katerem naj bi novi generalni direktor Mauro Melato v torek, 28. septembra, enostavno seznanil sindikat z dejstvom, da bo tri dni kasneje odslovil osem uslužbencev. Te bo nato zaposlilo bolnišniško-univerzitetno podjetje, zaradi tega pa se bo Burlo med drugim odpovedal pomembnemu oddelku in pomembnim specialistom. Skratka, začetek rušenja pediatrične bolnišnice. To sta poudarila včeraj na tiskovni konferenci pediater Burla in član panožnega sindikata zdravnikov Cgil Pier Paolo Broveda-ni in pokrajinska tajnica panožnega sindikata Fp-Cgil Rossana Giacaz. Kot smo poročali včeraj, sta poskus rušenja Burla v okviru širšega načrta divje privatizacije obsodila že v četrtek na javnem srečanju. Zadevo so včeraj posredovali javnosti na srečanju, ki se ga je udeležil tudi dolgoletni tajnik sindikata Fp-Cgil Marino Sossi. Ta je poudaril, da ni v dolgoletnem sindikalnem delu še nikdar naletel na tako agresivno in naduto obnašanje. Še hujše je, da to počnejo javni upravitelji. Zato je nujno, da v tem trenutku »trdno zdržimo«, je naglasil Sossi, ker gre za poskuse, kakršen je bil tisti v občini Paularo (občinska uprava je iz varčevalnih razlogov odslovila tri uslužbence) in ki bi se lahko v prihodnosti ponavljali. Zgovorno je v tem okviru, da je vodstvo bolnišnice včeraj poklicalo na pogovor vseh 8 uslužbencev ob isti uri, ko je bila tiskovna konferenca. Uslužbenci, ki so hoteli govoriti z novinarji, tega niso mogli storiti. Sicer so na srečanju ponovno obsodili početje novega vodstva Burla. Vodstvo izvaja direktive deželnega odbornika za zdravstvo Vladimira Kosica, ki zasleduje privatizacijo zdravstvene ponudbe, je poudarila Rossana Giacaz, medtem ko je Brovedani posredoval dokument, ki so ga sestavili zdravniki in bolničarji Burla na skupščini, ki je bila v sredo. V njem izražajo hudo zaskrbljenost zaradi napovedanih ukrepov in odločno nasprotovanje »preselitvi« 8 kolegov. Zato zahtevajo takojšnje srečanje s sindikati, katerim mora vodstvo obelodaniti načrte za prihodnost. Skupščina je nenazadnje pooblastila sindikate, da sprožijo vse ukrepe, ki so potrebni za zaščito delovnih mest in sploh spe-cifike bolnišnice, ki je tudi priznana raziskovalna ustanova (Irccs). Cgil, ki vabi občane, združenja, politične sile in župane, da se zavzamejo za rešitev bolnišnice, bo kmalu sprožil tudi vrsto informativnih in protestnih pobud, med temi tudi demonstracijo pred sedežem deželnega odborništva za zdravstvo. A.G. Poslopje bolnišnice Burlo Garofolo pri Sv. Magdaleni kroma brodolom - Zakaj jadrnica Wops ni nudila pomoči Marinariellu »Mislili, da so Slovenci!« Tako je skiper »pobegle« jadrnice povedal skiperju Marinariella Bertiju Brussu Brodolom jadrnice Marinariel-lo preteklo soboto med regato Trst-Rovinj-Trst je postal že prava mednarodna zagonetka. Po vrnitvi domov so skiper Berti Bruss in ostali člani posadke Marinariella očitali posadkam drugih na regati sodelujočih jadrnic, da jim niso priskočili na pomoč. Ena od jadrnic je zaplula le kakih 300 metrov od prevrnjenega Ma-rinariella in kljub temu, da so mu s trupa brodolomci mahali z oranžnimi odsevniki, se ni ustavila. Brodolomci so dobro poznali »pobeglo« jadrnico: Wops skiperja Bruna Spanghera. Ta se je v začetku tedna izgovarjal, da ni nudil pomoči - kar bi po pomorskem pravu moral! - ker se je Marinariello nahajal v hrvaških teritorialnih vodah (!). Berti Bruss je v torek srečal Spanghera na nagrajevanju regate za pokal Insiel. Brussov Marinariello je na regati osvojil prvo mesto, prav pred Spagherovim Wopsom. A Spaghero se Prevrnjeni trup Marinariella ni podal na zmagovalni oder. Po nagrado je poslal enega od članov posadke, ta je Brussu namignil, da bi se Spanghero rad pogovoril z njim. Bruss se mu je približal, Spanghero se je izgovoril, da se ni ustavil in nudil pomoči, ker je mislil, »da so Slovenci« (!?). Ob čemer mu je Bruss na mah odvrnil: »Ja, in če bi bili črnci, bi streljal nanje?« foto antonio scarpa O zadevi se je začel zanimati tudi italijanski generalni konzulat na Reki. Začel je pripravljati poročilo o poteku dogodka, da bi ugotovili morebitne odgovornosti, poročilo pa bo posredoval italijanskemu zunanjemu ministrstvu. Medtem je tudi tržaško pristaniško poveljstvo uvedlo preiskavo o dogodku. M.K. m *| i i | v v Spomeniki in plosce v vaseh devinsko-nabrežinske občine V Nabrežini zbirajo material oz. urejajo publikacijo o spomenikih in ploščah NOB v devinsko-nabre-žinskih vaseh. Pobudniki želijo na tak način omogočiti vpogled in ohraniti spomin na trenutke, datume in prizadevne vaščane, ki so ob raznih obletnicah lastnoročno pripomogli k postavljanju spominskih plošč in obeležij. Vsi, ki imate točne in verodostojne podatke o datumih in letnicah postavitev, o načrtovalcih in izdelovalcih plošč oz. spomenikov, fotografije in pričevanja, se oglasite v Nabrežini št. 28 ali prek tel. št. 040200924 (Zulejka), elektronska pošta zulejka.paskulin@libero.it. Na Pomorski postaji imajo od včeraj glavno besedo otroci. Pristaniško poveljstvo je namreč v sodelovanju s Pristaniško upravo poskrbelo za vesele delavnice, posvečene otrokom od 5. do 11. leta starosti. Pristanišče je bodočnost je naslov pobudi, ki bo najmlajše pospremila v spoznavanje pristaniškega sveta. Danes in jutri od 16. do 18. ure (jutri sicer tudi od 10. do 12. ure) bo poskrbljeno za didaktične delavnice, ki jih bo vodila arhitektka Christina Kruml. Udeležba na delavnicah je brezplačna, svojo prisotnost pa je vseeno bolje potrditi prek elektronske pošte scopriamoilporto@ya-hoo.it ali prek tel. št. 347/3153985. Novost Pina Rovereda V kavarni Verdi na Verdijevem trgu oz. v bralni dvorani knjigarne Minerva v primeru dežja bodo danes ob 18. uri predstavili publikacijo La melodia del corvo Pina Rove-reda, ki je izšla pri založbi Bompia-ni. Z avtorjem se bo pogovarjala novinarka deželnega sedeža Rai Marinella Chirico. Odlomke bo brala Maria Grazia Plos. Festival I mille occhi se danes zaključuje Filmski festival I mille occhi se danes zaključuje. Enotedensko dogajanje v gledališču Miela se bo danes poklonilo nagrajencu Anno uno - Thomasu Harlanu. Nemški režiser je sin zloglasnega Veita, ki je v nacistični Nemčiji pristopil k protise-mitski propagandi. Thomas se je povsem oddaljil od očetovih nazorov in v svojih nekaj filmih zagovarjal nasprotne nazore. Od 11. ure do 20.30 bodo predvajali več njegovih umetnin. Dodatne informacije so na voljo na strani www.imilleocchi.com. zahodni kras - Sporočilo predsednika Delavskih zadrug Livia Marchettija predsedniku rajonskega sveta Brunu Ruplu Proseške Kooperative ne bodo zaprli Pred ponovnim odprtjem pa bo treba trgovino primerno obnoviti - Odprtje verjetno čez nekaj tednov - Protest domačinov je očitno zalegel Protest Prosečanov in Kontovelcev je vendarle obrodil sadove: trgovine Delavskih zadrug na Proseku ne bodo zaprli. Tako je predsednik Delavskih zadrug Livio Marchetti včeraj sporočil predsedniku zahodnokraškega rajonskega sveta Brunu Ruplu. Kooperativo, kot domačini pravijo trgovini, sicer ne bodo odprli v ponedeljek, kot je namigovalo obvestilo na poveznjeni kovinski roleti trgovine, temveč čez kak teden zaradi nujnih obnovitvenih del. Tehniki Delavskih zadrug so v četrtek pregledali trgovino. Ugotovili so, da že dolgo niso bila v notranjosti opravljena potrebna vzdrževalna dela, zato jo bo treba primerno obnoviti, da bo odgovarjala zakonskim predpisom. Pri Delavskih zadrugah menijo, da obnova ne bo dolgo trajala, saj je prostor v primerjavi z drugimi supermarketi majhen. V nekaj tednih naj bi opravili vse potrebno, potem bo Kooperativa spet dvignila rolete. Proseško trgovino je zaprta od 19. julija. Takrat so na poveznjene rolete prilepili obvestilo o zaprtju zaradi dopusta, trgovino pa naj bi spet odprli sredi avgusta. Zaprtje je bilo dokaj čudno, saj se dotlej še ni zgodilo, da bi Kooperativo zaprli zaradi dopusta. Domačini so se zbali, da bi se Delavske zadruge hotele dokončno »znebiti« proseške trgovine, zato so začeli zbirati podpise proti njenemu zaprtju. V nekaj tednih so zbrali skoraj 700 podpisov, ki sta jih predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Rupel in podpredsednik Roberto Cattaruzza posredovala vodstvu Delavskih zadrug. Predsedniku Marchettiju sta pojasnila, da je imela Kooperativa velik socialni pomen in da bi njeno aprtje zelo prizadelo predvsem starejše prebivalce Proseka in Kontovela. Marchetti je sicer namignil, da naj bi trgovina ne bila rentabilna, kar pa so domačini demantirali, saj ni nikoli poslovala z izgubo. Naposled je vodstvo Delavskih zadrug uvidelo, da bo najbolje trgovino obnoviti in jo spet odpreti. To odločitev bo predsednik Marchetti posredoval v četrtek upravnemu svetu Delavskih zadrug. M.K. Proseško Kooperativo bodo spet odprli kroma / TRST Sobota, 25. septembra 2010 9 znanost - Veliko zanimanje za evropsko pobudo Noč raziskovalcev padla v Trstu na izjemno plodna tla Noč raziskovalcevje dogodek, ki omogoča širšemu krogu ljudi, da se seznanijo z raziskovalnimi in izobraževalnimi dejavnostmi ter znanstvenimi dosežki raznih ustanov. Trst je s svojimi številnimi raziskovalnimi središči zelo poznan v akademskih in znanstvenih krogih, te ustanove pa vse bolj spoznavajo in cenijo tudi domačini. Tržaška izvedba pobude z naslovom STAR - Noč raziskovalcev (prireditev na pobudo Evropske unije je od popoldneva do večera potekala v številnih mestih) je tako padla na izredno plodna tla. V približno osmih urah se je včeraj v Trstu zvrstilo 150 dogodkov. Predstavitev, predavanj, iger, vodenih ogledov in drugih dejavnosti se je udeležilo res mnogo ljudi, kljub temu, da so se nad Trstom zgrinjali temni oblaki in da je občasno deževalo. Na Velikem trgu je bilo zlasti mnogo mladih, od otrok do študentov. Različne ustanove so organizirale tudi vodene oglede po manj poznanih plateh Trsta, med temi je bil izlet po slovenskem Trstu. Poseben niz dogodkov je bil posvečen binomu »znanost in šport«. Pod šotori na Velikem trgu, kjer so se po odprtju (navzoči so bili tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški rektor Francesco Peroni) predstavile posamezne ustanove, smo marsikaj izvedeli. V kotičku mednarodnega centra za genetsko inženir-stvo in biotehnologijo ICGEB so nam povedali, da z odstranjevanjem in dodajanjem posameznih genov pri vinskih mušicah proučujejo mišično atrofijo in podobne pojave, ki so značilni za Alzheimerjevo bolezen. V priredbi centra za teoretsko fiziko ICTP je profesor Andrej Varlamov (z univerze La Sa-pienza v Rimu) predaval o tem, kako lahko pri golfu izračunamo primerno parabolo, moč in smer za odličen udarec, od Ber-noullijeve enačbe dalje. Medtem ko so se nekateri otroci podili od mize do mize in radovedno gledali v mikroskope, so se drugi igrali s seizmografom inštituta OGS, tretji pa so pri stojnici mestnih znanstvenih muzejev božali ameriškega goža, kačo, ki so jo pred štirimi leti neznanci zapustili pod zabojnikom za smeti pri Sv. Ivanu. Pod šotorom Univerze v Trstu so mladi raziskovalci razlagali, kako poteka analiza DNK-ja v forenzičnih pre- iskavah, navdušeno pa je svoje razlage podajalo še osebje visoke šole SISSA, inštitutov CBM, INAF, INFN, znanstvenega parka in drugih ustanov. V gneči je bilo včeraj videti več majic z napisom »Rešimo raziskovanje«. Navdušenje za znanost je pomemben dejavnik, rezultati so pogosto odlični, brez politične volje in sredstev (slednjih je za univerze in raziskovanje v vsakem finančnem zakonu malo) pa čudežev ni mogoče delati. (af) televizija - Oddaja In onda Jutri na La7: Andro »Tremonti« proti Vendoli Andro Merku »osvaja« italijanski televizijski prostor. Po nedeljskem sicer nekoliko nemem in neopaznem sodelovanju v športno-glas-beni oddaji Simone Ventura Quelli che il calcio ... na drugi televizijski mreži Rai bo tržaški vodja prireditev in imitator jutri presedlal na televizijo La7, in bo eden od protagonistov večerne oddaje In onda, ki jo vodita Luca Telese in Luisella Costamagna (začetek ob 20.30). Merku je spoznal Luco Teleseja v začetku meseca na Radiu24. Sodeloval je v oddaji La zanzara, ki jo vodi prav Telese. Voditelju so bile všeč Merkujeve imitacije gospodarskega ministra Giulia Tremontija in si je rekel, da bi bilo treba tako pretanjeno izoblikovan ministrski lik tudi televizijsko »izkoristiti«. Rečeno, storjeno. Po pičlih dveh tednih je Telese povabil Merkuja v Rim, na televizijsko mrežo La7, seveda pod pogojem, da prinese s sabo tudi ... ministra Tremontija. Merku je v kovček stlačil sivo lasuljo, ostalo šminkersko in maskersko delo bodo jutri opravili izvedenci televizijske postaje, da bo lahko minister Tremon-ti v vsej svoji satirični humornosti predstavil italijanskemu televizijskemu občestvu svoj recept za izhod iz sedanje hude gospodarske krize. To pa verjetno ne bo njegovo nocojšnje najhujše opravilo. Voditelja Telese in Costamagnova sta pripravila Andru Tremontiju past, saj sta v oddajo povabila tudi predsednika Dežele Apu-lije, rdečega Nichija Vendolo. Tako se Andro Tremonti bosta na televizijskih ekranih udarila (metaforično, seveda) Vendolova etatistično-marksistična gospodarska vizija in Tremontijev predrzni gospodarski liberalistični kapitalizem. Kaj se bo od tega titanskega dvoboja izcimilo, bo znano šele v nedeljo zvečer. Zaenkrat je pa že znan »zmagovalec« jutrišnje oddaje, to je Andro Merku, ki mu je po nekaj desetletjih zavzetega, trdega dela v tržaški periferiji z nastopi na krajevnih odrih in na majhnih prireditvah, zasluženo uspel veliki skok v zahtevno vsedržavno radijsko in televizijsko areno. M.K. medja vas - Razveseljive novosti na vzhodni strani vasi Dela za večnamensko športno površino so končno le stekla fotografija - V Baru X do 20. novembra Boris Prinčič predstavlja svojo kraško harmonijo Za festival Triestefotografia je značilno, da fotografske razstave postavlja tudi na nekoliko manj običajnih lokacijah. Ena izmed teh je Bar X v Ulici Coroneo, kjer te dni razstavlja goriški fotograf Boris Prinčič. Prinčič je član Skupine 75 iz Gorice, poklicno pa deluje na Pro-seku, kjer upravlja studio BP 08. Njegovi posnetki, zbrani pod naslovom Cvetje in kraška harmonija, bodo v tržaškem baru na ogled do 10. novembra (vsak dan razen nedelje). Domačini so z udarniško akcijo poskrbeli za postavitev količkov za ograjo igrišča malega nogometa Po večletnih birokratskih zapletih in prizadevanjih domačinov iz Medje vasi za pridobitev večnamenske športno rekreacijske površine na vzhodni strani vasi so dela naposled končno stekla. Postopek vključitve namembnosti območja za kolektivno uporabo (z možnostjo izgradnje pomožnih objektov) v regulacijski načrt Občine Devin Nabrežina se je začel že konec devetdesetih let. Zal je sledeča občinska uprava to možnost izbrisala iz regulacijskega načrta, tako da je bilo treba ves postopek znova začeti. Dodatne težave je povzročalo zapleteno lastništvo parcele 48/100, ki je nesporna last med-vejskega Jusa, a hkrati velik kamen spo- tike pri reševanju jusarskega vprašanja. Načrt za ureditev nogometnega igrišča je nato dobri dve leti romal iz dežele na občino in od tod spet na deželo, vse do dokončne odobritve spomladi leta 2009. Po odobritvi načrta je bilo potrebno še nekaj tehničnih potrdil geologov in izvedencev za okolje. Trenutno so bagerji že zravnali območje, na katerem bo urejeno igrišče malega nogometa (7x7). Sledila bo priprava podlage za drenažo in prekri-tje igrišča s primernim materialom. V preteklih dneh so domačini z dobro organizirano udarniško akcijo (na fotografiji) postavili količke za ograjo. Načrt predvideva tudi postavitev 6-metr- ske mreže za nogometnimi vrati, ureditev parkirišča, vodovodno in električno napeljavo ter postavitev štirih drogov za umetno razsvetljavo igrišča. Za realizacijo navedenih posegov so oz. še bodo prispevali Dežela FJK, medvejski Jus in SŠKD Timava Medja vas Štivan. Zelja večine vaščanov je, da bi prvi fazi ureditve območja sledila druga faza posegov s postavitvijo ustreznih struktur, pomožnih objektov in slačilnic, ki bi zadoščale potrebam domačega društva in mladine nasploh (športne aktivnosti, kulturne dejavnosti, rekreacija, priprava pustnega voza, vaški praznik...). IT 10 Sobota, 25. septembra 2010 TRST / m PROVINCI A ^TRIESTE Pokrajina Trst AŠK Kras (mladinski odsek) AŠK Kras prireja tečaj modernih plesov za mlade (od 14. do 29. leta starosti). Tečaj se bo odvijal ob sredah od 20.30 do 22.00 ure v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vse potrebne informacije in vpisovanje na predstavitvi tečaja v petek, 1. oktobra, ob 20.00 uri ali na telefonski številki 340-3957915 (Mateja). Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKO GLEDALIŠČE STvdio ar! Si kdaj pomislil, da bi postal igralec? Te mikajo oder, gib, kostumi, igranje? Bi rad postal tehnik luči in zvoka? Pridi, pridruži se nam v naši gledališki šoli! Začetek tečaja 29.9.2010 Za vse informacije pokliči na 347-761528? ali piši na sola@teaterssg.it Včeraj dan es Danes, SOBOTA, 25. septembra 2010 GOJMIR Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 18.57 - Dolžina dneva 12.02 - Luna vzide ob 19.22 in zatone ob 9.04. Jutri, NEDELJA, 26. septembra 2010 JUSTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1011 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 20 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 25. septembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040/772148, Ul. Cu-riel 7/B - 040/281256, Bazovica -040/9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 7/B, Trg Ve-nezia 2, Bazovica - 040/9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040/308248. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. ^ SKD Igo Gruden " v sodelovanju s knjižnico Komen prireja prvo pravljično urico danes, 25. septembra, ob 15.30 v društvenih prostorih Možnost izposoje slikanic in drugih knjig za otroke. k ut Kino tf Čestitke Pleši, pleši, en, dva, tri, danes ugasnila dve sveči boš ti. Vse najboljše draga MATEJA ti želimo vsi, šepo-sebno pa tvoja mami in tvoj tati. Vse najboljše za tvoj 36. rojstni dan! Polno sreče, veselja ti želimo in se s tabo veselimo. Da bi fešta fina in polna spomina, čakamo na lignje in liter vina! Cucibuci & C. S Izleti do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.15 »Incepition«. ARISTON - 17.00, 21.30 »London River«; 18.30, 20.00 »Niente paura«. CINECITY - 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Inception«; 15.15, 17.30, 20.00, 22.05 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.10 »La passione«; 16.40, 19.30 »Mangia, prega, ama«; 14.45, 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Mordimi«; 14.30 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty - 3D«; 14.50, 22.10 »Sharm El Sheik«; 22.05 »Resident Evil: Afterlife - 3D«; 16.20, 18.15, 20.10 »Shrek - E vissero felici e contenti - 3D«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Mangia, prega, ama«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.00 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty 2D«; 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 21.00, 23.10 »Hi-brid«; 19.00 »Nowhere Boy - Zgodba o Johnu Lennonu«; 14.20, 16.30, 18.40, 20.50, 23.00 »Butec na večerji«; 15.00, 17.00 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 14.30, 16.50, 19.10, 21.30, 23.50 »Čarovnikov vajenec«. KOPER - PLANET TUŠ 11.00, 15.00, 17.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 16.20 »Karate Kid«; 19.05 »Ljubezen na daljavo«; 16.55 »Charlie«; 19.40, 21.50, 23.55 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 13.00, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 »Odpleši svoje sanje«; 11.40, 19.10, 21.30, 23.59 »Butec na večerji«; 12.00, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 »Čarovnikov vajenec«; 21.25, 23.45 »Hibrid«; 12.20, 15.10, 18.00, 20.50, 23.50 »Jej, moli, ljubi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 14.40, 17.00, 19.30, 22.00 »Incepition«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Mordimi«; Dvorana 4: 15.00, 16.40 »Shrek e vissero felici e contenti 2D«; 18.15, 20.15, 22.15 »Fratelli in erba«. SUPER - 16.00 »L'apprendista strego-ne«; 17.40, 19.05, 20.30, 22.00 »Sharm el Sheikh«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.30, 21.30 »Inception«; Dvorana 2: 16.00, 18.10, 20.10, 22.10 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Mordimi«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »La passione«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.15 »Man-gia, prega, ama«; 16.00 »Cani e gatti«. SI Šolske vesti RAVNATELJICA IN PROFESORJI PRVIH RAZREDOV DIZ JOŽEFA STE-FANA vabijo starše prvošolcev na srečanje, ki bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 18. uri na sedežu šole na Vrdelski cesti 13/2. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo pouk v otroškem vrtcu v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom do četrtka, 30. septembra, od 8. do 16. ure. Danes si bosta potrdila brezpogojno ljubezen na skupni življenjski poti Jadranka in Roberto Da bi s predanostjo in vztrajnostjo ustvarjala skupno srečo, jima želijo mama, tata, Pavel in Mateja KLUB PRIJATELJSTVA obvešča, da je odhod na izlet v Stično v sredo, 29. septembra, ob 7.30 s Trga Oberdan in ob 7.45 z Opčin pri tramvaju. DOLINSKA SEKCIJA SSK prireja v nedeljo, 3. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Dolenjsko, z obiskom Ribnice in pobratene občine Kočevje, kjer se bomo srečali s prijatelji ter si ogledali mesto in lepo urejen zgodovinski muzej. Ob Kočevskem jezeru bomo imeli kosilo. Popoldne bomo obiskali še Žužemberk in si ogledali grad ter obiskali spomenik padlim. Vpis in vse potrebne informacije: Sergij Mahnič (040 - 228924, Boljunec in Boršt), Rado Štrajn (040 - 228274, Dolina) in Branko Slavec (040 - 231975, Mačkolje in Prebeneg). Toplo vabljeni! SPDT vabi člane in prijatelje v nedeljo, 3. oktobra, na pohod na Sabotin. Pohod traja približno 4 ure in je zmerno naporen. Zbirališče ob 8. uri na trgu v Sesljanu. Vse potrebne informacije na tel. št. 040 - 220155 (Livio). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi svoje člane na izlet na Koroško, ki bo 10. oktobra. Program izleta je sledeč: ob prihodu se bomo v pristanu vkrcali na splav in se s splavarji peljali vzdolž reke Drave. Sledil bo ogled več zanimivosti in vožnja po dolini reke Bistrice. Odhod avtobusa iz Milj bo ob 6. uri po ustaljeni poti. Vpisuje Vesna v opoldanskem času ali zvečer na tel. št. 040-271862. OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchsc-hlagu in romarskega svetišča Fatimske Matere Božje v Prosingbirbaumu ter Gradca od 10. do 11. oktobra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, polpenzion, vstopnica za obisk pasijona in kosilo na poti domov). Prijave sprejema sestra Angelina Šterbenc na telefonski številki 347-9322123, 00386-41-290386, 040-299409 (Norma), 040-370846 (pon.-pet., 9.30-13.30 Slovenska prosveta). Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, kjer si boste prvi dan ogledali spodnja in drugi dan zgornja jezera. V petek pa vas pričakuje otok Krk, z vodenim ogledom mesta in ekskurzijo na otok Kosjun. Po kosilu pa še ogled tipične torklje. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 040-8990108 Roberta in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. 0 Prireditve BAMBIČEVA GALERIJA vabi še danes, 25. septembra, na fotografsko razstavo Kina Extrade »Stran! Hočem stran! V Peru in Bolivijo...«, na Opčinah, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. OB PRAZNIKU SV. MIHAELA Antropo-zofsko združenje v Trstu prireja predavanje danes, 25. septembra, ob 20. uri na sedežu Ul. Mazzini 30. Michele Codogno bo predaval o jeklu, ki ščiti dragoceni zaklad duše. Vljudno vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na prvo Pravljično urico, ki jo prireja v sodelovanju s knjižnico Komen danes, 25. septembra, ob 15.30 v društveni dvorani. Možnost izposoje slikanic in drugih knjig za otroke. DSMO K. FERLUGA IN ZADRUGA VESNA vabita vse člane na ogled predstave »O poročilu slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije«, ki jo Slovensko stalno gledališče prireja v sklopu niza predstav Vabilo k abonmaju, jutri, 26. septembra, ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Cena vstopnice je 6,00 evrov. Lepo vabljeni! V BOLJUNCU bo v nedeljo, 26. septem- V okviru Programa dvojne diplome je na univerzi v Ljubljani in univerzi v Trstu na fakulteti iz matematike z uspehom diplomirala Veronika Pegan Iz srca ji čestitamo in želimo še veliko nadaljnjih uspehov Jana, Nataša, Boris in nonoti Sonja, Silva in Drago Dragi Zvonko dvigni čašo visoko, spusti Abrahama mimo, te sreča spremlja že 50 let, naslednjih sto bo še lažje živet. Vse to in še mnogo več ti želimo Bruno, Sergio, Andrej J., Damjan, Aleš, Rado, Livio, Gigi, Egon, Miloš, Igor M., Sladjan, Marino, Igor P., Ervin, Andrej L., Edvin, Darjo, Ivo, David, Vasilij, Paulo, Bogdan bra, praznovanje nadangela Mihaela na griču nad vasjo. Ob 17. uri bo sv. maša na prostem, na temeljih stare po-družne cerkve. Zbirališče bo v Bo-ljuncu pred cerkvijo ob 16. uri. V primeru slabega vremena bo sv. maša v boljunski cerkvi. BODEČA NEŽA, DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA IN ORGANIST ANDREJ PEGAN bosta nastopila na glasbenem večeru v župnijski cerkvi v Zgoniku v ponedeljek, 27. septembra, ob 20. uri ob prazniku župnijskega zavetnika. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 30. septembra, razstavo »Spomini«: Neva Pertot slikanje, Mileva Martelanc glineni izdelki, glasbena kulisa Nadja Pertot - sopran, nastop skupine učencev Glasbene kambrce SKD Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot, pri klavirju Beatrice Zonta. Začetek ob 20.30. DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC v sodelovanju z ZTT vabi na predstavitev nove knjige Marija Čuka Nikar se ne hudujte na vreme, da je zmešano. Z avtorjem se bo pogovarjal Ace Mer-molja. Srečanje bo v društveni gostilni v petek, 1. oktobra, ob 20. uri. TPK SIRENA vabi na otvoritev in ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Barkovljanki v petek, 1. oktobra, ob 20. uri v društveni dvorani v Miramarskem drevoredu št.32 v Bar-kovljah. Ogled je možen vse do nedelje, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Po-rečanka, včeraj: ozkotirna proga; je na ogled do konca decembra v Ze-lezniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. H Mali oglasi IŠČEM VOZIČEK v dobrem stanju za novorojene dvojčke. Poklicati na tel. št. 349-5357639. LJUBITELJU ŽIVALI podarim še zadnji dve mucki mešane barve. Tel. št.: 3470931967. PRODAJAMO več posod za vino v steklenem vlaknu v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 040-327330. PRODAM domačo čebulo, tel. št. 3336741266. PRODAM pasjo uto srednje velikosti. Tel. št.: 339-3132487 (po 19. uri). PRODAM tri stare kamnite vaze. Tel. št.: 040-327128. PRODAM trisedežni divan, moderen in istočasno klasičen ter naslonjač - relax, oba sta še v garanciji. Zaželjena je resnost. Tel. št.: 347-2754912 (ob uri obedov). PRODAM železna vrata 2 x 0,80 m in ka-do za grozdje (10 kvintalov). Tel. št. 040 - 814212. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 3483127194. PRODAM dve hrastovi kadi za grozdje. Za informacije pokličite na tel. št. 3498430222. PRODAM grozdje vrste refošk. Cena po dogovoru. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 348-5913171. PRODAM mešalec za beton, 300 litrov. Tel. 338-5098764. PRODAM po zelo ugodni ceni skoraj nov mlin za grozdje (repkalnik) - ročno ali motor. Tel. 347-5828180. Bi Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Cesarjevih, Sa-lež 24, nudimo domačo kapljico in prigrizek. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št.57. OSMICO sta odprla Cvetko Colja in Zmaga v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040229224. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34, tel. 347-2511947. Pričakuje Vaš obisk! ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Prispevki Popravek: V spomin na Fabia Pečarja daruje Oskar Kjuder z družino 25,00 evrov za SKD Lonjer - Katinara in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Lonjerju. Danes bi najina mama praznovala 100 let. V njen spomin darujeva Elda in Šefka 100,00 evrov za patra Pedra Opeko. V spomin na Stanislava Volčiča daruje Danica Šemec 20,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. V počastitev spomina Stanislava Volčiča daruje družina 50,00 evrov za sklad Albina Bubniča. V počastitev spomina Stanislava Volčiča daruje družina 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih borcev - Opčine. V spomin na Pepija Antoniča in Marka Bitežnika darujeta Sonja in Nadja 30,00 evrov za COŠ Lojzeta Kokorav-ca Gorazda in 1. maj 1945 iz Saleža in Zgonika. Ob obletnici smrti moža Karla daruje Nada iz Boršta 50,00 evrov za Krožek Krut. V spomin na Franca Udoviča darujeta Silvana in Vojko Slavec 30,00 evrov za sklad Albina Bubniča. V spomin na Zarkota Bogatca darujejo: sestra 200,00 evrov, Silva in Srečko Ma-gajna 50,00 evrov ter Bruna in Bruno Bogatti 20,00 evrov za združenje Hospice Pineta Onlus - Nabrežina. V spomin na dragega Fabia Pečarja daruje družina Pečar 100,00 evrov za MlPZ Tončka Čok, 50,00 evrov za sklad Mitja Čuk, 50,00 evrov za SKD Lonjer - Katinara, 150,00 evrov za združenje AIRC in 150,00 evrov za združenje AEA. / TRST Sobota, 25. septembra 2010 1 1 A * Wmw * SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE t ¿Ufr VABILO K ABONMAJU Vstopnice (6 € )in vpisovanje abonmajev na kraju prireditve Danes - sobota, 25. septembra ob 20.30 v veliki dvorani SSG (z slovenskimi in italijanskimi nadnapisi) Narodno pozorište Sarajevo Pawel Sala Mortal combine režija: Dino Mustafič v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom Jutri - nedelja, 26. septembra ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah (z italijanskimi nadnapisi) Slovensko stalno gledališče Franco Pero O »Poročilu slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije«... režija: Franco Pero v sodelovanju z Društvom Slovencev miljske občine Ferluga, Zadrugo Vesna in Občino Milje ZAPHCJfVE MmiGnn A k mm JJ 4j Limpurg! Z010 ZD] I ji(iiinm»ev pn M^Jni IftdMI Kult- I i rti/ |7.J>H I I.W □ Obvest ila PIHALNI ORKESTER BREG IN GLASBENA MATICA obveščata, da je v teku vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije na tel. št. 338-6439938 ali vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe v Dolini. TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden (vodi Divna Slavec) prične ponedeljek, 4. oktobra, po lanskem urniku: ponedeljek 18.00-19.30, torek in četrtek 9.00-10.30 in 10.3012.00, sreda 9.00-10.30 in 18.00-19.30. UMETNOSTNA ŠOLA UNINT sporoča, da se začenjajo pobude in tečaji umetnosti na sedežu na ul. Mazzini št.30. Informacije lahko dobite v tajništvu - 3. nadstropje: ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 19.30 ali s klicem na 040-774586, 333-4784293 ali 338-3476253. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, v Ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto od 10. do 11.30. Info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se je vadba pričela 21. septembra. Urnik: torek ob 18., 19. ali ob 20. uri in petek ob 19. ali 20. uri. Uvajalni tečaj ob torkih od 17.30 do 19.00. Nadaljuje se tudi vpisovanje za vadbo za hrbtenico in energijo ob ponedeljkih od 10. do 11. ure. Info: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). 50-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE vabijo na srečanje v domačiji pri Divači v soboto, 2. oktobra, začetek ob 18. uri. Info v večernih urah: 040228398 in 347-1074873 (Loredana). Prijave sprejemamo še danes, 25. septembra. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da so odprte vpisnine za š.l. 2010/11. Vpis ali informacije na sedežu v Babni hiši v Ricmanjih ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. ure, tel. št. 320-4511592. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PRO-SVETA vabita na 13. Gledališki vrtiljak. Prva predstava bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v nedeljo, 26. septembra, ob 16. uri in ob 17.30. Vpis abonmajev pri Slovenski prosve-ti v Ulici Donizetti 3 in na telefonski številki 040-370846 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v ponedeljek 27. septembra, ob 16.00 osnovna šola, ob 17.00 srednja šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča, da bo prva vaja Hip-Hop za v ponedeljek, 27. septembra, ob 14.30 za srednje in višje-šolce in ob 16.30 za osnovnošolce v društveni dvorani na štadjonu 1. Maj. Mentorica Jelka Bogatec. Za info 3497338101. UMETNOSTNA ŠOLA UNINT vabi na predstavitveno konferenco »Umetnost: gledanje, razumevanje in izvajanje«, v torek 27. septembra, ob 19. uri na sedežu-ul. Mazzini 30 v 5. nadstropju. MOJA SLOVENŠČINA: Tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Info in vpisi: 040212289, info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v torek, 28. septembra, ob 17. uri za Slovence, ob 18. uri lanski nadaljevalci/Neslovenci, ob 19. uri začetniki/Neslovenci. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju v torek, 28. septembra, od 9. do približno 12. ure prekinjena dobava vode v Boljuncu (območje pri gledališču) in v Dolini (višji predel), medtem ko bo v sredo, 29. septembra, od 9. do približno 12. ure prekinjena dobava vode v Dolini (nižji predel, vključno z obrtno cono Dolina 2). V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren prireja telovadbo za gospe v zrelih letih. Telovadba se bo začela v petek, 1. oktobra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren in bo potekala dvakrat tedensko, ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. Informativni sestanek bo v torek, 28. septembra, ob 11. uri v društveni dvorani. Vabljene. UMETNOSTNA ŠOLA SINTESI sporoča, da se ponovno začnejo tečaji likovne umetnosti v torek, 28. septembra, na sedežu - ul.Mazzini št. 30, 5.nadstropje. Za informacije pokliči: 040-390823, 333-4784293, 040774586. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira na Stadionu 1. maj v Trstu: vadbo za predšolske otroke od 1. do 6. leta starosti ob sobotah, prva vadba v soboto, 2. oktobra; telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah; vadbo atletike za srednješolce ob torkih, prvi trening v torek, 28. septembra. Info: ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 040-51377. 60-LETNIKI s Križa, Proseka in Konto-vela organizirajo v nedeljo, 26. septembra, izlet v Rovinj in okolico. Info v večernih urah: 040-251161 (Štefi) ali 040-220655 (Oskar). STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010-11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 347-7615287 ali sola@teaterssg.it. Začetek tečaja 29. septembra. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da v sredo, 29. septembra, ob priliki Sv. Mihaela - zgoniškega zavetnika, ne bodo delovali občinski uradi ter sledeče občinske storitve: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in smetarska služba. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so se začeli vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informacije na tel. št. 349-4103131 (Martin) ali 040251101 (Bruno). JUSARSKI ODBOR PROSEK obvešča, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do četrtka, 30. septembra, na sedežu odbora - Prosek 159. KLEKLJARSKA SEKCIJA KD LIPA iz Bazovice, vabi na informativni sestanek stare in nove članice v četrtek, 30. septembra, ob 20. uri v društvene prostore. LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ organizirajo v soboto, 6. novembra, celodnevni izlet na Dolenjsko. Kdor se še ni vpisal, lahko to stori v četrtek, 30. septembra, od 20. ure dalje, v Ljudskem domu v Trebčah. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi vse, ki imajo od 10. do 17. leta starosti in jim je všeč glasba, na srečanja v Štalci v Šempolaju vsak torek od 19.30 do 20.30. Mentor tljo-ša Saksida. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste osnovnošolce in srednješolce. Plesne vaje vsak četrtek, v Štalci v Šempolaju: od 16. do 17. ure za 1., 2. in 3. razred osnovne šole; od 17. do 18. ure za 4. in 5. razred in srednjo šolo. Mentorica: Jelka Bogatec. STAREJŠE SKAVTINJE POZOR: pridite na priložnostno večerjo v četrtek, 30. septembra, ob 19. uri na Pesek. Javite se na odrasliskavti@google-groups.com ali na 347-7000353 (Irma Ozbič Piščanc). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru. Vpisovanje v knjižnici »Nada Pertot« in v Kavarni Gruden v Na-brežini. Info: 040-299632, e-mail ve-ratuta@tiscali.it. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli - od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri; rekreacija odrasli - od 5. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30; otroška telovadba - od 2. oktobra ob sobotah, skupina starejših - ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! AŠK KRAS (mladinski odsek) prireja tečaj modernih plesov za mlade (od 14. do 29. leta starosti). Tečaj se bo odvijal ob sredah od 20.30 do 22.00 v športno kulturnim centru v Zgoniku. Vse potrebne informacije in vpisovanje na predstavitvi tečaja v petek, 1. oktobra, ob 20. uri ali na tel. št. 340-3957915 (Mateja). Toplo vabljeni! TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke od 1. do 12. meseca začel v petek, 1. oktobra, od 10.30 do 11.30. Tečaji za otroke od 12. do 36. meseca pa bodo potekali ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Prijave in info: tel. 328-4559414, info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini poteka, ob torkih in petkih, od 19. do 21. ure tečaj Pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. AŠD MLADINA organizira tečaj bikram joge. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v rekreatorju v Križu št. 441 ob 20. uri. Tečaj vodi Yasmin tnuby. Informacije: tel. št. 333-5663612. AŠD MLADINA organizira tečaj trebušnih plesov. Predstavite in brezplačna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v bivšem rekreatorju v Križu 441 ob 18.30. Tečaj vodi Yasmin tnuby. Info: www.yasmin.anuby.it, tel. 3335663612. AŠD MLADINA vabi na tečaje hip-ho-pa in break-danca, ki bodo potekali v bivšem rekreatorju v Križu 441 pod vodstvom večkratnega svetovnega prvaka Sama Polutaka Kosa in Mateje Terčon. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra; osnovnošolci ob 16. uri, vrtec ob 16.45, srednješolci in mladinci ob 17.30. Info: 329-9751782. AŠD ZARJA sporoča, da bo tudi letos potekal tečaj rekreacijske telovadbe in pilatesa za dekleta in gospe. Vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici športnega centra v Bazovici. Prva vadbena ura bo v ponedeljek, 4. oktobra. Za vse potrebne informacije pokličite na tel. št. 3392447832. BABY FITNESS ŠC Melanie Klein prireja tečaj za starše, kako naj dvigajo, oprijemajo in ljubkujejo svojega dojenčka. Dojenčka spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti za ponovne poizkuse ter mu nudimo optimalno oporo za ustrezno spodbujanje telesnega razvoja. Tečaj je namenjen dojenčkom od rojstva do 18. meseca. Brezplačna predstavitvena delavnica bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 10. uri za neko-bacače in ob 11. uri za kobacače, v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. DSMO K. FERLUGA odpira vrata svojega sedeža v Miljah, Ul. Roma 22, kjer dobite informacije o tečajih, prireditvah, prebirate Primorski dnevnik in Novi glas ter z dežurnim pokramljate po slovensko. Urnik odprtja: vsak ponedeljek med 18.30 in 20.00 od 4. oktobra dalje. Pričakujemo vas! KK ADRIA - TELOVADBA ZA ODRASLE bo na sporedu vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 4. oktobra. Potrditve in nove prijave na tel. št.: 040-910339. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheer-dance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih društva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 3356278496 Nikol ali info@cheerdance-millenium.com. SHINKAI CLUB obvešča, da bodo letos od 4. oktobra dalje stekli treningi za začetnike tudi v telovadnici v Lonjerju. Urnik treningov: ponedeljek in četrtek, od 17.30 do 18.30 (otroci) in od 18.30 do 19.30 (odrasli). Informacije: Elia 349-0861971. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle potekala na Stadionu 1. maja v Trstu s sledečim urnikom: ponedeljek in petek od 9.00 do 10.00 in od 10.00 do 11.00 ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30. Začetek vadbe v ponedeljek, 4. oktobra. Informacije: urad ŠZ Bor (od 15.00 do 18.00) 04051377. ŠZ BOR sporoča, da bo tudi letos na štadionu 1. Maj potekala rekreacijska telovadba za odrasle: ponedeljek in petek 9.-10. in 10.-11., torek in četrtek 17.30-18.30. Vadba se začne v ponedeljek, 4. oktobra. OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s športnim združenjem Sloga prireja tečaj telovadbe za »manj mlade«, v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj se bo odvijal od 5. oktobra do 30. junija 2011 ob torkih in četrtkih od 10.15 do 11.15. Informacije: tel. 040-327335 (občinsko tajništvo). AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 6. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 17. do 18. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. PREDSMUČARSKA TELESNA VADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 6. oktobra, začenjajo treningi za pridobitev kondi-cije za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335-6123484. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Mentor: Marica Pahor. Vpisovanje na prvem srečanju v četrtek, 7. oktobra. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus v sodelovanju z Du-hovsko zvezo vabi na predavanje škofovega vikarja za Slovence g. Antona Bedenčiča »Zakrament bolniškega maziljenja« v četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri v Marijanišče - Dunajska ul. 35, Opčine. KRUT vabi na odprtje razstave »S cvetjem v jesen« - Ustvarjalno v vsaki dobi, v petek, 8. oktobra, ob 17. uri v Umetnostnem in kulturnem centru Škerk, Trnovca. Predstavlja Deziderij Švara, nastopa Moška vokalna skupina Lipa. Lepo vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 9. oktobra, »Pohod Zoro Starec« po domačih klancih. Vodi- la ga bo prof. Marinka Pertot. Start ob 15. uri izpred barkovljanskega društva. Hoje bo približno 3 ure, priporočamo primerno obutev. 60-LETNI KI IZ TRSTA, srečajmo se! Kje? Na agriturizmu na Krasu. V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri. Info v večernih urah 040-433675 (Marinka) ali 338-7845845 (Nevja). Prijave do 10. oktobra. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem Auser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za predvpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 0408329231. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mihačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040-274995 v večernih urah ali 347-5853166 (Ivica). JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeni-ško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 3473712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v ponedeljek, 4. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek in petek od 8.30 do 9.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 12 Sobota, 25. septembra 2010 KULTURA / narodni dom - Niz pobud v počastitev umetnikove okrogle obletnice Klavdij Palčič in njegova iznajdljiva odrska prehajanja Izbor izvirnih scenskih osnutkov in načrtov za kostume - Na odprtju predvajali dokumentarni film avtorice Mirjam Muženič TRST - Odrska prehajanja nadaljujejo niz prireditev v počastitev okrogle obletnice tržaškega umetnika Klavdija Palčiča v smislu mojstrove mnogostransko-sti in dejavnosti v različnih vejah likovne zvrsti. Po pregledni slikarski razstavi v dvorani Sala del Giubileo in jumbo plakatih z risbami v živem prostoru rojstnega Trsta, je tokrat središče dogajanja Narodni dom, kjer preko eksponatov stopamo na odrske deske z izborom izvirnih scenskih osnutkov in načrtov za kostume. Razstava je sad sodelovanja Slovenske Kulturno Gospodarske Zveze z društvom za umetnost Kons, v teku otvoritvenega večera pa je bil predpremierno na ogled v nabito polni osrednji dvorani dokumentarni film o Klavdiju Palčiču avtorice Mirjam Muženič, ki ga je pripravil Regionalni RTV center Koper. Gledališče je prostor, kjer se srečujejo in prepletajo različne ustvarjalne zvrsti, kjer je uresničitev zamisli stvar sodelovanja in sprotnega vključevanja v dogajanje. Osnutki pa so tisti, ki najpristne-je odražajo ustvarjalni trenutek načrtovanja in najbolje odsevajo umetnikovo občutljivost. Osnova je klena in gibka risba, v kateri je Palčič pravi mojster; živahne barve akvarela dopolnjujejo predvsem prelepe obleke posameznih nastopajočih likov, medtem ko so barve le nakazane ali odsotne v primeru kompleksnejših študij za scensko postavitev. Palčič je posebno iznajdljiv v uporabi različnih materialov, ki dodatno bogatijo ekspresivnost in sporočilnost njegovih likovnih rešitev. Odrska prehajanja še posebej vzpostavljajo mojstrovo pravljičnost in sposobnost pričaranja fantastičnih svetov. Ogledamo si lahko izbor nekaterih odrskih postavitev za gledališča v Trstu, na Dunaju in Benetkah. Posebno pomembna je bila uprizoritev opere Kačjega pastirja v italijanskem gledališču Verdi leta 1976 na libreto Svetlane Makaro-vič, glasbo Pavleta Merkuja in z režijo Giorgia Pressburgherja. Na odru so zaživeli nepozabni liki kačjega pastirja, hrošča oklepnika, tete miši in drugih protagonistov. Za operno gledališče v Benetkah La Fenice je Palčič leta 1977 izdelal scene in kostume za Straussovo opero Ženska brez sence. Vsak lik, najsi bo alegorična figura, kralj ali žival zadobi svoj scenski zna- čaj predvsem zavoljo izvirnosti in karak-terizacije posameznih kostumov. Za dunajske Wiener Festwochen je leta 1981 prispeval Palčič scene in kostume za moderno opero Mreža skladatelja Friedricha Cerha. Razstavljeni so še do potankosti izrisani kostumi, ki so nastali za Slovensko stalno gledališče in Molierje-vega Žlahtnega meščana leta 1981 v Trstu. Vsak osnutek je opremljen s tkaninami, z vzorci izbranega platna, ki načrt dopolnjujejo. K razstavi je izšel v založbi ZTT slovensko- italijanski katalog, ki ga dopolnjuje poleg reprodukcij eksponatov še fotografska dokumentacija; svoja pričevanja so napisali ustvarjalci iz različnih področij, katerih poti so se prepletale s Palčiče-vo: Marko Sosič, Miroslav Košuta in Giu-lio Montenero. Razstava bo na ogled do 15. oktobra od ponedeljka do petka: 9.00 - 12.00 in ob četrtkih 15.30 - 18.30. Dokumentarni film pa bodo predvajali v sredo po RTV Slovenija ter 7. oktobra po RTV Koper. Jasna Merku Razstava scenskih osnutkov Klavdija Palčiča bo na ogled do 15. oktobra kroma passariano - Razstava od danes do 6. marca 2011 Munch in duh severa v Villi Manin Druga etapa štiriletnega razstavnega projekta Evropske geografije - Razstavljenih je 122 del Edvarda Muncha in slikarjev z evropskega severa Do 6. marca je na ogled 122 del Edvarda Muncha in slikarjev z evropskega severa benetke - 54. Festival sodobne glasbe posvečen večnemu mitu zapeljivca Za začetek igranje z Don Juanom »Predstava«je potekala v dvoranah, na stopniščih, dvoriščih in med ložami izjemno fascinantne palače Pisani Večni mit zapeljivca Don Juana je tema letošnjega, 54. Festivala sodobne glasbe v Benetkah. Za začetek je umetniški vodja glasbenega Bienala Luca Francesconi povabil svojo publiko, naj se z Don Juanom igra na ustvarjalni način, z aktivnim pristopom k ambientalni postavitvi otvoritvenega dogodka »Don Giovanni v Benetkah«, ki se je s skoraj tridesetimi interpretacijami vezne teme v obliki gledaliških prizorov, glasbenih izvedb, akustičnih in video inštalacij odvijal v dvoranah, na stopniščih, dvoriščih in med ložami izjemno fascinantne palače Pisani. V labirintu vtisov in umetniških spodbud se je z užitkom izgubilo veliko ljudi, ki so se po svobodnih poteh sprehajali po treh nadstropjih in se soočali z mnogimi, različnimi situacijami, ki sta jih ustvarila prikupni dramaturški projekt Francesca Michelija in glasbena koordinacija Micheleja Tadinija. Za izvedbo so poskrbeli pevci in orkestraši gledališča La Fenice, glasbeniki beneškega konservatori-ja in študentje Umetnostne akademije. Osnova projekta so bili trije odlomki iz Mozartove opere, ki so se simbolično navezali na razmišljanje filozofa Kierkegaarda o treh fazah zapeljevanja oz. treh fazah življenja: želje dueta Za začetek se je občinstvo v palači Pisani »igralo« z Don Juanom z Zerlino, dvoboj s Komturjem, nazadnje smrt z vznemirljivim uporom svobodne, koherentne, neukročene duše. Scensko so jih izvajali mladi pevci v stilnih kostumih ob spremljavi komornih instrumentalnih skupin. Ponavljajoče se izvedbe teh prizorov so s svojo prepoznavnostjo privabljale gledalce sredi mešanice antičnega in sodobnega, kjer so se prizori iz Mo-lierovega Don Juana in iz njegovega španskega predhodnika Tirsa de Moline ali spisi markiza De Sadea čisto naravno povezali z osmimi novimi skladbami, ki so nastale po naročilu Bienala (avtorji so bili Gabriella Zen z zanimivim filozofskim melologom za ženski zbor, tolkala in orgle, Pierre Jodlowski, Michele Tadini, Marcello Filotei, Federico Troncatti s svojimi dialogi med različnimi klaviaturami in Martina Tomner) ter z inštalacijami, ki so dopolnjevale že bogate vizualne vtise z dodatnimi, vsebinskimi usmeritvami. Umetniška vrednost posameznih izvedb je nihala, kar pa ni bilo bistvenega pomena, saj je bil smisel dogodka v doživljanju sugestivne celote, vživljanju v mehanizem, kjer se možnosti ogleda in kombinacije fragmentov stalno obnavljajo v zaprtem krogu življenja in smrti protagonista. Ob koncu večera je Don Juan pozdravil svoje goste iz baročne postelje v vhodni veži; kdor bi ga želel obiskati se lahko poda v Benetke še danes, ko bo od 21. ure dalje na vrsti zadnja ponovitev dogodka s prostim vstopom. Rossana Paliaga V veličastnih prostorih Ville Manin v Passarianu se nadaljuje druga etapa štiriletnega razstavnega projekta Evropske geografije, ki postavlja v ospredje evropsko slikarstvo od polovice 19. stoletja vse do prvega desetletja 20.. Po lanskoletnem uspehu pregleda francoskega slikarstva in širši javnosti manj poznanih držav srednje vzhodne Evrope, je tokrat od danes vse do 6. marca na ogled razstava z naslovom Munch in duh severa - Skandinavija v drugi polovici 19. stoletja. Na ogled je 122 slik, ki prihajajo pretežno iz muzejskih zbirk skandinavskih dežel, a tudi iz ameriških. Izbor 35. slik in grafik Edvarda Muncha, s katerimi se razstava zaključi, deluje kot avtonomna razstava znotraj obsežnejšega pregleda. Kurator Marco Goldin vodi gledalca po spoznavanju specifičnih značilnosti slikarjev iz Danske, Finske, Norveške in Švedske, katerih slike so ločeno zbrane po odsekih. Prevladujejo krajinski motivi, iz katerih veje poseben občutek za svetlostne kontraste in izvirnost v izbiri neobičajnih izsekov. Več je tudi portretov in figur. Izbor in postavitev si prizadevata prikazati specifike posameznih držav in obenem skupne smernice, ki označujejo slikarstvo Skandinavije. V obdobju Golden Age, druge polovice 19. stoletja, so umetniki z drugačnim pristopom odkrivali naravo, to zasledimo na Danskem z Lundbyem in Skovgaardom, na Norveškem z Dah-lom, Blakeom in Gudeo, na Švedskem z Larsonom, Bergom in Wahlbergom ter na Finskem z von Wrightom in Holmbergom. Kraj presega svojo zgolj fizično razsežnost, postane obenem projekcija umetnikovega notranjega razpoloženja, pejsaž duše. Raz-prostranost krajine pripoveduje o osamljenosti, sugestivni barvni prehodi pa vzbujajo melanholijo medtem ko zasledujejo umetniki v pristopu do neokrnjenosti okolja predvsem pristnost. Pregled razvoja severnega slikarstva uvaja v končni del razstave, ki se osredotoča na enega ključnih protagonistov evropske likovne scene, norveškega umetnika Edvarda Muncha, s posebnim poudarkom prav na njegovem zgodnjem ustvarjalnem obdobju. Politične spremembe na konca 19. stoletja so vodile ustvarjalce k iskanju večje avtonomije in vse večje pozornosti do krajevne identitete. Prvotni romantični pogled je postopoma nadomestil bolj realistični prikaz in rojstvo novih državnih gibanj. Umetniki in združenja so se upirali konservativnosti akademij za likovno umetnost in ubrali pot secesije. Iz navedenih razlogov se je marsikateri umetnik zato odločil za šolanje na tujih tleh. Sprva so najpogosteje zahajali v Nemčijo: v Dresden, Düsseldorf, München, kasneje pa tudi v Pariz. Skupina teh umetnikov je od leta 1880 dalje po eni strani vnašala nove prvine v Skandinavijo, po drugi pa opozarjala osrednji evropski prostor na kakovost njihove produkcije na pariških razstavah v Salonih. Vpliv impresionizma gre opaziti predvsem v pozornosti do svetlobe znotraj slikarskega dela. Ustvarjanje na prostem pa je bilo skupno tudi naturalizmu, ki je pustil na področju severnega slikarstva opazno sled. Munch pa se je razlikoval po svoji ino-vativnosti z uporabo bolj drznih slikarskih potez in živahnih barv. Munchov ekspresionizem se opira na subjektivnost pogleda v sozvočju z Ibsenom in Strindbergom, a tudi v navezi s filozofskim pojmovanjem Kirkegaarda, po katerem je resnica znotraj človeka in jo gre iskati le preko globljega raziskovanja. Če je Munch zatrjeval, da je umetnost kri njegovega srca, lahko postane kontemplacija njegovih umetnin za nas prav tako življenjskega pomena. V obsežnem spremnem katalogu k razstavi beremo med drugim izpod peresa psihologa Paola Crepeta, da gre pri podoživljanju Munchove umetnosti za identifikacijski proces in možnost pogleda v nas same, v tiste prekrite dele, ki jih skrbno čuvamo in jih raje projiciramo na platno umetniškega dela. Kontemplacija slike nam tako poleg estetskega užitka dovoljuje terapevtsko osvobajanje melanholije, ki ždi v nas. J. M. / KULTURA Sobota, 25. septembra 2010 13 TOMIZZEV DUH Aj Romale, aj čavale A Milan Rakovac ÉÛÈ Volim nogomet, volim cigansku muziku. Po Beogradu prije četrde-setak godina uživao sam slušajuči Rome, i sreo prvi (za mene) rasizam - nekoliko pijanih bekrija na Terazi-jama šamaralo je starijeg Roma, jer ih je »popreko pogledao«. I onda prvi nogometni šok; na utakmici Partizan - Dinamo, »grobari«, navijači Partizana odjednom su počeli urlati »ustaše« ustaše!«. Dva tjedna nakon toga na tekmi Dinamo-Crve-na Zvezda u Zagrebu cijeli stadion urliče »Cigani« Cigani«! Cigani!« I sad antiromski rasizam plamti Europom; i svakovrsni rasizam po sta-dionima: »Posebno kočljivo je, da Sarko-zy s politiko deportacij vodi kampanjo, s katero se želi spet prikupiti desničarskim volivcem. Val populizma je očitno pljusknil še v 'staro' Evropo, ki se je ondan še vzvišeno zmrdovala nad Slovaško, Madžarsko, Poljsko. Navsezadnje, nacionalistične in do tujcev sovražne stranke so v vzponu na Nizozemskem, Belgiji, Avstriji«... (Peter Žerjavič, Delo). In Damijan Slabe, Delo: »Ob tem, kar se je zgodilo na vrhu Unije, se namreč ni mogoče znebiti vtisa, da skupne evropske pravne in zakonske zaščite pred takšno politiko, kakršno si na trenutke dovolita Sar-kozy in njegov po duhu bratranec Berlusconi, ne potrebujejo samo Romi, ampak tudi vsi drugi Evropejci. Za tako pisano zvezo in vse njene probleme je namreč prenevarna«... Aaa-aj Romaleee! Aaa-aj čava-leee! Aj Romi! aj ljudi! - pjeva neki dan u Skadru romska klapa, onako, sama za se, po žarkom suncu, pokraj zaprežnih kola u koja je upregnut mršavi konjič. Prilazi mi mali Rom krotko ispružene ruke, dajem mu dva Eura, Ale Romale!.. I danas mi, ljudi južno od Alpa, iz svega grla zapjevamo Aj Romale, aj čavale!, ovu divnu, himničnu cigansku baladu! Trebam možda napisati »romsku« baladu? Pa onda kao po Medimurju jednako korektno stavljati , ipak, romsku djecu u posebne razrede? Ili izbaciti Rome iz zemlje, kao čisti Francuz Sarkozy, koji je madžarsko-ga roda? Rasizam i nacionalizam na ulici, u parlamentima, na stadionima - evo najnovije Europe. Kada su igrale, recimo, Hrvat-ska-Turska, cijeli istočni Mostar na-vijao je za - Tursku. A nedavno kada je Turska (u košarci) pobijedila Srbiju, na Sandžaku je bila sveopca fešta, koja je izazvala ogorčene reakcije diljem Srbije. Ma, ljubi vi tam dol, ko je bila partida Italija-Slovenija, ste bili za Italijo ali za Slovenijo? Al' pa, če bi igrali Slovenija-Uruguaj, cio e, Hrvastka-Argentina, ča bi Slovenci-Uruguajci bili za Uruguaj? A Hrva-ti-Argentinci za Argentinu? Anni fa guardavino la partida Austria-Italia al Circolo de Pola, un vecio-stari ghe domanda al'altro; cio, chi xe i nostri, per chi tifar? Cia-ro, vivendo mezza vita, e benon, mai cussi dopo, in te la Kakania, pero 'Ta-lian, e 'desso in Jugoslavia, e no piu ne K-undK. ne'l Regno d'Italia ed impero d'Etiopia; chi piu saveva chi xe i nostri e chi xe lori. OK, Lori iera-vamo noi altri, i druži, ma indiferente (by Carpinteri&Faraguna). Piše Teofil Pančic, Vreme: »Gradani Srbije trebalo bi da navi-jaju za reprezentaciju Srbije... Gde to piše? Ne pipe nigde, ali se podrazu-meva... Ako je tako, onda je u No-vom Pazaru (koji je u Srbiji) izvestan broj gradana,.. učinio težak prekršaj 'demonstrativno' slaveci košarkašku pobedu Turske nad Srbijom. Pa im još ni to nije bilo dosta nego su vikali 'Ovo je Turska'... 'Zgrožena' ve-cinska Srbija zaista pati od unebo-vapijucih 'dvostrukigh aršina'... Ov-de je... 'sasvim normalno', štaviše po-željno, dapače, jedino ispravno, da Srbi iz Bosne i Hercegovine navija-ju za Srbiju, a ne za svoju zemlju... I uopšte, da 'svi Srbi sveta' ima da na-vijaju za Mjačicu, od sada do ve- čnosti, ma čiji pasoš inače nosili... Srbi, dakle, treba da navijaju za Srbiju jer su Srbi, a 'nesrbi' treba da navijaju za Srbiju jer... jer mi tako kažemo... Razlog je usamoj prirodi nacionalizma, svakog i svačijeg: nema nacionalizma bez tih famoznih 'dvo-strukih kriterijuma', svodivih na to sa smo Mi uvek dobri, lepi i pravedni, a oni uvek ružni, prljavi i zli... Pa je još i ponosan na to: malo-malo pa se izlije na ulicu, da ritualno prolarma sopstvenu ništavnost i prazninu«... Zapisa san kad su počele uve zadnje balkanske guere, da je »etnobandi-tizam« (by neizogibni Ervin H.M. -koji u Dnevniku ukazuje na istovje-tni euro-američki rasizam!) izvorni Balkasnki export-produkt. I Stara Eruopa se je navadila na Balkanu kako je lako pobiti cilo jeno misto i vrči sebi u žep milijarde deviz; kako je još laglje upriti bojži prst u suseda koji je za sve to kriv. Ni Europa andel nebeski, ne, ma uona se je bila vrgla u brazdu demokracije, pak kad je pa Zid, i Divlji Istok (ma največ Di-vljački Jugoistok) pokaza cilen svitu kako moreš biti zlotvor pak paradi-rati po OUN i EU i NATO-u kako i svi drugi ča su čistih ruk; da je ku-rentnije biti barbarin a la balcanica, i na bot svejeno uvaženi politik. Izvrstno opozarja Slabe na nujni razvoj euro-rasizma: Romi&bur-ke&fundamentalisti-teroristi za enkrat, na Balkanu Srbi na Hrvaškem in Bošnjaki vsepovsod, jutri najprej črnci, Madžari na Slovaškem, Slovaki na Nemškem, Poljaki na Angleškem... O fundamnetalnom rasizmu mogla bi Europa doči nešto naučiti oko Alpa; od fašističkih zakona i prakse za nas Ščave, kolektivne naci-germanizacije Slovenaca, do »bratelanze« za Talijane »rimaste« -nakon što ih je devedeset posto pob-jeglo iz našeg bratskog zagrljaja: A sada je do Alpa do Jadrana usitinu pokrenut ozbiljan proces convivenze, tolerancije, koegzisten-cije. Ma anche a Trieste, me par? verdi - Drugi koncert simfonične sezone Po prijetnem Mozartovem uvodu čudoviti Mahler pod vodstvom odličnega dirigenta Stefana Antona Recka Stefan Anton Reck z vsakim koncertom ponudi žlahtne užitke arhiv Blagozvočno, elegantno, lahkotno in obenem poglobljeno: tako je zaz-venel Mozartov Divertimento v F-Du-ru KV 138 pod vodstvom Stefana Antona Recka. Odlični dirigent, ki nam vsakokrat ponudi žlahtne užitke, tako v simfoničnem kot v opernem repertoarju, je potrdil svoj talent na drugem koncertu simfonične sezone opernega gledališča Verdi. Peščica izbranih go-dalcev je vzorno sledila njegovemu in-terpretativnemu hotenju z okusno izdelanim fraziranjem, ki se je razvijalo sproščeno, a ne brez fines, kot n.pr. skoraj zastrto spokojne melodije v drugem stavku, orkestraši pa so se izkazali tudi z natančnostjo, ki je še posebej izstopala v zaključnem Rondoju, v geometričnem križanju svežih in izvirnih glasbenih idej. Mozart je bil prijeten uvod v veličastno skladbo, ki je bila osrčje koncerta: Mahlerjeva Simfonija št.4 v G-Duru. Ob 150-letnici rojstva in skorajšnji 100-letnici smrti, ki jo bomo obhajali prihodnje leto, je vsako srečanje z genialnim skladateljem prazničen dogodek, toliko bolj, če se partiture loti interpret, ki je z Mahlerjem že dokazal film - Prihodnji konec tedna v Avditoriju Portorož 13. festival slovenskega filma V tekmovalnem delu tudi film Piran-Pirano Gorana Vojnoviča - V preglednem programu Jurij Gruden in Martin Turk z dokumentarcem Muzika od Trsta do Trbiža V Avditoriju Portorož bo od 1. do 3. oktobra potekal 13. festival slovenskega filma, na katerem bodo predstavili 52 filmov domače letne produkcije. Festival bo v tekmovalnem programu ponudil sedem celovečernih igranih filmov, štiri sred-njemetražne dokumentarne filme, dvanajst kratkih in štirinajst študentskih filmov. Slavnostno odprtje bo v petek zvečer na Tartinijevem trgu v Piranu, kjer bodo podelili tudi nagrado »Metod Badjura« za življenjsko delo. Dobil jo bo filmski ustvarjalec Filip Robar Dorin. Podelitvi Badjurove nagrade bo na otvoritvenem večeru sledil film Piran-Pirano, ki ga je posnel mladi slovenski režiser G oran Voj-novič, sicer tudi avtor knjižne uspešnice Čefurji raus!. Ob Vojnovičevem filmu bodo v tekmovalnem delu predvajali še Circus Fantasticus režiserja Janeza Bur-gerja, Gremo mi po svoje v režiji Mihe Hočevarja, film Oča v režiji Vlada Škafarja, Cirkus Columbia oskarjevega nagrajenca Danisa Tanoviča itd. Med srednjemetražnimi dokumentarci bo tudi Trenutek reke, film Anje Medved in Nadje Velušček, med študentskimi pa Trst je naš! Žige Virca (slednji bo v preglednem programu predstavil tudi igrano TV dramo Naša demokracija). V preglednem programu bodo zavrteli tri celovečerne in dvanajst srednjemetražnih filmov. Ponudba je zelo raznolika in gre od »predvolilne komedije« Vinka Moderndorferja Kandidatka in šofer do številnih dokumentarcev (od Pesmi upora, ki jo je Matjaž Poschl posvetil tudi Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Pinko Tomažič, do glasbenega dokumentarca o pank skupini Kuzle, ki sta ga posnela Matjaž Mrak in Robi Šabec). Tomaž Burlin bo predstavil dokumentarni film Boris Pahor -trmasti spomin, Maja Weiss pa Kam je izginil delavski razred?. Na sporedu bosta tudi dva »tržaška« filma, Na koncu Tržaške, v katerem je Jurij Gruden zarisal portret košarkarskega trenerja Petra Brumna in Muzika od Trsta do Trbiža, ki sta ga Jurij Gruden in Martin Turk posnela ob stoletnici Glasbene matice. (pd) Scenska posnetka iz filmov Piran-Pirano (levo Franko Korošec) in Trst je naš! globoko sozvočje. V lanski sezoni nam je podaril izredno doživeto in strastno interpretacijo 5.simfonije, zato smo radovedno pričakovali, kako se bo Reck lotil četrte, ki se -vsaj v začetku - predstavi kot klasično zasnovana glasba, z majhno zasedbo, ko se godala poigravajo v slogu, ki spominja tako na Schu-berta kot tudi na Mozarta. Gustav Mahler pa je čarodej, ki poslušalca omreži in zapelje na stran pota, nedolžne melodije se kaj kmalu izkrivijo in postopoma spreobrnejo v drzne figure, katerih obličje zna skladatelj enkratno poudariti z nezaslišanimi barvami. Če ostaja prvi stavek v mejah znanega (mimo notranjega nemira, ki se pokaže v temi trobente, ki napove začetek 5.sim-fonije), se že v drugem pojavijo prikazni, kot zlovešče slutnje v navidezno nedolžnem valčku, ki mu solo violina (neoporečna Myriam Del Don) vtisne pečat odtujenosti, pijanega oklevanja z nalašč razglašeno (oz.drugače uglašeno) violino. Stefan Anton Reck je vznemirljivi potek partiture razčlenil do podrobnosti, ne da bi izgubil smisel za celoto. Z užitkom se je predal sladki melodiji violončelov, ki odprejo tretji stavek - le tu bi mu morda lahko oporekali nekoliko preveč poudarjene razmike med frazami -, podtalna napetost pa se je nezadržno kopičila do zvočne eksplozije, prave ekstaze, ki odrešilno zaključi stavek. Nato pa Otroški čudežni rog - Des Knaben Wunderhorn, zbirka ljudskih poezij Achima Arnima in Cle-mensa Brentana, iz katere je Mahler zajemal celo življenje: otroška nedolžnost in ljudska naivnost sta v samospevih prekajeni z ostrino, kruta realnost se zajeda v zgodbice, ki postanejo tragične miniature. Četrta simfonija se zaključi s samospevom, ki je optimistični dvojček brezizhodnega Das irdische Leben: ne več zemeljsko življenje, kjer nebogljen otrok umre od lakote, preden mu mati lahko priskrbi moko in speče kruh, temveč Nebeško življenje - Das himmlische Leben, ki nam naslika raj predvsem kot neskončno bogato založeno kuhinjo s svetniki, ki kuhajo in pečejo vsakovrstne dobrote. Naivno in nedolžno podobo nebes, brez vsakršne metafizike, nam je tokrat podal otroški glas. Izbira je padla na tržaškega dečka, ki že šest let poje v zboru Marie Su-sovsky in Cristine Semeraro ter je že nekajkrat nastopil v opernih sezonah. Štirinajstletni Osman Daniel Spangher se je znašel pred zelo zahtevno preizkušnjo: po eni strani otroški glas obarva samospev z ganljivo prisrčnostjo, po drugi pa je vloga izredno naporna za vokalni organ, ki še ni dovolj razvit, da bi lahko oblikoval daljše fraze, kajti dihalne sposobnosti se razvijajo vzporedno z rastjo. Deček je vsekakor pokazal nevsakdanji talent, svojo vlogo je odpel s profesionalno natančnostjo in nam je podaril novo, drugačno sliko umetnine, ki zna zaživeti v različnih dimenzijah. Dolgi, navdušeni in povsem zasluženi aplavzi polnoštevilnega občinstva so nagradili malega pevca, orkester in odličnega dirigenta. Katja Kralj priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Dnevna soba - naše kraljestvo Če ne upoštevamo spalnice, je dnevna soba del stanovanja, v katerem preživimo največ časa. V njej sprejmemo goste, gledamo film ali nogometno tekmo, se uležemo na kavč za krajši počitek, vse bolj pogosto pa se tudi usedemo za računalnik in brskamo po spletu. V našem stanovanju ima torej dnevna soba osrednjo vlogo, prav zaradi tega ji je treba posvetiti največ pozornosti bodisi pri gradnji oz. prenovi kot pri izboru in nakupu pohištva in opreme. V ospredju naj bo udobnost, fizična in še predvsem psihološka, če pomislimo, da je dnevna soba naše zatočišče po dolgih delovnih urah. M SORA La finestra é ben piü di uno sguardo Okno je več kot pogled www.m-sora.eu zastopnik M-SORA v Nabrežini Nabrežina, 106/A 34011 Devin Nabrežina (TS) tel. e fax.: ++39 040 46 12 147 cell.:++39 346 51 85 181 Stil ali udobnost? Klasična, moderna, hi-tech, etnična, luksuzna, minimalistična... Že pred nakupom pohištva in opreme si predstavljamo, kako bo izgledala naša dnevna soba. Brskanje po revijah, obiskovanje trgovin, pogovori z znanci in prijatelji nas stalno seznanjajo z raznovrstnimi rešitvami, ki jih bomo upoštevali v trenutku, ko se bomo odločili za nakup. Pri tem moramo vseskozi paziti, da bo imela naša dnevna soba svojo identiteto preden sežemo do denarnice. V ospredju naj bo udobnost: prostori morajo biti racionalno razporejeni glede na naše potrebe in zahteve, saj bomo prav mi glavni prebivalci sobe, ki nas bo najbolj predstavljala. V tej fazi pa skušajmo ne upoštevati osi kavč-televizija: štiridesetcolski ekran je lahko le smetana na torti v dobro načrtovanem prostoru, ki temelji na udobnosti in uporabnosti. Po istem principu bomo torej izbirali najprej najosnovnejše dele pohištva: naša dnevna soba bo tako oživela in bo za nas mnogo lažje izbirati dodatno opremo. Nase podjetje je bilo ustanovljeno kot podjetje za prodajo montažnih hiš na projekt. Ravno v skladu s tem konceptom razvijamo našo ponudbo, da bi zadovoljili vedno zahtevnejše povpraševanje na trgu. Zato smo ustvarili tri gradbene linije: ekološko, bio-ekološko, ki postavlja v ospredje sožitje narave in človeka, in linijo tutto legno (100% les). Bio-ekološka linija se razlikuje od ekološke glede na uporabo materialov, medtem ko je nosilna lesena konstrukcija enaka (vezani lepljeni les-laminat). Sestava zgradbe je prikazana v naslednjem odseku. Zunanja ekološka stena (videz sestave stene, od zunaj navznoter) Dekorativni omet iz silikata Osnovni armiran omet Izolacijske plošče iz stiropora Lesocementna plošča (tip Betonyp) Konstrukcija 80/140 mm iz vezanega lepljenega lesa (laminat) Lanena zvočna izolacija Lesocementna plošča (tip Betonyp) PE folija Gips plošče Knauf 8 Barve in svetloba Barva in svetloba sta si komplementarni in jih je prav zaradi tega treba izbirati skupaj. Če imamo v dnevni sobi velika okna, ki spuščajo veliko svetlobe, bodo verjetno bele stene presvetle. Prav tako pa se raje izogibamo pretemnim barvam, ki so lahko neprimerne pri električni razsvetljavi. Seveda pa je menjava žarnice cenejša od prepleskanja cele sobe: izbor barvnih odtenkov s katerimi bomo prepleskali stene in strop, mora zato biti zelo temeljit kot tudi izbor materialov za tla. Pri izboru barv upoštevajmo dimenzije in razporeditev prostorov, lahko pa nam priskoči v pomoč cela vrsta trikov, ki nam dovolijo oblikovanje prostora z izbiro pravih odtenkov. Svetle stene delujejo večje, temne pa manjše, poleg tega pa se svetle stene med sabo odbijajo, temne pa privlačujejo. Po teh principih lahko navidezno spreminjamo dimenzije: kvadratna soba izgleda pravokotna, če prepleskamo dve nasprotni steni s svetlejšim odtenkom ostali dve pa s temnejšim. Isto velja pri izbiri barve stropa: le-ta naj bo vedno svetlejši od najsvetlejše stene, tako da nam bo posredoval občutek višine. Obratno, če je naš strop zelo visok, ga lahko navidezno znižamo z rahlo temnejšim odtenkom. Posebno pozornost namenimo tudi podu, ki mora dajati občutek solidnosti, zato raje izbiramo nežne in čim bolj naravne barve. Ko smo se odločili za barve naše dnevne sobe, lahko razmišljamo o razsvetlitvi. Navadne volframske, halogenske, varčne žarnice, neon ali najsodobnejši LED-i: vsaka vrsta žarnice ima posebne barvne lastnosti predvsem na podlagi svojega svetlobnega spektruma (t.j. svetlobne temperature). Izbira svetlobnih virov naj bo torej prilagojena barvam naše dnevne sobe. Seveda velja dejstvo, da je menjava žarnice mnogo cenejša kot prepleskanje sten, zaradi tega se z lučmi lahko kar igramo, dokler ne najdemo najboljše kombinacije. Izbor materialov Les, steklo, kamen, kovina ter cela vrsta plastičnih zmesi. Vsak material ima svoje posebne lastnosti tako na podlagi estetike kot uporabnosti. Ko kupujemo pohištvo, smo se najbrž že odločili za stil, ki ga bomo dali naši dnevni sobi, kar bo vplivalo tudi na sam Za udobno in hitro žaganje brez bencinskih hlapov in kablov ELEKTRIČNA VERIŽNA ŽAGA na baterije, moči 18V/2,6 Ah POSEBNA CENA 230v00€ Zeleznina Terčon Nabrežina 124, tel. 040 200122 TECNAL sne, ulica Aquileia, 38 - 34170 GORICA - Tel. 0481.523104 Fax 0481.525719 • Prenosni telefon 330.962664 • 347.1006845 info@tecnalcasa.it • www.tecnaicasa.it priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom pnloso za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 izbor materialov. Les ostaja med najbolj priljubljenimi zaradi široke palete naravnih barv, možnosti prebarvanja, prilagodljivosti in elegance. Na trgu pa najdemo vedno višjo ponudbo „novih" materialov, ki lahko z njihovimi posebnostmi odločno okrepijo značaj naše dnevne sobe. Če ste ljubitelji lesa, ste se morda že odločili katero vrsto boste uporabili za vso opremo. Uporaba raznih materialov pa sploh ni prepovedana, če se le-ta drži kriterijev, ki smo jih zgoraj določili. Stara lesena omara naše prababice je lahko povsem primerna tudi za hitech dnevno sobo iz jekla in stekla in se z njo lahko armonično spaja, če nismo pri tem predrzni. Zaradi tega je tudi v tem primeru priporočljivo, da ukrotimo našo domišljijo in se najprej posvetimo najosnovnejšim komponentam (miza, kavč, predali oz. omare) ter si tako razjasnimo pojme za trenutek, v katerem bomo sobo dopolnili s slikami, kipci, preprogami in drugimi dodatki. Kavč, kralj dnevne sobe Kavč ali zofa, skratka sedežna garnitura, je pravi protagonist dnevne sobe: na njem sedimo, ležimo, počivamo, postrežemo goste s čajem, gledamo televizijo... Trg nam danes ponuja kavče vseh oblik in materialov, od najbolj klasičnih blazinjakov pa vse do divanov, ki sledijo najsodobnejšim trendom. Prav zaradi pestre izbire se pogosto zgodi, da se z lahkoto pustimo prevarati od same estetike, pozabimo pa na najvažnejša lastnost kavča, to je udobnost: zofo imamo zato, da se nanjo usedemo, ne pa da jo samo občudujemo. Pri izbiri kavča oz. zofe moramo največ upoštevati udobje (kar lahko sami preizkusimo že v trgovini), trpežnost in oblikovno brezčasnost. Prevleka naj bo snemljiva, za lažjo zamenjavo v primeru obrabe ali poškodbe. Poseben čar pa imajo tudi stare usnjene zofe: ker je usnje naravni material se z leti njen izgled le še oplemeniti, dnevna soba pa postane z njo topla in vabljiva. Če je v dnevni sobi dovolj prostora, lahko kar ciljamo na kavč velikih dimenzij: za moderni ambient so primerni poliuretansko polnjeni kavči s kovinsko strukturo ali cela sedežna garnitura v kotni postavi. V tem primeru nam trg ponuja celo vrsto oblik, barv in dimenzij. V slučaju, da smo se odločili za bolj klasični stil, potem raje upoštevamo usnjenega. V manjših ambientih se lahko odločimo za več manjših kavčev ali za modularne sisteme, ki nam omogočajo boljše izkoriščanje prostora. Mize in mizice Ko smo v prostor postavili kavč oz. zofo, nam seveda manjka vsaj še klubska miza. Ta je namenjena odlaganju revij, daljinca ter katerekoli druge stvari, poleg tega se armonično usklajuje s sedežno garnituro in pripomore boljšemu vizualnemu izgledu. Ko je naša dnevna soba obenem tudi jedilnica, potem seveda potrebujemo jedilno mizo in zanjo primerne stole. Če imamo le malo prostora na razpolago in uporabljamo mizo le za priložnostni sprejema gostov, lahko zbiramo med pestro ponudbo raztegljivih miz. Tudi v tem slučaju nam trg ponuja razne variante barv, oblik in dimenziji, vsekakor pa moramo tudi pri izbiri mize upoštevati stil, ki smo ga vnaprej določili, še bolj pa velikost naše dnevne sobe. Prozorna steklena miza posreduje občutek večjega prostora in osvetli dnevno sobo. Temnejša, velika lesena miza pa je bolj primerna za velike in že same po sebi svetle ambiente. Ko pomislimo na opremo dnevne sobe težko pozabimo na televizor, kar v sobi predstavlja - kot smo že omenili - smetano na torti. Pri tem se večkrat puščamo privlačiti od najsodobnejših mizic in hi-tech struktur, ki pa niso vedno najprimernejše za ostalo opremo. Zaradi tega ne smemo spregledati dejstva, da je dandanes že sam televizor pohištveni element, tanke LCD ali plazma zaslone pa z lahkoto kar obesimo na zid: če je v dnevni sobi malo prostora, bi lahko bila ta rešitev najboljša. Knjižne omare in police Kljub hitrim napredkom tehnologije še vedno stalno prebiramo knjige, radi jih darujemo, še raje pa jih sprejemamo, tako da se jih v našem domu nakopiči vedno večje število. Zaradi tega postane knjižna omara v dnevni sobi element, ki že na prvi pogled pove mnogo o nas. Tudi v tem primeru moramo najprej upoštevati uporabnost glede na naše potrebe: če knjige radi večkrat vzamemo iz polic je primerno, da je najvišja polica knjižne omare kar se da dostopna. Pri tem pa nas seveda največkrat omeji prostor, s katerim razpolagamo. Če je le-ta dovolj velik, se lahko odločimo za modularne sisteme, vsekakor pa knjižne omare in police z lahkoto povežemo z ostalim pohištvom. Kombinacija lakiranih materialov v različnih barvah s kovinsko strukturo bo v vsakem prostoru delovala zelo modno, kombinacija lesa z lakiranimi površinami pa ima bolj topel in domač učinek. Bolj enoten videz lahko dosežemo s knjižnimi policami, ki so obešene na steno, tako da z njimi ne natrpamo prostora, saj je videz visečih elementov lahkotnejši od velike knjižne omare. Knjižne police lahko tudi delno zapremo s steklenimi vrati, ki ščitijo knjige pred prahom. Če je naš prostor majhen, se lahko poslužujemo manjših samostoječih knjižnih elementov, ki v prostoru delujejo prav tako enkratno, poleg tega pa jih lahko poljubno premikamo po prostoru, ki bo tako z istimi elementi deloval popolnoma drugače. ^ mggnn «jj f^ujARfn Damir Stare PRODAJA NAČRTOVANJE ZIDAVA POPRAVILA Cm d. 125 x g. 100 x v. 180 Na razstavljenih pečeh do 50% popusta! AttbiSMTS PROSEK 551 ■ tel 040.225177, fax 040.225193, mob. 3483051855 PROIZVODNJA fill , - ININŠTALACIjA MULLI kleparstva MARIO MUCCI S.RX, Ulica A. Gregorčič 20/2 * 34170 GORICA Tel. 0481^21828 * Fax D48U524657 info@mucdlattonent£ .cam * www.rnLJCci!;iltori^rie:.corn p m razpolago ^vmoscwh IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMIONSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE Tel. in Fax. 040 8321268 Mob. 335 6576587 Krmenka, 543 Dolina - TRST TR0\l VIŠINE www t e c n o n o I e • # M. i . i t 2 500 Sobota, 25. septembra 2010 VREME APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu tržič - V Fincantieriju državni tajnik Fiom-CGIL Delavci združujejo moči za ohranitev vseh ladjedelnic Zaposleni v kraju Castellamare Di Stabia bi v primeru zaprtja obrata prišli protestirat v Tržič Landini (drugi z leve) na sindikalnem srečanju v Tržiču altran Delavci iz ladjedelniškega koncema Fincantieri združujejo moči, saj se zavedajo, da so njihova delovna mesta na prepihu. Zato se zavzemajo, da bi vodstvo družbe s pomočjo državne vlade pripravilo nov industrijski plan, ki bi zagotovil nadaljnjo proizvodnjo v vseh ladjedelnicah koncerna Fincan-tieri, razpršenih po Italiji. V okviru državne mobilizacije zaposlenih v ladjedelnicah družbe Fin-cantieri so se včeraj zbrali na sindikalnem srečanju tudi delavci iz Tržiča, ki jih je nagovoril državni tajnik panožne-ga sindikata FIOM-CGIL Maurizio Landini. »Obljub je bilo doslej že na pretek, zato zahtevamo zagotovila, da ne bodo zaprli niti ene ladjedelnice, da ne bodo ukinili delovnih mest in da bodo poskrbeli za obljubljene naložbe,« je poudaril Landini, ki je spregovoril tudi v imenu sindikatov FIM-CISL in UILM-UIL. Sindikati so imeli pred nekaj meseci precej različna stališča, ob tako črnogledih napovedih vodstva družbe pa so le poenotili svoje poglede, saj je brez skupnega nastopa njihova moč veliko manjša. Zaradi tega so sindikati potrdili, da bo 1. oktobra stavka v vseh ladjedelnicah družbe Fincantieri, ki imajo pred sabo precej različne scenarije. V nekaterih obratih je namreč predvideno krčenje števila zaposlenih, ladjedelnici v krajih Riva Triggoso pri Genovi in Ca- goriška brda - Prevrnil se je traktor Smrt na trgatvi 81-letni Ivan Ščurek je bil starosta znane vinogradniške družine Na Plešivem, na slovenski strani meje v občini Brda, se je včeraj smrtno ponesrečil 81-letni Ivan Ščurek, starosta znane briške vinogradniške družine. Nesreča ga je doletela med delom v vinogradu, ravno med trgatvijo. Usoda je hotela, da je življenje klenega Brica ugasnilo ravno pri delu, ki ga je tako ljubil. Dobršen del življenja je namreč posvetil obdelovanju trt, negovanju vina in svoje znanje je uspešno delil s sinom Stojanom, ki ga je že prenašal tudi na mladi rod. Skupaj sta obdelovala 17 hektarjev vinogradov, večina posesti je bila na italijanski strani Brd. Za najboljše lege veljajo Grotišče, Mahober, Jazbine, Jordano, Gredič in Kozlink. Ščurkovi so posebej ponosni na avtohtone sorte in na zvrsti: rdeča in bela Stara brajda, UP in Kontra. Vožnja s traktorjem, s katerim je proti domu vlekel polno prikoli- Prevrnjeni traktor nesrečnega Ivana Ščurka (fotografija Gasilska enota Nova Gorica) co pridelka, se je v včerajšnjem dopoldnevu zaključila tragično. Ob novici so Brici in vsi drugi, ki so družino poznali, obnemeli. Usoden je bil ovinek v strmem klancu, na razcepu makadamske poti, kjer je pri zavijanju na levo in vožnji navzdol traktor s težkim tovorom prevrnilo. Voznik je pri prevračanju vozila padel na travo, kjer je ugasnilo njegovo življenje. Reševalci so zaman prihiteli na kraj dogodka, pomagati niso več mogli. Prihiteli so tudi gasilci in policisti. Zdravnica je lahko samo še potrdila smrt in odredila obdukcijo. Policisti so obvestili tudi preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča in pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici; v zvezi z delovno nesrečo so podali poročilo tudi pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu v Novi Gorici. (km) stellamare di Stabia pri Neaplju pa naj bi celo zaprli. V Tržiču je na prepihu okrog 600 delavcev, ki so zaposleni pri raznih zunanjih podjetjih. Če bi jih družba Fincantieri odslovila, bi se socialna stiska v mestu še dodatno povečala, saj je na Tržiškem že nekaj drugih industrijskih obratov dalj časa v krizi. Med včerajšnjim posegom je Landini pozval predsedstvo državne vlade, naj skliče omizje o italijanskem ladjedelništvu. Po njegovem mnenju je družba Fincantieri aprila in julija lanskega leta podpisala dogovor s sindikati, decembra pa še z ministrstvom za gospodarski razvoj; s podpisom dogovorov je zagotovila, da ne bo zaprla niti ene ladjedelnice. »Družba Fincantieri mora uresničiti obljube, ki jih je lani dala sindikatom; zato bomo na ponedeljkovem srečanju s poverjenim upraviteljem družbe Giuseppejem Bonom v Rimu zahtevali, naj se odreče projektu o prestrukturiranju koncerna,« je poudaril Landini in opozoril, da so sindikati pripravljeni na pogajanja z vodstvom družbe, nikakor pa ne bodo pristali na krčenje delovnih mest in zapiranje obratov. Kriza družbe Fincantieri je bila v ospredju pozornosti televizijske oddaje Annozero, ki jo je Michele Santoro vodil v četrtek. Delavci iz ladjedelnice v kraju Castellamare di Stabia so napovedali, da bodo prišli protestirat v Tržič, če bo prišlo do zaprtja njihovega obrata. tržič - Tovarna Zapirajo Rotocart Na prepihu 30 delovnih mest Tržiško tovarno Rotocart bodo zaprli konec leta. Povsem nepričakovano novico so predstavniki lastnikov posredovali med četrtkovem srečanjem s sindikati, ki je bilo na goriškem sedežu industrijalcev. Družina Gelain iz kraja Piombino Dese pri Padovi je tovarno Rotocart, kjer proizvajajo toaletni papir in papirnate robčke, odprla leta 2002. Takrat so nameravali večji del proizvodnje izvažati v vzhodno Evropo, kar se pa naposled ni izne-slo. Prodaja ni dosegla predvidenih količin, zato so se odločili za zaprtje tovarne, v kateri je zaposlenih trideset delavcev. Sindikati bodo skušali zaprtje odložiti na prihodnje leto, poleg tega pa se bodo zavzeli, da bodo delavcem priznani socialni blažilci. Pokrajina odločno nasprotuje vivisekciji Pred pokrajinsko palačo v Gorici bo danes ob 11. uri protestna mobilizacija proti novi evropski zakonodaji, ki dopušča vivisekcijo klateških psov in mačk. Shod bo potekal na pobudo pokrajinske uprave, saj je predsednik pokrajine Enrico Gherghet-ta vnet zagovornik spoštljivega in humanega odnosa do živali. »Pričakujemo čim več ljudi, da vsi skupaj izrazimo svoje nasprotovanje evropski direktivi, ki je dobesedno sramotna. Nova zakonodaja, ki dopušča vivi-sekcijo klateških psov in mačk v raziskovalne namene je jasen dokaz kulturne zaostalosti in predstavlja korak nazaj glede na dosedanje zakone,« poudarja Gherghetta in pojasnjuje, da je odposlal pismo vsem evropskim poslancem iz Italije, ki so s svojim glasom prispevali k odobritvi sporne direktive. gorica - Sredi noči na korzu Okusi zvabili tatove, kradli salame in sire gorica 25 županov proti združitvi zbornic Petindvajset županov iz goriške pokrajine z izjemo prvega občana iz Štarancana izraža solidarnost in podporo predsedniku goriške Trgovinske zbornice Emiliu Sgarlati, ki se je pred kratkim izrekel proti združitvi štirih pokrajinskih zbornic dežele Furlanije-Julijske krajine v eno samo ustanovo. To zamisel je pred kratkim podprl predsednik deželne vlade Renzo Ton-do, ki je bil nato deležen mnogih kritik. Predlog o združitvi pokrajinskih zbornic je prvi zelo kritično ocenil goriški župan Ettore Romoli, nato pa so se proti predlogu izrekle glavne stanovske organizacije iz goriške pokrajine. Njihovi predstavniki so v skupni izjavi opozorili, da dežela ni pristojna za odločanje o združitvi trgovinskih zbornic, ne glede na to pa po njihovem mnenju ne gre prezreti gospodarske in politične specifike goriške pokrajine, ki se odraža ravno v delovanju Trgovinske zbornice. Proti Tondovi zamisli o združitvi pokrajinskih zbornic v eno samo ustanovo so se nazadnje izrekli še župani petindvajsetih občin goriške pokrajine. Po njihovem mnenju je vloga goriške Trgovinske zbornice neprecenljiva, saj gre za ustanovo, ki povezuje gospodarstveniki in spodbuja njihovo sodelovanje. »V obdobju gospodarske krize je še toliko bolj pomembna vloga ustanove, ki lahko tudi finančno priskoči na pomoč gospodarstvenikom v težavah in po drugi strani pripomore h gradnji infrastruktur, ki so potrebne za razvoj industrijskih in obrtniških dejavnosti,« so prepričani župani, ki bodo v kratkem odobrili resolucijo, v kateri bodo tudi uradno podprli še nadaljnji obstoj in delovanja goriške Trgovinske zbornice. »Goriška Trgovinska zbornica je preko sklada za Gorico razdelila med občinami 57 milijonov evrov finančne pomoči, poleg tega pa je pokrajini dala na razpolago preko enajst milijonov evrov. Skupno je bilo v teritorij vloženih sedemdeset milijonov evrov, kar še dodatno potrjuje pomembno vlogo, ki jo že leta opravlja Trgovinska zbornica na Goriškem,« so prepričani župani petindvajsetih občin goriške pokrajine. gorica Zaporna Oškodovani prodajalec bumbaca Tudi letos so stojnice enogastronom-ske prireditve Okusi na meji pritegnile nočne tatove ali samo lačne osebe, ki so lakoto potešile s salamami, siri in z drugimi jed-mi prodajalca iz Piemonta. Zgodilo se je v noči s četrtka na včerajšnji dan. Skupina treh mladeničev, ki so se zadrževali na območju pouličnega praznika, se je ob 4.17 obrnila na patruljo zasebnega varnostnega podjetja Italpol, ki straži stojnice in je bila v bližini. Povedali so, da so na Kor-zu Italia opazili tri osebe - po njihovem opisu je šlo za črnopolte moške -, ki so skozi odprtino v šotoru stopili vanj in pograbili s pultov kar čim več sušenih mesnin in sirov. Ko so stražarji prihiteli na kraj - na višini hišne številke 56 -, niso več našli nikogar, saj je trojica očitno pobegnila, ko je opazila, da so jih mladeniči odkrili. Ob 5.25 je prišel lastnik stojnice, moški iz Piemonta, ki je ugotovil, da so kradli še v bližnjih šotorih z njegovimi jed-mi; plen je kar dostojen, a prodajalec njegove vrednosti ni pojasnil. Sredi iste noči je bil poskus kraje tudi v stojnici na Korzu Verdi, vendar so tatovi pobegnili, ne da bi ničesar odnesli. v parku Prostovoljci iz združenja Volontari giustizia bodo danes v ljudskem vrtu v Gorici prikazali zaporno celico v realni velikosti. Namestili jo bodo ob Ulici Petrarca, vanjo pa bo mogoče tudi vstopiti in tako razumeti v kako težkih pogojih živijo zaporniki v Italiji. Po besedah prostovoljcev so italijanski zapori med najslabšimi v Evropi, saj zapornikom ne dajejo nobene možnosti, da bi stopili na pravo pot. Zato ni čudno, da se osemdeset odstotkov zapornikov vrne v ječo, potem ko so poravnali svoj dolg s pravico. Prostovoljci dalje opozarjajo, da so v zaporih v glavnem zaprti priseljenci in odvisniki, mafijcev, velikih utajevalcev davkov in goljufov pa je zelo malo. Predsednik združenja Vo-lontari giustizia je goriški družbeno angažirani duhovnik Alberto De Nadai. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 25. septembra 2010 17 gorica - Jezikovni sprehod med stojnicami pouličnega praznika Okusi na meji Poulični okusi večjezični s presenetljivimi izjemami Dvojezičnost zgledno prisotna v Ulici Crispi - Si zlata rebula ne zasluži slovenščine? »Oslavia«, domovina zlate rebule več fotografij na WWW.primorski.eu Sprehod med enogastronomskimi stojnicami pouličnega praznika Okusi na meji je zanimiv tudi iz jezikovnega vidika. Marsikatera stojnica je opremljena z večjezičnimi napisi, saj na ta način gostinci in prodajalci skušajo privabiti goste tudi v njihovem jeziku, hkrati se predstavljajo s svojim maternim jezikom in svojim tipičnim jedem dajejo njihovo izvirno ime. Srbi iz Banja Luke tako ponujajo cevapčiče, šiš cevap, pileči batak, Albanci suffaque, byrek, llokum, Nemci in Avstrijci pa Wiener Schnitzel mit Kartoffelsalat in Schwammerlgulasch mit Knödelscheiben. Slovenski sprehajalci, ki kaj dajo na lasten jezik in narodno pripadnost, si pazljivo ogledajo tudi stojnice slovenskih društev in gostiln tako iz zamejstva kot iz matične domovine. Lep del Travnika je tako dvojezičen, ker so na njem namestili stojnice iz Kobarida in Nove Gorice. Gostom izražajo dobrodošlico v Sloveniji z velikima transparentom, nekoliko skva-ri dvojezični videz stojnic le velik napis »Sco-prite i piatti gustosi di Caporetto«. Ali koba-riške okusne jedi niso namenjene tudi slovenskim okuševalcem? Na Travniku privablja pogled tudi trijezični transparent, na katerem je zapisano: »Piazza senza confini - Kvadratnih brez meja - Platz ohne Grenzen«. Namesto trga se je pojavila beseda »kvadratnih«. Od kod takšen prevod, ki nima nobene jezikovne utemeljitve razen morda skrajno nerodne uporabe Googlovega avtomatičnega prevajalca, lahko vsakdo le ugiba. Slovenščina je zgledno prisotna v Ulici Crispi. Tu je mogoče prebirati dvojezične napise in cenike Vinoteke števerjanski griči, nogometnega društva Sovodnje, prosvetnega društva Štandrež ter naveze med društvoma Sabotin in Naš Prapor, ki med drugim izstopata tudi po svoji gastronomski ponudbi. Naš Prapor ponuja vrhunska briška vina, Sabotin pa polento in golaž iz divjega prašiča, ki so jim ga odstopili lovci. Za trijezični napis je poskrbela tudi goriška občina, ki na parkomatih v italijanščini, angleščini in slovenščini opozarja voznike, da je med praznikom parkiranje v modrih conah brezplačno. Enogastronomski užitki seveda niso pod vprašajem, če pa vztrajamo pri jezikovnem vidiku, je imel in ima praznik tudi nekaj senc. Prejšnji teden so marsikoga zmotili plakati z napisom »Gorizia te čaka«, ki jih je goriška občina dala razobesiti v Novi Gorici, enako - morda pa še hujše - ogorčenje si zasluži transparent na šotoru v Ulici Garibaldi. Šest izključno slovenskih vinarjev z Oslavja - nekateri izmed njih so ali so bili tudi politično in družbeno izpostavljeni - je pred kratkim ustanovilo konzorcij za promocijo zlate rebule in ga poimenovalo z izključno italijanskim imenom »As-sociazione produttori ribolla di Oslavia«. S tem nazivom se konzorcij predstavlja na goriški ulici, pri čemer je tudi informativno gradivo izključno v italijanščini. Na letakih je brez strešice tudi ime priznanega slovenskega gostinca, ki sodeluje s konzorcijem z degustacijo jedi. Če se zgražamo nad tem, da je goriška des-nosredinska uprava na slovenskih plakatih zapisala »Gorizia«, se moramo tudi vprašati, zakaj so slovenski vinarji svoj rojstni kraj brez zadrege preimenovali v »Oslavia«. Danjel Radetič foto d.r. Na Travniku Kvadratnih brez meja d.r. gorica - Na Trgu Sv. Antona Lekcija iz Katalonije Vsi letaki, informativno gradivo, zemljevidi, etikete na medu in vinu izključno v katalonščini Obisk stojnice iz Katalonije na Trgu Sv. Antona v Gorici je nedvomno izredno poučen za predstavnike manjšinskih narodnih skupnosti, ki se lahko z lastnimi očmi prepričajo, kako so Katalonci navezani na svoj jezik in kako se tudi preko jezika krepi njihova narodna zavest. Vsi letaki, informativno gradivo in zemljevidi, ki jih delijo obiskovalcem svoje stojnice, je izključno v katalonščini, tudi etikete na steklenicah vina in na lončkih medu so samo v katalonščini, o španščini oz. kastilj-ščini pa ni ne duha ne sluha. Med sabo se prodajalci seveda pogovarjajo v katalon-ščini, kdor se z njimi zaplete v pogovor o njihovih jezikovnih pravicah, pa mu bodo kaj kmalu pojasnili, da je bila uporaba katalonščine v javnosti do konca Franco-ve diktature prepovedana. Po smrti »ge-neralissima« se je katalonščina spet vrnila na trge, ulice in v šole, tako da jo zdaj govori ali pa vsaj razume večji del katalonskega prebivalstva. Včeraj popoldne je dež začel načenjati privlačnost praznika, tudi za današnji dan pa vremenske napovedi niso najboljše. Na Trgu sv. Antona je vsekakor danes ob 18. uri predviden nastop španskega glasbenika Juana Garrida, ki ga bodo spremljale plesalke flamenka. Razni glasbeniki bodo zapeli in zaigrali tudi na Travniku, kjer bodo že ob 11.30 predstavili novoustanovljeno združenje »Gorizia a ta-vola«. Vanj se je vključilo dvanajst vinar- Katalonska stojnica na Trgu Sv. Antona jev, čebelarjev in kmetovalcev, devetnajst gostincev in petnajst hotelirjev oz. lastnikov turističnih kmetij, ki nudijo tudi nočitve. Okrog poldne bodo na Travniku predstavili knjigo o goriškem rdečem ra-diču »La Rosa di Gorizia«, ki jo je napisal Roberto Covaz. Pod šotorom kon- bumbaca zorcija pridelovalcev zlate rebule v Ulici Garibaldi bo ob 11. uri spregovorila Aurora Fenici, ob 16. uri pa bo degustacija sardel in sardonov, ki jih bo pripravila restavracija Rosenbar. Ob 18. uri bo o vezeh med zlato rebulo in teritorijem spregovoril Stefano Cosma. (dr) "Naši diplomanti so na trgu precej iskani. Komercialistov, tržnikov,računovodij in pravih poslovnih sekretarjev je trg dela še vedno zelo lačen." CENTER VIŠJIH POSLOVNIH SOL LAMPRET CONSULTING N O V A G O R I C A imu poslovnih m v novi Qom Zakaj ne bi obiskovali študija na slovenski fakulteti blizu doma? Ponujamo vam vpis v akreditirane javno veljavne in bolonjsko prenovljene programe. Šudij je prilagojen zaposlenim. Višješolski dvoletni program: * EKONOMIST (naziv: ekonomist) (smeri : komercialist, računovodja, bančništvo in zavarovalništvo) * POSLOVNI SEKRETAR ( naziv: poslovni sekretar) Visokošolski triletni program: * KOMERCIALA 1 ( naziv: dipl. ekonomist) * TURIZEM ( naziv: dipl. organizator turizma) NOVO! ( smeri: marketing turizma ter evropska novost igralniški turizem) Podiplomski dvoletni program: * KOMERCIALA ( naziv: magister poslovnih ved) Izredni študij poteka v celoti v Novi Gorici ! Ugodni pogoji obročnega plačevanja in kreditov za študij Lampret Consulting d.o.o. Tolminskih puntarjev 4, Nova Gorica 00 386 5 33 82 700; visjasola@lampret-consulting.si www.lampret-consulting.si » Raziskave med diplomanti kažejo, da se večini diplomantom investicija v študij povrne prej kot v dveh letih s povišanjem plače, napredovanjem ali novim delovnim mestom.« Dvojezični napisi in transparenti na pouličnem prazniku foto d.r. 18 Sobota, 25. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / podgora - Postaja okoljske karavane Soča sooča Nočejo novih zajezitev in obnove obstoječega jezu Prebivalci so odmislili vodne tokove, kar siromaši njihovo okoljsko kulturo, a so se zato naravni pogoji izboljšali V četrtek se je zbralo v Stražcah pri mostu, ki pelje na podgorski breg, okrog trideset ljudi. Namenjeni so bili čez most in cesto na domačijo Županovih, kjer sem jim je pridružilo prav toliko oseb. Vsi so se udeležili Kinoateljejeve okoljske karavane Soča sooča, ki je tokrat predvidevala okroglo mizo izvedencev in vrtenje dokumentarnega filma »Trenutek reke«. Za mizo je sedlo ducat predstavnikov raznih združenj in uprav, ki jih je usklajeval, nagovarjal in prevajal Peter Szabo. Vse je pozdravil predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj, ki se je opredelil za obnovo bližnjega jezu v duhu stališča, da ne gre za novogradnjo, temveč za obnovo nekdaj že obstoječe. V imenu prireditelja je pozdravila Nadja Velušček, nato pa se je pričel niz zanimivih in tehtno jedrnatih posegov, ki so občinstvo pritegnili v vrtince spominov, izkušenj, mnenj, pozivov in občutkov. Najprej sta spregovorila predstavnika uprav, in sicer Mara Černic za goriško pokrajinsko upravo in Niko Jurca za no-vogoriško mestno občino. Oba sta povedala, da se čutita razdvojena in hkrati povezana zaradi prepletanja osebnega odnosa do Soče in njune vloge javnih funkcionarjev, zaradi katere morata strokovno pristopati k ohranjanju rečnih značilnosti. O podobni razdvojenosti in povezanosti so nato spregovorili vsi ostali, a ni bilo slišati ponavljanj in kalupov, kajti izkušnje in doživljanja Soče so resnično raznolika; obe urbani okolji, ne glede na njune različne značilnosti, pa nimata odnosa do soške struge. Prebivalci so odmislili vodne tokove, kar siromaši njihovo okoljsko kulturo, sicer pa so se prav zaradi tega v nekaj desetletjih naravni pogoji izboljšali. Še najbolj, pravzaprav resnično poznajo Sočo kajakaši, podvodni plavalci, organizirani ribiči in nekateri med naravovarstveniki, ki ne ostajajo zgolj pri deklaracijah. Večer se je prelevil v simpozij, čeprav ni bila napovedana takšna raven razpravljanja. Vanj so se dvojezično ali s prevajanjem vključili tudi ostali udeleženci okrogle mize: Ivan Humar je v imenu potapljačev iz Nove Gorice z besedami živo posredoval, kako se adrenalinsko počutijo v tolmunih, zajedah in globinah. Albin Špacal je poleg osebne note dodal nekaj podatkov o kajakaškem klubu. Soške elektrarne, ki deluje 63 let in dosega tudi svetovno raven uspešnosti, ne da bi zanemarjal vzgojnih vidikov in vrednot pri delu z mladimi. Aldo Rupel je glede čustvenega odnosa do Soče povabil slovenske in italijanske udeležence, naj si preberejo odlomke iz njegovih knjig, glede organizacijskega vidika pa je povzel pot slovenskega kajakaštva na italijanski strani meje, ki se je pričelo pred štiridesetimi leti. Izrazil je skepso glede obnove podgorskega jezu, ker imajo kajakaši slabo izkušnjo z gradnjo zajezitve pod »pašerelo«. Walter Prinčič in Marijan Velišček sta vsak za svoj del ozemlja v Italiji in Sloveniji povedala, kako gledajo ribiči na soški vodni tok in seveda na ribji zarod. Za soške postrvi smemo trditi, da niso več preživetveno ogrožene, vprašanje pa se postavlja, ali bomo pustili zanamcem takšno reko, kakršno smo jo prejeli. Manuela Botteghi iz gibanja Beppe-ja Grilla se je najbolj prizadeto opredelila proti ponovni zajezitvi Soče iz naravovarstvenih in družbeno političnih vidikov ter pritegnila mnenju, da je pod kolesarskim mostom v Podgori prava grozota. Za Legambiente je posegel Luca Cadez, ki se je zavzel za čezmejno sodelovanje, saj ni reka le vodna masa, temveč celovit organizem. Danijel Rojšek je zastopal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave: posredoval je razdvojenost med osebnim in »pašereli« na domačijo Županovih službenim. Slednje ga zavezuje na upoštevanje obstoječe zakonodaje, odločno pa je pribil, da bo potrebno jezove začeti rušiti ne pa dvigovati. Lucija Mozetič - Gibanje za kakovost življenja - je po rodu Mariborčanka in jo je tukajšnja reka ob priselitvi očarala. Prisotne je prepričala s spoznanjem, da Sočo premalo tržimo, saj tak- šne reke ni nikjer drugje na svetu, a za mnogo manj čiste naravne pojave oglede celo zaračunavajo ... Pred predvajanjem dokumentarnega filma o Soči v režiji Anje Medved in Nadje Velušček sta člana deželne ustanove za ribištvo prikazala povzetek spletne strani prav tako o Soči. (ar) Zgodovinski lokali v Gorici Goriški občinski odbor je ažuriral seznam zgodovinskih lokalov in trgovin, ki lahko zaprosijo deželo za prispevke za prenovitvena dela. Na seznamu so lekarne Al Moro, All'Orso Bruno in All'Orso Bianco, trgovine Lucchesi, Oscarre Krainer in Cal-zature Franco, gostilna Alla Luna, dragu-ljarna Šuligoj ter kavarni Teatro in Corner. Čistilna akcija v Marini Julii V okviru pobude zveze WWF Očistimo svet bodo danes od 9. ure dalje čistili plažo v Marini Julii in Štarancanu. Jutri se bodo ljubitelji čiste narave zbrali ob 9. uri v kraju Isola della Cona, od koder se bodo odpravili k izlivu Soče. Odkrivanje starih tovarn Tržiški kulturni konzorcij prireja jutri ob 9. uri voden ogled treh starih tovarn. Udeleženci se bodo zbrali na Trgu Unità v Ron-kah, nato se bodo odpravili v predilnico Brunner v Romjanu, k jezu ob kanalu De Dottori v Zagraju in v opekarno Wagner - Dachler v Romansu. Ob 15. uri bo voden ogled Pancana, delavske četrti ob ladjedelnici v Tržiču; udeleženci se bodo zbrali pri poslopju Albergo Impiegati na drevoredu Cosulich. Danes nogomet brez meja Na igrišču Pastor Angelicus v Gorici bo danes potekal nogometni turnir Brez meja. Zaigrale bodo ekipe psihofizično prizadetih mladih iz Italije, Slovenije, Španije in Pojske. Od lagune do Brd in Krasa V Gradežu se jutri začenja turnir v golfu, ki se bo združil laguno z Brdi in Krasom. Druga etapa turnirja bo namreč v nedeljo, 10. oktobra, v Spessi, tretja pa 1. novembra na Padričah. Najboljši poštni uradi V Padovi je pred dnevi potekalo srečanje uslužbencev italijanske pošte, med katerim so nagradili poštne urade, ki so izstopali zaradi svojih storitev. Za goriško pokrajino so bili nagrajeni poštni uradi iz Redipulje, Gradišča in iz Ulice Rossini v Gorici. miren - Prvi v Evropski uniji z varčno javno razsvetljavo »Pametne« luči doberdob-jamlje - Jutri Dvojno slavje »Živi laboratorij« spodbuja razvojno-raziskovalni turizem - Projekt zanimiv za Sovodnje in Števerjan Na Gradini 30-letnica pobratenja, v Jamljah 30-letnica odkritja spomenika Občina Miren-Kostanjevica bo prva v Evropi, ki bo v sistem javne razsvetljave v celoti vpeljala nove, varčne in, kar je najbolj pomembno, »pametne« luči. Občini se tako z vstopanjem v projekt odpirajo vrata za postavljanje okolja za razvojno-raziskoval-ni turizem. S postavitvijo pametne razsvetljave bo namreč postala »živi laboratorij«, ki bi utegnil biti zanimiv za tuje znanstvenike. Nosilec projekta je solkanska družba MI4, znotraj katere so združeni štirje partnerji: poleg občine Miren-Kostanje-vica še ljubljanski Institut Jožef Stefan, ki poleg razvoja - od prvih raziskav do prototipa - v projektu sodeluje tudi kot promotor, nadalje Skupina Telekom Slovenije in pet malih podjetij. Na včerajšnji predstavitvi projekta v Mirnu so bili prisotni tudi predstavniki občin Sovodnje in Števerjan. Projekt so ocenili kot zelo zanimiv, zato nameravajo v kratkem stopiti v stik z njegovimi nosilci in preučiti možnosti financiranja s pomočjo evropskih sredstev. Vse občine v Evropi morajo po direktivi Evropske komisije do leta 2016 obstoječo javno razsvetljavo posodobiti z varčnejšimi lučmi na osnovi LED tehnologije, pri katerih mora biti vsa svetloba usmerjena samo v tla. Občina Miren-Ko-stanjevica bo s takšno zamenjavo vseh 900 javnih svetilk prihranila okrog 50 odstotkov električne energije, ki jo sedaj potroši za javno razsvetljavo. »Ko pa bomo lučem dodali še "pamet", pa bo to pomenilo še najmanj 20 odstotkov dodatnega prihranka,« pojasnjuje Simon Mokorel, direktor družbe MI4. Gre torej za sistem javne razsvetljave pametnih luči, ki med seboj komunicirajo in se odzivajo na parametre iz okolja. Tako imenovani CSLS (»Cognitive street light system«) sistem je namreč omrežje, ki zna zaznati nepravilnosti v omrežju, napravah in v okolju, v primeru težav se regulira samo, se uči obnašanja glede na vpli- Nova javna razsvetljava v Mirnu k.m. ve okolja, napoveduje izpade in trende uporabe ter izvajati simulacije in načrtovati scenarije. »Gre povsem za slovenski produkt s potencialom svetovnega trga,« je prepričan Mokorel. Življenjska doba take luči je 25 do 30 let, ob tem pa ne potrebuje nobenega vzdrževanja. Nosilci projekta so se o njem pogovarjali tudi z drugimi občinami. »Občina Miren-Kostanjevica pa je bila prva, ki je razumela trenutne in dolgoročne potenciale takega projekta, zato začenjamo pri njih. Bo tudi prva občina v EU, ki bo v celoti opremljena s takim sistemom, zato bo vzorčni primer za ostale občine in regije v EU. Gre za dolgoročen projekt, ki v tem okolju omogoča razvoj podjetništva in vzpostavljanje razvojnih inštitutov,« pravi Mokorel in dodaja: »Občina bo v prvi vrsti imela nadzor nad javno razsvetljavo, kaj se z njo dogaja v trenutnem času: ali posamezna luč sveti ali ne, ali dovolj ali premalo ... Po drugi strani predstavlja tak projekt s pametno razsvetljavo v Evropi unikum, saj takega še ni.« Na tej osnovi bodo torej v občini Miren-Kostanjevica, ki bo postala »živi laboratorij« za preučevanje in nadgrajevanje tovrstne tehnologije, razvijali t.i. razvojno-razi-skovalni turizem. »Raziskovalni turizem je koncept, ki trenutno teče. Evropa namreč vlaga veliko sredstev v to, da se povezujejo med seboj raziskovalne organizacije in delajo na skupnih razvojnih projektih. Povezovanje v EU na raziskovalnih projektih pomeni, da je prisotnih 20 ali več partnerjev, ki se med seboj koordinirajo na rednih sestankih in to je raziskovalni turizem. To so drugačni ljudje, znanstveniki, ljudje, ki odločajo, se ukvarjajo z razvojem novih tehnologij. Ti prinesejo s sabo drugačen tip turizma. Dimenzije raziskovalnega turizma na Krasu pa so lahko velike,« je prepričan Mitja Jermol, vodja centra za prenos znanj in raziskovalec na odseku za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan. Ta bo pri projektu prispeval razvoj - od prvih raziskav, do prototipa. »To je prvi tak primer, ko bo inštitut imel "živi laboratorij". Vsaka velika firma v svetu ima polno takih postavitev v živem okolju - Nokia, ima na primer na Finskem "poinštaliranih" nekaj malih mest in tam preizkušajo novo tehnologijo. V primeru Mirna-Kostanjevice je drugače: ne bomo posegali v življenja ljudi, ampak bomo preizkušali na omrežju, ki je postavljeno, razvijati novo tehnologijo,« dodaja Jermol. Občina je s skupino MI4 pogodbo o vstopu v projekt podpisala junija, doslej so 50 takšnih luči namestili v Kostanjevici in 100 v Mirnu. Občina bo za plačilo projekta namenila 90 odstotkov prihranjenih sredstev na leto, investicija pa naj bi se poplačala v petih letih. Katja Munih Sekcije VZPI-ANPI iz doberdobske občine in borčevska sekcija Vrh bodo jutri obeležile 30-letnico pobratenja z območnim Združenjem zveze borcev za vrednote NOB z Bleda. Blejska delegacija bo pred začetkom proslave, ki bo potekala v sprejemnem centru na Gradini v Doberdobu, ob 10. uri položila venec k spomeniku na Vrhu, ob 10.30 pa k spomeniku v Doberdobu. Proslava se bo začela ob 11. uri. Kulturni program bodo oblikovali Veteranski pevski zbor območja Jesenice in Radovljica, ženska vokalna skupina Danica in harmonikar Viljem Gergolet. V popoldanskih urah istega dne bo sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje v sodelovanju z društvom Kremenjak priredila slavje ob 30-letnici odkritja jameljskega spomenika. Proslava se bo začela ob 15.30 pred spomenikom padlim na Trgu Svobode. Govornik bo Franc Fabec, v kulturnem programu bodo sodelovali združena moška pevska zbora Jezero in Skala, reci-tatorji in otroški pevski zbor Kremenjak in Kras, godba na pihala Kras ter Veteranski pevski zbor območja Jesenice in Radovljica. Po proslavi bo v večnamenskem centru na voljo partizanski golaž. V primeru slabega vremena bosta proslavi potekali ob isti uri v dvorani večnamenskega centra v Prvomajski ulici v Jamljah. tržič - V baru v Ulici Monti Ponovno na delu tatovi avtomatov Bar v Ulici Monti altran Na Tržiškem že nekaj tednov razsaja tolpa tatov, ki kot po tekočem traku praznijo avtomate za igranje videopokerja. V noči na četrtek so tatovi obiskali bar v Ulici Monti v Tržiču, vanj so udrli skozi glavna vrata, potem ko so razbili steklo in jih zvili. V baru so s silo odprli nekaj avtomatov za videopoker in iz njih ukradli ves denar. Za sabo so pustili tudi veliko gmotno škodo, ki so jo lastniki bara odkrili v če-trtrek zjutraj. Pred nekaj dnevi so nočni tatovi obiskali tudi bar v Ulici Gorizia, malo pred tem pa še bar v Ulici Primo Maggio. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 25. septembra 2010 19 moš - Ob vznožju Brd V novi konjušnici tudi hipoterapija Delo za dva inštruktorja in pet umsko prizadetih oseb Na Prevalu pri Mošu so včeraj odprli konjušnico, kjer bodo uporabnikom nudili tudi hipoterapijo. V novi konjušnici na površini dveh hektarjev je 23 boksov za konje, na voljo pa sta tudi dve jahališči, od katerih je eno pokrito. Objekt so slovesno odprli ob prisotnosti deželnega odbornika za zdravstvo Vladimira Kosica, predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghet-te, županje iz Moša Elisabette Faresin in generalnega direktorja zdravstvenega podjetja Giannija Cortiule. Konjušnico bo upravljala zadruga II Ceppo, ki deluje v okviru konzorcija Mosaico; v njej bosta zaposlena dva inštruktorja, poleg tega pa bodo delovno mesto preskrbeli še petim umsko prizadetim osebam. Gradnja objekta je skupno stala okrog sedemsto tisoč evrov, naložbo pa so krili s prispevki Fundacije Goriške hranilnice, dežele FJK, goriške pokrajine in švedske družbe Ikea. Ob konjušnici stoji hostel More del Gelso, ki so ga odprli leta 2006 in ga upravlja zadruga Aesontius. Oba objekta bosta nedvomno prispevala k turističnemu ovrednotenju območja, ki ga je pokrajina s kolesarskimi stezami povezala z drugimi kraji v Brdih, poleg tega pa imata tudi izrazito socialni pečat. V novi konjušnici bumbaca skupina 75 Fotografi se selijo v galerijo Tir Skupina 75 proslavlja svojo 35. obletnico delovanja na svojevrsten način. Tradicionalno Fotosrečanje, ki je letos dvanajsto zapored, je izjemoma postalo čezmejno in sega tudi v goriško okolico. V ta namen so člani društva, poleg osrednje razstave v goriškem Kulturnem domu, dali pobudo še za pet razstav v drugih galerijah. Odprtja si sledijo s tedenskim presledkom, na ogled pa so dela različnih avtorjev iz širšega območja sred-njevzhodne Evrope in Italije. Na vsaki razstavi se seveda predstavlja po en član Skupine 75. Danes bo na vrsti galerija Tir na solkanski Mostovni (Cesta IX. Korpusa 99A). Organizatorji so k sodelovanju povabili združenje Fatue iz Mester v Venetu, ki deluje v sklopu organizacije Centro Donna. Aktivno je že petnajst let in ga sestavlja dvanajst avtoric, ki pri fotografskem raziskovanju izhajajo iz svoje notranjosti; prednost dajejo ekspresivnemu momentu bolj kot tehniki. Ob njih bo razstavljal član Skupine 75, Paul David Redfern, ki je obenem pristaš računalniške umetnosti in priznan video ustvarjalec. Od leta 1994 ustvarja računalniško obdelane fotografske podobe, poimenovane »Photomorfose«. Odprtje razstave bo ob 18.30, avtorje bo predstavila likovna kritičarka Jasna Merku, dogodek pa bo popestrila glasbena točka, ki jo bodo prispevali učenci goriške Glasbene matice. Postavitev bo na ogled do 16. oktobra. Z današnjo razstavo se v galeriji Tir začenja nova razstavna sezona. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 3. oktobra ob 17. uri »Spustite me pod kovter«, nastopa amatersko gledališče DPD Svoboda - Laška dolina; 7. novembra ob 17. uri »Bejži zlodej, baba gre!«, nastopajo Kraški Komedijanti; 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti - Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; predprodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni 26. septembra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo (informacije po tel. 0481-20678, Božidar Tabaj). 1È Koncerti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.15 »Inception«. Dvorana 2: 17.50 »Mordimi«; 19.50 -22.10 »Mangia, prega, ama«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La passione«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.30 »In-ception«. Dvorana 2: 16.00 - 18.10 - 20.10 - 22.10 »L'ultimo dominatore dell'aria« (digital 3D). Dvorana 3: 16.10 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Mordimi«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La passione«. Dvorana 5: 16.00 »Cani e gatti«; 17.30 - 19.50 - 22.15 »Mangia, prega, ama«. fi Razstave V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo danes, 25. septembra, ob 18.30 odprtje razstave z naslovom »Parole« Danteja Pisanija. Razstavo bo predstavil Roberto Ambrosi in bo na ogled do 14. oktobra. V LOKALU »ANTICA TAVERNA LANTERNA D'ORO« v goriškem grajskem naselju bo 25. in 26. septembra med 10. in 22. uro na ogled razstava starih ladijskih modelov Alfreda Codarina. V GALERIJI METROPOLITANA v Ul. Leoni 7 v Gorici razstavljajo Graziano Marini in Nico Di Stasio iz Italije, Bruna Paladin iz Hrvaške, Helma Pantus iz Belgije, Jože Šubic in Metka Erzar iz Slovenije, Manolo Messia iz Španije, Monyka Grygier s Poljske, Nina Stoel-nig iz Nemčije in Robert Primig iz Avstrije; do 30. septembra vsak dan med 18. in 22. uro. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI vabi na ogled razstave slik Karmele Rusjan in Rite Kischel Spina v občinski dvorani na Trgu S. Giorgio v Ločniku; do 4. oktobra ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava Marijana Tršarja z naslovom »Prisluhne imaginacije«; do 15. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava del Dore Bassi; do 21. novembra od četrtka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v nedeljo, 26. septembra, ob 18. uri revija Primorskih upokojenskih pevskih zborov Zlata jesen. Nastopilo bo 14 zborov. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v torek, 28. septembra, ob 20.15 koncert orkestra in zbora Baročne akademije iz Detmolda (Nemčija); informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 2010-11 v okviru festivala Kogojevi dnevi 2010 v četrtek, 30. septembra, ob 20.30 koncert godalnega kvarteta Ca-listo in pianistke Aleksandre Pavlovič. H Šolske vesti AD FORMANDUM na Korzu Verdi 51 v Gorici prireja tečaj slovenščine na ravni C2 (materni jezik). Tečaj, ki bo potekal od januarja do marca 2011, traja 48 ur in je namenjen zaposlenim in sodelavcem v organizacijah slovenske manjšine v Italiji; vpisovanje do torka, 28. septembra, informacije na go@ad-formandum.eu ali po tel. 0481-81826. »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STUDENTS«: tečaj angleščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcen-tru v Gorici vsako sredo od 17.15 do 18. ure (stopnja A2) in od 18. ure do 18.45 (stopnja B1); informacije: in-fo@slovik.org, tel. 0481-530412, www.slovik.org. Pričetek 6. oktobra. KOMUNIKACIJA V SLOVENSKEM JEZIKU: tečaj slovenščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcen-tru v Gorici vsak petek od 15. ure do 15.45; informacije: info@slovik.org, tel. 0481-530412, www.slovik.org. Pri-četek 8. oktobra. S Izleti Na državnem konservatoriju "G. Rossini'' v Pesaru je z velikim uspehom diplomiral iz harmonike Jari Jarc razred prof. Dorina Cante Obema čestita Glasbena matica Ü] Obvestila UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 3804203829). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica vabi v nedeljo, 26. septembra, v okviru Kekčeve poti na izlet na Ška-brijel. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 10. uri; informacije po tel. 3331581015 (Dino Paulin). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO iz Gorice prireja v nedeljo, 26. septembra, pohod na Trnovsko planoto. Zbirališče udeležencev bo pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 335-5421420 (Srečko Vizintin). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prosi vse udeležence izleta na Sicilijo, ki bo od 11. do 18. oktobra, da plačajo zadnji obrok (400 evrov) v sredo, 29. septembra, od 10. do 12. ure na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. Tedaj bodo prejeli vsa navodila o potovanju. Priporoča se točnost. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom, da bo v soboto, 9. oktobra, od 17. ure dalje v Bovcu revija upokojenskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi društveni ženski pevski zbor. Na avtobusu je poleg pevk več prostih mest. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej obvezno prijavi po tel. 0481-390688 ali 0481-532092. Odhod iz Doberdoba ob 13. uri in nato iz Štandreža. DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ bo na prireditvi Okusi na meji tudi letos imelo stojnico z izvrstnimi domačimi jedmi na križišču med Ul. Crispi in Ul. Roma nasproti Trgovinske zbornice. LEGAMBIENTE GORICA v sodelovanju z združenjem Primula in pod pokroviteljstvom IRIS-a prireja danes, 25. septembra, čistilno akcijo »Očistimo svet« v kraju Boschetta v Ločniku; informacije in najava prisotnosti po tel. 340-0012185 ali gorizia@legambien-te.fvg.it. OK VAL sporoča, da se bodo v telovadnici v Doberdobu začeli treningi mi-nivolleya (letniki 2002/2003/2004) v ponedeljek, 27. septembra, treningi under 12 dečki in deklice (letniki 1999/2000/2001) v torek, 28. septembra, otroška telovadba za predšolske otroke od 3. do 5. leta v sredo, 6. oktobra. Treningi minivolleya bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30, treningi under 12 dečki ob torkih in petkih od 15. ure do 16.30, under 12 deklice ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure, otroška telovadba ob sredah od 16. do 17. ure; vpisovanje in informacije po tel. 3281511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 19. uri v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu informativni sestanek za starše pevsko-glasbene skupine. Društvo vabi tudi nove starše otrok, ki imajo radi glasbo. PILATES IN PLESNA TERAPIJA v prostorih KD Sabotin v Štmavru. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 18. uri; informacije in prijave po tel. 349-3603796 (Nadja). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam). SKD HRAST prireja Hrast bike slalom v soboto, 2. oktobra, ob 14.30 na travniku pred župnijsko dvorano v Doberdobu. AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec (s 4. oktobrom), motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheer-leading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. DRUŠTVO JADRO IZ RONK prireja tečaj slovenščine za odrasle (50 ur po dve uri tedensko) od oktobra do maja na sedežu v Romjanu. Organizacijsko srečanje bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva v Ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani) na Drevoredu sv. Marka 70 (tel. 0481-494656). H Prireditve VKNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo v torek, 28. septembra, ob 18. uri predstavitev zgodbe o slovenski planinski transverzali »V zakrpanih goj-zarjih« avtorja Matjaža Klemšeta. Ob njem bo sodelovala Martina Kafol, predstavnica založnika ZTT. Knjižno predstavitev prirejata ob novogoriški knjižnici še tržaška založba ZTT in Planinsko društvo Nova Gorica. KRVODAJALCI SOVODNJE vabijo na praznovanje ob 33. obletnici delovanja v nedeljo, 3. oktobra: ob 9.30 zbiranje na trgu pred cerkvijo v Štandrežu, ob 10. uri maša, ob 11. uri polaganje venca v spomin padlim, ob 11.15 uradna slovesnost v Kulturnem domu Andreja Budala, ob 12.30 kosilo. V sklopu praznovanja bo v Sovodnjah v soboto, 16. oktobra, ob 19.30 dobrodelna ba-klada za hospic »Via di Natale« pri CRO v Avianu. ODBOR STARŠEV GORICA prireja jezikovno in ustvarjalno delavnico »Po slovenskih pravljičnih poteh« za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in prve tri razrede osnovnih šol. Prebirali bodo pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, branju bodo sledile jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo 16. in 30. oktobra ter 13. in 27. novembra; podrobnejše informacije in prijave po tel. 3341243766 (v dopoldanskem času) ali na naslovu elektronske pošte martina-solc@hotmail.it. S Poslovni oglasi PODJETJE IMPORT - EXPORT V GORICI išče fanta z vozniškim dovoljenjem za delo v komerciali. Curriculum poslati na imp_exp2010@hotmail.it 0 Mali oglasi NISSAN PRIMERA 16 SLX, 1600 cc, letnik 1996, klimatizirana, s premično streho, črne barve prodam za 500 evrov; tel. 0481-882112. PRODAJAM domač krompir v Doberdobu; tel. 0481-78066. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 328-8872507. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Annamaria Padovan vd. Deroma (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču. DANES V KRMINU: 10.00, Ferruccio Biagi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 11.00, Ada Vi-sintin vd. Mandini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Versi in na tamkajšnjem pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Margherita Lombardo vd. Troncon v cerkvi v kraju Bistrigna, sledila bo upepelitev. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN OMV- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 2 504 Sobota, 25. septembra 2010 VREME APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu odbojkarsko sp - Danes prvi dve tekmi v Trstu Tržaška skupina v znamenju izenačenosti, morda taktiziranja Oragnizatorji pričakujejo, da bo dvorana polna - Boj med Srbijo, Nemčijo in Poljsko Bo tržaška dvorana polno zasedena? kroma Redkokdaj je bil Trst gostitelj tako pomembnega tekmovanja, kot je svetovno prvenstvo v moški odbojki. Kot ponosno poudarjajo člani krajevnega organizacijskega odbora, je bil »boj za pridobitev« prvenstva, ne glede na to, da gre šele za njegovo prvo od skupno štirih faz, zelo hud, Furlanija Julijska krajina pa je med desetimi deželami, ki bodo gostile prvenstvo, daleč najmanjša, pravzaprav celo edina majhna. K »zmagi« je zagotovo prispevalo tudi dejstvo, da se je mesto v preteklih letih vedno zelo dobro odzvalo na odbojkarske tekme. Bodisi ko je gostilo klubski superpokal bodisi ko je igrala reprezentanca v svetovni ligi, je bila športna palača Palatrieste vedno polna. Marsikdo se najbrž tudi spominja, kako polna je bila, ko je Trst v začetku tega desetletja s svojo odbojkarsko ekipo Adriavolley (v kateri je igral tudi sedanji poljski reprezentant Piotr Grusz-ka, najboljši igralec na lanskem evropskem prvenstvu) napredovala v najvišjo ligo. Drugi pomemben faktor je dvorana sama, ki ustreza vsem predpisom za igranje na najvišji ravni. Žal pa, kot znano, dvorana že več let sameva, saj Trst v nobeni ekipni športni panogi ne premore več vrhunskih moštev. Danes, jutri in v ponedeljek jo bodo po napovedih napolnili tako domači kot tuji ljubitelji odbojke, predvsem Poljaki, za katere je odbojka nacionalni šport v vzponu, tako da res ni naključje, da si je novega delodajalca v tej državi poiskal tudi naš najboljši odbojkar Matej Černic, ki bo po nastopu na svetovnem prvenstvu nadaljeval kariero v moštvu Resova. In kaj lahko gledalci pričakujejo od tekem v Trstu? Odgovor na to vprašanje je problematičen. Na papirju je namreč tržaška skupina z evropskim prvakom Poljsko, finalistom svetovne lige Srbijo in vse boljšo Nemčijo (manj kotira Kanada) resnično najbolj izenačena, toda priznati je treba tudi, da izredno zapletena formula letošnjega prvenstva narekuje določeno previdnost. Za moštva je v tej fazi predvsem pomembno, da napredujejo v naslednjo fazo, to pa bo uspelo kar trem od štirih moštev iz vsake skupine. Osvojitev prvega mesta v skupini sploh ni imperativ. Nasprotno, ne gre izključiti, da bo po prvem dnevu (danes ob 17.00 Poljska-Kanada, ob 21.00 pa Nemčija-Srbija) prišlo celo do taktiziranja, saj nikjer ne piše, da bo imel zmagovalec skupine v nadaljevanju lažjo pot od drugih in prav možno je, da si bo kdo skušal naslednje »nasprotnike« izbrati. Za ponazoritev: tretji iz tržaške skupine se bo v 2. fazi najbrž pomeril z Italijo, toda »pasti« v skupino z Italijo, ki ima lepo odprto pot do polfinala, najbrž sploh ne bi bilo slabo. A. Koren trenerji - Tiskovna konferenca Uvrstitev v prvi fazi • • ■ • v ni najpomembnejša Da bo tržaška skupina ena najtežjih in nasploh najzanimivejša, ni novost. Kljub temu so trenerji reprezentanc, ki bodo v prvem delu kvalifikacij igrali v Trstu, na včerajšnji tiskovni konferenci v hotelu Jolly želeli to ugotovitev še enkrat poudariti in napovedati, da bomo v tržaški športni palači lahko spremljali vrhunsko odbojko. Kanadski trener Glenn Hoag je poudaril, da bo za mlado kanadsko reprezentanco to pomembna preizkušnja: igralci niso vajeni tekem na visoki ravni, hkrati pa nimajo veliko mednarodnih izkušenj. Možnost napredovanja v naslednjo fazo bo torej minimalna. Nemški trener Raul Lozano, ki je pred prevzemom nemške izbrane vrste osvojil srebro s Poljaki na SP 2006 in peto mesto na OI v Pekingu, napoveduje izenačene boje v prvi fazi. S poljskim selektorjem Danielom Castellanijem se strinja, da je pomembna predvsem uvrstitev v naslednjo fazo, mesto v skupini pa je zaradi posebne formule tekmovanja stranskega pomena: »Igrati bo treba dobro prve tekme, nato pa se že pripravljati na naslednje nasprotnike,« pravi Castellani, argentinskega rodu, in dodaja, da je letošnje SP zelo Daniel Castellani kvalitetno: »Če je bilo na prejšnjih prvenstvih v boju za medalje od štiri do pet ekip, se lahko letos v boj za najvišja mesta vmeša od osem do deset ekip. Seveda gre prišteti še morebitna presenečenja.« V prvi fazi bosta za Poljake najnevarnejši Nemčija in Srbija, do finala pa se bodo po napovedih Castellanija uvrstili Brazilija (čeprav ni nepremagljiva), Rusija, Italija in Poljska. Srbski trener Igor Kolakovic, ki bo po reprezentančnih nastopih odhitel k blejskim odbojkarjem ACH Volleya, pa ni skrival želje po visoki uvrstitvi: »Že petnajst let smo iz velikih tekmovanj odnesli vedno kolajno, in te tradicije ne nameravamo prekiniti. Seveda bo predvsem začetek zelo zahteven.« (V.S.) vtisi Trenerji med sabo • - ■ • • V v* • v italijanščini »Pričakoval sem, da bo današnji trening katastrofalen, a sem se motil. Igralci so bili zelo motivirani in jim je šlo vse od rok,« je bil začuden poljski selektor Daniel Castellani dan pred krstnim nastopom. Napetost pred prvimi nastopi je namreč vse večja: mrzlica se občuteno veča v izbranih vrstah in novinarskih krogih ter med odbojkarskimi navdušenci, mesto Trst pa (zaenkrat) še ne diha v tej smeri. Utrip svetovnega prvenstva je bil včeraj občuten v hotelu Jolly, kjer so nastanjene vse reprezentance. Pred tiskovno konferenco trenerjev se je v preddverju zbralo približno dvajset novinarjev - med njimi je bilo največ poljskih, ki niso skrivali želje, da bi se njihova službena pot nadaljevala vse do Rima: »Snemalec s kamero me bo dohitel šele v naslednji fazi,« je pojasnil Marcin Lepa, novinar poljske televizijske mreže Polsat, ki torej že načrtuje, da se bo čez nekaj dni namestil v drugem italijanskem mestu. Da je trener argentinskega rodu Castellani vnesel v ekipo pravo kemijo, je dokazal že lani na evropskem prvenstvu, kjer je kljub okrnjeni postavi (štirje standardni igralci so bili poškodovani) osvojili prvič v zgodovini evropski prestol. Novinarji pojasnjujejo, da je Ca-stellani prej psiholog kot trener: s pravim psihološkim pristopom je možno doseči marsikaj. Če so se vsi novinarji povečini pogovarjali v poljščini ali angleščini, pa so si selektorji Nemčije, Poljske in Kanade pred uradnim nastopom izmenjali nekaj vtisov v italijanščini: vsi trije so nekaj let v Italiji in zato tudi tekoče govorijo italijanščino. Castellani je celo pred poljskimi novinarji odgovarjal v italijanščini, športni direktor pa je prevajal v poljščino. Če na tekmah pričakujejo veliko Srbov, bodo tržaško skupino množično spremljali tudi Poljaki. Po mestnih ulicah je poljskih avtomobilskih tablic tačas vse več. (VS.) Deželna ligaša Sloge Tabor in Sloge sta v četrtek popoldne v tržaški športni palači »trenirala« snemalce Rai, ki bodo tridnevni športni spektakel spremljali kar z desetimi Tv kamerami Blagajna danes odprta od 15. ure Organizatorji svetovnega prvenstva v Trstu pričakujejo, da bo dvorana Palatrieste danes, jutri in v ponedeljek polna, vsekakor je na voljo še več mest. Prodaja vstopnic na okencih športne palače se bo vsak dan začela ob 15. uri. Cene vstopnic niso visoke. Za ogled dveh dnevnih tekem veljajo od 25 do samo 10 evrov, abonma za vse tri dni pa stane od 25 o 45 evrov. Spored v Trstu Danes: 17.00 Poljska - Kanada; 21.00 Nemčija - Srbija; Jutri: 17.00 Kanada - Srbija; 21.00 Poljska - Nemčija; V ponedeljek, 27.9.: 17.00 Nemčija - Kanada; 21.00 Srbija - Poljska Sodniki V Trstu bodo pravico na šestih tke-mah prve faze delili Japonec Osamu Sa-kaide, Francz Patrick Deregnaucourt, Američanka Patricia Salvatore in Abdullah Ali Al-Khelaifi iz Savdske Arabije. Slovenske hostese V mašineriji tržaških organizatorjev SP je vpreženih 120 prostovoljcev, med njimi je tudi mnogo odbojkarskih navdušencev in navdušenk iz naših društev. Pomembno vlogo bodo imele hostese, ki spremljajo delegacije moštev, uradne osebe in sodnike, izbrane pa so bile tudi na podlagi znanja tujih jezikov. Med njimi je tudi pet Slovenk, ki bodo »nastopile službo« danes. To so Katja Vodopivec, Martina Richiardi, Nina Luxa, Tjaša Mazzucca in Fanika Starec. Tudi Škrati na igrišču Med tekmami bo na igrišču tudi dvajsetčlanska ekipa Cheerdance Millenium, in sicer Škrati. Vsak dan bodo s krajšimi plesnimi in navijaškimi točkami nastopali med posameznimi seti, pred večerno tekmo pa bodo predstavili daljšo točko. Če se bodo tekme zaključile šele po petih nizih, bodo slovenski navijači nastopili celo 16-krat. Svetovna lestvica Od ekip, ki bodo nastopile v Trstu, zavzema na svetovni lestvici najvišje mesto Srbija, ki je četrta. Pred njo so samo še Brazilija, Rusija in ZDA, takoj za njo pa je na 5. mestu Italija, Poljska je na 6. mestu, Nemčija je 11., Kanada pa 20. Matej Černic Gabrski odbojkar v italijanskem dresu bo svojo pot na SP začel v Milanu. Uvodna skupina je za Italijo na papirju lahek zalogaj. Najtežja bo današnja tekma proti Japonski, jutri igrajo »azzurri« proti Egiput, v ponedeljek pa še proti Iraku. Vse tri tekme se bodo začele ob 21. uri S kolesom iz Beograda Prevozil bo 700 kilometrov s kolesom iz Beograda do Trsta, da bi spremljal nastope srbske reprezentance. V tandemu, s prijateljem in slep! Računa, da bo v Trst prispel pred današnjim začetkom prvenstva. Po TV Vse tekme bodo po RAI predvajala po digitalnih sporedih Raisport1 in Raisport2. V primeru, da bi se Italija uvrstila v finalno fazo pa bodo odločilne tkeme morda tudi po rai3 ali rai2. / ŠPORT Sobota, 25. septembra 2010 21 odbojkarsko sp - Nikola Grbic, veteran in zvezdnik reprezentance Srbije »V Trstu me ustavljajo in nagovarjajo po srbsko« Nisem vedel, da živi tu toliko rojakov! - Naša skupina je izenačena, favoritov za naslov pa je od osem do devet! Po mnenju mnogih strokovnjakov je dodana vrednost srbske reprezentance in kluba, za katerega igra, 37-letni podajalec iz Zrenjanina Nikola Grbic. Trenutno najbrž najboljšega podajalca na svetu bomo lahko v živo opazovali v Trstu od danes do ponedeljka, ko bo na sporedu najbrž odločilna tekma za prvo mesto v skupini med Poljsko in Srbijo. Nikola Grbic, ki je bil včeraj s srbsko delegacijo gost tržaškega župana Dipiaz-ze na Občini, je v minuli sezoni osvojil naslov italijanskega prvaka s Cuneom in v Piemontu ostaja tudi v prihodnji sezoni. Najprej nam je podal svoje mnenje tako o tržaški skupini kot o favoritih za končno slavje: »Naša skupina je zelo izenačena. Menim, da smo mi, Poljska in Nemčija skoraj enakovredne. Menim, da bodo te tri ekipe napredovale v drugo fazo, težko pa je napovedati, v kakšnem vrstnem redu. Razlike med tremi reprezentancami so minimalne, tako da lahko o zmagi odloča tudi sodniška napaka ali boljša igra v kjučnem trenutku tekme. Kanada naj bi bila za stopničko slabša od ostalih treh ekip, a v takem prvenstvu se redno dogajajo presenečenja. Upam le, da Srbije ne bo med negativnimi. Za končno zmago je kandidatov več. Cela vrsta vrhunskih trenerjev zatrjuje, da je vsaj osem do devet ekip v igri za eno od treh kolajn. Prav zaradi tega ne moremo govoriti o absolutnih favoritih, čeprav morda pripisujem kako možnost več Braziliji in Rusiji. To pa zaradi zadnjih nastopov na velikih prvenstvih, saj je že nekaj let zapored, kar Rusija in Brazilija sežeta po visokih uvrstitvah, tako da sem prepričan, da bosta ti dve reprezentanci tudi tokrat v igri do konca; a ne vem točno, za katero kolajno. Je pa res precej ekip, ki igra na zelo visoki ravni.« Nikola Grbic fivb Srbija bo v Trstu igrala skorajda »doma«. Si vedel, da v Trstu živi tako številna srbska skupnost? Moram priznati, da sem presenečen. Vedel sem, da je bil Trst že pred vojno eden izmed ciljev emigracije oziroma še prej so iz Jugoslavije zahajali nakupovati, in da je prisotna srbska skupnost, a sploh si ne bi mislil, da živi tu okrog 10.000 Srbov, kar je res veliko število. Ko smo se sprehajali po mestnih ulicah nas je veliko ljudi ustavljalo in nas v srbščini prosilo za fotografijo ali avtogram. Sem res prijetno presenečen. Morda v ponedeljek ne bomo igrali ravno pred domačim občinstvom, saj so poljski navijači pokupili na tisoče vstopnic, ampak to me ne moti, saj sem vajen igrati v vseh možnih okoljih. V Trstu sem sicer nekajkrat že igral, škoda le, da se je v A1-ligi tržaška ekipa obdržala le eno sezono. Upam, da boste dobili koga, ki bo pripravljen investirati v ta šport in pripeljal vrhunsko odbojko v to mesto. Je to zate zadnji nastop v srbskem dresu ali misliš nadaljevati do olimpijskih iger v Londonu? Moja ideja je, da bi bilo SP zadnje veliko tekmovanje, čeprav nisem še re- odbojkarsko sp - Na Goriškem progo pokrivalo ZSŠDI Zastavo nosili naši Med Gorico in Vilešem tekači Soče, Olympie, Vala, Govolleya in Doma Zastavo svetovnega moškega odbojkarskega prvenstva so včeraj ponesli iz Gorice v Trst, kjer bodo danes odigrali uvodni tekmi. Na povabilo goriškega pokrajinskega odbora zveze CONI je pri štafetnem teku, s katerim je zastava obšla številne kraje v deželi, sodelovala Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), ki je včeraj poskrbela za traso med Gorico in Vilešem. Tako so se dopoldne pred goriškim županstvom zbrali tekači slovenskih odbojkarskih društev Soča, Olympia, Val, Govolley in Dom, ki so tekli do Vileša mimo Sovodenj in Gradišča. Med potjo so zastavo ponesli na goriško pokrajino, kjer je tekače pozdravila pokrajinska odbornica za šport Sara Vito, nato pa so postali tudi pred sovodenjsko podružnico Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Tu so mlade odbojkarje pričakali predsednik doberdobsko-sovo-denjske banke Dario Peric, podpredsednik Robert Frandolič in ravnatelj Flavio Mosetti, saj je deželna federacija Zadružnih bank eden izmed pokroviteljev svetovnega moškega odbojkarskega prvenstva. Po krajšem postanku so tekači nadaljevali svojo pot proti Vi-lešu, kjer so predali zastavo drugi skupini športnikov. V okviru spremljevalnih pobud je bil v četrtek tudi koncert v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, ki je bil posvečen Mirku Špacapanu, nastopil pa je glasbenik Sandro De Palma. Tekli so Luca Fiorelli, Matjaž Ulian, Erik Juren, Sara Deve-tak, Anja Černic, Mihaela Devetak, Tamara Lupin, Gaia Braini, Petra Mosetti, Marta Brumat, Alessia Peressini, Aleksija Antonič, Dominique Pozzo, Veronika Povšič, Greta Zavadlav (Govolley), Robert Devetak (Sloga), prisotni so bili še Francesco Masi, Tjaša Corva (oba Val), David Sanzin in Albert Voncina (Dom). Kombi ŠZ Soča je vozil Branislav Černic. petra Mosetti ¡n Tamara Lupin med tekom kel zadnje besede. V tem trenutku bi odgovoril, da je to zadnje tekmovanje, tudi zato, ker je svetovna liga (na kateri Grbič ni igral, op.ur.), da ima reprezentanca zagotovljeno bodočnost. Zame je to že četrto svetovno prvenstvo, ravno toliko je bilo olimpijskih iger, osem evropskih prvenstev in še vrsto drugih tekmovanj. Mislim, da je čas za umik. Mladi naj se izkažejo. Srbska reprezentanca je zmes mladih in strejših, s tabo in Miljko-vicem na čelu. Nismo se odločili za generacijsko zamenjavo, za kar so se obratno odločile nekatere druge reprezentance. Pri nas je šlo za postopen proces, saj so drastične spremembe velik riziko. Zamenjati vse pomeni graditi od temeljev. Običajno pride do slabših rezultatov, v našem primeru pa je prišlo do postopne zamenjave, tako da smo se vedno obdržali pri vrhu, ob tem da smo starejši prenesli svoje izkušnje in menta-liteto na mlade igralce, ki so z nami že tri leta. Po tako dolgem obdobju menim, da jim lahko prepustimo vajeti. Kje še najdeš motivacije vztrajati in trenirati po dvakrat na dan? Po mojem je najpomembnejša želja, da se potrdiš na najvišji ravni, da vsakič iščeš nove izzive. Zmagati je po mojem relativno enostavno, ponoviti uspehe, ko vsi pričakujejo od tebe ravno in samo to, je že bolj zahtevno. Jaz sem sicer prvi naslov osvojil šele pri 35 letih v Trentu, a nato sem odločil, da odidem v Cuneo, ker so od mene hoteli, da bi ekipo popeljal do prvega naslova v zgodovini kluba. Zavedal sem se, da imam to veliko odgovornost, kar je bila zame dodatna motivacija. Zmagati, ker so to od mene vsi zahtevali. (I.F.) nesreča Umrl kolesar Jure Robič Pri Jesenicah je v trčenju z avtomobilom umrl uspešen slovenski športnik Jure Robič. Zaradi poškodb je umrl na kraju dogodka. S kolesom se je peljal po gozdni cesti, ki se spušča z Zakamnika proti Plavškemu rovtu, ko se je nasproti z avtomobilom pripeljal 55-letni domačin, s katerim sta trčila. Po pričevanju domačina, ki je le nekaj minut po nesreči prišel na kraj dogodka, je ponesrečeni kolesar pomodrel v obraz, iz ust pa mu je tekla kri, pri tem pa mu ni otipal bitja srca. Nekaj minut kasneje je na kraj nesreče prihitela še zdravniška ekipa, ki je ponesrečenega kolesarja oživljala, a mu kljub temu niso več mogli pomagati. Jure Robič se je rodil leta 1965 na Jesenicah in se že v otroštvu zaljubil v kolesarstvo, kasneje pa je postal najuspešnejši slovenski ekstremni kolesar. Kot poklicni vojak je svojo kariero začel v klubu Lip Bled, med letoma 1988 in 1994 pa je bil tudi član državne reprezentance. V športni karieri je dosegel več kot 100 zmag, na zmagovalnih stopničkah pa je stal več kot 150-krat. Med Robičeve zadnje največje uspehe spadajo zmage na Race Across America (RAAM), najtežji športni preizkušnji na svetu, svetovni rekord v cestni vožnji na 24ur ter Dirki okoli Slovenije. Poleg športnih dosežkov je Jure Robič tudi prejemnik priznanja Športnik leta za posebne dosežke, Slovenec leta za posebne dosežke ter priznanja za fair play ter strpnost v športu. TEK V NABREŽINI - Jutri bo pri telovadnici v Nabrežini start 7., osem kilometrov dolge tekaške Trofeje Generali, ki velja kot sedma preizkušnja 10. Trofeje Pokrajine Trst. Start bo ob 9.30. nogomet - A-liga Je res že vsega konec? Pet, šest in celo osem točk. Po štirih krogih si je Inter nabral že toliko točk naskoka nad tremi ekipami, ki naj bi bile najresnejši tekmeci Benitezovega moštva v boju za naslov. Še najbližji Interju je Milan, ki pa ima le polovico točk od tistih, ki so jih črnomodri zbrali v prvih štirih krogih. Po četrtkovem porazu proti Palermu je Juventus oddaljen že šest točk, v najslabšem položaju pa je Roma, ki je v štirih nastopih zbrala pičli dve točki in torej od vodilnega zaostaja osem točk. Prav Roma pa bi se drevi lahko že (skoraj) dokončno poslovila iz boja za naslov (razen če ji ne bi uspelo ponoviti lanskega pohoda, ko je In-terju odščipnila kar 14 točk zaostanka), saj bo na Olimpicu Ranie-rijevo moštvo ob 20.45 gostilo ravno Eto'oja in soigralce. Inter bi v primeru zmage povečal predost na +11, čez teden dni pa bi lahko ista usoda doletela še Juventus, ki bo moral igrati na San Siru. Izključno milanski dvoboj za naslov že na začetku oktobra: je to utopija ali resnično stanje? To bomo zvedeli v osmih dneh. Milan pa bo moral medtem narediti svoje in že danes popoldan bodo Allegrijevi varovanci pred nelahko nalogo. Pred domačim občinstvom bodo namreč igrali proti Genoi, ki je doslej zelo nihala v igri. Res prepričljivim nastopom so sledili nepričakovani spodrsljaji, kar je navsezadnje stalnica Gasparinijevega moštva. ILIČIC IN BAČINOVIC - V prvem krogu sta oba sedela na klopi, v četrtek v Turinu nista le tekmo začela vse od prve minute, a sta bila tudi med najzaslužnejšimi za tretjo zaporedno zmago Palerma v Turinu. Čestitati je treba opazovalcem Pa-lerma, ki so takoj po dvojnem evropskem dvoboju proti Mariboru odločili, da je treba ta dva igralca pripeljati na Siclijo. Vendar je treba nekaj dodati: do kdaj bi dva talenta morala služiti kruh na Štajerskem, ko ne bi igrali evropskega pokala proti moštvu predsednika Zampari-nija? In koliko Iličicev in Bačinovi-cev je še v slovenskem prvenstvu? Razumemo, da najboljši klubi v Evropi ne tvegajo z neznanimi imeni, a drugorazredni A-ligaški klubi, da o kaki Triestini sploh ne govorimo, zakaj se ozirajo le proti Afriki, ko pa imajo morda nekaj kilometrov stran igralce, ki niso pretirano dragi in bi lahko tem ekipam še kako prav prišli? Za razmislek pa še to: na dresu srbskega nogometaša Krašica je priimek brez šumnikov (Krasic), medtem ko imata Iličic in Bačinovic priimek pravilno napisan. Ali pri Ni-keju, znamki, ki oblači igralce Ju-ventusa, ne poznajo slovanske abecede? Morda bi pa sami igralci morali zahtevati od društva, da jim na dres priimek pravilno napišejo. Če bi na dres pravilno zapisali priimek, bi morda tudi za komentatorje Krasic le postal Krašic... FANTANOGOMET - Vratar Pa-lerma Sirigu naj ne bi imel preveč dela proti najslabšemu napadu prvenstva, v dobri formi pa sta tudi branilca Sicilijancev Bovo in Munoz. V obrambi preostali mesti lahko krijeta Andreolli (Chievo) in Silvestre (Catania). Cerci (Fiorentina), Hernanes (Lazio) in Ghezzal (Bari) bi lahko prispevali kak gol, kar velja tudi za Pastoreja (Palermo). V napadu Pellissier (Chievo), znova Di Vaio (Bologna) in Cavani (Napoli). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Milan - Genoa 2:1 (1 - 50%, X - 35%, 2 - 15%), (ob 20.45) Roma - Inter 1:2 (30%, 30%, 40%); jutri (ob 12.30) Cesena - Napoli 1:3 (25%, 40%, 35%), (ob 15.00) Bari Brescia 1:0 (45%, 30%, 25%), Catania - Bologna 2:1 (40%, 35%, 25%), Chievo - Lazio 1:1 (35%, 35%, 30%), Fiorentina -Parma 2:1 (35%, 35%, 30%), Palermo - Lecce 3:1 (50%, 35%, 15%), Samp-doria - Udinese 2:1 (45%, 30%, 25%), (ob 20.45) Juventus - Caglia-ri 2:1 (45%, 30%, 25%). (I.F.) 22 Sobota, 25. septembra 2010 ŠPORT / NOGOMET - Kras Repen Koimpex v 4. krogu D-lige NOGOMET - 3. krog v deželnih ligah V Torviscosi bi bilo Vesna želi prebiti led dobro osvojiti točke ¡M^T Yir?i"h ' Mladost danes doma Furlani igrajo napadalno - Rok Božič še brez dovoljenja Če si je Kras Repen v Benetkah lahko »privoščil« poraz, jutri v Torviscosi ne bo tako. Furlanska ekipa je lani zmagala deželno prvenstvo elitne lige. Rdeče-beli torej do potankosti poznajo ekipo, ki so jo letos že premagali. In sicer v prvem krogu državnega pokala. Končni izid je bil 2:1. Predsednik Goran Kocman je zelo previden: »Vsi dobro vemo, da bi bilo tokrat treba osvojiti vse tri točke. Naloga pa bo vse prej kot lahka, saj bo tudi Torviscosa skušala zmagati. Ne smemo pozabiti, da so Furlani dvakrat zapored izgubili. V prvem krogu pa so zmagali.« Trener Alessandro Musolino tudi jutri ne bo imel na razpolago slovenskega nogometaša z dvojnim državljanstvom Roka Božiča, ki že več kot mesec čaka na registracijo. »Težave so nastale zaradi začasnega bivališča. Ta teden smo jih rešili, ampak odgovorni niso uspeli poslati vse dokumentacije v Ljubljano,« je bil jezen Krasov predsednik in dodal: »Tako bomo Božiča imeli šele na prihodnji domači tekmi proti SandonaJesolu.« Poleg Božiča ne bo še poškodovanih Viglia-nija in Giacomija. Tudi D'Agnolo še ni povsem okreval. Vratar Michele Contento je bil kaznovan za en krog, tako da bo v vratih začel mladi Dovier. V obrambni vrsti bodo začeli Sessi, Ba-gon, Latin in Bucovaz. Na sredini Tomizza, Carli in Cipracca, v napadu pa Dragosavljevic, Venturini in Kne-ževič. »Skušali bomo igrati boljše kot v Benetkah, kjer smo se solidno upirali do izključitve Contenta. V nedeljo je Kneževič imel na razpolago premalo žog, tako da smo bili v napadu neučinkoviti,« je priznal Musolino. »Torviscosa je bila v lanski sezoni zelo nevarna in kvalitetna ekipa, ki se je dobro branila in nato nasprotnike kaznovala s hitrimi protinapadi. Paziti bo treba na hitre Pitto, Pavana in Ca-simirrija. Po koncu lanske sezone so sicer v Torviscosi zamenjali trenerja in zdaj jih vodi Moras. Osvojitev točk bo jutri obvezna,« je še dodal Krasov trener. Na tekmi bo sodil Michele Lom-bardi iz Brescie. Od ostalih ekip iz naše dežele bo Sanvitese gostoval pri Concordii, Por-denone pri Opitergini, Tamai pa bo gostil Rovigo. Tekma kroga bo San-donaJesolo - Unione Venezia. V okviru skupine E bo danes neposredno po televiziji (ob 14.00 po RaiSport 1) tekma Voluntas Spoleto -Group Citta di Castello. (jng) Krasov nogometaš Gabriele Giacomi še ni okreval in ga ne bomo videli na igrišču še kak mesec kroma PROMOCIJSKA LIGA - V taboru kriške Vesne se mrzlično pripravljajo na jutrišnji domači dvoboj proti Caporiaccu, ki ima štiri točke na lestvici, medtem ko se Vesna (skupaj z Villessejem) še ni premaknila od dna. »Caporiacco je enkrat zmagal in enkrat igral neodločeno. Ekipe pravzaprav podrobno ne poznamo, vseeno pa je trener Nikčevič našel nekaj informacij. Nasprotnik, ki je lani igral v skupini A, je solidna ekipa. Res je, da smo dvakrat izgubili, toda poudariti moram, da med tednom trdno in dobro treniramo, tako da bodo dobri rezultati prej sli slej prišli na površje,« je dejal Vesnin športni vodja Žarko Arandželovic. Trener Novica Nikčevič bo jutri imel na razpolago vse svoje varovance. Sodil bo Valeri iz Majana. Težka tekma čaka tudi Juventino, ki bo v domačem Štandrežu gostila solidni Lumignacco. »Resnici na ljubo smo v nedeljo proti Pro Gorizii precej razočarali. Že jutri moramo pred domačim občinstvom absolutno popraviti vtis,« si želi športni vodja Gino Vin-ti. Trener Tomizza še vedno ne bo računal na Catanzara in na Pantusa, ki sta še KOŠARKA - Danes 1. krog državne C-lige Jadran z novincem Na Opčine prihaja Latisana (ob 20.30) - Kapetan Oberdan je optimist - NPG izstopil iz lige Danes ob 20.30 bo Jadran Qubik caffe' po 153 dneh spet odigral tekmo državne C-lige. V openski Polisportivi se bo pomeril z novincem v ligi, Latisano, ki je lani napredovala po play-offu. Čeprav se bo prvič pomerila na državni ravni, ekipo ne gre podcenjevati. V primerjavi z lani so igralski kader okrepili nekateri kvalitetni igralci: iz Oderza se je k Latisani preselil 188 cm visok Matteo Rubin, pod košem bosta nevarna Marco Malfante in Matteo Franco, organizator igre pa je 25-letni Matteo Celotto. Na klopi sedi bivši Jadranov trener Paolo Bosini. V Jadranovem taboru so na tekmo pripravljeni. Tako napoveduje tudi kapetan Dean Oberdan, ki je pred začetkom prvenstva zelo motiviran: »Komaj čakamo prvi krog. Ker vem, da lahko ekipi še nekaj prispevam, sem se odločil, da bom še igral. Svojo igralsko kariero bi rad zaključil z uspešno sezono. Fizično sem dobro pripravljen, volje pa sploh ne manjka.« Prvi nastopi so po mnenju Jadra-novega senatorja pokazali marsikaj pozitivnega, prepričan pa je, da bo le z vestnim treniranjem mogoče doseči rezultate. Prihod dveh bivših profesionalcev je Oberdan označil kot pozitivno novost: »V ekipo sta vnesla svežino. Dobro sta se vključila in sta ob meni tista, ki lahko mlade veliko naučita. Vzorno trenirata in se pripravljata na tekme, prav tako pa sta tehnično zelo dobro podkovana in to- Dean Oberdan rej odličen zgled za mlajše.« Lucio Tomasini je izrazit strelec, Maurizio Cohen pa je prodoren, dober v igri ena proti ena, hkrati pa tudi precizen pri metih. Ob okrepitvah bodo na razpolago trenerju Walterju Vatovcu vsi igralci, razen Saše Malalan, ki še okreva po zvinu gležnja. Tik pred začetkom prvenstva pa je znana usoda goriškega moštva NPG. Klub se je včeraj uradno odpovedal nastopanju v državni C-ligi in torej se danes ne bo pomeril proti Limeni. Kljub odpovedi koledar državne C-lige ne bo spremenjen, kar pomeni, da bo vsaka ekipa dvakrat prosta. Izpadla bo samo ena ekipa, in sicer poraženka v play-offu. 1. KROG: Montebelluna - Conegliano, Co-droipo - S. Daniele, Spilimbergo - GSA Udine, Ve-nezia - Oderzo, Marghera - Padova, Jadran Qubik caffe' - Latisana, Vendemiano in Limena sta prosta. Kontovel v 1. krogu v Gradežu Deželna košarkarska zveza je objavila koledar deželne D-lige. Kontovelci bodo v beli skupini prvo tekmo igrali v nedeljo, 17. oktobra na gostovanju proti Gradu. Pred domačimi navijači bodo varovanci trenerja Petra Brumna igrali v petek, 22. okrotba ob 21.00. Vse domače tekme bodo igrali ob petkih v telovadnici Ervatti pri Brišči-kih. Redni del prvenstva se bo zaključil 4. marca. kroma poškodovana. Lumignacco vodi izkušeni trener Battistuta, ki zelo dobro pozna to ligo. Sodil bo Pordenončan Vidali. 1. AMATERSKA LIGA - V Trebčah bo prvi letošnji slovenski prvenstveni der-bi, če ga tako lahko sploh imenujemo. Za igralce Primorca bo to bržkone tekma, kot vse ostale. Varovanci Primorčevega trenerja Sciarroneja (jutri bo odsoten le Ber-tocchi) letošnje sezone niso začeli na najboljši način. Doslej so zbrali le točko. So-vodenjci pa so enkrat zmagali in enkrat igrali neodločeno. Ekipa trebenskega društva bo igrala s popolno postavo. Sovo-denjski trener Vitulič pa ne bo imel na razpolago vseh igralcev: Trampus je izključen, Eros Kogoj je bil ves teden odsoten zaradi službenih obveznosti, Komic pa se je te dni poškodoval na delovnem mestu, tako da njegov nastop pod vprašajem. V Treb-čah bo sodil Videmčan Bidoli. 2. AMATERSKA LIGA - Vse tri ekipe naših društev bodo jutri igrale doma. Zarja Gaja bo v Bazovici gostila Mariano, ki ima kot rumeno-modri štiri točke na lestvici. Varovanci trenerja Nicola Lacalamite bodo skušali unovčiti tri nove točke. La-calamita ne bo imel težav s postavo. Nasprotno bo moral nekatere igralce poslati na tribuno. V Bazovici bo sodil Godino iz Červinjana. Breg bo v Dolini gostil solidni Gradese. Ekipa iz Gradeža je doslej obakrat zmagala, Breg pa je še brez točk na lestvici. Trener Macor ne bo imel na razpolago Gargiuola, Degrassija, Bursicha in Cresija. V Bregovem taboru so optimisti in upajo, da bodo končno prebili led. Pri-morje bo na Ervattiju gostilo San Canzian, ki je v nedeljo izgubil proti Zarji Gaji. Trener Gulič ne bo imel težav s postavo. Odsotna bosta le Pauletic in Maganja. Predsednik Primorja Roberto Zuppin upa, da bodo rdeče-rumeni rešili težave s postavo. 3. AMATERSKA LIGA - Mladost bo proti Pro Farri igrala že danes. Tekma bo v Doberdobu in sicer ob 16.30. Varovanci trenerja Livia Cristofara si želijo popraviti vtis, ki so ga zapustili v nedeljo na Tržaškem. »Nismo igrali slabo, ampak smo izgubili. In to nas peče,« je dejal spremljevalec Ezio Bressan. »Upam, da bomo jutri (danes op. ur.), seveda če ne bo groznih padavin, kot napovedujejo meteorologi, premagali ekipo iz Fare,« je dodal Bressan. JUVENTINA IN RADENSKA - V četrtek bodo pri Juventini v Štandrežu, bolj natančno v hali podjetja Nanut ob nogometnem igrišču, praznovali 25-letnico pokroviteljstva Radenske. Ob 20. uri bodo obenem predstavili Juventinino člansko in mladinsko ekipo. (jng) JADRANJE - DP 470 Kljub okvari na skupnem 4. mestu Na državnem prvenstvu v olimpijskih razredih v Formii, kjer nastopata tudi Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, so včeraj izpeljali samo eno regato. V jutranjih urah so vsi tekmovalci pod nalivom zaman čakali na veter; predvideni plov so uspeli zaključiti šele v popoldanskih urah. Slovenska jadralca, ki sta po prvih treh regatah zasedala absolutno peto mesto in sta bila druga med mladinci, včeraj nista imela sreče. Tik pred startom se je razbil podstavek jambora. Vse bi lahko šlo po zlu, a je trener Matjaž Antonaz uspel v hipu okvaro delno popraviti, tako da sta jadralca lahko startala. Kljub nezgodi jima je uspelo prevzeti prvo mesto, ki sta ga zadržala do krme. Zaradi napake pri obratu boje sta nato Čupina jadralca izgubila sedem mest, v zadnjih dveh stranicah pa sta uspela nadoknadila dve mesti in tako zaključila na 5. mestu. Prvo mesto sta zasedla Zandona' in Zucchetti, ki po štirih plovih vodita na absolutni lestvici. Druga sta mladinca Vignone in Ramian, ki sta bila včeraj šele 18. Pred Simonom in Jašem tačas vodita le za točko. Absolutno tretja sta Bertola in Alcidi, četrta pa slovenska jadralca. Danes pričakujejo močan veter. V večernih urah je Čupina ekipa uspela popraviti okvaro, tako da bosta lahko danes brez težav nadaljevala tekmovanje, čeprav jambora ne bosta mogla natančno regulirati. KOŠARKA - Memorial Borisa Tavčarja v organizaciji KK Bor DomaČi Šport Finale Bor - Servolana Borovci prepričljivo premagali Miljčane, Brežani proti Škedenjcem preveč solirali Danes Košarska sezona na Stadionu 1. maja stopa v živo. V četrtek so predstavili knjigo Sergia Tavčarja o jugoslovanski košarki, včeraj pa se je pričel že tradicionalni letos 17. Memorial Tavčar. Športna dvorana Bojana Pavletiča je tako znova zaživela ob glasnem spodbujanju tržaških (slovenskih in italijanskih) košarkarskih privržencev. Prvi so stopili na parket košarkarji Bora Radenske, ki so brez večjih težav premagali peterko iz Milj, ki bo prav tako kot svetoivansko moštvo merila moči v deželni C-ligi. Končni rezultat vara, saj so varovanci trenerja Popoviča srečanje dejansko osvojili že v tretji četrtini. Košarkarji Bora so igrali dobro tako v napadu kot obrambi in postregli so tudi z atraktivnimi akcijami: trojka Burnija po seriji bliskovitih podaj ter zabijanje Madonie. Le v končnici so plavi nekoliko popustili. Trener Popovič je na igrišče poslal tudi mlajše igralce. Na drugem polfinalnem srečanju pa je Breg izgubil proti Servolani. Varovanci trenerja Krašovca so predvajali preveč egoistično igro. Veliko je bilo solo akciji, ki so se izjalovile. V obrambi so bili premalo odločni, kar je Servolana izkoristila s Poz-zeccom in Medizzo na čelu, ki sta bila za naše košarkarje res prava uganka. V končnici so se sicer Brežani zdramili, toda je bilo žal prepozno. Včerajšnja izida Bor Radenska - Venezia Giulia 69:64 (19:12, 32:29, 65:47) BOR RADENSKA: Bole 10 (-, 2:4, 2:3), Madonia 20 (4:6, 5:8, 2:3), Krčalic 2 (-, 1:3, -), Crevatin 7 (2:2, 1:7, 1:2), Celin (-, -, 0:1), Gallocchio (-, 0:1, -), Fumarola 10 (2:, 4:7, -), Burni 14 (3:3, 1:3, 3:5), Bocciai 2 (-, 1:5, -), Za-nini 4 (4:6, 0:3, -), Pipan (-, 0:1, -), Pertot (-, 0:1, -). TRENER: Popovič. SON: 24. Breg - Servolana 65:72 (12:23, 30:38,48:55) BREG: Giacomi 15, Richter 10, Saec 12, Viscia-no 7, Grimaldi, Ferfoglia 3, Semec 5, Ciacchi 2, Schil-lani 7, Zeriali 4, Nadlišek nv. TRENER: Krašovec. SON: 17; PON: Samec (39. min.) Današnji spored: ob 19.00 za 3. mesto: Venezia Giulia - Breg; ob 21.00 finale: Bor Radenska - Servolana Danes začetek Memoriala Gombač Danes in jutri bo na Stadionu 1. maja tudi deveti Memorial Miljo Gombač, za ekipe under 17 v spomin na dolgoletnega Borovega predsednika in nočnega čuvaja Stadiona. Spored, danes; 15.00 Libertas - Ser-volana; 17.00 Bor - Barcolana. Jutri ob 9.30 za 3. mesto, ob 11.30 finale. Sobota, 25. septembra 2020 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 20.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Jadran - Latisana NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Doberdobu: Mladost - Pro Farra DRŽAVNI MLADINCI - 16.00 v Montebelluni: Montebelluna - Kras Repen DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Tržiču, Ul. Boito: Monfalcone - Vesna; 17.30 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia - Juventina ODBOJKA JADRANSKI MOŠKI POKAL 15.30 v Trstu, Suvich: Triestina volley - Sloga Tabor Jutri Nedelja, 26. septembra 2010 NOGOMET Kras D-LIGA - 15.00 v Torviscosi: Torviscosa Repen Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Lumignacco; 15.30 v Križu: Vesna -Caporiacco 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trebčah: Primorec - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Mariano; 15.30 v Dolini: Breg - Gradese; 15.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - San Canzian / SVET Sobota, 25. septembra 2010 23 bližnji vzhod - Jutri poteče moratorij na gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu Izrael noče podaljšati moratorija, Abas grozi s prekinitvijo pogajanj ZDA pritiskajo za kompromisno rešitev - Judovski naseljenci grozijo s protesti NEW YORK/JERUZALEM - Jutri bo potekel moratorij na gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu, ki ga je pred 10 meseci uvedel Izrael. Ta moratorij je ključnega pomena za nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki so jih Izraelci in Palestinci začeli 2. septembra, ZDA pa si zato v teh dneh močno prizadevajo, da bi strani okoli vprašanja naselbin dosegli dogovor. ZDA so v četrtek po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile, da so izraelskim in palestinskim pogajalcem predložile več idej, na podlagi katerih bi lahko rešili spor glede naselbin, ki bi lahko komaj začeta mirovna pogajanja povsem ustavil. Po navedbah palestinskih virov pa je ameriški bližnjevzhodni odposlanec George Mitchell tudi v neposrednem stiku z izraelskim premierom Benjaminom Ne-tanjahujem in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Vprašanje judovskih naselbin je ključnega pomena za nadaljevanje krhkih pogajanj, ki sta jih Abas in Netanjahu ob velikih prizadevanjih ZDA začela v začetku meseca. Ti pogovori, katerih cilj je v letu dni z razrešitvijo vseh ključnih vprašanj - meja, varnosti, vzhodnega Jeruzalema in palestinskih beguncev - doseči mirovni dogovor, doslej kakega rezultata niso prinesli, v veliki meri verjetno ravno zaradi vprašanja naselbin. Moratorij na gradnjo, ki se sicer ne nanaša na vzhodni Jeruzalem, je Netanjahu po hudem pritisku ameriške administracije uvedel novembra lani. Čeprav je ta zamrznitev na terenu dejansko komajda ustavila gradnjo, je za Palestince toliko pomembna, da so zagrozili, da bodo z mirovnih pogajanj odkorakali, če je judovska država ne podaljša. Netanjahu podaljšanje moratorija zavrača, je pa dal vedeti, da bi bil pripravljen ohraniti nekatere omejitve glede gradnje. Tudi Abas je v zadnjih dneh nekoliko omilil vztrajanje pri nadaljevanju moratorija, ki ga podpirajo tudi ZDA, a si hkrati na vse pretege želijo nadaljevanja pogajanj. Zato so po navedbah virov blizu pogajanjem predlagale nekaj idej za razrešitev spora. Ena med njimi predlaga obnovitev gradnje le na nekaterih območjih, po vsej verjetnosti v naselbinah blizu meje z Izraelom, ki bi jih judovska država v okviru prihodnjega mirovnega dogovora z zamenjavo ozemlja obdržala. Benjamin Netanjahu ansa Na mizi naj bi bila ob tem še najmanj dva druga scenarija, med njimi trimesečno podaljšanje moratorija ali pogojno podaljšanje, v okviru katerega bi Palestinci pristali na "izjeme" pri naselbinah. Medtem je nekaj prahu v minulih dneh dvignilo tudi poročanje izraelskega radia, da naj bi Netanjahu v zameno za podaljšanje moratorija na gradnjo judovskih naselij od ZDA zahteval izpustitev obsojenega vohuna Jonathana Pollarda, česar pa niso komentirali ne v Izraelu ne v ZDA. ansa Osvoboditev vohuna naj bi sicer Ne-tanjahuju zagotovila politično kritje za podaljšanje moratorija, ki mu njegovi koalicijski partnerji iz vrst ul-trakonservativnih izraelskih strank ostro nasprotujejo, naseljenci pa grozijo s protesti. Ti so skupaj s poslanci iz vrst Ne-tanjahujeve desne stranke Likud za nedeljo že napovedali veliko zborovanje v naselbini Revava. Ob tem nameravajo zadnje ure moratorija obeležiti s polaganjem temeljev za novo sosesko, na kar v naselbini že čakajo tovornjaki s ce- mentom, buldožerji in druga oprema. Na Zahodnem bregu med 2,5 milijona Palestincev živi okoli 300.000 judovskih naseljencev, poleg tega pa jih je še 200.000 v vzhodnem Jeruzalemu, na katerega se moratorij ne nanaša. Število judovskih naseljencev je sicer paradoksalno začelo strmo naraščati po mirovnih pogajanjih v Oslu leta 1993. Od takrat se je ob glasni podpori desničarskih politikov, med njimi Netanja-huja, njihovo število skoraj potrojilo. Po navedbah izraelske mirovne organizacije Peace Now so v naselbinah tudi po uvedbi moratorija gradili okoli 2000 stanovanj, medtem ko so v minulih letih v povprečju na Zahodnem bregu letno izgradili okoli 1700 stanovanjskih enot. Moratorij se je namreč nanašal le na nove projekte, vse, ki so bili že v teku, pa je bilo mogoče nadaljevati. Naseljenci naj bi sicer takoj po poteku moratorija začeli graditi 2066 stanovanj, za dodatnih 13.000 pa naj bi že pridobili vsa potrebna dovoljenja. (STA) kuba - Korenite družbeno-ekonomske spremembe Zelena luč za zasebni sektor v 138 dejavnostih HAVANA - Kubanci lahko poslej ustanovijo lastna podjetja v 138 različnih gospodarskih dejavnostih, je včeraj preko državnih medijev sporočila kubanska vlada, ki po novem lastnikom nepremičnin dovoljuje tudi oddajo celotne nepremičnine. Gre za ukrepe, s katerimi naj bi omilili posledice načrtovanih odpuščanj v državnem sektorju. Po načrtih vlade naj bi novi ukrepi v prvem trimesečju naslednjega leta do nove službe v lastnih podjetjih pomagali kar 500.000 ljudem, ki so trenutno še v državnih službah, vendar pa naj bi jih izgubili do marca, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kubanski strankarski časnik Granma je včeraj objavil seznam poklicev, ki jih Kubanci po novem lahko opravljajo samostojno. Med njimi so poklici rokodelca, tesarja, električar-ja, maserja, mehanika, frizerja, programerja, učitelja vožnje, prodajalca Kubanski voditelj Fidel Castro ansa cvetja, čistilca čevljev in številni drugi. Samozaposleni bodo plačevali davke in prispevke za socialno varnost, zaenkrat pa še ni znano, ali bodo lahko dobili tudi bančni kredit. Na Kubi sicer precej živahen črni trg že ponuja večino storitev, ki jih bo vlada sedaj legalizirala, seveda pa doslej nihče od teh ponudnikov ne plačeval nikakršnih davkov. Še ena novost na Kubi je možnost oddaje celotne hiše, doslej je bila namreč dovoljena le oddaja posameznih sob. Oblasti so spremenile tudi pravila glede obratovanja majhnih zasebnih restavracij, imenovanih paladares. Te so do sedaj lahko sprejele 12 gostov in stregle le zelo omejeno ponudbo predvsem hladnih jedi, česar pa večina lastnikov ni upoštevala. Po novem bodo lahko restavracije razširile svojo ponudbo in postregle do 20 gostov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Reforme kubanske vlade so rezultat ekonomske stiske, ki je vlado prisilila, da se v poskusu preprečevanja popolnega zloma sistema opre na pobude privatnega sektorja. Na Kubi je vlada doslej namreč nadzorovala praktično celotno gospodarstvo in zaposlovala vsaj 84 odstotkov delovne sile, ki ji je plačevala povprečno 20 ameriških dolarjev na mesec. Prebivalci otoka so imeli zagotovljeno brezplačno izobrazbo in zdravstveno oskrbo, prav tako pa so bili prebivalci deležni tudi skoraj brezplačne namestitve, prevoza in osnovne hrane. (STA) Obama ostro obsodil izjave Ahmadinedžada NEW YORK - Na besede iranskega predsednika Mahmuda Ahmadined-žada, ki je s svojim govorom v četrtek na splošni razpravi 65. Generalne skupščine Združenih narodov poskrbel za demonstrativni odhod ameriških diplomatov iz dvorane, se je včeraj odzval ameriški predsednik Barack Obama in izjave označil za "žaljive in sovražne". Iranski predsednik Mahmud Ahma-dinedžad je namreč v četrtek v nastopu prvega dne splošne razprave 65. Generalne skupščine (GS) ZN poskrbel za demonstrativni odhod ameriških diplomatov iz dvorane z ugibanji, da je ameriška vlada organizirala teroristične napade 11. septembra 2001 za rešitev Izraela. Obama je v pogovoru za televizijsko postajo BBC Persian povedal: "Neod-pustno je, da je takšne obtožbe izrekel prav tu na Manhattnu, nedaleč stran od kraja, kjer sta nekoč stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra, kjer so družine izgubile svoje najdražje. Za ljudje vseh narodnosti in vseh veroizpovedi je bila to huda tragedija." Japonska izpustila kapitana kitajske ladje TOKIO - Japonska je včeraj sprejela odločitev, da izpusti in v domovino pošlje priprtega kapitana kitajske ribiške ladje. Njegova aretacija v spornih vodah v Vzhodnokitajskem morju je v tem mesecu povzročila najhujši diplomatski spor med Tokiom in Pekingom v zadnjih letih. Japonsko tožilstvo je po poročanju medijev dalo vedeti, da je bila odločitev o izpustitvi kapitana sprejeta tudi zaradi škode, ki jo je v odnosih s Pekingom povzročila njegova aretacija. 41-letnega kapitana Zhan Qixionga bodo sedaj vrnili v domovino, do česar bo sicer zaradi vrste formalnih postopkov preteklo še nekaj časa. Kapitana je japonska obalna straža prijela 8. septembra, potem ko je njegova ladja blizu spornega otočja v Vzhodnokitajskem morju trčila z njenima dvema patruljnima čolnoma. Kitajska je v odzivu na aretacijo izdala več diplomatskih protestov, odpovedal uradne obiske in kulturne dogodke, dala pa je tudi vedeti, da bo to resno škodilo diplomatskim odnosom med državama. Na novico o osvoboditvi kapitana pa so se v Pekingu odzvali z besedami, da je bila njegova aretacija "nelegalna in neveljavna". Peking in Tokio sta sicer v ozemeljskem sporu glede nenaseljenih otokov, ki ležijo med Taj-vanom in japonskim otokom Okina-vo v Vzhodnokitajskem morju. V ozadju spora je tudi izkoriščanje surovin in razširitev ekonomske cone obeh držav na morju. (STA) zda - Teresa Lewis naj bi bila umsko zaostala V Virgin» prva usmrtitev ženske po skoraj stoletju RICHMOND - V ameriški zvezni državi Virginia so v četrtek z injekcijo usmrtili 41-letno Tereso Lewis. To je prva usmrtitev kake ženske v tej zvezni državi po skoraj sto letih, poročajo tuje tiskovne agencije. Njena napovedana usmrtitev je sicer sprožila proteste, saj je imela Lewisova nizek inteligenčni količnik. Lewisova je bila na smrt obsojena zaradi umora svojega moža in pastorka. Sama je priznala, da je leta 2002 najela dva moška, ki sta dvojico ustrelila. Umor pa je storila, ker je želela dobiti zavarovalno vsoto za primer smrti obeh. V času umora je sedela v kuhinji, prav tako ni pomagala svojemu možu, ki je počasi izkrvavel. Oba pomagača Terese Lewis so obsodili na dosmrtni zapor. Eden od njiju je kasneje v zaporu storil samomor. Lewisovo so v zaporu Greensville za mrtvo razglasili v četrtek ob 21:13 po lokalnem času. Pred zaporom je proti usmrtitvi protestirala skupina kakih 30 nasprotnikov smrtne kazni. Tako ameriško vrhovno sodišče kot guverner Virginije Bob McDonnell sta zavrnila njeno prošnjo, da usmrtitve ne bi izvedli. Da je ne bi usmrtili, je nazadnje poskušal doseči v imenu EU tudi evropski predstavnik za človekove pravice Markus Loning. Proti njeni usmrtitvi so bile tudi nekatere znane osebnosti, med njimi Bianca Jagger in književnik John Grisham. Theresa Lewis je dvanajsta ženska od več kot 1200 ljudi, ki so jih v ZDA usmrtili po letu 1976, ko so ponovno začeli izvajati usmrtitve. Med 3261 ljudmi v ZDA, ki čakajo na smrtno kazen, je 61 žensk. (STA) rusija - Spodleteli puč iz l. 1991 Umrl vodja pučistov proti Gorbačovu Janajev MOSKVA - V Moskvi je včeraj umrl vodja spodletelega puča proti sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu Genadij Janajev. Poleti 1991 je Janajev vodil spodleteli puč, katerega cilj je bil znova obuditi Sovjetsko zvezo. Načrte mu je prekrižal odločen odpor takratnega ruskega predsednika B°risa Jelcina. genadij Janajev 73-letni Janajev je umrl po dolgotrajni bolezni, poročajo tuje tiskovne agencije. Po spodletelem poskusu leta 1991 so ga zaprli, a so ga nato leta 1994 pomilostili. Janajev, ki je bil v letih 1990 in 1991 sovjetski podpredsednik, v času puča pa se je okli-cal za predsednika, je pred leti dejal, da je bil edini cilj udara rešiti Sovjetsko zvezo. Leta 1991 je svet zaskrbljeno zrl v Moskvo. 19. avgusta 1991 zjutraj so se skozi mesto valili tanki, potem ko je samooklicani državni komite za izredne razmere pod vodstvom Jena-jeva sporočil, da je sovjetski predsednik Mihail Gorbačov iz zdrav- arhiv pd stvenih razlogov odstavljen. Gorba-čov je bil ujetnik v počitniški hiši na Krimu. Tri dni je strašil duh nove sovjetske diktature, vendar je poskus pu-ča naletel na ogorčen odpor takratnega ruskega predsednika Jelcina. Neuspešen poskus zarotnikov, da bi znova obudili Sovjetsko zvezo, je zapečatil njeno usodo. Komunistična vladavina se je zlomila, tako kot pred tem v drugih državah Vzhodnega bloka. Konec leta 1991 je iz razpadle SZ nastalo 15 novih držav. (STA) 2 4 Sobota, 25. septembra 2010 PRIREDITVE / vabilo k abonmaju - Jutri v gledališču Verdi prva predstava SSG vabi v Milje Že nocoj pa bo v tržaškem Kulturnem domu gostovalo Narodno pozorište iz Sarajeva Tatjana Turco, Franco Pero in Lara Komar V pričakovanju prve abonmajske predstave, pop-rock opere Neron, ki bo na sporedu konec oktobra, je Slovensko stalno gledališče začelo z nizom Vabilo k abonmaju. Sinoči je v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom v tržaškem Kulturnem domu gostilo večjezično predstavo Rdeče, ki je nastala po motivih romana Orhana Pamuka, nocoj (ob 20.30) pa bo na sporedu Mortal combine, sodobna urbana drama poljskega avtorja Pawela Sale, ki jo je za Narodno pozorište Sarajevo režiral Dino Mustafic. Jutri pa se začenja niz ponovitev domačih produkcij po okoliških odrih. V gledališču Verdi bo ob 20.30 na sporedu slovenska različica predstave O »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne itali-jansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena. Tekst in režijo je podpisal Tržačan Franco Pero, ki je postavil na oder debato o zgodovinskem dokumentu, poročilu mešane komisije, o katerem se v bolj pogo- kroma vornem in lahkotnejšem slogu pogovarjata kuharica in njena pomočnica. Milia (Tatjana Turco) zagovarja splošno, ponosno stališče tuživečih Slovencev, Vale (Lara Komar) pa je italijanska študentka, ki pripravlja izpit iz zgodovine in upodablja nek »italijanski« pogled na dogodke in še vedno nerešena vprašanja. Jutrišnja ponovitev, ki bo opremljena z italijanskimi nadna-pisi, je nastala v sodelovanju z Društvom Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Občino Milje in Zadrugo Vesna. Vstopnina: 6€. POLETNI FESTIVAL - Jutri v Miramaru Na dnevu Glasbene matice bosta dvojni koncert pripravili mladi kitaristka in harfistka Evropski dan kulturne dediščine bo tudi letos dan Glasbene matice v sklepni fazi poletnega festivala Pokrajine Trst Gledališča v gledališču. Jutri bosta v prestolni dvorani Miramarskega gradu slovensko glasbeno šolo zastopali dve mladi učenki, ki se že uveljavljata na koncertnem področju s pogostimi samostojnimi nastopi. Kitaristka Tanja Cibiz iz razreda prof. Marka Ferija je tankočutna, mlada glasbenica, ki je razvila svoje sposobnosti tudi s stalnim izpopolnjevanjem na mednarodnih tečajih in s priznanimi mentorji. Prejela je veliko prvih nagrad na raznih tekmovanjih in se je vedno odlikovala po natančnosti in ekspresivnosti izvajanja. Ob strunah kitare pa bodo zaigrale tudi strune harfe. Tadeja Kralj, učenka Patrizie Tassini, je študij harfe začela pred dvanajstimi leti na Glasbeni matici in je od tedaj sodelovala z raznimi mentorji, s katerimi je izoblikovala svojo tehniko in muzikalični čut. Prejela je veliko nagrad na tekmovanjih, med katerimi je najnovejša letošnja prva nagrada na mednarodnem tekmovanju v Velenju. Dvojni koncert se bo pričel ob 20.30. Ljubljanski Grad - Lapidarij V nedeljo, 26. septembra, ob 20.00 / Boris Pahor, Boris Kobal: »Nekropola«. / Ponovitve: v ponedeljek, 27. septembra, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče V četrtek, 30. septembra, ob 19.30 / A. Joui, J. P. Bacri: »Družinska zadeva« (komedija). Režija: Jaša Jamnik. / Ponovitve: v četrtek, 7. oktobra, ob 20.00. V torek, 5. oktobra, ob 20.00 / »Tičja kletka«. (komedija po motivih filmov in gledaliških del različnih avtorjev), priredba in režija Gašper Tič. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Trst ■ Primorski poletni festival Danes, 25. septembra, ob 20.30 / Narodno prizorišče Sarajevo "Pawel Sala": »Mortal combine«. Režiser: Dino Mustafic; scene: Dragutin Broz; kostumi: Lena Stefanovic-Grafic. Nastopajo: Ermin Sijamija, Josip Pejakovic, Ejla Bavčič-Tarakčija, Alen Muratovic, Hasija Boric, Miraj Grbic, Slaven Vi-dak, Adnan Hasakovic, Aldin Omero-vic, Vedran Bekic, Damir Kustura, Ed-hem Hisic, Nedim Zlatar, Elvir Salči-novic. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V sredo, 29. septembra, ob 20.00 / Gledališče Koper: »Papež«. V sredo, 29. septembra, ob 20.00 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. V četrtek, 30. september ob 20.00 / Ki- no Kino: britanski dokumentarni film: »Doba neumnosti«. KOPER Gledališče Koper V četrtek, 30. septembra, ob 20.00 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. NOVA GORICA Kulturni dom Mala dvorana V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / »Jezik molka«. Monopripoved zgodb: Nataša Konc Lorenzutti. Glasbena spremljava Tina Grego - violina. LJUBLJANA SNG Drama Mala drama Danes, 25. septembra, ob 20.00 / Spi-ro Scimone: »Kuverta«. / Ponovitve: od ponedeljka, 27. do četrtka, 30. septembra, ob 20.00. MGL Veliki oder V ponedeljek, 27. septembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v torek, 28. ob 15.30 in ob 19.30 ter v sredo, 29. septembra ob 19.30. Mala drama Danes, 25. septembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 25. septembra, ob 18.00 / Koncert. Dirigent: M° Pinchas Steinberg. Solist: Lars Vogt - klavir. Program: Bhrams in Beethoven. V petek, 1. oktobra, ob 20.30 / Koncert. Dirigent: M° Julijan Kovatchev. Solist: Federico Agostini - violina. Program: Beethoven, Bruch in Čajkovskij. / Ponovitve: v soboto, 2. oktobra, ob 18.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V torek, 28. septembra, ob 20.15 Velika dvorana / Orkester in zbor Baročne akademije iz Detmolda ( Nemčija). Dirigent: Gerhard Weinberger. Solisti: Jessica Jans - sopran; Benno Schachtner - kontratenor; Tilman Lichtdi - tenor; Markus Flaig in Kalus Mertens - basbariton. PEDROVO Cerkvica na Pedrovem V nedeljo, 26. septembra, ob 15.00 / »Bela Bizomka« monodrama. Nastopa: Romana Ercegovič. LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 27. septembra, ob 20.00 Gallusova dvorana / »Baročna akademija iz Detmolda«. Dirigent: Gerhard Weinberger. Solisti: Jessica Jans - sopran; Benno Schachtner - kontratenor; Tilman Lichtdi - tenor; Markus Flaig in Kalus Mertens - basbariton. V torek, 28. septembra, ob 21.00 / Nastopata: Lovro Ravbar Quintett (Slovenija) in Radiostar (Danska), v sodelovanju z JazzDanmark. V četrtek, 30. septembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije. Dirigent: Aleksandar Markovic. Solistka: Tasmin Little - violina. / Ponovitve: v petek, 1. oktobra. Kino Šiška V sredo, 29. septembra, ob 21.00 / Nastopa ameriška zasedba Medeski Martin & Wood: John Medesky - hammond orgle, klavir; Billy Martin - bobni in Chris Wood - bas. V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / Nastopa skupina Ondine. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga)«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Pore-čanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Galerija Narodnega doma (ul. F. Filzi 14): do 15. oktobra, je na ogled razstava Klavdija Palčiča pod naslovom: »Odrska prepletanja«. Urnik: ogled je možen od ponedeljka do petka, med 9.00 in 12.00 ter ob četrtkih tudi med 15.30 in 18.30. Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): v petek, 1. oktobra, ob 17.30, bo otvoritev razstave Sare Co-nestabo, pod naslovom: »Predsednik petrolej«. Predstavila jo bo prof. Jasna Merku. Razstava bo na ogled do 30. oktobra, po urniku knjižnice. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava bo na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Stalna razobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10.00 in 19.00; informacije na www.comune.gorizia.it. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cve- toča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Kulturni dom (ul. I. Brass 20): do 30. septambra je na ogled fotografska razstava: »12. fotosrečanje«, na kateri bodo sodelovali: Jana Jocif (SLO), Alek-sandar Nedic (HR), Dejan Pavlovic (RS), Tihomir Pinter (SLO), Loredana Princic (I) in Stefano Reia (I). Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ureter ob večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Ko- sič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30. VIDEM Palača Dežele (Dvorana Pasolini): Do 31. oktobra bo na ogled fotografska razstava: »50 anni delle Freccie Tricolori«, organizirano od Posebne Družbe Vile Manin, v sodelovanju z Graphstudio Spa ter deželne uprave. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom: »Krasmosis«. / V torek, 28. septembra, ob 18.00 bo odprtje slikarske regijske razstave JSKD z naslovom: »Portreti«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: Stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala v Štanjelu. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Stolp na vratih: Razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: Do nedelje, 10. oktobra, bo na ogled fotografska razstava Maje Švagelj pod naslovom: »Ovita z rujem v mislih domov odpotujem ...«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. / KULTURA Sobota, 25. septembra 2010 25 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat pisala o pačenju slovenskih imen v upravi državne železnice. »Vsa uprava državnih železnic - od visoko gori do nizko doli - je prepojena z nemškim duhom in protislovansko tenden-cijo. To je znana stvar, ki jo mogotci na upravi državnih železnic niti ne skušajo skrivati, marveč si jo štejejo celo v zaslugo za - državni interes. Protislovan-ski sistem se uveljavlja na vseh vejah - do najdrobne-je vejice - državno železniške uprave. Kako čudo torej, da uprava vodi srdito kampanjo tudi proti - slovenskim priimkom! Če se imajo že ubijati vsi drugi znati slovenskega bistva med osebjem na državnih železnicah, potem je le logično, da se vodi vojna proti takemu vidnemu znaki narodnega bistva, kakoršen so - imena in priimki. Mogotci na državnih železnicah se v svojem slavofobstvu odlikujejo doslednostjo, ki bi bila vredna res ... pošteneje in pravičneje stvari. Toliko ravnateljstvo kolikor takozvani »Bahn-BetrietsAmt« v svobodni luki pošiljata svojim podrejencem službene ukaze, v katerih so njihovi priimki bliza vsi popačeni, a jih morajo vendar podpisovati brez prigovora. Bog ne daj, da bi se kdo iz te raje hotel upirati in da bi se branil podpisati, zahtevajoč pisavo svojega imena, kakor je pravilna in kakor jo rabi on sam! Neusmiljeno ga zadevlje denarna globa, da se siromaku tista revščina, ki je dobiva, še bolj skrči!! Ni dovolj torej, da se za bori zaslužek, zahteva od njih trdo, naporno in odgovornosti polno službo, marveč napravljajo iz njih tudi duševne sužnje, ki nimajo pravice niti do - svojega priimka! Kaj de to, da tako divjanje bije v lice vsem načelom pravičnosti, svobode in človeškega dostojanstva! Saj se visoki gospodje morejo tolažiti z zavestjo, da ustrezajo veliki veliko-nem-ški misli, da pomagajo odstranjati zapreke, ki ovirajo gradnjo tistega velikega mostu od Belta do Adrije ... In vendar mora priti enkrat tista velika metla, ki naj temeljito pomete Avgijev hlev nemškega nasilja in šovenizma na državnih železnicah!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V Primorskem dnevniku so v teh dneh objavili poročilo o proslavi, ki so jo v Novi Gorici priredili v čast pisatelju Francetu Bevku ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu. »Rojaki z Goriškega so našemu Francetu Bevku priredili proslavo za njegovo sedemdeseto obletnico. Zvečer je goriško gledališče uprizorilo Bevkovo dramo Krivda, glavni del proslave pa je bil naslednji dan. Uprizoritev sta pripravila režiser Hinko Košar in sceno-grafVladimir Rijavec. Delo je doživelo velik uspeh in občinstvo je uprizoritev sprejelo z velikim navdušenjem. Glavni del proslave pa se je naslednji dan začel s slavnostnim sprejemom jubilanta v prelepi novi dvorani Okrajnega ljudskega odbora Nova Gorica. Tu so jubilanta najprej pozdravili mali pionirji in pionirke iz Nove Gorice, nato pa je predsednik Okrajnega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva Milo Vižintin obširno orisal Bevkovo življenje in poudaril njegove zasluge ter mu v imenu Goričanov čestital ter zaželel, da bi svo- je delo nadaljeval in slovensko književnost obogatil z nadaljnjimi deli. V imenu Slovenske kulturno-gospodarske zveze je Francetu Bevku čestital profesor dr. Andrej Bu-dal, ki je jubilanta povabil v Trst, kjer mu bodo tržaški Slovenci priredili posebno proslavo. Iz stare Gorice je prinesel čestitke v imenu Zveze prosvetnih društev mladi goriški pesnik Filibert Benedetič, ki je jubilantu izročil tudi lepo darilce. Za Beneške Slovence je govoril Izidor Predan, ki je poudaril, da v Beneški Sloveniji živi še mnogo takih Martinov Čedermacev, kakršnega je tako mojstrsko opisal Bevk v svojem znamenitem romanu. Od Slovencev je končno čestital jubilantu predsednik tržaškega Društva slovenskih umetnikov dr. Robert Hlavaty. Po končanem sprejemu in čestitkah je sledila otvoritev obširne in nadvse zanimive razstave »Življenje in delo Franceta Bevka«, na kateri so prisotne skoraj vse izdaje Bevkovih knjig v slovenščini in v prevodih, ki jih je nenavadno mnogo, med njimi tudi prevodi v kitajščino.« FILMI PO TV Ponedeljek, 27. septembra, Rete 4, ob 16.45 La stanza di Marvin Režija: Jerry Zaks Igrajo: Meryl Streep, Diane Keaton in Leonardo Di Caprio ZDA, 1996 Po istoimenskem gledališkem delu Scotta McPhersona, ki je še zelo mlad podlegel aidsu, je Zaks posnel film, ki pa ni izpolnil velikih pričakovanj. Tragična zgodba pripoveduje o skaljenih družinskih razmerah; o Bessie, ki mora skrbeti za prizadetega sina ter o njeni sestri Lee, ki se ni nikoli poročila in se je povsem predala oskrbi očeta ter nekoliko svojevrstne tete. Ponedeljek, 27. septembra, Rete 4, ob 21.10 Febbre da cavallo Režija: Steno Igrajo: Enrico Montesano, Gigi Proietti in Catherine Spaak Nadvse lahkoten film, ki je pred tridesetimi leti doživel izjemen uspeh, je eden zadnjih primerov stare italijanske komedije. Dogajanje je seveda postavljeno v Rim, kjer trije prijatelji sanjajo, da bodo s pomočjo konjskih stav končno obogateli in s tem rešili vrsto težav. Nekakšna hvalnica italijanskemu iznajdljivemu smislu za preživetje je celovečerec simpatična komedija, ki ob bolestnem opisovanju odvisnosti od igranja spravi gledalca v neustavljiv smeh. Torek, 28. septembra, Rete 4, ob 21.10 Cast away Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Tom Hanks, Helen Hunt, Christopher Noth, Nick Searcy, Lauren Birkell, Viveka Davis, Valerie Wildman Chuck Noland je inženir podjetja FedEx. Poklicno življenje bistveno pogojuje vse njegove odnose, saj ga pogostokrat tudi na vrat na nos vodi v najbolj oddaljene kraje - in proč od njegovega dekleta Kelly. Hitri tempo njegovega življenja se nenadoma ustavi, ko se po letalski nesreči reši na samotni otok. Najprej mora poskrbeti za najbolj osnovne potrebe: vodo, hrano, zatočišče. Chuck, izvrsten reševalec problemov, sčasoma poskrbi za svoje fizično preživetje. Toda kaj potem? Nje- gova prava preizkušnja se šele začne, kajti soočiti se mora s samoto. Po štirih letih, ko se Chuck vrne med ljudi ^/jjik popolnoma i»VW - spremenjen, sprevidi, da je izguba vsega, kar je kdaj imel in cenil, pravzaprav najboljše, kar se mu je lahko zgodilo. Torek, 28. septembra, Rete 4, ob 02.30 I vinti Režija: Michelangelo Antonioni Igrajo: Etchika Chourean, Jean Pierre Mocky in Franco Interlenghi Antonionijev drugi celovečerec iz leta 1952, sestavljajo trije prizori, ki se dogajajo v Angliji, Franciji in Italiji. V središču pozornosti je eksistenčna kriza evropske mladine ob koncu druge svetovne vojne. Prizori namreč pripovedujejo o treh mladeničih, ki si v treh različnih državah prizadevajo, da bi si tudi s pomočjo nezakonitih poslov popestrili vsakdanji dolgčas. Petek, 1. oktobra, Rai 3, ob 21.05 Gomorra Režija: Matteo Garrone Igrajo: Toni Servillo, Gianfelice Imparato in Maria Nazionale Moč, denar in kri so »vrednote«, s katerimi se domačini italijanskih provinc Neapelj in Caserta soočajo iz dneva v dan. Prisiljeni so spoštovati pravila, ki jih veleva »sistem«, italijanska mafijska organizacija Camorra. Druge izbire preprosto ni. Le nekateri so v položaju, da živijo normalno življenje. V filmu se pet zgodb prepleta v tem krutem, navidezno izmišljenem svetu, katerega korenine so vraščene globoko v realnost. Toto se skuša dokazati s skrivanjem orožja, Don Ciro prinaša denar družinam zaprtih kriminalcev, učeni Roberto se zaplete v nelegalno odlaganje odpadkov, nadarjeni krojač Pasquale na skrivaj sodeluje s kitajskimi konkurenti, vročekrvna najstnika Marco in Ciro pa med sanjarjenjem o mafijskih podvigih zabre-deta v smrtonosno spletko. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO AM. IGRALKA DEREK BRITANSKI VOJAK (SALJ.) MRAK STEBER ZA OKREPITEV ZIDU GIB NOGE PRI HOJI, TEKU, PLESU / VELETOK V SIBIRIJI ELEKTRIČNA MORSKA RIBA DELOVNO PODROČJE LIVIO SEMOLIČ POTROŠNJA MENIČNI POZVANEC LENNONOVA VDOVA (YOKO) NAJVEČJI MORSKI SESALEC KDOR VERUJE V DUHOVE TERMIN VOJAŠKI OBRAMBNI NASIP RIMSKI HIŠNI BOGOVI SOL TETRABO-ROVE KISLINE OZEK KONEC POLOTOKA KEM. ZNAK ZA NIKELJ INDUSTRIJSKO IN PRISTANIŠKO MESTO V KATALONIJI VELIK KOS POHIŠTVA PRIMORSKA BABICA ŠIBA, PALICA NASLON DUHOVNIŠKI PRIPRAVNIKI VULKANIZI-RAN KAVČUK ALKOHOLNA PIJAČA IZ SLADA ITALIJANSKA CESTNA SLUŽBA RICCARDO ILLY ČASTILCI GOLOTE MESTECE PRI BOCNU ASSOCIATED PRESS RIMSKI BOG LJUBEZNI URDADNI DOKUMENT PAUL ANKA LEŽEČE TISKARSKE ČRKE EDUARDO DE FILIPPO SUROVINA ZA BARVE UPANJE VEZNIK IZVRŠNI ORGAN ALI OBLAST KRILO RIMSKE LEGIJE DELOVNI ZANOS ITALIJANSKI SPOLNIK MADŽ. IGRAL. (ELISABETH) NAŠA PRITRDILNIH MESTECE V IRANU PRISTANIŠČE V KILIKIJI / JAP. NABIRAL-KA BISEROV ONOMA-STIKON DIVJA MAČKA GORSKE REŠEVALNE SANI NEM. FILOZOF (GEORG) KOS SUKANCA DELOVA PRILOGA ZAŽENSKE POLITIČNO ZATOČIŠČE FRIDA INESCORT AM. REŽISER (QUENTIN) FILOZOFSKI NAUK O ABSOLUTNEM POJAVU KRAJ PRI ZADRU SPOJINE AMONIAKA GOROVJE IN POKRAJINA V SAUDSKI ARABIJI OČE 1 2 3 4 S 6 7 8 ■ 9 ■ ■ ■ ■ 10 11 12 13 14 15 16 17 VODORAVNO: 1. ime italijanskega boksarja Carnere; 6. ravnina; 7. belgijski pevec, italijanskega porekla; 8. afriška država z glavnim mestom Akra; 9. reka v Franciji, levi pritok Isere; 10. vrečica zaprto-trosnic ali košarkarsko moštvo iz Rige; 13. črnska plemena vjužni in srednji Afriki; 15. ime našega pe-vovodje Kjudra; 16. trava druge košnje; 17. vodja francoske revolucije (Jean Paul). NAVPIČNO: 1. glavno mesto Češke; 2. navigacijska naprava za daljinsko odkrivanje predmetov; 3. največji slovenski pisatelj; 4. najljubša oseba; 5. vdova Johna Lennona (Yoko); 11. tvegana napoved; 12. vojaški pomožni duhovnik; 13. poslovni, gospodarski razcvet; 14. danska igralka nemega filma Nielsen. (lako) SLOVARČEK - AMA=japonska nabiralka biserov • ANAR = mestece v Iranu • AST = nemški filozof • ISOS = pristanišče v Kilikiji, v Mali Aziji • KAZA = madžarska igralka • ORA = kraj pri Bocnu 2 6 Sobota, 25. septembra 2010 ZGODOVINA / Mario p V g v • v Sustersic Ko so sedanji lastniki prenovili hišo (po prvi svetovni vojni in pozneje je bila tu gostilna), so skušali pustiti v glavnem originalne predmete, tako imajo poleg mize, še dobro ohranjeno staro lajno. V prvem nadstropju pa sobe niso izgubile čara iz Gorupovega in Kalistrovega časa. Človek, ki si ogleda notranjost hiše, se takoj vživi v tiste » lepe stare čase«. Lajna (FOTO m.susteršič) Gorup in ladjarstvo Josip Gorup pl, Slavinjski tržaški podjetnik in mecen V drugi polovici 19. stoletju je pomorstvo postajalo ena najobsežnejših dejavnosti v Trstu, zato so tudi Slovenci vlagali v nakup la-dij14. Naj omenimo tu le Janeza Kalistra, ki je imel kar dve ladji: »Maria Francesca« (zgrajena leta 1854 v bližini Reke) in »Martinščica« (zgrajena leta 1855 v Martinščici na Cresu), vsaka je imela po 500 ton nosilnosti z 12 člani posadke. Preden se je Josip Gorup preselil na Reko, je bil v Trstu poznan kot eden najvidnejših slovenskih ladjarjev druge polovice 19. stoletja. Bil je delničar pri raznih ladjarskih združenjih, glavni delničar avstrijskega Lloyda, delničar ladjedelnice sv. Marka - tržaškega tehničnega zavoda in Consorzio Impresa Adriatica dei Lavoratori Portuali (Jadranska zadruga pristaniških delavcev). Naj tu omenimo še, da je bil delničar slovenske Jadranske banke v Trstu, tržaških zavarovalnic »Assicura-zioni Generali« in »Riunione Adriatica di Sicurta'«. Poleg tega je bil delničar še pri 37 del- Narodni dom v Trstu (SUKA JE LAST FILIPA FIŠERJA, ZBIRATELJA STARIH FOTOGRAFIJ, RAZGLEDNIC IPD) je bilo v bistvu društvena bolniška blagajna. Radi so prirejali kulturne prireditve. V nujnih primerih so nudili članom tudi denarne podpore. Od vseh teh društev in kulturnih ter humanitarnih ustanov ni sledov, ker so fašisti vse požgali in uničili ali pa zaplenili. Naj še omenimo, da so Gorupovi dediči po njegovi smrti darovali v dobrodelne namene kar 60.500 kron. Del tega denarja so namenili tudi nekaterim organizacijam na Tržaškem in Goriškem: Slovenska trgovska šola Trst (5000), Sokol Trst (1000), Sokol Gorica (1000), Slovensko šolsko društvo Gorica (1000), Delavsko podporno društvo Trst (1000), Dramatično društvo Trst (500) in Slovanska čitalnica Trst (500). Lavo Čermelj je leta 1959 napisal za Jadranski koledar članek »Slav-janska čitalnica v Trstu v letih 1865 - 1876« v katerem je omenil »...Leta 1866 je čitalniški odbor dal kiparju Ivanu Rendiču podporo ''pri izobraževanju kiparstva'', šest let pozneje pa je Čitalnica priredila njemu v pomoč besedo s tombolo in plesom, kar je prineslo Rendiču 100 goldinarjev, oziroma v francoski valuti 270 frankov...«. Ob tej priliki naj bi Rendič poklonil čitalnici kip pesnika Gunduliča in kip Kneza Mihajla. Naj bi, saj zgleda, da je nazadnje sam Gorup plačal Rendiču študij, zato mu je Ren-dič kasneje na Reki postavil družinsko grobnico. Še in še bi lahko naštevali, katerim slovenskim ustanovam je še pomagal. Spomnimo le, da sta Gorup in Kalister finančno podpirala tudi Tržaški Sokol, prvo slovensko športno društvo v Trstu (1869).15 Od dediščine, ki so nam jo zapustili Kalistri in Gorupi, je ostala le velika hiša, ki jo je odkupil Janez Kalister na vogalu Carduccijeve in Co-ronejske ulice. Poleg te stoji v Coronejski ul. 3 Gorupova hiša (Kornelije-va last), obnovljena leta 1903. V vhodni veži je spominska plošča v italijanščini in relief družinskega grba. Janez Nepomuk Kalister, Josip Gorup in Franc Kalister so bili zavedni Slovenci in zato so večkrat imeli težave s tedanjo oblastjo, nasprotno z Dalmatinci, ki so se takoj prilagodili volji in želji oblastnikov, ne glede na to kdo je bil na oblasti.16 Slovenci so ostali Slovenci, zvesti svoji zemlji. Gorup je bil sicer član avstrijsko-nemškega planinskega društva (1886), a to zgolj zato, ker v Trstu v tistih letih ni bilo slovenskega (Slovensko planinsko društvo Trst je bilo ustanovljeno šele leta 1904). Pomorski letopis, kjer sta opisani Kalistrovi ladji (ORIGINAL HRANI TRŽAŠKI POMORSKI MUZEJ) niških družbah bodisi na Reki kot v Ljubljani, Avstriji in na Madžarskem. Med lastnike ladij, ki so bili med seboj v bližnjem sorodstvu, spadajo tudi Ivana Muha, roj. Gorup (sestra Josipa Gorupa), Josip Gorup in njegovi sinovi Kornelij, Milan in Aleksander ter vnuk Josip (Milanov sin). Dr. Aleksander Gorup je bil leta 1922 imenovan v vodstvo »Jadranske plo-vidbe« na Sušaku. Mecen Josip Gorup pl. Slavinjski Josip Gorup je po stricu podedoval smisel za posle in za obračanje denarja ter tudi občutek odgovornosti za slovenske narodne potrebe. Ogromno je daroval v dobrodelne namene. V Trstu je pomagal pri gradnji Narodnega doma in pri ustanovitvi tiskarne Edinost. Finančno je podpiral tudi časopis »Edinost«. Bil je član Slavjanske narodne čitalnice, kjer so se poleg Slovencev zbirali še Hrvati, Srbi, Črnogorci, Čehi, Poljaki in Slovaki. Društveni prostori so bili odprti vsak dan.Člani so prebirali časopise in revije, igrali biljard. Ob tem so seveda govorili o političnih, kulturnih, narodnih in drugih dogodkih in rečeh. Tako je čitalnica opravljala pomembno vlogo kot središče družbenega, družabnega in kulturnega življenja tedanjih meščanov slovanskega rodu v mestu. Podjetnik Josip Go-rup je bil tudi med ustanovnimi člani Delavskega podpornega društva, ki Gorupova članska izkaznica avstrijsko-nemškega planinskega društva v Trstu (ORIGINAL JE LAST GORUPOVEGA PRAVNUKA ALFREDA WHYCOMBE GORUP) Nepretrgana vez z rojstnim krajem Janez Nepomuk Kalister, Josip Gorup in Franc Kalister so dobivali pisma od vsepovsod. Mirne duše lahko izjavimo, da so bili dejansko poznani po vsem avstro-ogrskem cesarstvu, kot potrjuje tudi spodaj navedena ovojnica pisma, ki je bilo namenjeno Jospiu Goru- pu. Na njej piše namreč le »Gospod Gorup v Trstu«, naslov pa sploh ni naveden. Čeprav so bili veliki bogataši in bi se lahko obnašali tako kot marsikateri današnji mogotec, ki je pozabil na svoj izvor in korenine, ti trije slavinski »mušketirji« (Janez, Franc in Jože) niso nikoli pozabili na svoje korenine. Bili so pošteni, skromni, zavedni, vedno pripravljeni pomagati slovenskim ustanovam in društvom, skratka ostali so taki, kot so jih star- Pisemska ovojnica (ORIGINAL HRANI GORUPOVPRAVNUKALFRED WHYCOMBE GORUP) ši vzgojili. Rekel bi skoraj bogaboječi. Ko so imeli kako težavo, so se zatekli k staršem za pomoč in posvet. Od kod nam je dano to vedeti? Leta 1855 je v Trstu razsajala kuga. Mladi Jože (imel je komaj 21 let) se je bal, da bo moral zapustiti ta svet, in zato je pisal materi. Jožetovo pismo materi (ORIGINAL HRANI GORUPOV PRAVNUK ALFRED WHYCOMBE GORUP) Se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Sobota, 25. septembra 2010 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Goriške razglednice: Na Kornu 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok. odd.: Quark Atlante - Imma- gini dal Pianeta 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Settegiorni 10.50 Aktualno: ApriRai 11.00 Vremenska napoved 11.05 Nan.: Lady Cop 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy driver 14.30 Aktualno: Lineablu 16.15 Dok.: Dreams road 2010 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok. odd.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.30 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.25 Game show: Soliti ignoti Speciale (v. F. Frizzi) 23.35 Dok.: Memorie dal Bianco e Nero 0.15 Aktualno: Cinematografo (v. G. Marzullo) 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved ^ Rai Due 6.00 18.05, 1.55 Talent: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriend 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke: Cartoon flakes 7.35 Variete: Art attack 8.25 Nan.: Tutti odiano Chris 9.00 Nan.: Karku 9.30 Nan.: Unfabulous 9.55 Nan.: The naked brothers band 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling, sledi Pit Lane 14.00 Glasb.: Top of the pops 2010 15.30 Šport: Pit Lane 16.00 Avtomobilizem: F1, VN Singapur, vaje 17.30 Variete: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Aktualno: Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: Criminla Minds 22.40 Šport: Sabato sprint 23.25 Aktualno: Tg2 Notizie 23.35 Aktualno: Tg2 Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Aktualno: Tg2 Mizar 1.25 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 1.45 Aktualno: Tg2 Eat parade 2.25 Vremenska napoved V" Rai Tre 7.00 7.50 9.30 10.20 10.50 12.00 12.25 12.55 13.25 13.40 14.00 14.20 14.55 16.05 16.35 16.40 17.40 18.10 Nan.: La grande vallata Film: 30 anni (mai) senza Peppino: Campo de' fiori (kom., It., '43, i. A. Fabrizi, A. Magnani) Nan.: L'ispettore Derrick Glasb.: Il Gran Concerto Glasb.: 62. Prix Italia - Gala koncert Dnevnik, športne vesti, Speciale Tg3 Festival del Cinema a Venezia Aktualno: Tgr - L'Italia de Il setti- manale Aktualno: Okkupati Aktualno: Tgr 62. Prix Italia Aktualno: Tgr - Speciale Ambiente Italia - Puliamo il mondo 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Dnevnik - Tg3 Pixel Aktualno: Tv Talk Aktualno: Art News Dnevnik - kratke vesti L.I.S. Glasb.: Soirée Chopin Šport: Magazine Champions League Šport: 90° Minuto Serie B 20.00 Variete: Blob 20.10 Dok.: Ritratti - Ugo Tognazzi 21.05 Aktualno: Speciale SuperQuark 23.10 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.30 Dok.: Un giorno in pretura 0.30 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo 0.55 Aktualno: Tg3 Sabato notte 1.10 Aktualno: Il cartellone di Palco e Retropalco 1.30 Aktualno: Fuori orario Rete 4 7.00 Nan.: Kojak 8.05 Nan.: Tequila & Bonetti 9.00 Nan.: Io e mamma 11.00 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Popoldanski Forum 15.15 Nan.: Perry Mason 15.50 1.05 Dnevnik - kratke in morske vesti 17.00 Nan.: Monk 18.00 Aktualno: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Film: Lie to me 22.20 Nan.: Bones 23.20 Nan.: Law & Order 0.20 Film: Dangerous isolation (triler, ZDA, '06, i. A. Paul, N. Turturro) 2.00 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.30 Aktualno: Superpartes 10.15 Nan.: Zoo Doctor 11.30 Film: Una grande vincita per papa (kom., ZDA, '06, i. H. Von Stetten, D. Vavrova) 12.20 14.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Le ragazze del campus (kom., ZDA, '09, i. L. Hale, C.T. Smith) 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Ce posta per te (v. M. De Filippi) 0.30 Aktualno: Nonsolomoda 25 e ol-tre... O Italia 1 6.20 Nan.: La tata 6.45 Risanke 10.45 Aktualno: Cotto e mangiato 11.05 Aktualno: Tv Moda 11.55 Nan.: Samantha chi? 12.25 Dnevnik, športne in kratke vesti 13.40 Nan.: 'Til death - Per tutta la vita 14.10 Film: Poliziotto a 4 zampe (krim., ZDA, '89, r. R. Daniel, i. J. Belushi, M. Harris) 15.05 Dnevnik - kratke vesti in 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 19.30 Film: Come cani & gatti - Roba da far rizzare il pelo (kom., ZDA, '01, r. L. Guterman, i. J. Goldblum) 20.30 Dnevnik - kratke vesti in morske informacije 21.10 Film: Harry Potter e l'Ordine della Fenice (fant., ZDA, '07, r. D. Yates, i. D. Radcliffe, R. Grint) 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremen- 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Klasična glasba 10.05 Nan.: Daniel Boone 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.35 Dokumentarci o naravi 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 Kviz: Ufo di sera 14.55 Aktualno: Hard Trek 15.45 Aktualno: Tractor Pulling 16.15 Aktualno: Dai nostri archivi 17.00 Risanke 19.00 Šport: 1 X 2 - Aperitivo Bianco Nero 20.00 Športne vesti 20.05 Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Il manoscritto di Van Hecken (akc., '99, r. N. De Rinaldo, i. B. D'Urso, E. Bonucci) 22.35 Aktualno: Musica, che passione! 22.50 Aktualno: Antiche ville del FVG 23.35 Aktualno: Perche??? LA 6.00 7.00 7.30 10.00 10.35 11.35 13.30 14.00 16.00 17.05 19.00 20.00 20.30 21.30 23.30 0.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Dnevnik Dok.: La7 Doc 15.00 Šport: Superbike, VN San Marino Film: Toto di notte n°1 (kom., ' It., 62, i. Toto) Dnevnik Nan.: Cuore e batticuore Nan.: I Magnifici sette Film: Una notte con Vostro onore (kom., ZDA, '81, i. W. Matthau) Resničnostni show: Chef per un giorno 23.25 Dnevnik Aktualno: In Onda Nan.: L'ispettore Barnaby (i. J. Nettles) Dok.: Vivo per miracolo Aktualno: M.O.D.A., sledi Poker 2007 ska napoved 23.55 Šport: Studio Sport XXL 0.55 Variete: Pokerlmaina Jr Slovenija 1 6.10 Kultura 6.20 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž (pon.) 9.15 Film: Kino Kekec (pon.) 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.35 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Film: Kako naj preživim samo sebe 15.55 Sobotno popoldne 16.15 Zdravje, Usoda 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne 17.25 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 17.50 18.25 Podjetniki 18.00 Z Damijanom 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.50 Gledamo naprej 19.55 Koncert: Mojstri slovenske popevke 21.30 Hri-Bar 23.10 Nad.: Usodna nesreča 0.00 Kratki igrani film: Nebo nad blokom Jr Slovenija 2 6.30 1.30 Zabavni infokanal 8.20 Skozi čas 8.30 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 25.09.1992 (pon.) 9.00 Pogledi Slovenije (pon.) 10.50 Circom Regional - oddaja Tv Maribor (pon.) 11.20 Minute za ... - oddaja TV Koper Capodistria (pon.) 12.20 Film: Papirnati princ (pon.) 13.45 Dok. serija: Praznovanja: Indija (pon.) 15.05 Slovenska popevka 2010, (pon.) 17.05 Platforma (pon.) 17.50 Festival otroške popevke 2010 19.00 Dok. portret: Spominska skica igralke Angelce Janko Jenčičeve 20.00 Maribor: nogometna tekma prve lige, Maribor - Rudar, prenos 22.15 Bleščica, oddaja o modi 22.45 Slovenski magazin (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Film: Dvojno McGuffin 16.05 Zoom 16.30 Avtomobilizem 16.45 Globus 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 22.20, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Potopisi 20.15 Srečanje z... 21.00 Music & Cabaret 22.35 Arhivski posnetki športnih preno- Tv Primorka 11.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 12.00 23.30 Videostrani 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura: Knjiga Slovenija izpod neba 18.30 Duhovna misel (pon.) 18.45 Tedenski pregled 19.00 20.00, 21.00 Lokalne volitve 2010 20.00 Duhovna misel 22.00 Primorski tednik (pon.) 23.00 Nočna izmena 2010 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 K'rko ledi, t'rko čudi; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Solo & orkester; 11.25 Poletne melodije; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam, kjer teče bistra Bela, oddaja iz Kanalske doline; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena; Dežurna glasba; 19.25 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol: RK na obisku v koprskem zalivu; 9.10 Pregled prireditev; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.2019.00 SMS: Spremljanje nogometne tekme Luka Koper-Domžale; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 19.50 Radijska kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 La Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Pregled dogodkov; 10.33-12.28 Radio fuori; 13.00 Punto e a capo; 13.35,19.15 Sigla single; 14.00 Slot parade - New entry; 14.40 The Chillout zone; 15.00 Sigla single; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 London calling; 18.45 Glasbena lestvica; 20.00-0.00 RC sera; 20.00, 23.00 Playlist; 21.00 Luoghi e sapori; 22.00-23.00 In orbita; 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kultu-romat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Terenski generator: Koncert skupine Shyam; 21.00 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer: Jules Massenet - Manon, posnetek; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 8 Sobota, 25. septembra 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren üü dež óvr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan süs sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **anticildona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 12/16 TOLMEČ O 10/14 TRBIŽ O 9/13 #l O 9/12 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 15/20 14/21 O PORDENON 15/20 CELOVEC O 12/15 O TRŽIČ 11/15 o KRANJ 0 12/14 S. GRADEC CELJE 11/16 O MARIBOR o 12/15 PTUJ o M. SOBOTA 011/15 O LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 13/16 N. MESTO 12/15 G°RKA O ,,.,,„ POSTOJNA O O 12/15 --- * /m KOČEVJE črnOm ' ZAGREB 12/16 O 17/21 ČRNOMELJ UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 16/21 ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo oblačno; dopoldne bo deževalo, padavine bodo obilne do lokalno zelo obilne. Pojavljale se bodo tudi nevihte. Od popoldneva se bo od zahoda postopoma delno razjasnilo. Ob morju bo pihal jugovzhodnik, ki bo ponoči in zjutraj lahko močen. Oblačno bo in deževno, predvsem v zahodni polovici Slovenije bodo krajevno možni tudi močnejši nalivi.Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 13, ob morju do 16, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem do 20 stopinj C. J Danes zjutraj bo našo deželo dosegla izrazita vremenska fronta.V nedeljo bomo še vedno pod vplivom višinskega jedra nizkega zračnega tlaka, kar bo pripomoglo k nestabilnosti ozračja. V severnem Sredozemlju je ciklonsko območje z vremensko fronto, ki bo vplivala na vreme pri nas. V višinah bo z južnimi vetrovi nad naše kraje dotekal vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 18.59 Dolžina dneva 12.05 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.58 in zatone ob 8.04 BIOPROGNOZA Danes bo vreme vplivalo močno obremenilno, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na nedeljo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^t-^ MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20,9 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.11 najnižje -39 cm, ob 11.27 najvišje 48 cm, ob 17.48 najnižje -41 cm, ob 23.45 najvišje 27 cm. Jutri: ob 5.29 najnižje -32 cm, ob 11.46 najvišje 46 cm, ob 18.18 najnižje -39 cm, ob 0.16 najvišje 21 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 4 2000 m............ 6 1000 m .......... 14 2500 m............4 1500 m............9 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5 in v gorah 6. O GRADEC M. SOBOTA 011/14 TOLMEČ O 9/22 XX VIDEM o C^S 12/22 O PORDENON 13/21 TRBIŽ O 8/12 ČEDAD O 13/21 o 8/11 KRANJSKA G. O N. GORICA O LJUBLJANA 12/15 POSTOJNA /O 10/13 KOČEVJE O N. MESTO 13/15 o ^ ZAGREB 13/16 O PORTOROŽ O 15/18 r- O UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 15/19 _ O ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI ^Spremenljivo oblačno bo z verjetnimi plohami in nevih- Jutri bo pretežno oblačno. Občasno bo še deževalo, pogo-tami. steje dopoldne. V ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER milfl pokal neaeijdj 26septembru lyjmWjú sSponw? Ul. Ramazzotti, 37 Cervignano del Friuli (UD) Červinjan / Na sliki učitelj italijanskega združenja RG.A. Andrea Kostoris, ambasador optike Ottica Inn