v gotovini. Leto LXVH., št. 228 Ljubljana, ponedeljek 8. oktobra 1934 Con Dfai L- ixnaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. _ Lnserati do SO petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst * Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S.-, večji lnserati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, mseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Dl UFBAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljero ulica it. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podruinlce: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon s t. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l, telefon tt 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon 5t. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.551. FRANCIJA V PRIČAKOVANJU OBISKA NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA Francoska javnost vidi v oficielnem obiska našega kraljevskega para nov® manifestacijo nikdar skaljene?* "rifateljstva in zavez- ništva Pariz, 8. oktobra. Priprave za sprejem Nj. Vel. kralja Aleksandra so v glavnem izvršene. Vsi francoski listi posvečajo temu obisku veliko pozornost ter pozdravljajo prihod jugoslovenskega kraljevskega para v navdušenih člankih. Obenem objavljajo mnogoštevilne izjave francoskih državnikov in politikov o pomenu prijateljstva in zavezništva med Francijo in Jugoslavijo, ki se je izkazalo vedno, tudi v najhujših časih, kot branik pravice in miru. Gotovo je. da bo obisk Nj. Vel. kralja Aleksandra v fran-coshera glavnem mestu nova manifestacija tega prijateljstva. »Echo de Pariš« je objavil pod naslovom •s-Slavna postava Aleksandra I., jugoslovenskega voditelja in vojni in miru« nenavadno topel članek izpod peresa Ravmonda Car-tierja. Rekli bi lahko, pravi pisec, da je Nj. Vel. kralj Jugoslavije Aleksander, ki bo jutri stopil na francoska tla. nekoliko tudi naš po svojem veličastnem telegramu, ki ga je L 1915. poslal po junaškem umiku čez Albanijo Ravmondu Poincareju: Srbije ni več. toda njena vojska ostane. Pripravljeni smo priti k vam in nadaljevati borbo na francoski fronti. Nič ne more bolje karakterizirati vladarja ne naroda, nadaljuje pisec, kakor ta brzojavka v štirih vrstan. Ta brzojavka je zgovomejša kakor najlepše strani zgodovine. Dokaz je žilavosti volje nezlomljivega naroda pod enim izmed največjih voditeljev, kar nam jih je vojna odkrila. Nato govori pisec članka o Nj. Vel. kralju Aleksandru kot vojaku in državniku ter pravi, da se je Nj. Vel. kralj Aleksander enako proslavil v vojni kakor v miru. Pisec naglasa, da sta v Nj. Vel. kralju Aleksandru združena vojak in državnik, in da se >iz te celote izraža čudovito markantna osebnost človeka v najpopolnejšem in naj-pohvalnejšom pomenu besede.« Clankar nato nenavadno nazorno popisuje zmage in gorje ter končni triumf herojskih bojev za osvobojenje in zedinjenje Jugoslo-venov. Zelo pohvalno piše tudi o velikih naporih in uspehih na polju notranjega urejevanja Jugoslavije, o čemur pravi, da poteka v znamenju notranje sloge in vere v bodočnost. Nato navaja nekatere podrobnosti iz življenja jugoslovenskega kraljevskega para in zaključuje svoj članek z besedami: Pariz bo sprejel kraljevski par z globljimi čuvstvi kakor zgolj s spoštovanjem. Kako ne bi iz vsega srca vzklikali kralju, ki nosi na svojih prsih naše največje vojno odlikovanje, vojaško kolajno, in ki pojde na pietetni obisk v Saint-Cyr, da vidi šolsko klop. kjer je vrezamo ime njegovega očeta, gojenca naše najuglednejše vojaške šole, Petra I. Osvoboditelja! Iluetrovana revna »Ee»poir Francais< je posvetila vtšo teden«sko številko prihodu Nj-Vol. kralja in kraljice v Pariz. Na platnicah je priobčila veliko ©liko Nj. Vel. kralja Aleksandra v vojaški uniformi z besedami: >Na casl Aleksandru I.. kralj j-vojaku, in f ra n coak o- \ u gos lov en^k emu ori j at el je tvu. V uvodniku slavi franeosko-jugosloven-©ko prijatelistvo in naglasa, da je Francija opj^tila politiko večnpga popuščanja naspro ti i?vojemu neprijatelju in utrdila svoje zveze- Nato nadalune: Aleksander L. kralj Jugoslavije, je bil 1. 1914 s svojim očetom kraljem Petrom I. na čelu male junaške Srbije, ko so imperialistične države izrabile priložnost in izzvale svetovno vojno. Njegov narod. Čeprav oslabljen od balkanskih vom. fe vendar rajši sprejel neenako borbo, kakor da bi se dal osramotiti in pljjvati na svojo Čast. Mirovne pogodbe so razširile meje Srbije in združile ood imenom Jugoslavije vse Jugo-filovene. ki so pod raznimi imeni stoletja prenašale tuje suženjstvo Toda notranja organizacija Jugoslavije m potekla brez težav in Jugoslavija je zadnja leta prebila težke ure. ki b> bile lahko oostale tudi tragične če se ne bi kralj Aleksander, dostojni naslednik svojega očeta Petra in svojega prednika Karagjorgia. pokazal ne samo velikega vojskovodio na bojnem polju, temveč tudi velikega narodnega voditelja in diplomata To so vrline, ki se le redkokdai združujejo v eni osebi. Mednarodno prijateljstvo je dobrota, ki io diplomacije danes le skopo dele. zato je vredno vseb naporov, da se ne krši takšno krepko in iskreno prijateljstvo, kakršno obstoja med Jugoslavijo in Francijo V tem primeru ie zelo važno poznati dogodke, ki so v korist temu pn'iateiis'vu, jn zato smo tudi izdali posebno Številko na čast Nj. Vel-krajin Aleksandru in francosko- jusosloven-sk^mu oriiatelistvu. Revija opisu ie na 30 straneh kratko m jedrnato zgrodovm^ bojev jugoslovenskega naroda za osvoboditev. Junaške borbe Srbije v balkanskih vornah in v ovetovni voini ter politicnp in iiplomatskp vrline Kar«gjorgja. kralia Petra m kralia Aleksandra Posebno P^udaria plemenit«-- rrestn princa Pptra. ko fp storil 1 IfiTo nro«*nvo1rno francosko vnisko in a svoi;m vidnim iunaStvom proslavil c Franciji in na v^em svetu srbski del n«*epa naroda. Posebno poglavje je po- svečeno zmagam, ki jih je na cel j svoje vojske izvojeval princ Aleksander nad Turki h 1912 in nad Bolgari 1. 1913. Nato opisuje herojske boje male Srbije proti desetkratni premoči avstro-ogrskega cesarstva in legendarni umik nikoli poražene srbske vojske čez Albanijo. Usodo regenta Aleksandra pri umiko čez Albanijo na Krt in na solunski fronti poudaria pisec kot enega izmed največjih in najredkeiših državniških in vojaških zgledov v svetovni zgodovini. V teh tragičnih urah se je kakor princ Peter leta 1870 tudi princ Aleksander obrnil k Franciji in napisal v znameniti brzojavk) predsedniku francoske republike Poincareju: >Srbije ni več. toda njena vojska Še živi! Pripravi pen i smo nadaljevati boie na francoski fronti.« Na to plemenito ponudbo je Francija odgovorila s prav tako plemenito gesto, poslala je svoio vojsko v Solun Jugosloveni so hvaležni Franciji za pomoč, ki jo je izkazala Jugoslaviji v bojih za osvoboditev in zedinjenie in so v Beogradu v svojem najlepšem parku postavili Franciji čudovit spomenik hvaležnosti- Toda tudi Francozi ne morejo pozabiti zaslug, ki jih jim ie izkazala Srbija med vojno, kar je zasluga junaštva male srbske vojske in njenega voiskovodje regenta Aleksandra, se- danjega kralja. Če so morali imeti Avstrijci in Nemci več storisoč voiakov na vzhodni fronti. S tem je bila rečena zapadna fronta še hujšega pritiska zapadnih armad. V tej državi imamo samo prijatelje. Naj omenimo samo Uzunoviča, predsednika Ju-goslovenske vlade. Jevtiča. njenega zunanjega ministra, in Spalaikovica. jugoslovenskega poslanika v Parizu, ki so vsi vredni nagega spoštovanja zaradi svojega prizadevanja, da sporazumno s Franciio ohranijo mir v Evropi in njeno varnost. Kralj Aleksander in kraljica Marija bosta te dni naša gosta. Francoski narod, ki slovi po tem. da je zmožen velikih cuvetev, iu bo sprejel s posebnim navdušenjem, za-Joai med priia+elji mora izpreeovoriti srce. Posebno poglavje te revije prinaša tudi popise lepih iugoslovenskih kraiev in slikovite opise Beograda. Zagreba. Ljubljane. Sarajeva in Dalmacije. Drugo poglavje govori o fagoelovenskih narodnih običajih in jugoslovenskem gostoljubju. Revijo krasi 40 zelo lepih slik jugoslo-venskih krajev m portreti kraljevske rodbine, kralja Petra v uniformi gojenca aaint-cvrske vojaške šole, Karaš lorgja. predsednika vlade Uzunovića. zunanjega ministra Jevtića in poslanika Spalajkovića. Lerrouxova vlada zmagovita čeprav se boji med vladnimi četami in uporniki ie nadaljujejo, madridska vlada v splošnem obvladuje položaj Madrid, 8. oktobra Vodstvo občinskih poslov v Madridu je prevzel vladni komisar De Velasoo Snoči zvečer je prišlo v posameznih okrajih ponovno do spopadov med vojaštvom in stavkujočimi, ki so streljali tudi v stanovanje ministrskega predsednika Lerrouxa Notranje ministrstvo sporoča, da so se vladne čete izkrcale na obali Asturlje In da se bodo operacije proti upornikom pričele že v prihodnjih urah Na rudniškem ozemlju Asturije je zbranih 6000 upornikov. V provinci so preteklo noč ubili po dosedanjih poročilih okoli 10 ljudi. Najres-nejši incidenti so se pripetili v pokrajini Albacete, kjer so ubili 6 ljudi, nevarno ranjenih je pa 25 Vodja tamkajšnjih upor. nikov si je sam vzel življenje Vlada je brzojavno odstavila Blanca. deželnega namestnika te province. Iz Govona poročajo, da so se tamkajšnji uporniki umaknili na hrib Santo Ca-tarino, ki ga obstreljuje z morja s težkimi topovi križarka »Libertad« Tudi v rudarskem mestu Leonu se je mnogo uipornFkov umaknilo v hribe Uporniki razpolagajo s precejšnjo množino municije Poraz katalonskih separatistov Barceloni S. oktobra. V soboto ob 8. zvečer je imel-predsednik katalonske vlade Gompanys z balkona vladne palače zbrani množici govor, v katerem ie napovedal madridski vladri najhujši boj ter označil njeno sestavo kot izzivanje katalonska repuib! ke. Obenem je proglasil Katalonijo za neodvisno svobodno državo ter napovedal, da bo v Barceloni osnovana začasna španska vlada, ki naj bi nadomestrla sedanjo madridsso. 2e zvečer pa je vrhovni poveljnik španskih Čet v Kataloniji, general Batet. za-povedal obstreljevanje paJače kataonske pokrajinske vlade, predvsem pa oni njen deL kjer je nameščena radij-ska postaja, ker je Comrpanys neprestano pozival po radiju katalonsko preb valstvo. naj se upre i orožjem ki nastopi v obrambo avtonomne barcelonske vlade OdJočnejnu nastopu vojaštva se katalonska vlada ni mogla upirati ter se j« njen predsedn;.k Corrapanv-s včeraj ob 6.15 zjutraj vdal. da preprečil nadaljnje prelivanje krvi. Vsi Člani katalonske vlade, ka-»koi tudi član? barcelonskega občinskega sveta so bil aretirani VeČina upornikov ie pobegnila. Vojaštvo je zasedlo poŠto, ko-odvore ter razna druga iavna poslopja. Prav tako je zasedlo tue udeležiln sicer tudi številni zastopn ki gospodarskih krogov in intel> gen-ce. vendar so biLi v večini konzumenti. Med odličnimi zastopniki javnosti smo opaziti senatorja dr. V. Rožiča in dr. Gre-trorina. zastopnika župana dr. D. Puca ma-fcstratnega ravnatelja Jančgaja in nekaj občinskih *vetnikov. Predsedova; ie predsednik oblastnega odbora NO dr. Cepuder, k: je pozdravil •zborovalce v imemi NO m nagiasil pomen •zborovanja ter akcije Prvič ob te; prMiki So stopili pred širše obč nstvo in razvili program akcije, ki je pokreniena iz naroda za narod. Glavni referemt je bil dr. M. Dular, oredsednik gospodarske akcije NO za dravsko banovina Z>\o ie predočil v stvarnem •m zelo zanimivem referatu, kako drvimo v gospodarskem oogledu naprot neizprosni ■pogub' Zborovanje je označil za zbor lačnih m onih. ki še bodo lačm, zborovanje, ka mj bo zadnj memento on>m» ki b; naj zaustavili gospodarsko propadanje, zborovanje, ki naj bo opomin, da gospodarskemu Tropadu sled sp:oŠn da ne more biti kulturnega razvoja, kier vlada beda Niša domovina je dovol« bogata, da bi ne bik) treba nikomur stradati Toda na v-akem koraku srečujemo bedo Nočemo več soci-iamih akcij, nočemo več deKti miloščine! Pošten Človek želi dela Ln ne miloščine. In dela mu dajte! V času, ko trp ves svet zarad: gosjpo-darske krze in ko je povsod evangelij avtarkija. k<» se vse države zapirajo s carinskim, zidovi, tudi naša država ne sme več odpirat' me: za tiue zdelke. kakršne lahko izdelujemo doma čeprav se zavedamo, da ie avtarkija nezdrav pojav Izmed tujih z-delkov br smeli kupovati e blago, ki ga ne tzdelujemo doma in ki ga nikakor ne moremo pogrešati. Ako pa kupujemo inozemske izdelke, kakršne zdelujeta naša industrija in obrt odđedamo kruh domač m delavcem ter Škodujemo lastn; državi, sami sebi Gospodarsko stanje pri nas je vprav obupno, kar nam najbolj nazorno kažejo številke Kr tifina doba od L 1930 pomeni silen go-podarski prevrat ni le navadna gospodarska kriza: silni svetovn gospodarski pretresi se kažejo tudi zelo v našem gospodarstvu. Glavni stan v naši državi, kmet, je na robu propada. Dovolj nam povedo že številke o našem izvozu- L- 1926 smo izvozili 300.000 ton pšen ce, za 846 milijonov Din, lani pa samo 12.700 ton v vrednosti 16 mihjonov Din. Tudi izvoz goveje živ'.ne se je silmo skrčil, saj smo je jzvoz h L 1926 za 355 milijonov Din. L 1932 pa samo za 58 milijonov Din. Izvoz je torej padel pri goveji žovini zadnja leta na sedmdno, pri pšenici pa na petde^etino! Lesa, ki je glavni izvozar predmet v dravski banovini, smo izvozili 1. 1936 za 1 milijardo 600 rmrrjonov Din. L 1932 pa samo za 420 milijonov Din. Skuono smo izvoz ti l. 1926 za 3 milijarde Din. lam pa samo za 870 milijonov D:n. Zaradi gospodarskega zastoja je prišk) ob kruh 110.000 Hudi. ki so za-sliržili na leto okrog 900 m Hkmiov Dmv Zaposleni so pa »zgubili zarad- znižana mezd na leto okrog 90 milijonov Din. V Sloveniji so bili najborj prizade-ti rudarji, ki \\h ie bilo 1. 1925 zaposlenih 16.700, lani pa samo 9746; mezde v premogovnikih so znašale U 1925 187 miHionov Din. lani pa samo 68 milijonov Dn Mezde so siLno padle ter je zaslužilo lani 64.700 delavcev samo 8 Din na dan. m le 14% delavstva 1© zaslužilo nad 46 Din na dan. Vse to vprav kriči, da p<-vedati v?j je orav in kaj ne n z veseljem ter ljubeznijo bi kuoovali domače bla«.>n ko bi ga Ie mogli. Drugače je pa s rist~» gospodo, ki jim niti domača letovišča niso dovolj »nobel« ter izvažajo v tujino mi!' jone In rudi pri producenth bi se moralo uveljaviti načelo »Svoji k svojim!«, da hi ne prodajali domačega blaga, opremljenega s tujimi etiketami. Saj še vedno veija za dobro le tisto Jcar nosi blestečo tujo zr?mkn. pa čeprav je le prikrito domače bibgo Konzumenti imajo rudi pravico, fc s; zt od nj h zahteva, da naj kunujejo do mače proizvode, zahtevati, da naj bodo domači izdelki orav tako dobri. . t run in ne dražji Razumemo, da na_ša industrija preživlja začetne težkoče. da je še v razvoju, vendar smemo zahtevati, da naj n bo domače blago predrago na račun previsokih dobičkov tovarnarjev. Dn bro se zavedamo, da prihaja blago podra-ženo že v roke trgovcev in da denar p-e-veČ dere le v ene roke. Producenti bi se moral- zavedati, da bi šlo cenejšega blaga več v denar in da bi bila pri večji potroš nji tud1' večja proizvodnja. V Markovič, podpredsednik beograjske gospodarske akcije, je kratko očrtai stremljenja ter zahteve akcije »Svoji k svojim!« Glavne zahteve so: Za vodstvo gospodarske politike se naj Izdela načrt, za reševanje gospodarskih vprašanj se ^aj ustanovi gospodarski svet. ki ga naj tvorijo gospodarske organizacije; z vsemi sredstvi se naj podpira domača proizv *d nja; tuja >>odjetja v dtržav smejo de>j&ti pri nas le. če bodo spoštovala enako xm-kone kot naša in če bodo zaposlovala le naše ljudi. V imenu čevljarske združbe je govoril Kristan, ki je zlasti žigosal Bat* no podjetje. Dokazoval je, da je čevljarska obrt skoraj povsem uničena zaradi Bat'e. Navajal je tudi številke, ki jo njih Bat'a pla čuje neprimerno manj pridobnine kot čevljarji. Ostro je kritiziral Bat'in produk cijski s stem in naglasa!, da vladajo v Bat'inih tovarnah strahovite razmere Končno je dejal, da obrtniki ne prosijo več. temveč zahteva in nnmoč od države in da se bore za zadnji košček kruha V imenu DZ je govoril njen podpredsednik Jođco Žemljic Dejal je. da bo DZ podpirala akcijo »Svoji k svojim!« ker bo od nje imelo predvsem korist delavstvo in nameSčenstvo — Navdu^uioče je govori! zastopnik naci jonalne^a delavstva T Bog danovič. ki je zlasti pozival, da priskoči mo na pomoč n«5emu delavstvu ki obupa va lačno fcrez dela ter T>re*ivlja n<,ihu'*p čase. — ^lororsTiie fe zakTmčil dr. Ce puder. r*>Tt,v*ioc' abomvalce. da naj gredo med !i-"di z ges+om: Kmpuite domače Sla go! Nasla se ie na *Vimina !ftid;. U skiršali izkoristiti to splošno in za naše razmere nujno potrebno gesto v demro-o- namene, kar je wedno ^ftc ot*soJbe. Počaščenje magistratnega direktorja Jančigaja f V soboto M priredili magistratni uslužbenci tvojemu predstofaiku intimen družaben večer Ui*ak*na. 8. oktobra. Po sobotni opoldanski slovesnosti na magistratu, ko je Zveza magistratn* uslužbencev izročila diplomo častnega Članstva županu dr. Dinku Pucu, i« zvečer Zveza priredila družaben večer v hotehi »BeMe-vubc. ki je bil tako dobro obJskan, da so bili nab.ti vsi zgornja prostori. Seveda je ravnatelj mestnih nasadov Lap prostore okrasil tudi prav razkošno in z največjim okusom, zakaj ljubljanski magistratovci so zapeljal svojega predsednika, mas- ravnatelja Jančigaja s povabilom, naj jam poroča o svojem k riževem potu za korist: magistralnih uslužbencev glede novega zakona o mestih. Nad eno uro >o predsednik slovenske delegacije, ma$;istratni ravnatelj Jančigaj slika! vse napore doma Ui v Beogradu, ki so bjli kronani s presenetljivo vel kim uspehom. Po oglušujočem odobravanju je pa ixpregovoril podpredsednik Mi-hevc in se zahvalil predsedniku Jančigaju za ogromen njegov trud ter mu izročil diplomo častnega članstva Zvetze ter prekrasno vazo iz podpeškega kamna, oboje delo mladega umetnika Edija MJbevca iz Plečnikove šole. Z zlatmi črkami je na vi-soki vazi napisano: »Jančitgaju, magistralnemu ravnatelju, v trajen spomin za očuvanje naše stanovske bodočnosti«. In na čelu magistratnih uslužbenk je gdč. Per-kova častnemu članu izročjla velik šopek, nato je pa Lumbarjev kvartet, ki se sam imenuje fantje na vasi-«, res fantovsko zanosno zapel »Slavijencu!« Iz src so privrele ovacije, ki jih je šele prekinil govor predsednika banovinske Zveze mestnih uslužbencev dr. Mole: Redke so prilike, da se sestanejo občinski uslužbenci v tako velikem številu in intimnem prijateljskem krogu, kar ni prav, ker bi lahko nepoučen opazovalec sodil, da se magistrat ovci le takrat poznajo in se skušajo družiti le takrat, kadar jim gTe za njihovo gmotno korist. Zato moramo biti danes še posebno veseli, ker nas enkrat ni združila samo stanovska zavest, ampak pravo tovariško razpoloženje, da se vsaj v najmanjši meri oddolžimo svojemu prvemu tovarišu in mu pokažemo, kako ga cenimo v njegovem nesebičnem delu. G. dir. Jančigaj mi bo dovolil, da se za hip ustavim pri njegovi dragi osebi in spregovorim nekaj odkritosrčnih besed v imenu nas vseh. Nista še minili dve leti, odkar ste prevzeli predsedstvo zveze organizacij mestnih uslužbencev, in vsi moramo priznati, da si nismo mogli izbrati v teh težkih časih bolj energičnega in nesebičnega zastopnika svojih interesov kakor ste Vi, g. direktor. Med tem časom >te postali najvišji mestni uradnik, a v predsedstvu društva in dalje kot podpredsednik državne zveze občinskih uslužbencev ste delovali, ne oziraje se na te, neumorno in vztrajno dalje v dobro % uslužbencev. Ob vsaki priliki ste znali braniti z vtem ovojtm globokim antnjesn in m tvojo neustraeenostjo nak Interese, a sta anali tudi s vso spretnostjo zavrniti razne intrige Mi vsi vemo, p* če tudi bi hoteli to sami utajiti, da se imamo t veliki meri Vam zahvaliti, da so izginile iz prvotnega načrta zakona, o mestih najhujše osti po VsJi zaslugi Ml smo tudi prepričani in zremo zaupno v Vas, da boste tudi zadnji boj za koristi obč. uslužbencev izbojevali srečno. Vi ste bili vedno oni, ki ste ob vsaki priliki poudarjali, kakšna moč je v organizaciji Vi ste pa tudi dosegli, da sedi poleg najvišjega mag. urađnika mestni delavec kot enakopraven član organizacije. Ne samo mi, ki imamo mnogokrat posla z Vami v društvenih zadevah, ampak vsi — ne le privatne stranke, ampak tudi vsi uslužbenci morajo priznati, da ste se z vso srčno kulturo zSV2eli za pravično stvar vsakega, ki se je zatekel k Vam in iskal Vase pomoči. Mi tudi dobro vemo, da se niste v našem težkem boju za naše pravice borili zase ampak za vse, dasi so se vam obetale ugodnejše pozicije, ako bi krenili z nekaterimi posebno pot. In baš ta Vaša nesebičnost, ta vaša pravicoljub-nost, to Vaše resnično demokratično mišljenje so vzrok, da Vas imajo vsi poštenjaki radi in da imate v nas odkritosrčne prijatelje. Ono lepo umetniško delo mladega slovenskega umetnika, ta izraz naše hvaležnosti in vdanosti, naj :iam bo spomin na naše skupne boje in spomin na udane nam prijatelje, ki jih imate v mestnih uradnikih in uslužbencih več, kakor si mislite! Živel g. dr. Jančigaj! Aplavzov ne bomo opisovali, saj si lahko sami predočate šum. Če pomislite, da ie bil ves magistrat z vsema mestnmi podjetji poles- Gdč. Petričeva je v imenu mestnih uslužbenk spregovorila lepo zahvalo, nato *o se pa vrstili govori vseh predstavnikov mestnih organizacij, ki je največji vtis med nJim: napravil gotovo govor predsednika mestnega delavstva Svetka, ki je imenoval častnega člana Jančigaja za očeta delavstva, ki je delavstvo pripeljal v Zvezo med uradništvo. Seveda se je zahvali! rudi ravnatelj Janč gaj z izrazi največje skromnost' in najodločneje kolegijalnosti. Spet je roudarj-al prijateljstvo do delavstva, predvsem se je pa zahvalil svojim tovarišem v delegaciji Juvami in Pelanu, ki sta delila z njim gorje in veselje na vseh potih pr delu za tovariše. Ko ie podpredsednik Mihevc zaključi! ofJcielni del, je pa Tvo Peruzzf namesto pričakovane Šaljive kozer^e govoril ravnatelju Jančigaiu tako resniško lepo in duhovito, kakor zna edino ta naš pesnik spregovoriti od *rca. Pri res prijaznem in toplem večera je imel prav velik delež tudi domačin, član mestnega sveta. Šterk. ki fe svojim gostom postregel z vzorno gostoljubnostjo in svečanemu večeru dostojno izbranim; dobrotami. Tri gledališke predstave Praznik cvetočih čezenj — Migo, dekle z Nontpamasa Pa še enkrat »Hovansčina" Ljubljana, 8. oktobra. Klabundova japonska igra v petih sli- j kah stoji v statistiki predstav minule sezone s 16 predstavami na čelu vseh ostalih 34 različnih iger. A tudi v letošnji tekoči sezoni jo uprizarjajo iznova z nenehnim uspehom. V soboto sem si ogledal predstavo, ki jo je izrežiral g. C. Debevec, in z radostjo naglasa m. da je ostala njena umetniška višina neomajana; brez Izjeme vsi igralci podajajo svoje kreacije s prav isto napetostjo in silo. s katero so navdušili vsi kritiko in občinstvo pri premieri lani 18. novembra. Nekateri so v svojih ulogah še dozoreli. Omenim naj le g. Gregorina, ki podaja učitelja Gen za z neodoljivo naravnostjo in prisrčnostjo eo Saričevo, čije herojska mati je igralska umetnina prvega reda, ga. Jana, cegar princ Kwan je odlična kreacija in go. Vido Juvanovo, ki igra čudovito požrtvovalno dekletce Kotaro-Homachi s pretresljivo dramatičnostjo. Njeni prizori, v katerih se bori straih za življenje z voljo, da reši s svojo srmtjo ljubljenega, princa, ob prihodu k učitelju, ob slovesu od matere in v dialogu na vrtu s Kwanom, ti prizori so izvajani tako močno in iskreno, vrhu tega pa tudi tehnično igralski dovršeno, da se zapičijo v dušo in spomin nepozabno in neizrazno silno. Kdorkoli še nI videl te predstave, naj je ne zamudi pri naslednji reprizi! Odhajal bo z nenavadno globokim užitkom. • Achard M., veiesimpatični francoski op. tlmistični dramatik, ki ga že poznamo, nam je s tem novim delcem podal zopet izredno ljubko sliko iz življenja malih ljudi velemesta Pariza, izrezek iz pariškega burnega bednega, sreče in bede, podlosti in plemenitosti ra*kožno oogatega vrven 1a. Z rahlimi barvami nam predstavlja usode, ki nas morajo zanimati in pretresti, predstavlja osebe ki so krasno označene in žive polno vzlic svoji aevažnosti za človeštvo. štiri barske plesalke, vesele, poredne, življenja in ljubezni željne sirotke, sužnje svojega težkega poklica, poklicen plesalec, ki je brezvesten Don Juan, hkratu tihotapec kokaina in vobče »baraba« po svojem značaju pa plemenit fotograf izjemno nežnega srca. zabavno energičen korepetttor in štirje famozni policijski tipi nam predstavljajo ljubezensko zgodbo v treh dejanjih, ki nas veže od kraja do konca. Veselje in žalost, humornost. tragičnost. nad vsem mnogo resničnega čustva in Čisto naravnega dogajanja vse toplo, iskreno, ne-prieflieno rekel bi resnično, zadovoljivo. Da končno >baraba< vendarle dobi svojo kroglo, občuti gledalec kot zadoščenje. Takole igrico morajo v Parizu predstavljati pristno in močno, da kar nič ne dvomim da jo ponavljajo večer za večerom. Napeto dejanje, vet ©hvaležne vloge, ves duh velemestni in vendar občečloveško zanimiv. Okusi in sodbe so seveda zelo različni. So ljudje ki jim igra ni všeč; za svojo osebo in svoj okus pa priznam, da sem odhajal s predstave zadovoljen. Prof. O. Se*t je igro izvrstno uprizoril in dejanje teče lahkotno kakor zahteva dialog in urno se iz-preminjajoče scene. Nove dekoracije po osnutkih ing. arh '^ranza nam kažejo vse-skoz v ozadju Pariz, nad katerim se mogočno dviga njegov simbol: Eifflov stolp. G D^neš kot neskončno blag fotograf Rafael, nikak junak, a cel človek, ima ulo_ go, ki mu jo verjamemo kot polno doživ-ljano. Izvrstna kreacija, ki mu dela čast, G. Al. Drenovec kot donjuanski Rodri-guez je kakor izposojen iz pariškega bara, živ in resničen do vseh nians, še prav posebno po svoji zunanjosti in govorici. Odlična uloga! Imeniten policijski komisar je g. San-cin, prav dobra policijska stražnika, omejeni Marreuse g. Plut, renomistični gobez-dač Ribadeau g. Potokar, eleganten in inteligenten detektiv g. Jerman. Potem so tu štiri ženske. Zavistna Arlette gdč, Fratni-kova, samosvoja, odločna Frauciune gdč. Ralnerjeva, veselo uslužna Josette ga. Mira Danilova in glavna, naslovna vloga, Migo ga. Vida Juvanova. Gdč. Rainerjeva kajpak še ne more pravilno in dovolj močno prinesti zaključka svoje vloge, ki zahteva notranje sile, v ostalem pa ustreza in se kreta svobodno, govori razločno ter v splošnem v svoji prvi vlogi zadovoljuje. Gdč. Fratnikova ima takisto gladek nastop, govori jasno, nima za~ četniske treme in zbuja vobče zanimanje za svoj nadaljni razvoj. Ves nastop lahko smatramo za prav ugoden. Ga. vida Juvauova je gotovo ena naših najbolj uporabljivih, gladko rutiniranih. in pošteno ambicijoznih igralk. Zelo je marljiva in produktivna. V tragičnih vlogah in v bridkostnih prizorih je vsekakor globlja in učinkovitejša, resničnejša nego v veselih, čustvenost zna izražati dojemljivo in izžareva toploto, ki je pristna. Taka je tudi v >Migo«, ki jo podaja inteligentno in s polnim doživljanjem. Končno ie ga. Mira Danilova kot odlična, vrlo simpatična, nenarejeno naravna. Igra je žela sinoči mnogo iskrenega priznanja in je imela tudi zadovoljiv obisk. Prejel sem te dni razna pisma, različna kakor jesensko vreme: malo dežja, malo bliska in groma, malo solnca In zelo prijazne toplote. Za moj gledališki arhiv vrsta interesantnih novih aktov. Izmed vseh dopisov naj priobčim par vrst le iz enega, ki me je razveselil. Gospod direktor M. Polič me je opozoril na edinstveno orginalnost v »HovanŠčini«, ki je nisem opazil, ker pač nimam partiture, niti ne klavirskega izvoda, niti nisem mogel poslušati skušenj. Zadeva pa je važ- na in zlasti izredno zanimiva. Musorgskij tn njegova kolosalna >Hovansčina< bi pač »aJfcdMi obsime muslVsIne a&aliee, da bi. ju pravilno cenili in uilvsJi! G. direktor Polič me jt torej opozoril, da v finalu in. slike »bor ni »padel«, kakor bd se še kotnu zdelo, kajti: >Musowekij predpisuje Sa te edinstveni konec, ko ostane masa (na odru) brea vsake opore ta Jo je Hovanskij ravnokar zapustil, a capeUa in le v poslednjih taktih dodaja zboru timpane pp z majhaalta creeeendom j poslednjem taktu, kar je pri nas točno in pravilno izvedeno. Priznavam, da je za Đaša banavze tak finale brez ff neefekten, toda prelep ln zna. čflenl* O. direktorju se za interesantno pojasnilo zahvaljujem. Fr. O. Trije samomori v dveh dneh so Ui mlad vojak, brezposelni knjigovez ln mestni ubožec Ljuba'an a, 8- oktbra. Pomlad in jesen sta obačajno sezoni samomorov. Tudi letošnjo jesen je samomorilna epidemija zahtevala svoje žrtve. Od sobote do ponedeljka smo >meH v Ljubljani fcar rri samomore. Prvi se je v soboto ustrelil mlad voj»ak, ki smo o njem poročal v soboto, danes ponoči se je v svojem starovanju v Rečnv al- zastrupil brezposelni lonjigovez Peter Gebert a v mestni ubožnici v Japljevi ulici so našli davi obešenega mestnega irboica Andreja Zeleznika. Andrijević podlegel poškodbam V soboto smo poročali o tragediji mladega, jedva 221etnega Ljubislava Andrije-viča, ki je služil svoj kadrovski rok na orožniskem poveljstvu v LJubljani. Iz vojaške puške si ie pognal kroglo v trebuh in se smrtnonevarno ran.1- Z reševalnim avtom so ga takoj prepeljali z Rimske ceste v gamrajsko bolnico, kieT so ga zdravniki naglo operirali. Vsaka rx>moč je bila pa zaman, nesrečni LjubisJav je že zvečer podlegel težkim poškodbam. Danes bodo nesrečnega mladeniča pokopali. Kaj ga je pognalo v smrt ni znano. Pokojni je bM doma iz okol'ce Nfsa. Žrtev brezposelnosti 2rtev bede in brezposelnosti je postal danes ponoči brezposelni knjigovez Peter Gebert st2nujoč pri svojem bratu v Rečni ulici §t 8. Ko je davi njegova sestra stopila v spalnico, da mu prnese zattrk. Je presenečena videla, da leži oblečen na post etfti in da *e ne gane. StopM-a je bri-že in videla, da le mrtvaško bled. na nočni ormrfci je pa opažala majhno stekleniČlco. Prestrašena je stekla na roHcJjo, nakar so v Rečno ulico takoj odšli policijski zdravnik dr. Lapajne in policijski arhivar g. Gregonč. Komisija je ugotovila, da se je nesrečni Gebert zastrupM. Kakor ie povedala sestra, je prijel okrog polnoči domov, potem ga ni videla več. Najbrž je kar oblečen legel na posteljo in takoj copil jedek strup, ki Je povzročil takojšnjo smrt Pokojni je H rojen 34. aprila leta 1896 v Trsta, pristojen je bil pa v Kranj. Bil je priden delavec, vendar je bil že deli časa brez službe \ sočustvujejo vsi. ki so ga poznali. Obešenec na kozolcu V mestni ubožnici v JaipHevi ulici ie B> vel že okoli pet let 64letni ubožec Andrej 2eleznik, doma z Dobrove pri Ljubljani. Mož ga je zelo rad pil hi mu je bila pijača nad vse. Imel je poleg tega službo čuvaja m je zaslužil podnevj 20, ponoči pa 40 Din. Ker Je bM pa več&rat precej r*a-trkan, so mu nazadnje odpovedali službo. To je AndreJčka zek> potrJo. Snoči }e bil sicer še dobre volje, davi je pa šel k tvojemu prijatelju, sosedn v ubožnici, te mu rekel, naj mn n'kar ne zameri, če ga je kdaj razžaltL Nato >e odšel. Ko je šel zjutraj neki pasant mimo ubožnice m se ie slučajno ozrl na kozolec za poslopjem, i« presenečen opazil, da visi nekdo prav gori na zadnji lati. Stekel je naglo v ubožnico, nato pa sam splezal na kozolec ln prerezal vrv, na katero se je nesrečnež — Wl je revček Andrejček — obesil. Z umetnim dihanjem so ga ^kušali obuditi k življenju, ker je bil še gorak, a je bil ves njihov trud zaman. Poklicali so policijskega zdravnika dr. Lai>ajneta in prišel je tudi komisar g. Lov-rečič. Seveda zdravnik m mogel več pomagati n zato Je odredil prevoz trupla v mrtvašnico. Pokojni 2elezn!k je bil oženjen in oče treh otrok. Lep praznik naših strelcev Razvitje prapora ljubljanskega strelskega okrožja — Razdelitev nagrad m daril Ljubljana, 8. oktobra. Ljubljansko strelsko okrožje je včeraj dopoldne ob navzočnosti odličnih predstavnikov javnoeti na svečan način razvilo svoj prapor, kri ga je razvil zastopntfe Nj. Vel. kralja brigadni general Jovanovič m obenem pripel krasen svilen moder trak z zlatim napisom »Aleksander* na prapor. Po razvitju prapora je krenila povorka s sokolsko konjenico, godbo dravske divizije, četami sterlcev, četnilci. Narodno odbrano in drugimi nacionalnimi organizacijami pred magistrat, kjer so edinice defilirale nrmo spomenika kralja Petra. Ob 20. je Sil v restavraciji »Zvezdi« intimen družabni večeT, ki ga je otvoril z lepimi besedami predsednik okrožja general Jovanovič. poudarjajoč, da ga izredno veseli krasna udeležba družin kakor tudi strelcev. oPdčrtal je rudi lep uspeh in na-nredek vsega pokreta. Zaključil je z Željo, naj strelci vztrajajo na tej pori in naj se tudi v bodoče zavedajo svojih dolžnosti. Podpredsednik Sterlekar je nato razdelil nagrade. Na zmagovalni tarči je zmagal prof. Pero Cestnik iz Maribora, ki si je priboril 300 točk in je prejel krasno diplomo, 2. Kostanjevec Joco iz Ljubljane, 186 točk. Prejel je zlato uro. darilo g. bana. 3. Ločniškar Hinko (183), darilo: lepa kamera. 4. Tone Majer 0<*5), 5. Hrovatin Franc (157). Na družinski tarči je zasedla 1. mesto Ljubljana s 672, 2. Kranj s 641, 3. Novo mesto s 539. 4. Mekinje s 422, 5. Domžale s 399, 6. Medvode, 7. Jezica, 8. Cerklje, 9. Lukovica, 10. St. Vid nad Ljubljano 11. Mengeš, 12. Škofljica nad Ljubljano, 13. Jesenice. Ljubljana si je priboriila prehodni pokal in darilo mestne občine, družina Kranja pa lestenec, darilo Mestne elektrarne v Ljubljani, družina Novega me»ta uro itd. Na III. tarči »brzopafcba« je zmagal prof. Pero Cestnik s 63 točkami in prejel krasno lovsko dvocevko. 2. Joco Kostanjevec z 62 točkami in prejel pisalni pribor, 3. Hemrihar Minko z 61 in prejel cigaretno dozo itd. Na IV. tarči »Trigiavc j« bil 1. prof. Cestnik s 128 točkami in ie prejel za darilo uro, 2. Majer Tone iz Maribora s 126 točkami in je prejel kip rudarja s svetiljko, 3. Kostanjevec Jooo s 118 točkami. 4. Tr-čelj Srtanko 118, 5. Heinrihar Miriko 117 točk. Na V. tarči »Srnjak« je zmagal Minko Heinrihar s 161 in st priboril darilo SLD, 2. Trček Stanko s 155, 3. Gorazd Dušan s 147 točkami. Na VI. tarči »Ljubljana« je zmaga! Kostanjevec Joco z 234. 2. r»rof. Cestnik z 229. 3. Smole Avgust z 221, 4. Trčelj Stanko z 209 točkami. Na VIT tarči »damski« je zmagala Deržaj Stefi s 143, 2 Leber Linda s 67, 3 Jovanovič Vera 50 točk. Na VIII. tarči »revolverski« je zmagal ePr Franc 43, 2. Deretič IHja 39. 3. Cesrtnik Pero 30 točk. Po razdelitvi nagrad in daril je spregovoril še drugi podpredsednik Franjo Ore-hek. nato se je pa ob zvokih vojaške godbe razvila prav animirana zabava. Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri 8. okt ponedeljek zaprto. 9. okt torek: Hlape:. Red B. 10. okt sreda Migo, dekle z Montpar-nasa, red Sreda. 11. okt. četrtek: OrliČ, red C. 12. okt petek zaprto. IZ. okt. sobota: G-mgalnica, red A. Premiera L Cankarjevih »Hlapcev« se vrSl v tore* 9. t. m. Drama Ima pet dejanj. Poslednjič jo je vprlzorUo naše erledalteče leta 1926 v MIlan Skrblnškovi režiji. V tej drami ši«ba Cankar hlapcev, stvo, npoffib&ioče hrfoet veelej oni oblasti, ki je ravno na krmilu in doJ počtenjalta z njo. Obraniti hoče svoje prepričanje, a podleže v tej borbi kot filbkejšl. Delo režira g. Ciril Debevec, ki tudi IgTa glavno vloso učitelja Jermana. Lo}»o Igra fdč. Boltarjeva, učiteljici Geni in Minko ge. Medvedova in Gabrijelcičeva, župnika g. Skrbinšek, nadučitelja g. Gregorin, učitelja Komarja in Hvastjo Potokar in Lipah, kovača Kolandra g- Levar. Predstava je za red B. OPBRA Začetek ob 20. uri. 8. okt ponedeljek zaprto. 9. okt torek: Hovanščma. Red C 10. okt sreda: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron, red A. 11. okt. četrtek: Jenufa, red četrtek. 12. okt petek ob 15. uri: Rigoletto. 'zv. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Din 13. okt. sobota: Izgubljeni valček opereta. Izven. Opera ponovi v torek 9. t. m. Mu-sorgskega »HovanSčino«, veliko opero iz zgodovine ruskega ljudstva pod vlado Petra Velikega. Opera je dosegla lep ustpeh in odobravanje kritike. Tokrat poje vlogo Marte ga. Bernot-Golobova, Andreja Ho-vanskega novo angažirani tenorist g. Franci, Strešnjeva pa g. Krtetjančič, ki je znan publiki že iz gvojega nastopa v opereti »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, kjer poje skupno z bs. Franc Inom iti JeLnikarJem slovaške narodne pesmi. Je nadebuden, mlad pevec, ki je Študiral in se udejstvoval v Italiji. Predetava je za red C. Opozarjamo na dijaško predstavo Verdijevega »Rigoletta« v petek dne 13. t m. ob 15. uri. Cene eo globoko znižane in nudijo dijažtvu priliko, da čuje to priljubljeno Verdijevo delo. Slovenci v Ameriki V Clevelandu je umrl med slovenskimi Amerikanci splošno znani Jakob Pristavec, doma iz Predtrga v Radovljici. V Ameriko je prtepel pred 21 leti. V domovini zapušča 4 brate in sestre. V glavnem mestu Argentine Buenoi Alreau je nedavno umrl kletmi Feliks Sterle iz Podcirkve pri Rakeku. V Ju&al Ameriki je bil šele 5 let Vzrok smrti je bila sladkorna bolezen. Smrt je v Clevelandu ugrabila Marv Miklavževo, rojeno Funtek \% Doba pri Domžalah. Zapušča moža Franka, doma iz Velikih Vodenic pri Kostanjevici. Prav tam je ipo kratki bolezni umrla v starosti 51 let Josipina Pečjak, rojena Mertič i-z vasi Sela, občina Hinje. odkoder se je preselila v Ameriko pred 32 leti. V Forest C!tyju je v starosti 45 let preminul Carles žigon iz Logatca Zapustil je ženo. 4 otroke ln bra. ta, ki žive vsi v Foreat Cltvju Po dolgotrajni bolera i j« v mestu) bolnici v Clevelandu podlegla Angela Centa, rojena Garm iz Zagorice. občina Dobrepolje. V glenvillski bolnici je umrl 501etni Josi[ Mosse, ki se je preselil pred £5 leti v Ame riko Is Last občina Krka na Dolenjskem V BnetooTganu je po triletnem bolehanju preminul Josip Rakun. Počakal je 58 H Doma je bil v Rečici ▼ Savinjski dolin:. V totem kraju je pobrala smrt tudi Franka Jeralo. doma nekje na Dolenjskem, daljv 741etno Mary Sager, ki se je pisala prej zagar, ter Antona Štefan čiča. Vsi navede ni SO bivali Ze čez 30 let v Sheboy«rami. <8el KOLEDAR. Decvea: Ponedeljek, 8. oktobra katoličani: Bri«ita. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Inga ra mili)oni fBrlglta Helm). Kino ideal: Pozabljene melodije. Kino Dvor: Gospodar Azije. Kino Šiška: Henrik Vili. in njegorin sest žena. Združenje trgovcev v Ljubljani zborovanje ob 20. v veliki dvorani Trgovske^ doma. DEŽURNE LEKARNE. Danet: Mr. dr. PlccolL rjTheva cesta 6, Hočevar^ Celovška cesta 62 in Ga rtu«, Moste. A'er smo se žv spodtaknili ob kupčke na Marijinem trgu, naj povemo ie, kako sodi o njih javno mnenje. Okrog Premer novega spomenika se zbira že od nekdaj cvet ljubljanskemu firbca. tu so debate o javnih delih najživuhnejše in tudi najbolj stvarne. Kaj čuda torej, da so prišli na jezike tudi kupčki na novem prometnem otoku. Saj so jih postaviti firbcu nara\'-nost pod nos. In zdaj je ugibanja nič ko liko, kaj prav za prav pomenifo ti kupčki tn Čemu so jih postavili. Eni pra^Hjo. da so namenjeni pijanč-Jtom, ki se radi sučejo v poznih nočnih urah okrog kandelabrov, zdaj imajo pa sredi mesta nekakšno centralno sv-kališče in bodo lahko prirejali prvenst\*e ne tekme. Drugi pravijo, da smo hoteli Slovenci s temi kupčki v krogu sredi svoje kulturne prestolice pokazati slovanskim braionu kako skromno, majhno je naše šestilo v nasprotju z njihovim. To bi že bita utemeljitev za silo Tretji so pa mne nja, da bi teh kupčkov sploh nikoli ne postaviti, če bi ne bilo v Ljubljani tofiko psičkov plemenitih pasem in slavnih rodovnikov. Velikemu psu fe lahko, on dvigne nogo kjer hoče, ob vsakem kamnu, pa naj bo še tako velik, majhen kuia je pa revež, ker z nožico ne doseže visoko. Zdaj so pa tudi najmanjši naši domači prijateljčki rešeni te skrbi, ker so jim postavili kupčke, ob katerih lahko privzdigujejo nožice. V pičli uri se lahko razvrste kuiki iz vse Ljubljane, saj je kupčkov dovolj. To bo menda res držalo, kajti gospodje na magistratu so baje sklenili kupčke na Marijinem trgu odstraniti, čim bomo znali dobro sukati se okrog njih. potem pa posejati na tem prometnem otoku travo. No in pognojili fi bodo kužki že zdaj. Ljubljanski Fotoklub pri zagrebškem Ljubljana, 8. oktobra. Kakor smo že pisali, ima aagTebaki Fotoklub sijajno razstavo, kjer je s svojimi deli zastopanih, tudi nenavadno mnogo slo venskih fotoanaaterjev, zlasti pa članov Fotokluba. Včeraj se je pod vodstvom predsednika Lojzeta Pen gala odpeljal ljubi jan ski Fotoklub korporativno v Zagreb pogledat razstavo in obiskat zagrebški Fotoklub. ki ga z njim vežejo v resni ti najprlsrčnej-se vezi. Kakor Zagrebčani že znajo, je ve* zagrebdki Fotoklub sprejel Ljubljančane *e na postaji, nato so jih pa odpeljali na razstavo, ki je Ljubljančane presenetila s svojo visoko kvaliteto. Zagrebčani so Ljubljančanom razkazali tudi najslikoviteljše partije starega Zagreba, a popoldne so jih odpeljali v elegantne in reprezentativne prostore Fotokluba, kjer je Ljubljančane pozdravil predsednik zagrebškega Fotokluba dr. Paspa z najprijaznejšim nagovorom, nato so pe odborniki vsem gostom pripeli znake zagrebškega Fotokluba v znamenje pobratimstva med obema kluboma. Pogoščeni so bHi seveda gostje tudi prav zagrebško bogato in gostoljubno, nato je pa Franjo Ernest predvajal svoj kratek film, ki pomeni višek umetnosti v filmski fotografiji. Prisrčna slovesnost jo dosegla višek, ko je tajnik Frajtič preči tal rezultate razstave in javil, da je razsodišče za najboljša dela na razstavi odlikovalo z zlato kolajno znanega portretista Toša Dabca, s srebrnima Ignata Habermiillerja in člana ljubljanskega Fotokluba Petra Kocjančiča. z bronastimi pa nekdanjega člana ljubljanskega Fotokluba Alberta S ta rži ka, Borisa Volodina iz Beograda in Avgusta Frajtiča, a z diplomami so bili odlikovan; člana ljubljanskega Fotokluba Ante Kornič in Pfeifer Marjan ter član zagrebškega Fotokluba Marjan Szabo in Nikola Szege iz Osijeka ter zagrebški Ljubljančan Widma-jer. Iskrena gostoljubnost Zagrebčanov je člane ljubljanskega Fotokluba tako očarala, da je le prehitro prišel ča« odhoda. Nepojasnjen zločin? Ljubljana, 8. oktobra Prod dvema letom* je bil v Mostah najden mrlič C, ki mu je Sel braovlak čez glavo. Lobanja mu je bila preklana na čelu in 2e takrat so razne okoliščine kascale. da nesrečmež n! irvrftil samomora, temveč da je bil nemara položen na progo. Ta sum je zgoščevalo še drugo dejstvo. Dan po prej je namreč fantu umrla mačeha, ki je pa zapustila hišo in vse Imetje nekemu mlademu fantu H Jarš. s katerim je imela ljubavno razmerje Takoj po smrti mačehe in zagonetni fantovi smrti so začele med ljudmi krožiti govorice, da fant ni izvršil samomora, temveč da je postal žrtev zločina. Policija se je takrat za vso zadevo zelo zanimala vendar ni prišlo nič konkretne^;, na dan, samo na razna namigavanja in opazke se pa ni mogla ozirati. Ker pa govorice le niso utihnile in ker so tudj nekatere priče vedele povedati, da so se člani neke rodbine, ki je pri tem prizadeta, nekoč med prepirom dru& drugemu očitali, češ: »onega si. mene pa ne boš!c je policija znova uvedla preiskava in aretirala v^č osumljencev Preiskava je v polnem teku in ni izključeno, da bo zadeva čez nekaj dni že pojasnjena. tev 228 SLOVENSKI NAROD«, dne 8. oktobra 1934 Stran & DANES PREMIERA VELEFILMA, V KATEREM NASTOPATA f8f gita Me)m in (Pavel (HJegener Film senzacionalne vsebine. Napete scene. Tihotapstvo a devizami in valutami. Krasni naravni posnetki; lepa godba in ljubavne scene, £3n£a in milijoni Sodelujeta: OTTO WALLBURG in CHARLOTTE SERDA Telefon St. 21-24 ELITNI KINO MATICA Predstave danes ob 4., 7% in 9% uri zvečer DNEVNE VESTI — 1 Poveljnik našega letalstva v Pragi. Včeraj proti večeru Je prispel v Prago poveljnik našega letalstva divizijski general Miljutin Nedić v spremstvu šefa tehničnega oddelka podpolkovnika inž. Srbo-brana Stanojevića, šefa letalskega oddelka podpolkovnika Stanimirja Zivkoviča in šefa letalskih delavnic v Kraljevu podpolkovnika Pavla Filipovića. Z njim se je •pripeljal tudi češkoslovaški vojaški ataše v Beogradu generalštabni podpolkovnik Hajek. Na kolodvoru sq pozdravili Jugo-slovenske goste divizijski general Fajfer. brigadni general Hotnola. poveljnik praške paralzije in višji častniki češkoslovaškega letalstva. Gostje ostanejo na češkoslovaškem do 16. t. m. Danes so položili venec na grob neznanega vojaka, jutri bodo prisostvovali veliki reviji češkoslovaškega letalstva na vojaškem letališču pri Pragi, potem s: pa ogledajo vse tovarne za izdelovanje letal. Za ves čas bivanja na češkoslovaškem jim je dodeljen pilot podpolkovnik Jaroslav Toptf. — Obrtništvo organizirano v osrednjem drnštrn juiro-loveiiskih obrtnikov drav-ke banovine, podružnica DJO priredi obrtniški teden v proslavo obrtniškega dne od 1. do 8. decembra samostojno. Po vse| državi bo proslava tega tedna enotno organ iz. rana in bo tudi jufjoslovensko obrtništvo dre*-«*ke banovine čtodelovalo z vsemi organizacijami obrtništva v drugih banovinah- Samostojno izvede obrtniški teden organizacija DJO, ker v dravski banovini ni prišlo med obrtniki v Zagrebu §o imeli včeraj dopoldne zborovanje na katerem so iklenili bojkotirati vse one peke, ki navzlic banski naredbi še niso odpravili nočnega dela v pekarnah. Kruha se peče v Zagrebu zdaj manj kakor prejšnje čase, n« drugi strani je pa padlo tu<11 število brezpoeernih pekovskih pomočnikov. — Osemmesečno dete zadelo 200.000 Din. Pri zadnjem žrebanju državne razredne loterije je zadel četrtinski dobitek v znesku 200.000 Din Smesečnl sinček obrtnika v rudniku Trebča Nikole Jakovi jeva. Prve dni po rojstvu otročiček ni imel take sreče, ker ga je mati čez tri dni zapustila in se poročila s svojim ljubčkom. Oce je našel otroku dojiljo. Nedavno je kupil četrtinsko srečko državne razredne loterije na ime svojega sinčka ki se mu je sreča res nasmehnila, da je dobil lepo premoženje, ki rrm bo vsaj malo olajšalo izgubo matere. — Samomor starega inženjerja. V Ora-hovici se je ustrelil inženjer Adolf Piker, star 60 let L/ani je bil operiran na očeh in na eno oko je .oslepel, pa tudi na drugo je slabo videl. Stran, da bi povsem ne oslepel, ga je pognal v smrt — Gnezdo, v katerem je bilo nad 300 kač. Savska banska uprava ima letos v proračunu tudi postavko za pobijanje strupenih kač1. Za vsako ubito kačo se dobi 6 Din Dva siromašna študenta iz Banjaluke sta se napotila k Plitvičkim Jezerom pobijat kače. V petek je naletel kmet Gr-bič pri Plitvičkih jezerih slučajno na kač. je gnezdo, v katerem je bilo nad 300 kač. Poklical je na pomoč sosede, ki so prišli s koli in motikami. Pobili so vse kače ln Jih v košarah odnesli na občinsko upravo, kjer so jim takoj iaplačali nagrado. — Nad 200 samomorov in poskušenih "Samomorov so imeli v Zagrebu letos. Poskusen i h samomorov je bilo 135. v vseh drugih primerih so si pa obupanci končali življenje — Darilo. Za univerzitetno knjižnico v Liubljani |e naklonil rektoratu univerze g. dr. Josip Bežek. zdravnik v Kranju svojo nagrado za samaritanski tečaj v znesku 250 Din. — Z nožem v pleča. V neki gostilni v šiški sta se snoči sprli dve družbi delavcev. Ko je po prepiru Josip Praznik zapustil gostilno, ga je zunaj počakal delavec Mavricij Zorko in ga sunil z nožem v pleča Praznika so morali 2 reševalnim avtom prepeljati v bolnico, Zorka je pa policija aretirala. Iz Livbliane —lj V Streliški ulici popravijo ter preurede hodnike. Desni hcdnik je naprej od Mestnega doma tlakovan Še z >mačjimi< glavami, okroglim kremenjakom, kot so včasih tlakovali ceste. Tako so še tlakovane nekatere obrežne steze, ki so namenjene samo za osebni promet. Hodnike v Streliški ulici bodo regulirali, da bo cestišče pravilno zaokroženo Robnike že polagajo. Za levi hodnik so položili robnike že pred leti, zdaj so pa hodnik nekoliko znižali v začetku ulice. —lj Na Krekovem trgu je že vse leto navlaka, razni gradbeni materijal za cestna dela in podobna ropotija. Trg se jim je zdel najprimernejši za začasno skladiAče materijala, ki so ga rabili za tlakovanje Poljanske ceste, ceste Pred škofijo in v bližini. Cestna dela so že del j časa končana in zdaj je menda že čas, da pospravijo s trga ropotijo. Mislimo, da morajo spoštovati tudi mestna podjetja cestno policijski red, če jim že ni pri srcu snaga in red na ulicah. Upamo, da bodo odstranili ropotijo vsaj zdaj. ko bodo končali delo v Streliški ulici. Dovolj žalostno je že, da stoji na Krekovem trgu zloglasna i-parfumerija«. I JAZ SEM BEGUNEC... 1 —lj Rožna dolina ni baš rožna na nekaterih cestah. Sicer v Rožni dolini ni vse tako strogo in so ljudje vajeni raznih »idil«, vendar bi ne smeJi zatisniti oči pred vsem. Mislimo, da bi občina ne prišla >na kant«, če bi na svoje stroške kanalizirala jarek med Levčevo ulico in Cesto TJJ., da se ne bo cedila gnojnica po cesti. Ljudem so sicer dobrodošle takšne mlak uže, da lahko v njih odlagajo smeti in preluknjane lonce, vendar ne vsem, ker okuženega zraka ne uživa nihče s posebnim navdušenjem. Po zunanjem videzu se sodi vse drugo in Rož-nodolinčani se sramujejo, da je še toliko nesnage v njihovem sicer lepem naselju in še celo ob meji mestne občine. —lj Tudi križišče treh cest. BleivveLeove, Tržaške in Rimske eo tlakovali, kar ie bilo potrebno predvsem zarada tlakovania Blei-\veisove ceste. Na križišču je tudi tramvai-sko postajališče, ki je bilo prej vedno blatno. Ako bi bilo križišče ne tla k ovan o. bi vozovi nanašali na asfaltirano Blevveisovo cesto blato. Tlakovanje je bilo potrebno že zalo. ker je tako veliko stekališce cest zelo prometno ter cestišče zelo trpi. Zdaj se tlaku ieio cestišče ob tramvajski progi na koncu Rimske ceste, kjer \i repi je jo tudi hodnike. Tu so bili hodniki vedno zelo blatni in bi jih bilo treba tlakovati in ne le da polagajo za nje robnike, čeprav ne leže ob hišah. SAMO SE DANES senzacijonalni velefilm Gospodar Azije (Maska Fu Mane h ti) V glavni vlogi Boris Karloff ZVOČNI KINO DVOR. Tel. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri Vstopnina Din 4.50 in 6.50 žaja tihotapke deviz. Brigita Helm v tem filmu ustvari tip onega dekleta, ki je slepo orodje v rokah brezvestne bande, ki ji ni do drugega kot do denarja, V imenu denarja prodajaio podjetja in tisoči so brez kruha. Ta film lahko smatramo, da >e film sedanje dobe. V njem bomo videli, kako se dela da se kopici denar v rokah poedinca. Parcel Wegener nam tolmači tip bankirja Seemanna. To ie tip onih, ki se ne strastjo ničesar samo da se dokopljejo do denarja-Vendar pa je tudi v tem filmu mnogo onega, kar nas razveseli in nam pokale da tudi v blat j zraste velika in prava ljubezen, ki je kronana s srečno bodočnostjo. —lj Združenje trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja gg. trgovce, da se vrši danes v ponedeljek dne 8. t m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma zborovanje, na katerem se ho razpravljalo o vseh važnih gospodarskih vprašanjih, zlasti pa davčnih. Vabljeni so vsi trgovci, da se sestanka udeleže. Uprava. —ij šentjakobčan i otvori jo svojo letošnjo sezono v soboto 13. t. m. ob 20.15 z Jurčič-Govekarjevo ljudsko igro s petjem »Rokovajači«. V vodilnih vlogah nastopajo dame: Bučarjeva, Gorjupova in Wriacher-Petrovčičeva ter gg.: Gnidovec, Hanžič. Karus, Košak Kukman. Magdin. M o ser in Urbič. V ostalih vlogah nastopajo še dame: černičeva. GrgureviČeva, Grumova, Matu-lova in Petričeva ter gg.: Kačur, Keber, Koman, Kopaitič. Lomfoar. Miteinski, Podgoršek. Podržaj in Vizjak. Pri predstavi sodeluje tudi moški in otroški zbor. Rezijo vodi g. Miran Petrovčič. V nedeljo 14. t. m. se igra ponovi. Cenjeno občinstvo opozarjamo na obe predstavi. — Prihodnji ZKD kino program, bo nekaj, kar ljubljanizkemu občinstvj ugaia- Za enkrat nočemo še obiaviti naslova, smo pa gotovi, da bo tudi tokrat publika jako zadovoljna kot ie bila nri predstavah >Dovedi rih žive<. Predstava bo v petek ob Mi 3. uri popoldne. Iz Celja —li Predavanje SPD o italijanskem delu Julijskih Alp: Dr- Henrik Turna je gotovo med Slovenci najbolji poznavalec italijanskega dela Jilijskih Alp. Prehodil in preplezal je opetovano glavne vrhove v tem gorovju, preštudiral jih z geografskega in zlasti jezikoslovnega stališča, tako, da jih pozna do temelja. Znano ie. da je izvršil v teh predelih Alp celo vrsto prvenstvenih vzponov, tako je n. pr. preplezal Spik Hude Police v PoliŠkj skupini, Jerebovec, Veliki Vrh, Pavaki Grintavec, Trentski Pec, Vere-bico, vse po ©everni steni. Kot prvi Slovenec se je povzpel na Mangart in Kanin po južni steni ter po vzhodni steni na Mangart in na Jalovec po zahodni steni. V Četrtek dne 11. t. m. bo podal dr. H- Turna iz bogate zakladnice svojega znanja in spominov zanimive odlomke v predavanju, ki se bo pričelo ob 20. jri v dvorani Delavske Zbornice, \jegovo predavani bo pojasnjevalo okrog 100 slik. Vabimo Članstvo SPD in vse druge, ki se zanimajo za lepote planin, da se gotovo udeleže te zanimive prireditve. SAMO ŠE DANES svetovno znani orkester Jack Paine v velefilmu Pozabljene melodije ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9^4 uri —1; Danes predvaja Elitni kino Matica senzacijonalni velefilm iz naše dobe »Inga in miljoni«. Film je ustvarjen na podlaci raznih dokumentov, nanašajočih se na velikopotezne slepaiije in tihotapstva z devizami in val itami. Kljub temu. da ie film več ali mani kriminalnem značaia. prevladuje v nfem ljubezen mladega dekleta, do človeka, ki ?i ie poma-ga] iz kočljivega polo- —c Gregorčičeva proslava. Celjska *Soča« bo priredila v soboto 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma proslavo 901etnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Na sporedu Je predavanje pisatelja dr. Ivana Preglja o Gregočiču. njegovem delu in pomenu, nastop sopranistke ge Golobice ve in mešanega zbora Celjskega pevskega društva ter recitacije. Vabljeno je vse narodno občinstvo. V nedeljo 14. t. m. ob 9. dopoldne se bo prireditev ponovila za šolsko in drugo mladino. —c Umrl je v petek popoldne v Celju (Zagata 4) v starosti 80 let bivši barvarski mojster g. Ivan Riegersperger. —c Komorni koncert godalnega kvarteta Glasbene Matice b0 v četrtek 11. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču. Na sporedu tega zanimivega koncerta bo skladbe Bo-rodina. čajkovskega Glazunova in Griega —c SK Svoboda (Maribor) : SK Celje 2:1 (1:1). Celje Je v nedeljo doživelo presenečenje, ki ga ni niče pričakoval. V podeavezni prvenstven! tekmi Je SK Svoboda li Maribora s tesnim rezultatom, toda zasluieno porazila moštvo SK Celja, ki je že od začetka vodilo v tablici. Igra je bila po večini odprta, živahna in tipično prvenstvena. Moštvi nista pokazali mnogo kombinatornih sposobnosti, odločil pa je Svobodin elan. Celje Je igralo zelo raztrgano. Napad je bil neenoten, obe zvezi pa preveč defenzivni ln ležerni. Dofora Je bila celjska obramba. Svoboda Je igrala vztrajno in požrtvovalno, toda zelo ostro. Celje Je v prvem polčasu lahno prevladovalo, po odmoru pa je popustilo, ker Je očividno podcenjevalo nasprotnika. To napako je Svoboda spretno izrabila. Celje je doseglo v 10 minuti prvega polčasa vodstvo po Zobcu, v 34. min. pa Je Toma-žič izenačil. Po lepem prodoru je TiČar v 5. minuti drugega polčasa zabil drugi gol za Svobodo. Celjani so se nat0 trudili, da bi vsaj Izenačili. a Jim ni uspelo, ker je bil napad prešibek 2a dobro obrambo Svobode. Koti 5:2 za Svobodo. Sodil je g. Nemec iz Maribora preveč ležerno. Gledalcev Je bilo okrog 400. Popoldne bi bile morale biti od. igrane tudi drugorazredne prvenstvene tekme med SK Jugoslavijo m SK Olimpom. Ker pa Jugoslavija ni nastopila, je izgubila tekmo p. t. v razmerju 0:3. SPORT — Službeno iz seje GZSP z dne 29. septembra. Odstop Sokola Koroška Bela se vzame na znanje ln se o tem obvesti Savez. Odetop Sokola Radovljica se ne more vzeti na znanje dokler Isti ne poravna dolga v znesku 122 Din. Dopis L*ZSP z dne 26. Junija štev. 4 se odstopi v rešitev glavni skupščini. Za občni «bor SK Dovje-Mojstrana 6. t. m. se delegira tov. Cinkovi, ca. Zadeva tajnika n. Srečka Jagodica se izroči seji širše uprave v pretres. Tajnik mL se poziva, da izroči vse agende drugega tajništva do 10. t. m. tajniku I. v svr-ho priprav za občni zbor. Člana nad/zornega odbora tov. Peter Klofutar in Tone Legat naj se zglasita 21. t- m. ob 10. uri dopoldne v restavraciji g. Legata na Jesenicah v svrbo pregleda blagajne. Ponovno se opozarjajo klubi in društva na Bluz bene objave z dne 32. septembra I* L ter se opozarjajo, da vsa navodila striktno izvedejo do določenih terminov. Ker se športni klub Triglav na Bledu ne odzove našemu pozivu glede povračila dogovorjene vsote, se sklene izročiti zadevo fiirSI upravi. Funkcionarji, ki dolgujejo podsavezn pravilnike, se naprošajo, da takoj nakažejo dolžne zneske, ker v prihodnjih službenih objavah se bodo terjali poimensko. Sledeči klubi in društva dolgujejo podsave^u: ASK Gorenjec 190.50, Dovje-Mojstrana 122.—-, SPD Kranjska gora 100.— TPD Kranjska gora 100*.—, TPD Sv. Janež 122—, SK Bohinj 122.—, SK Lesce 25.—, SK Begunje 70.—, Sokol Jesenice 100.—, Sokol Kranj 100.—, Sokol Radovljica 122.— Sokol Bled 100.—, poziva se SKD Enakost na Jesenicah, da plača ali vrne pravilnike in tiekovine. Vsi našteti klubi naj poravnajo svoje obveznosti najkasneje do 14. t. m. Glasom sklepa ožje uprave se določi glavna skupščina na dan 21. oktobra 1934 ob 15. uri r hotelu Paar na Jesenicah s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev skupščine in pozdrav predsednika, 2. poročilo upravnega odbora, 3. poročilo nadzornega odbora, 4. določitev sede*a podsaveaa. 5. volitev upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča. 6. samostojni predlogi, 7 določitev gradbenega glasili, 8. slučajnosti. V slučaju, da ob napovedanem času ni navzočih vsaj polovica članov, se vrši skupščina pol ure kasneje v smislu navedenih pravil § 12 istotam bre-s ozira na število navzočih članov. V smlsln 5 14 imajo glasovalno pravico samo oni klrfbl in društva, ki so poravnali podsavezn vse denarne obveznosti. Delegati moraj0 predložiti predsedstvu skpuščine poveril- nice. Samostojne predloge je vposhitl pod-savezu najkasneje do 15. t. m. Tričetrt ur pred pričetkom glavne skupščine se vrši istotam seja širše uprave, katere se morajo udeležiti vsi na zadnji skupščini izvoljeni odborniki. Smrt pod kolesi avtobusa Tragična nesreča delavca Andreja Perka iz Zminca pri Skofji Loki !>kofja Loka, 8. oktobra. Včeraj zjutraj se je na cesti Skofja Loka-Zminec pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal delavec Andrej P e r k o, oče treh otrok. Ob 9.30 je krenil kakor običajno vsak dan poštni aviobus, ki se je z njim vozilo 9 pomikov, iz Škofje Loke proti Žirem. Šofiral je Jože Lahajnar, ki že več let sedi za volanom. Komaj je avtobus zapustil Skofjo Loko, >e med PodpuJferco in Zmincem naletel na n-e-kesra moškega, ki je bil menera na vse zgodaj natreskan in je cesto prav na Široko rezal. Šofer je dajal znake s hn-po, toda neznanec se za to ni dosti zmenil. Zaradi tega je bil šofer prisiljen, da je za vozil popolnoma na levo, kar pa je imelo hude posledice: nenadoma se je znašel z avtobusom pred dvema neznancema, ki sta tudi korakala po sredi ceste. Oba sta preplašena odskočila, a Perko v svojo nesrečo prav na levo stran. Avtomobil je nesrečneža zagrabil m še predno je utegnil šofer voz zavreti, so šla Perku kolesa čez tilnik in je oto-leža' na mestu mrtev. Najbrž mu je zlomilo tilnik. Lahajnar je avtobus ustavil, nkgov sprevodnik Fraac Strlič je pa^naglo sedel na kolo in »e odpeljal v Škofjo Loko, kjer je poiskal zdravnika dr. Hu-bada in obvestil o nesreči orožnike. Vsaka zdravniška pomoč je pa biJa seveda zaman. Orožniki so zaslišali več prič, ki so izpovedale, da je šofer pri nesreči nedolžen in da >o je zgolj pripisati nesrečnemu naključju. Pokojni Andrej P-erko je doma iz Zminca. pri hiši se reče po domače pri Iiojkarjevih. Bil je oženjen in oče treh otrok, za katere je vzorno skrbel. V soboto ponoči je s prijateljem pomagal kuhati žganje, zhj-traj sta pa hotela v hrib po kostanj, pri čemur ga je doletela tragična smrt. Lep jubilej sokolskih jezdecev Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola je včeraj svečano proslavil svojo 25-letnico Ljubljana, 8. oktobra. Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola je v soboto in včeraj svečano proslavil 9vojo 25-letnico, ki bo z zlatimi črkami zapisa, na v njegovi zgodovini. V soboto zvečer je zeblestel ljubljanski grad v žarometih in bajna razsvetljen >2dravo« je naznanjal, da praznuje Ljubljana pomemben sokolski jubilej. Vrli fanfaristi so priredili na gradu serenado, nato pa podoknici načelniku br. Franketu in svojemu dolgoletnemu podporniku in ustano*rniku br. Jaranu Kra-pežu. Godba Sokola I. pa je priredila v Zvezdi promenadni koncert, ki je bil prav dobro obiskan in Je dosegel velik uspeh. Na slavnostni dan se je vršila včeraj dopoldne povorka sokolske konjenice po mestnih ulicah ter sta bila zlasti brata Krapež tn Kavčič v svoji okusno okrašeni kočiji predmet ovs^rij in pozdravov. Sokolske Jezdece je prebivalstvo toplo pozdravljalo in obsipalo s cvetjem. Ob pol 12. je bil v telovadnici Narodnega doma slavnostni občni zbor ob lepi udeležbi Članstva, predstavnikov oblastev in sokolstva. Br. nsčelnik Franke Je pozdravil odlične predstavnike, sledile so čestitke tn poklonitev trakov praporu od ustanovnikov in mariborske sokolske konjenice. Jezdni odaek je odlikoval s spominsko plaketo celo vrsto odličnih sokolskih delavcev, med njimi tudi br. Hi jo Predoviča. Popoldne se je vršil ob 15. na letnem te-lovadišču krasen Javni nastop, ki je bil odlično obiskan kljuo hladnemu in vetrovnemu jesenskemu vremenu. Vsi nastopajoči so dosegli izvrstne uspehe in občinstvo ni štedilo s priznanjem. Snoči pa je bil v veliki kazinski dvorani prijeten družabni večer ob zelo veliki udeležbi občinstva in sokolstva Večer je otvorila fanfara Jezdnega odseka z jubUeJno koračnico, nakar so sokolski jezdeci otvorili kolo. Razvila se je prijetna zabava ob sviranju sokolskoga orkestra Sokola I. Predsednik prireditveno, ga odseka br. Franjo Zebal Je razglasil uspehe tekmovanj pri popoldanskem nastopu ter so bih nagrajeni b praktičnimi in krasnimi darili sestra Ančka Tičarjeva kot prva pri preskokih čez ovire, brat Cvet-režnik pri skokih čez ovire in br. Murovec kot najboljši v jeu de barres (lov za trakom). Odlikovancem je čestital načelnik br. Franke, starosta Ljubljanskega Sokola br. Bogumil Kajzelj Je spregovoril nekaj bodrilnih besed. Oglasile so se ponovno fanfare, nakar se Je prijetna zarmva nadaljevala, zlasti, ko so prUUi se čin nI Streljačke družine pod vodstvom generala Jn-vanoviča.. Srebrni jubilej jezdnega odseka je pokazal, da se tudi med sokolskim i jezdeci vedno bolj siri in utrjuje sokolfkn misel. 1? Maribora — Stanje brezposelnosti v septembru. Pretekli meeec se je število brezposelnosti v Mariboru zopet znatno dvignilo, in sicer za 401. Pri mariborski ekepozituri Borze dela se je septembra na novo prijavilo 134i kvalificiranih. l'J nekvalificiranih in 25 podeželskih brezposelnih žensk, skupaj 130; brezposelnih moških pa v istem času 6-6 kvalificiranih. 69 nekvalificiranih in &6 a podeželja, skupaj 211 moških. Doelej je pri Borzi dela v Mariboru prijavljenih 1004 brezposelnih, in sicer 715 moških ter 289 žensk. Na podporah brezposelnim je Borza dela iz-plačala v septembru 14.610 Din. — Borza dela v Mariboru i*če: sodar- skega mojstra trgovskega slugo, konjarja in delavca. Tisti, ki bi hoteli dobiti eno izmed gornjih služb, naj se javijo med uradnimi urami pri Borzi dela na Slomškovem trgu. — Marlteorska carinarnica v septembru. Dohodki carinarnice v Mariboru so znašali v pete kl era mesecu 4 milj. 595.7&6.50 Din. V septembru so dosegli dohodki uvoza 4 milj. 5&2.124.25 Din, izvozni dohodki pa 13.602.26 Din. Depoziti v septembru so znašali 1 milijon 500.000 Din. — Sreeki načelnik na sejah mestnega sveta. Novi zakon o mestnih občinah, ki je nedavno stopil v veljavo, določa med drugim tudi, da mora sejam mestnega sveta prisostvovati sreskl načelnik. Tako bo na prihodnji seji mestnega sveta, ki se bo vršila v torek dne 9. t m. ob 18. url T mestni posvetovalnici, navzoč tudi sreski načelnik za Maribor levi breg g. dr. Sene-kovlč ali pa njegov namestnik. Iz Ptuja — Deževno vreme. Po lepih volnenih dnevih smo dobili dež in Ž njim vred tudi mraz. Dočim smo imeli še danes teden do 20° R. je danes kazal toplomer flP R, kar tudi zelo vpliva na trgatev, ki ee je zadnje dni pričela v naših vinskih goricah- — Posknšen vlom ▼ trgorino * papirjem. V soboto ponoči sta opazila gg. Tognio Marta in Gregi Edmund. ko sta ee vračala ponoči domov iz kavarne, neznanega moškega, ki je odpiral rolo skladišča s knjigami in papirjem, laet tvrdke Blanke. Ko te neznanec zapazil prišleea. je hitro zaprl rolo, pobegnil v eno bližnjih ulic in ee ©kril v temo. Policije je vlomile j že na sledu. — Gasilsko ?luftbo opravlja do prihodnje nedelje 14. t. m. I. vod, IT. red a četnikom Jožefom Vaudo in četa r jem Jožefom Kmete-cem. Reševalno službo pa opravljajo šofer Oinulee Ivan. fetar Franc Runovc. Rudolf Fiian in Franc §ilc. — Norno lekarniško Blnibo ima do vklručno 12. t m. lekarna »Pri zlatem jelenu« (mag. ph. BehrbaDc). — Za ukraden noi še oklofntao. V neki tukajšnji crostilni ie ponujal gostom svojo drobnarijo krosniar Sifeniea. Ponudil ie v nekjp rud delavni Z J., ki ie vzel na ogled dva noža. Ko se je Sičenica za trenutek okrenil. je Z. en nož hitro zataknil za pas. dočim je drugsga spustil nam\ v košaru. Sičenica je to opazil ter po/.val Z., da mu ukradeni nož vrne. Z. pa je postal nasilen ter se začel prerivati in mu tako iztre^el še več predmetov iz košare, ki jih je poteptal tako, da ima Sičenica občutno Jkodo. Ko je Z. končno hotel lokal itpjititl no. ia hi poravnal škodo, mu ie Sifenica zastavil pot, pri čemer ga je Z. udaril z roko po glavi in obrazu. Poklicali »o stražnika, ki i<* vinjenega Z. odvedel v policijske zapore. kjf*r je preapal pijanost, konec pa bo pred sodiščem. Tropična mrzlica premagana Ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Tunrsu prof. Ch. Nicoll-e je na zadnji seji Francoske akademije znanosti poročal, da je po zaslugi dr. Leigreta z istega zavoda trop-ioaia mrzlica premagana. Temelj tega važnega odkritja je opazovanje profesorja hawardske univerze Sellardsa, ki je dognal, da deluje ultravirus tropične mrzlice, tako zvani amari), vcepljen misam, pogubno samo tedaj, če doseže možgane, docim po drugih delih telesa samo dremlje. Cez dve leti se je posrečilo na podlagi tega odkritja sestaviti stalni serum, ki so ga preizkušali učenjaki naprej na opicah, potem pa z dovoljenjem vlade in guvernerja tudi na senegalskem prebivalstvu. Prvi se je ponudil ravnatelj Pasteur-jevega zavoda v Dakaru. Cepili so ga brez najmanjše nezgode. Potem so cepili 5000 ljudi in izkazalo se je, da ostanejo dolgo odporni proti tropični mrzlici, ki je v Senegalu splošno razširjena. Po cepljenju nastopi lahna mrzlica, pa še ta redko. Samo v dveh primerih so ugotovili resnejše živčne motnje, ki so jih pa izlečili. S prvim cepljenjem je bila izmunizirana tretjina cepljenih. Za irrrunizacijo devetih desetin je bilo potrebno dvoino cepljenje, drugi so bili pa imunizirani po tretjem cepljenju ZASLUGE ZA DOMOVINO ItaJrijansiki trgovec s starinami Pjet-ro X. je prosil davčno upravo, naj bi mu znižala davke. Svojo prošnjo je utemeljil s tem, da mora plačevati a!i-mente za 12 nezakonskih otrok in zato tako visokih davkov ne more plačevati. Vse finančne instance so njegovo prošnjo odbdle, toda mož ni obupa*!, temveč se je okrni! še na Mussolinija. Duce je vrnil mjegovo prošnjo pristojni davčni upravi in pripisaj na njo: »Prosilec je zaslužen za domovino. Vse davke odpisati in izplačata mu nagrado v znesku 10X100 fir^c »SLOVENSKI NAROD«, dne 8. oktobra 1934 14 4>e/e£ci cev/io — Distriktni de.-ktivi? — >e vprašal Ellerv s porogljivo grimaso. — Rkchieva čcia mora biti povsod P-va, — se je zasmejal inspektor. — Nikar se ne daj motili . . . Pojdiva tjale v kot. da mi poveš, kako je bilo. Zdi se mi, da bomo imeli opraviti s skrivnostjo. — Uganil si, — je odgovoril Ellerv. Stopila sta v kot in Ellerv je kratko opisal očetu vse dogodke in mu povedal, kaj so izpovedale priče. Stari Oueen >e tu pa tam prikimal. In čim bolj se je Elleryjevo pripovedovanje bližajo koncu, tem resnejši je bil inšpektorjev obraz. Zmajal je z glavo. — Vedno hujše, — je zamrmral. — Toda tako je pač naše policijsko življenje. Na vsakih sto jasnih kriminaim-h primerov, ki so igrača, pride eden, za katerega bi bili potrebni na dvanajstih univerzah izšolani možgani. Mislim se- , veda tudi univerzo zločincev. Nekaj bo treba nemudoma ukreniti. Inspektor se je obrnil k detektivom in stopil k postavnemu ser žanru, ki se je pisal Thomas Velie. — Kaj je dejal doktor Prontv. Thomas? — ga je vprašal. Mislil je policijskega ravnatelja, uradnega oglednika mrhčev. Ne, kar sedite, doktor Min-chen. MaJo Lzprehodil bi se rad . . . Toda kaj? — Bil je baš zaposlen, — je odgovoril Velie z globokim basom. — Pride pozneje. — Torej bo treba počakati. Potegnil je seržanta za rokav in rmi začel nekaj šepetati na uho. Ellerv se ni dosti zmenil za to, kaj počenja njegov oče. Skrivaj je opazoval Jan-neya, ki se je bil umaknil k steni, kjer je mirno stal in zrl na svoje čevlje. Jasno se je videlo, da ni več tako razburjen. VIII. OBRrlMiENILNO PRIČEVANJE. Inspektor >e govoril z očetovskim jjiasom z Veliem, orjaškim seržantom, za dobro poldrugo glavo večjim od njega. — Caka vas več nalog, Thomas, — mu je dejal stari gospod. — Najprej boste morali preiskati tega Paradisa — saj se imenuje tako, doktor Mincheo — namreč upravnika bolnice. In dobite od njega seznam vseh. ki so danes dopoldne prišli v bolnico in odšK iz nje. Cujem, da je bilo Paradisu to naročeno takoj po odkritju umora. Prepričajte se, kaj je storil v tem pogledu. Drugič — postavite redarje k vsem vratom, uslužbenci naj se pa odstranijo. Tretjič — spotoma vstopite k doktorju Byer-su in Obermairnovi naj prideta sem. Pojdite, Thomas! Ko je Thomas Velae odprl vrata operacijske dvorane, je bilo tam videti več policistov v modrih uniformah. Izprehajali so se po dvorani. Ellerv >e brž pogledal na galerijo. Tam je zagledal Filipa Morehousa, ki je srdito kričal in protestiral. Plečat policist ga je krepko držal za roke. Malo da-laje o dnjega sta sedela primari j doktor I>unning in njegova hči. Ellery je ostro krikiiil: — Za boga, papa, sorodniki! Obrnil se je k Min-chenu. — Johne, tu te čaka neprijetno opravilo. Vrni se v čakalnico in počakaj. V glavo mi je šinila nova misel. Vzemi s seboj mladega Morehousa. Kaže, da se je zapletel tam gori v nesporazum. Obvesti o tem fiendrika Doorna in H u Ido Doornovo, gospodično Fullerjevo in sploh vse, ki so tam ... Se trenutek, John. — In tiho je začel govoriti nekaj z inšpektorjem. Stan gospod je prikimal in namignil enemu izmed detektivov — Vi Ritchie, kakor vidim, komaj čakate, da vas kam pošljem, — >e dejal inspektor detektivu. — Pojdite v čakalnico z doktorjem M in ch eno m in pazite, da ne bo nihče odšel. Vi boste morda potrebovali pomoči, doktore. Tam pride do omedlevanja in podobnih reči. Vzemite s seboj strežnico. Ne pustite nikogar ven, dokler ne dobite od mene izrecnega dovoljenja, Ritchie. Ritchie, krepak, pogumen dečko, je zamrmral nekaj nerazumljivega v odgovor in odšel za Minohenom. Skozi odprta vrata je zagledal Ellery Min-chena. kako žuga Morehousu, ki se je takoj nehal prepirati s policistom in krenil proti vratom z galerije. Vrata so se zaprla. Toda takoj so se zopet odprla in v predsobo sta stopila belo oblečeni zdravnik in strežnica. —- Aha, doktor Byers! — je vzkliknil inspektor. — Kar naprej, prosim, kar naprej! Veseli me, da ste prišli tako hitro. Ali nisem odtrgal vas ali te dra-žestne dame od dela? Ne? To je dobro, to je dobro! . . . Doktor Byers, ali st: bili danes dopoldne tu v dvorani za narkotiziranje? — Da. . — Kaj ste počeli tu? — Uspaval sem nekega bornika ob asistenci gospodične Obermannove. Ona je moja stalna asistentka. — Gospodična Obermarmova. Ali je bil razen vas in vašega bolnika še kdo drugi v dvorani? — Ne. — Kdaj ste opravili to dek)? — V dvorani sva bila od 10.25 do 10.45. Bolnik je imel bulo in operirati bi ga moral doktor Jonnas, ki se je bil pa mak> zakasnil. Čakati sva morala. da se izpraznita operacijski dvorani A in B. Danes je bilo v njih mnogo dela. — Hm. — Inspektor se je zadovoljno nasmehnil. — Povejte mi. doktore, ali je vstopi) kdo v narkotizaciisko dvorano v času, ko ste bili vi tam? — Ne — to se pravi, — je pripomnil zdravnik hitro — nobenega tujega človeka ni bilo. Doktor Janney je Šel skozi dvorano ob pol enajstih, morda minuto ali dve pozneje, namenjen je bil v predsobo. Cez deset minut se je pa vrnil iz predsobe. Morda niti tako dolgo ni bil tam. — Vi tudi, — je zamrmral doktor Jannev in se srdito ozrl na Byersa. — Kaj? Oprostite, prosim, — je za-jecljal Byers. Kraj njega stoječa strežnica e bila vsa presenečena. Inspektor je stopil k njima in spregovoril zelo hitro: — Oh. za to se nikar ne zmenite, doktore. Doktor Janney se ne počuti dobro, malo razburjen je. — Naravno, naravno! . . . Zdaj. gospod, pa upam, da boste tako prijazni in nam boste pod prisego potrdili, da je bil doktor Jannev tisti, ki stega videli vstopiti in oditi iz dvorane. Zdravnik se je zdrznil in za hip obmolknil. — To je preveč naenkrat, gospod ... Ne, priseči bi ne mogel Sicer pa, — je dejal naenkrat kakor bi se nečesa spomnU. — Nisem videl njegovega obraza. Zakrivala nam ga je des-infekcijska maska, na sebi je imel plašč, bil je zavit vanj — da! — Zares? — je pripomnil inspektor. — Priseči bi ne mogli? Malo prej se je pa zdelo, da ste prepričani, da je bil to doktor Jannev. Zakaj? — Nu ... — In doktor Byers je bil zopet v zadregi. — Seveda ta mož je šepal in razume se, mi smo tako vajeni. — Aha! Šepal je!... Pripovedujte dalje. 2000 metrov visok stolp Francozi so sprejeli načrt orjaškega stolpa mirno, brez pomislekov in ugovorov V Franciji so zasnovah načrt 2000 metrov visokega stolpa. Človek bi mislil, da bo težko opisati obliko tega orjaškega stolpa, pa ni tako. Na okroglem valjastem telesu so trije obroči, podobni gobam. Morali bi pa zelo visoko pogledati, če bi hoteli spoznati, kje se bo izgubljal vrh orjaškega stolpa. Bili so časi, ko je leta 1SS9 na pariški razstavi postavljen Eifflov stolp občudoval ves svet, kot eno največjih tehničnih del tiste dobe. In tako je tudi bilo. Eifflov stolp je napravil na človeka globok vtis ne samo po svoji višini, saj je ^visok 300 m, marveč tudi po konstrukciji. Železnih delov so porabiti 12.000, spojk pa 2 in pol milijona. Stroški so znašali v našem denarju nad 10,000.000. V 40 letih ie pa tehnika tako napredovala, da velja načrt nad 6 krat višjega stolpa kot je Eifflov. za nekaj, kar se ne odteguje možnosti modernega tehničnega dela. Živimo v času. ko postavljajo radiopostaje več sto metrov visoke antenske stolpe, ki niso tako široko in globoko zasidrani, kakor Eifflov stolp, pa tudi njihovo poslanstvo je drugačno. Ko je pa prišla doba radio-telegrafije in radiotelefonije, je moral tudi Eifflov stolp prevzeti na svoja ra- „Večni Žid" ne sme v Ameriko Iz New Yorka poročajo, da je filmska družba Metro Goldwyn glede na odločno odklonilno stališče židovskih rabinov, sklenilo izločiti iz programa znani film »Večni Žid« s Conradom Veidtom. To je angleški film, ki ga je Metro Goldwyn prevzela za ameriško prodajo in jamčila dotičnemu angleškemu filmskemu podjetju minimalni dohodek 15.000 funtov. FLlm so pokazali po velika reklami skupini ameriških rabinov, ki so pa imeli proti njemu mnogo pomislekov in ugovorov. Potem ga je filmska družba pokazala še drugim rabinom, ki so ga pa tudi odiočno odklonili, češ, da prikazuje v grdi luči zgodovino židovstva. Ker je tudi pri nadaljnjih predstavah film naletel na hud odpor skoraj vseh ameriških rabinov, je filmsko podjetje sklenilo izločiti ga iz programa m poslati nazaj v Amgttjo. 4 leta je neprobudno spal Biti štiri leta mrtev m vrniti se nenadoma v življenje je gotovo izredno doživetje. In človek bi rrriafil, da gre za golo izmišljotino, če bi se to ne bik) res primerilo Stanlevu Oleavu iz Fol-kestona v Angliji. Gleave, ki je bil pred svojo začasno smrtjo — spanec je smrti podoben, so trdili stari Rimljani — strojevodja na železnici, je prišel pred šestimi leti v bolnico v Folkeston. Njegovo zdravstveno stanje je bilo ze-4o resno. Oglasile so se navidez zace-4jene rane. spomini na svetovno vojno. Takoj drugi dan po prevozu v bolnico se je pa pogreznil Gleave v trdno spanje in cela štiri leta je neprebudno mena antenske žice. Toda Eifflov stolp ni samo važen mejnik v razvoju tehnike. BO je tudi strelovod, ki je spretno prestregel mnogo strel tistih, ki so trdili, da gola, čisto tehnična konstrukcija ne more biti lepa in da mora zato motiti lepo lice mesta. Eiffel je moral kljubovati silnemu odporu ljudi, ki so smatrali njegov stolp za ne stvor, za ponesrečeno delo, ki bo mestu samo v kvar. Na te pomisleke umetnikov in pisateljev je pa Eiffel odgovarjal: »Prepričan sem. da bo imel moj stolp svojo lastno lepoto. Mar se ne ujemajo vedno pravi pogoji stabilnosti s pogoji harmonije? Temelj vse stavbne umetnosti je v tem. da glavne linije poslopja odgovarjajo v polni meri svojemu namenu. Kaj je glavni pogoj mojega stolpa? Da bo kljuboval vetrovom. In m trdim, da bo delala krivulja štirih stebrov, ki se dvigajo po statičnih računih iz mogočne gmote temeljev proti vrhu in postajajo vedno tanj-Š, mogočen dojem sile in lepote.« Te besede se čitajo, kakor da bi bile napisane leta 1934, ko že zelo •mnogi priznavajo, da je smotreno ustvarjeno delo tudi lepo. Splošno to naziranje še ni zmagalo. Povsod imamo še mnogo lepih poslopij, pred katerimi se vprašujemo* ali so tudi smo-trena. Tem prej si lahko razlagamo, kakšni viharji so hrumeli preko razstavljenega Eifflovega stolpa pred 45 leti Pa ne samo Eifflov stolp, tudi mnogi razgledni stolpi po drugih mestih so bili v začetku predmet ostrih napadov. Toda vse to je minilo. Francija ima zdaj načrt 2000 m visokega stolpa. Morda bo ta stolp zgrajen, morda tudi ne. Toda načrt, ki bi prinesel avtorjem pred leti sodbo javnosti, da se jim meša, so sprejeli Francozi mimo, brez pomislekov, kot eden izmed načrtov, ki se lahko prej ali sdej uresničijo. In nihče se ne vprašuje, ali bi ta orjaški stolp pokvaril lepo lice Pariza. Ljudje pač korakajo z duhom časa in z razvojem tehnike. Na siiki vi dam o osnutek ogromnega stolpa, ki bo razstavljen na svetovni razstavi v Parizu leta 1937. Stolp bi bil iz želez obe t ona. visok kot rečeno 2000 metrov in bi služil med drugim Parizu tuda za obrambo proti napadom iz zraka. spal Zdravniki niso več upali na njegovo rešitev, vendar so ga pa umetno hranili in z velikim zanimanjem opazovali ta pojav. Po štirih letih se je pa Gleave nenadoma zdramil iz smrtnega spanja. Bil je hudo izčrpan in zato mu zdravniki niso hoteh povedati, da je vsa štiri leta spal Stregli so mu dalje in počasi so se mu vračale moči. Mož je še vedno večinoma spaJ m zelo težko je ime; odprte oči. Tako sta minili še dve leti, dokler zdravniki končno niso priznali, da je nastopil čas, ko mu že lahko dovolijo krajše izprehode. Te dni se je Gleave vrnil k svoji družini. Vse, kar je videl domov grede, ga je zelo presenetilo. Svoje žene in otrok skoraj ni mogel spoznati, saj jih šest let ni videl. Zdravniki trdijo, da je docela okreval in da se bo lahko kmalu vrnil k svojemu odgovornemu poJdiciL Pa naj še človek reče, da je čas čudežev minil. Dobitki, ki prinašajo nesrečo V vsej Angliji je zelo popularna velika irska loterija, združena s stavami na konjskih dirkah — Irish sweepsta-kes. V torek so našli blizu flulla mrtve* ga 331etnega trgovca s sadjem Willia-ma Richarda Almonda, in sicer v garaža njegovega doma. Pred dvema letoma je zadel Almond v tej loteriji 10.000 funtov. Ob njegovi smrti se spominjajo angleški listi, kako prinaša ta loterija srečnim dobitnikom nesrečo. Letos v maju so našli mrtvega v Stratfordu L. E. Maysa, ki je zadel lani v novembru v tej loteriji 1250 funtov. Vdovo E. Edmundsonovo, ki je zadela v novembru 1931. leta 600 funtov, so našli čez pol leta mrtvo v njeni trgovini v Salfordu 27tetnega J. Daub- nerja iz Woburn Shenstona, ki je zadel letos na konjskih dirkah 514 funtov, so našli mrtvega v postelji en dan predno mu je bil dobitek izplačan. Bivšega državnega nameščenca E. Martina, ki je zadel lani 30.000 funtov, so našii mrtvega v irskem brzo vlaku blizu Holy-heada. Ind dr. Asuthosfi Sinha, ki je zadel lani glavni dobitek, je letos v ju- niju v Shefieldu nenadoma umrl Vrtnar R. Cuff iz Weymoutha. ki je zadel 1. 1933 1000 funtov, se je smrtno ponesrečil pri motocikHstični nesreči Žrtev avtomobilske nesreče je postala končno pevka A. Harriesova iz Cardiffa, ki je tudi zadela več tisoč funtov. Vse to pa ne bo odvrnilo Angležev, da bi ne igrali v priljubljeni loteriji. šest ur dolg obokan rov pod zemljo Rov drži iz Čakovca iz gradu Zrinjskih in je služil v starih časih za skrivni izhod Ljutomer, oktobra. Kot jara kača se vije glavna cesta iz Ljutomera v Raskrižje. Zavije na levo ki desno Ja se obrača nazaj proti izhodišču, da končno skoraj povsem izgubiš orijentacijo. Plodna polja se razprostirajo v nedoslednost, hiš pa ni skoraj nikjer. Menda se zdi Ljudem škoda prostora celo za vasi, da *o njive čim razsežnejše. In res je največ vasi pod vinorodnimi griči m na njih na jugu, tu pa imaš vtis, da se že začenjajo neskončne ruske ravnine. Mura pritajeno šumlja. »Volga, Volga...* Nekaj otožnega leži nad pokrajino zlasti zvečer. Tišino zmoti le od časa do časa kričanje vran, v daljav- pa gagajo gosi in nenadno se zdrzneš, ko zaprhuta v neposredni bližini fazan. V bližini Raz-križja vozi čez Muro brod. Brodar je navadno blesteče volje, kot da ga je napojilo kaj ^ako blaženega, kakršn-a je večerna zarja na Muri. Toda čez Muro romajo še boli blažilne reči, kajti tu ni daleč od goric tu se stikajo tri lokalne meje, prie-ška, medjimurska in prekmurska. Razkrižie nima več uravnovešenosti slovenskih vasi. Hiše niso več enotnega tipa in posebne lepote ne najdeš na njih, čeprav so kmečko bahate. Ziverj je rrecej pomešan, toda kdo bi mislil na Medjimurje, ko prečita na velikem mlinu ime A Slomšek?! Cerkev stoji na malo zvišeni ploščadi k! niti ne zasluž; imena grič. Navidez je ves kraj nepopisno dolgočasen in težko se je ogreti zanj. V neposredni bližini so gorice s svojim svojstvenim čarom, tu pa niti ne slutiš njihove lepote. Z neprijetnimi občutki »občuduješ« >toječo. motno Sčavnico ali Murico za mlinskim jezom in motoviMš po blatni cesti. Največja znamenitost Je pa razkrinka gostilna, ki jo ima zdaj Reiner. Ne sama na sebi. Ne na zunaj in ne znotraj nL nič posebnega na nji. Hiša je velika in morda je poznala kdaj boljše čase. Prostorov je v nji kot v malem hotetu. Baje točijo dobro vino, kar me ni zanimalo. Zvedel sem pa. da Jma Reinerjeva gostilna izredno hroenftno klet kakršne menda ni nikjer drugje na svetu. Gazdarica jo ie z veseljem od k len rta. Na dvorišču stoji starinski opečni zid v dolžini okrog 20 m, v smeri vzhod-za-hod. Ob njem le bilo včasih kegljšča, na drugem koucu pa lepa veranda. Za zidom se začenja grič- Sredi zidu so vrata v ktet Podboje so vzidali nove letos in na n>2b ie letošnja letnica kot v zasmeh več- stoletni podzemeljs-k. zgradbi. Vstopamo namreč v podzemeljski rov, ki ]o nedvomno najdaljši, kar jjh poznamo. To se je-čenja naj večja starinska zgradba na naflb tleh, sa] ta rov drži do Čakovca, 6 ur daleč pod zemljo! * Toda v klet; smo. Rov se ie izkazal kot idealna klet. Okrog 30 m v dokžino leti rov proti jugu. nakar zavije v pravem kotu proti vzhodu. Drugi del rova je preziran, ker ie poleg skladišče premoga, ki so ga oddali v najem premogovni družbi. V •prvem delu klet' stoje v dolgi vrsti *odl ■z vinom, v drugem delu pa imajo krompir. Do vrha v polnem loku obokanega rova je 2.70 m, širina rova pa je 4 m. Ta podzemeljski hodnik torej w kanalu podobna luknja, kakršne so imeli stari gradovi, temveč b po mem lahko stopati vojaki v četverostopu. V razdalji okrog 10 m so v oboku ventilačne odprtine, ki drže nad obokom visoko skozi zemljo. Majihne so tako, da jih zunaj težko najdeš. Prejšnje čase rov ni bil izrabljen in ko je Reiner kup 1 gostilno, ni bMo v rovu baš snažno. Zaredilo se je mnogo kač, najbrž goži. ki so bile povsem domače ter so hodile lokat sladko vince iz skledic pod pipami. Zidovie je še zelo dobro obranjeno. Kače so najbrž prišle v rov skooi ven-tMačne odprtine. Rov drži z Cakovoa z gradu Zrinjskfc in je služi! za skrivni izhod. Gradovi so imeli sicer tajne i-zhode, a *ako dofc in prostoren podzemeljski hodnik nO znan. Zdaj hodnik ni več prehoden, ker se le na več kraj h sesul. Od Čakovca pa lahko pro-dfraš po njem še pol ure daleč. V Čakovcu in Razkrižju niso poddetnt, zato podzemeljski zgradbi ne posvečajo nobene pozornosti in ne vedo zanjo vzbuditi zanimanja rrj tujcih. Nekaj izrednega bi bilo, če b bil prehoden ves rov in stroški za popravilo in vzdrževanje hodnika bi se bogato renti rali. Sicer pa ima ogromni podzemeljski hodnik tudi izredno t&&-dovinsko vrednost, da bi zas-ruz?! več zanimanja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, stalno vreme, ponekod dež v presledki. Včeraj je dedovalo v Beogradu. Sarajevu. Skoplju ln Splitu. Najvišja temperatura je fnasala včeraj v Skoplju 20 v Ljubljani 16.4, v Beogradu 1*6, v Zagrebu ta Sarajevu 16, v Mariboru 14.8. Davi je kazal barometer v LJubljani 771.1, temperatura je znašala. 6. NAMIZNA JABOLKA prvovrstna, prodaja v zabojih 30 do 40 kg po 2 Din ne trto. — »Ekonom«, Kolodvorska ultea »t. T. SO«* OPEKA dobro obranjena, naprodaj. — Poizvedbe: Prisojna ulica, Slapa^__3048 NE SAMO prospekt več bogati tabor ženi tbenih I ndajnih ponuda za Din 16 (marke) diskretno raza-silje »Daruvarčan«, Daruvar. 3049 SIN BOUSIH STARŠEV s štirlrazredno meščansko Solo idče mesto vajenca strojnega mehanika k boljšemu moj. 8tm. Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 3047 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim alae korjero vlmhan — se dobi na malo to veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1 LJUBLJANA, Dunajska a S Sostanovalca dijaka sprejmem na dobro domačo hrano. Soba krasna zračna Poizve se na Vodnikovi cesu 12-1. pri stari šišenski cerkvi. PUMPARCE modne niače. aajboijsi nakup A_ PRESRJER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta fctev. 14, 671 Ce oddajate ali *S£ete stanovanje oglašajte v »Slovenskem Na rodo«. — Beseda 0-50 para Hoiandske čebulice hijacint, tulipanov, krokuso« >n zsonc-kov nudi 8EVER & KomP., Ljubljana 2990 OBRTNI LIST za izdelovanje kemičnih preparatov odstopimo. — Krsnjavi, Skričeva 27. Zagreb. 1,000.000 LEPIH BABIC Poizkasite novo KREMO T0KAL0N hranilo za kožo, pa boste tndi Vi na videz m adi * Mi bi lahko zahtevali Din 1.000.— za tubo tega presenetljivega odkritja in izuma dr. Stejskala, profesorja dunajskega vseučilišča, in milijoni žena bi radi plačali to vsoto. Na* mesto tega pa se prodaja po starih cenah: Din 12.— in Dio 30.— po tubi. če bi hoteli videti žene, ki so dosegle čudovite rezultate z uporabo nove kreme Tokaloc, bi morale hoditi te žene okrog 5.000 ter mimo Vaa Ena, dve ... ena, dve .. • one bi hodile, dočim bi Vi sta!:, trudni in onetnogH, ter jih motrili okrog 5.000 ur. torej 500 dni do 10 ur Uporabljajte kremo Tokalon. hranilo za kožo (rožnate barve), zvečer pred spar.iem. Ta krema hrani in pomlajuje kožo, ko Vi •pite, po zaslugi Biocela, pridobljenega od mladih živak. Krema hitro odstrani vse ne* dostatke polti. Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo bele barve (ne mastno) rtu-trai. Ona hrani Vaj o kožo ves dan ter učinkuje tako. da se puder pripoji ter oetaae neviden. V treh dneh bo Vam kožo napravila belo r]a ts boste čudili. Urejuje: Josip Zupančič, — £* »Maroanc* u&k&rnoc; — 9mt t