Političen list za slovenski narod.
P* polti prejemku velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za en mesec 1 irld. 40 kr. T administraciji prejeraan veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 8 (ld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Kaznanlla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1jt6. uri popoludne.
Štev. 64.
V Ljubljani, v ponedeljek 18. marca 1889.
Letnilt XYIL
Prihodnje volitve na kranjskem.
Dogodjaji poslednjih tednov dali so nam povod, da pričnemo vže zdaj misliti na prihodnje volitve v kranjski deželni in v državni zbor. Zaradi tega hočemo z nastopnimi besedami opozarjati vse naše volilce na to zadevo, ki je velike važnosti in katere ne smemo iz vida pustiti.
Ako se ne pripeti kaj izrednega, vršile se bodo torej volitve v kranjski deželni zbor v kratkih mesecih, volitve v državni zbor pa leta 1891. Volilci naši — in ti imajo vse v rokah — ne storili bi pametno, ko bi skrb gledč volitev in kandidatov odlašali do poslednjega trenotja, kajti v tem oziru so zmešnjavam in iznenadenjem duri otvorjene na stežaj.
V vsakem volilnem okraji morajo biti volilci, ako se zavedajo svojih pravic ter hočejo strogo in vestno spolnovati svoje državljanske dolžnosti, vsak trenotek pripravljeni za volitve, in sicer tako, da mogo z jasnim namenom iti v volilni boj, ker vedo, koga imajo voliti. Naravnost pravimo tu, da se za volitev nepripravljeni volilci, ki se puste pregovorili, preslepiti v odločilnem trenotji kakor glasovalni stroj, oropajo sami sebe edine ustavnepraviee. Jadikovanje nad izvoljenimi poslanci potem nič ne pomore: prepozno je po toči zvoniti. Takemu volilcu vsak „beatus possidens" lehko odgovori: Cemu si pa volil tega ali onega poslanca, zakaj se pa pred volitvijo niste posvetovali in sporazumeli, zakaj si pa niste prej dobro ogledali od vseh strani svojega poslanca? Prepozno je gasiti, ko je pogorela hiša — zdaj trpite in prenašajte nasledke lehko-vernosti in zaslepljenosti svoje!
Vsak narod in vsaka stranka ima take poslance, kakoršne zasluži, kajti poslanci se sami sebe ne volijo, temveč mandat in oblast dado jim volilci, volilci so torej sami odgovorni za svoje poslance. Pri vseh narodih in strankah dogaja se v javnem življenji, da si prisvajajo poslanske mandate in vsled tega moč in vpliv na usodo dežele in naroda posamični možje, v kojih srcih ne plamti sveti žar
prave ljubezni do domovine in naroda, kpr mnogi iščejo osebno korist, dobiček, slavo in ime. Ker se pa volitve v gotovi dobi obnavljajo, treba torej pri vsaki taki volitvi, da volilci poslušajo svoj notranji glas, svoje prepričanje, popravijo 6Vojo prejšnjo hibo in na ščit poslanskega dostojanstva dvignejo samo onega, ki je v istini vreden tega prevažnega urada, a tudi zmožen. Vreden in zmožen!
Kaj pa hočete od poslanca, ki je sicer jako vrl občan, vzor poštenega moža, poleg tega pa nima zmožnosti — in to mora imeti poslanec, ker se od njega zahteva — za poslanstvo, ki ne pozni dobro državne vredbe in parlamentarnih svojstev, ki ni spreten in vedno pripravljen govornik, koji noče ali ne more vseh svojih sil posvetiti nesebični službi za domovino in narod, prinašajoč brez ne-volje vsakoršnih žrtev, katere od njega zahteva delavnost na korist občne blaginje?
Tak poslanec zasede sicer svoj sedež, toda dolžnosti svoje ne spolnujejo ter je na škodo domovini in narodu, ker je vzel mesto zmožnemu možu, ki bi bil kot poslanec vsem koristil. V istini pregreše se zoper narod, ako zaupajo tesnosrčni volilci brez previdnosti in preudarka, brez možate zavednosti in narodnega ponosa, iz same dostojanstvene omejenosti za posle poslanske, sicer vrlim, a nezmožnim možem.
In česa imate zopet na drugi strani od poslanca, ki je sicer zmožen, a ni vrlina, ki nima čistega značaja, izkušenega v ognji, ki s svojo zmožnostjo dela samo zii-se, a ne za nas vse, za blagor naroda in prospeh domovine? Tak je slabši od naših neprijateljev!---
Zaradi tega smo povdarjali, da isti, ki išče zaupanja naših volilcev, mora biti pošten in značajen mož, ki nikoli ne bode varal zaupanja volilcev ter vedno služil časti, slavi in koristim domovine in naroda. Poslanci naši imajo biti cvet naroda, odsvit njegove duševne sile, na katere sme vsakdo ponosen biti, koji so zmožni in prosti in mogo narod naš voditi iz zajetja.
Pri nas na Kranjskem se sploh umeje, da ni dosti, da so poslanci naši najvzornejši rodoljubi,
pogumei in podjetni možje, temveč biti morajo povsem pravi katoličani, ki se brigajo za krščanske nravi, krščansko omiko la krščanske nazore glede sveta in družbe. To, volilci kranjsko-slovenski, bodi vam pri vseh volitvah vedno pred očmi, potem ne bodete prevarani in tudi jadikovali ne bodete. Upamo, da teh besed ne bode nihče napačno tolmačil. Dolžnost naša je, da opozarjamo volilce na bližajoče se volitve, pri katerih naj ne gledajo na navidezno Teljavo kandidatov, marveč na odkritosrčen značaj, zmožnost, delavnost in spretnost.
Govor poslanca Šnkljeja
v državnozborski seji dne 28. februarija t. I.
(Dalje.)
Druga točka, katero je grajal gospod poslanec dr. Menger, zadeva pivo. Priznavam, da se je zadnja leta zelo preminjal pivni davek; naglašam pa vendar, da je bil od leta 1881 naprej vspeh vedno boljši od proračuna. To se razvida iz računskih zaključkov. Akoravno ne tajim, da so bili nekateri ugovori opravičeni, kot podraženje hmela in ječmena, velike zaloge itd., pomisliti je pa vendar treba, da bodeta na porabo piva vplivali dve okoliščini, eno je že g. poslanec Menger navedel, akoravno je ne odobrava, to je namreč večja poraba piva, ker se je podražilo žganje. Menim, da se sme ž njo računati, in to je očito tudi storil lansko leto, ko je hotel večji dohodek pivnega davka razdeliti na posamezne dežele. Potem pa prosim uvaževati, da vsled trtne uši nazaduje tudi vinarstvo, da se jako hitro širi opustoševanje po trtni uši, in da bo to provzročilo zopet višjo porabo piva. Jaz za svoj del menim, da se pri določevanju pivno-davčnega dohodka nikakor ni postopalo preoptimistično.
Ena točka pa se ni zavračala, akoravno jo je zvišal proračunski odsek. Proračunski odsek je namreč pri porabnini mineralnega olja vsprejel namestu vladne številke 3,500.000 gld. višjo s 3,800.000 gld., in glejte, te točke tudi nasprotna stranka visoke zbornice ni grajala, in to, kakor sem prepričan, iz jako dobrega vzroka.
LISTEK.
Farna knjiga.
(Iz minole dobe.)
Dolgo a žalostno je zrl g. župnik Jarnej Rozina v zapisno spominsko knjigo, ki je ležala pred njim odprta na veliki hrastovi mizi.
Ko je tej važni knjigi pred nedavnim napisal naslov: „Dogodki leta 1809", pač se mu še sanjalo ni, kako se mu bode tresla roka, koliko solz mu bo kanilo po tožnem obličji na papir.
Nevesele novice, hude nesreče, usodepolne, črne in mrzle kot decemberske noči priletavale in zadevale so jedna za drugo tega usodnega leta faro šembidsko. Povodnji, toča, neprestani požari in vsakeršne bolezni obiskavale so vrle Notranjce. In ne še dosti na tem ; francoske čete drle so od vseh strani j preko naših mej v deželo ter jo pustošile; to so bili pravi udarci na prsi zvestemu Slovencu. Zdelo se je, kot bi se bila boda vsega sveta preselila v našo lepo Kranjsko.
Župnik Jarnej globoko vidihne, zapre knjigo ter odloži pero. Ne more več dalje pisati.
Pri oknu, ki je bilo obrnjeno na iarovški vrtec,
stala je deklica, upirajoča svoje oči zdaj v g. župnika, zdaj zopet na rožmarin, ki je bujno zelenel v okusnem cvetličnjaku.
„Metka!" oglasi se gosp. župnik s temnim glasom.
„Cesa želite, strijček?" oglasi se sladki glasek dekličin.
G. župnik na to nič ne odgovori ; vidi se, da resno nekaj premišljuje. Še le čez nekaj časa se zopet oglasi:
„Pokliči našo Jero !" Hladne, toda ljubeznjive so bile te besede, izražujoče ob jednem željo in mirno povelje.
Deklica poleti kot srnica, in čez nekaj časa se vrne v družbi postavne žene, ki je g. župniku gospodinjila vzorno že mnogo, mnogo let.
„Jera, rad bi nekaj s teboj govoril", dé mimo g. župnik. Deklici pa, katero je preje nazival „Metko", pomigne, in ta hitro zapusti izbo.
„Metka mora odtodi, mora iz hiše!"
„Kdo gré raje, kdo z veselejšim srcem, kdo bo srečnejši, gospod župnik, kakor ona?" odgovori naglo Jera, ki je vselej raje iiprcgovorila mestu jedne, deset besed.
„Nikar ne misli, da jo hočem omožiti!"
„Kaj pa se ima zgoditi ž njo?" čudi se starka.
„Bojim se zi'i-njo. Varni nismo noč in dan. Francozov je v deželi kot kobilic na polji, nikjer ni kazni, ni bojazni... Cujem od vseh stranij o strašnih dogodjajib, da se človeku kar ježe lasje na glavi.
Razgovor trajal je še dalje, a naposled pokliče g. župnik Metko v izbo. Slutila je, da jej hoče nekaj važnega povedati. Nedočakavost, nestrpnost brala se jej je na njenem nežnem ličici.
Zvedela je, da mora zapustiti hišo; bežati nekam v globoke, temne, goste gozde, kamor tuja noga ne najde sledu in poti, kjer bode v varnem zavetji. V kaki ogljarski koči našla bo pristrešja, skrivališča, in kar se hrane tiče, bo že Jera skrbela. Določeno je bilo, da imate zjutraj rano odpotovati k nekemu znanemu ogljarju, ki ogljari, ločen od vsega sveta, gori v idrijskih hribih.
Zamrači se jej obrazek in spreleti jo grenka žalost.
* * *
Po večerji g. župnik Jarnej naroči, gredoč r svojo spalnico, naj ne puste luči dolgo goreti in naj 6e zunanja okna dobro zapahnejo.
„Luč se po noči daleč vidi in mogla bi pri-
Kajti ozrimo se. ako hočemo prav razumevati to točko, ua leto 1886, ko se je v teh prostorih vršila zanimiva razprava o petroleji. Takrat se je gališka petrolejska industrija prištevala mej mrtve, nagrobni govor pa je imel dramatično nadarjeni in izvrstni poslanec dunajskega Leopoldstadta, gospod Edvard Suess. Mnogo resničnega je bilo v njegovih besedah in tudi jaz priznavam, da se gališka petrolejska industrija ni oživila zaradi carinskega varstva ; ravno tako jasno je pa, da je gfiliška petrolejska industrija danes krepkejša, kakor pred nekaterimi leti, da tedaj sedaj več douaša, pri tem pa raste tudi davčni dohodek.
V	Dornovem tedniku „Volkswirtschaftliche Wochenschrift" našel sem v zadnji številki celo vrsto zanimivih statističnih podatkov, ki so posneti iz nekega predavanja prečastitega gospoda tovariša Szepanovskega. Iž njega razvidim, da se je od leta 1883 do 1888 povišalo pridobivanje surovega olja od 300.000 na 900.000 kvintalov, davek pa poskočil od 994.000 na 2,609.000 gld.
Delež petroleja, ki se pridobiva iz gališkega surovega olja, povišal se je glede vsega v Avstriji porabljenega petroleja nastopno. Leta 1883 je znašal 180.000 kvintalov, leta 1886 370.000, leta 1888 pa že 540.000 meterskih stotov, tako da je odstotni delež iz leta 1886, to je odkar se je uvedel^ novi carinski tarif, poskočil od 26 ua 35 odstotkov. (Čujte, čujte! na desnici.) Jasno je, da prinaša tako napredujoča industrija državi vedno večje davčne dohodke. Gospod tovariš Szepanovski, ki mi je odločna avtoriteta v takih zadevah, me ne bo imenoval in-diskretnega, ako tukaj navedem ono, kar je meni povedal v tem oziru. Menil je, da leta 1889. ne bo dohodkov za 3,800 000 gld., marveč za 41/, milijona goldinarjev. (Čujte! Čujte! na desnici.) Tukaj je imel proračunski odsek priložnost kazati svoj optimizem, z mirno vestjo bi bil smel postaviti pol milijona več, in to številko bi bil gotovo vspeh opravičil.
Istih nazorov sem glede duhana. Jaz sam sem kadivec. V začetku sem tudi jaz hotel nekoliko štraj-kovati. (Veselost.) Toda godilo se mi je tako, kakor ogromni večini kadivcev. sedaj pač zabavljamo zaradi dragih smodk, omenjamo tudi nikakor ne laskavo gospoda finančnega ministra, ki nas je s tem obdaril (veselost na desnici), toda, kar je zanj glavna stvar, mi — plačujemo in pušimo slej kakor prej!
Obžalujem, da ni gospod poslanec brnske trgovinske zbornice navzoč; gospod poslanec Neuwirth sedaj ni bil v „bonne compagnie" z manjšino proračunskega odseka, marveč je glasoval z odsekovo večino za to, da se vstavi pri duhanu za tri milijone več. kar je utemeljil z drastičnimi besedami; rekel je, ako se ne motim: „Odpravili ne bomo nikdar tabačnega vraga in dohodkov bo gotovo za tri milijone več."
Izpodbijal se je potem naslov „poštni dohodki". Priznavam, da tukaj kažejo zadnji računski zaključki od leta 1884 primanjkljej.
Primanjkljej nasproti proračunu leta 1884. je znašal 995.739 gl., 1885. leta 1,478.706 gld., 1886. leta 1,487.946 gld., leta 1887. še vedno 1,276.051 gld.
V	toliko ima poslanec dr. Menger prav; zadnja
leta je bilo pri pošti v resnici mani dohodkov, kakor se je mislilo, in vzroki so jasni. Imeuovatt moram kot vzroke v prvi vrsti nekatere naredbe, katere je izdal še prejšnji gospod trgovinski minister; v na-rodno-gospodarskem oziru so gotovo velike vrednosti in jaz za svoj del bi jih ne pogrešal rad, toda pro-vzročile so manjše poštne dohodke. Čekni promet, olajšavanje prometa z zavitki, tekmovanje zasebnih prevažarjev na najboljših progah, to so vzroki, ki so provzročili pomanjšek. Vsekako pa moram ugovarjati proti takemu proračunanju, kakoršno je priporočal gospod poslauec dr. Menger osobito pri tej točki proračunskemu odseku, in ravno tako menim, da se vzlic temu more potrditi odsekova številka.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 18. marca. Notranje dežele.
Dunajski vladni krogi niso nič kaj zadovoljni s poročili iz Italije. Upor zoper Crispijevo zunanjo politiko je vedno večji. Francozom prijazni Italijani in irredentovci odločno delajo zoper to, da bi Italija še ostala v trodržavni zvezi. Sploh pa se trdi, da se Crispi ne bo mogel vzdržati ua sedanjem stališči.
Preklicuje se vest, da bo odpoklican poslanik Hengelmuller iz Belgrada in da bo prišel na njegovo mesto avstrijski poslanik iz Bukarešta.
Neki madjarski poluuradui list pravi, da se hrvatski deželni zbor ne bo sešel že to spomlad, kakor se je to začetkoma nameravalo, marveč še le v jeseni. Kot vzrok temu se navaja okoliščina, ker bodo delegacije zborovale še le meseca junija na Dunaji. Ta izgovor je malo vreden, kajti zborovanje delegacij ni še nikdar oviralo zasedanja hrvatskega deželnega zbora.
Po vseh krajih Ogerske so se dne 15. mar-cija vršile večje ali manjše izjave. Brzojavni uradi so odposlali več brzojavk Kossuthu.
Tnanje države.
Bivši srbski kralj Milan se bo danes po noči odpeljal v Budimpešto. Načelnik postaje v Zemunu je bajo dobil že dotična navodila. Milan je sprejel v avdijenci Gjorgjevica in Mijatoviča ter ju je prosil, naj podpirata radikalno stranko, svaril pa ju je, naj se ne dasta premotiti od Garašanina. Temu nasproti pa kralj še vedno popolnoma zaupa Krističu, ker ga je imenoval za opravitelja dvornine in državnih zemljišč, katerih dohodke je država odkazala kralju. Mej tem pa je vlada začela skromno a neprestano delovati. Ukazala je, da se mora po celi deželi vsako leto dne 17. marca kot v dan vladnega nastopa po vseh cerkvah peti zahvalna služba božja. Včeraj se je okrožnim prefektem razposlala že naznanjena okrožnica. Ministerstvo bo za dobe na-prednjaškega ministerstva Rakičevega na jako dvomljivi podlagi sklenjeno tabačno pogodbo s kragu-jevškim konzorcijem razrušilo ter prevzelo nakup duhana v lastno upravo. — Poročila z dežele trdijo o jako živahni agitaciji za kraljico Natalijo, ki se je baje konzistoriju izrecno zahvalila za hitro ločitev zakona ter dostavila, da bo svojo zahvalo že osebno še ponovila v Belgradu. To pismo, katero je objavil naprednjaški „Videlo", je skoraj gotovo ponarejeno, da bi se tako izpodkopala kraljičina priljubljenost in veljava pri narodu. Kraljica bo, kakor se zatrjuje iz verojetnih strani, mirno čakala, da se razmere same iz sebe obrnejo njej na korist. — Bukareški listi pravijo, da je kralj Milan moral odstopiti vsled
pritiska z radikalne strani, ker bi ga bili radikale! sicer prisilili k odstopu ter mu pri tem vzeli še pravico do dvorovine.
Srbski diplomatski agent je naznanil bolgarski vladi, da želi Srbija zopet pričeti obravnave o trgovinski pogodbi. Minister zunanjih zadev, Stranski, je vzel to poročilo na znanje. Bolgarski odposlanci bodo v ta namen že prihodnje dni odpotovali v Belgrad. Vsled izrečne želje turške vlade bo bolgarska vlada odposlala pooblaščenca v Carji-grad, da se bo s Turčijo pogajal o poštni pogodbi. — Sofijski vladni krogi z velikim zanimanjem zasledujejo srbske dogodke, bili so začetkoma v velikih skrbeh ter so zaradi tega v Srbijo odposlali predsednika sobranju, Caharijo Stojanova, da se na lici mesta pouči o tamošnjih razmerah. Stojanov je „in-cognito" obiskal srbska mesta ob bolgarski meji ter je konečno povruivši se v Sofijo pomiril in potolažil svojo vlado. Stojanov je kakor navlašč za tak posel, da izve, kje se delajo priprave za vstajo itd., njegovemu pogledu je težko kaj odšlo, kajti bil je kakor znano, duša plovdivski vstaji.
llnski listi poročajo, da je došel dorpatskemu vseučilišču od vlade ukaz, ki določuje, da mora biti na tem zavodu odslej izključni jezik predavanj ruščina. — Iz Peterburga se javlja, da bo Rusija v kratkem že jako pomnožila svoje mejne straže, vendar naj se pa to ne smatra za vojaško naredbo ter naj se ne veruje neizogibnim razburjajočim vestem gotovih listov, kajti ruska vlada je izdala napomi-nano naredbo, ker hoče korenito preprečiti tihotapstvo.
Nemški državni zbor bo imel veliko dela v tem zasedanji: najprvo se bo posvetoval o dopolnilnem kreditu za topništvo, potem pride na vrsto postava o zavarovanji starih in onemoglih delavcev, konečno morebiti tudi še socijalua reforma. O državno-zborski seji dne 15. t. m. se poroča: Zbor je izročil dopelnilni kredit proračunskemu odseku. V teku razprave je vojni minister naglašal nasproti \Vindt-horstu, da je septennat določil le Število novincev, tega pa se ne zadeva predloga. Predprežne razmere v francoski armadi so boljše, kakor v Nemčiji. Nikdo ni toliko pogumen, da bi z mirnim srcem mogel dovoliti okoliščino, ki bi morebiti izneverila Nemčijo slavepolnemu razvoju zadnjih desetletij. Kontre-admi-ral Heusner je naglašal, da je bila dosedaj glede uprave in nadpoveljništva mornaričnega le jedna personalna unija; ako se z novo predlogo ločita uprava in nadpoveljništvo, s tem ne preti nobena škoda.
Francoska zbornica je jednoglasno dovolila kredit 10.000 frankov za pogreb umrlega mornaričnega ministra Jaures-a ter je sklenila, da v dan pogreba ne bo seje. Dne 16. t. m. je zahteval poslanec Laguerre interpelovati v zadevi, ki se tiče dostojanstva ministra notranjih zadev. Constans je takoj sprejel razpravo. Laguerre je navajal, da je Constans kot predsednik nekega lijonskega zavoda leta 1882 sprejel 10.000 frankov in 250 delnic. Zaradi izraza, da je Constans goljuf, je predsednik pozval Laguerre-ja k redu. Constans je odgovoril, da ni ničesa dobil, a se tudi ne spušča v tako razpravo. Zbornica je potem prešla ua dnevni red.
Švicarski zavezni sovet bo vprašal vse evropske industrijske države, ali ne bi hotele potom mejnarodne pogodbe rešiti nastopna, za tovarniške delavce jako važna vprašanja: „1. Delo ob nedeljah je prepovedano. 2. Določi se najmanjša starost, pri kateri se smejo otroci dopustiti k tovarniškemu delu. 3. Določi se največje število delavskih ur za mladostne delavce. 4. Mladim in ženskim delavcem se prepovč službovanje pri zdravju škodljivih in nevarnih podjetjih. 5. Ponočno delo se omeji za mlade in ženske delavce. 6. Določi se način, kako naj izvršujejo posamezne dežele to pogodbo." Konferen-cija se bo baje sešla meseca septembra.
vabiti ponočne ptiče, roparske netopirje, ki se potikajo od kraja do kraja po dnevi in po noči....."
„O Jera, dobra moja Jerica" — približa se Metka k stari pestunji svoji in objemaje jo ginljivo žepeče starki nekaj na uho.
Toda starka se počasi izvije njenemu objemanju ter zanikuje z glavo iu krči rame.
„Srček moj, to ni možno, to se ne sme zgoditi!"
Deklica uprè v njo proseče svoje višnjeve oči.
„Ali umeješ, zlata moja, da to ne gré ? Pomisli, farovž je prva hiša v občini, na kojo vsi gledajo pazljivim očesom, in kaj bi še le gostobesedni in poredni jeziki . . ."
„Saj ga v življenji nič več ne bom videla!" odgovori deklica tresočim glasom.
„Nikar si ne béli las", kara jo ljubeznjivo pestunja.
„Torej ti ne maraš, Jera, da se pri njem poslovim, da se ločiva ?"
„Mladost je norost, nič ne pomisli . . odbije nejevoljno stara Jera.
Metka postane nekako resnobna. Potem krčevito prime Jero za roko ter jej pravi ihteče:
„Ti ne veš, ne moreš vedeti, ker si brez srca.1
„To je le vse navidezno, domišljije — in same sanje so to, nič druzega nego prevare, ko boš prišla v leta, še le uvidiš, kako sem jaz prav imela", de Jera z prepičalnim glasom.
Deklici se udero solze iz očij, vstane ter odide molče v svojo izbico, ne da bi bila, kakor po navadi, voščila starki „lehko noč".
*
* *
Metka, prišedši v svojo spalnico, iz koje je bil lep razgled doli po polji in vaški cesti, obdani z sadunosnim drevjem, spravi se brzo k počitku A ni mogla zaspati. Premišljuje dogodke nocojšnjega večera, negotovo bodočnost in razne nevarnosti v tem nevarnem času. Vstane, odpre oknice in prižge svetilko, ki je visela nad klečalom pred podobo Kri-žanega, ter jame iskreno moliti.
Dolgo, dolgo je tako klečala in molila — ura na steni kazala je vže polunoč.
Nakrat jo iz tega vznešenega zatišja vzbudi razbijanje na vrata in krik tujih, njej nerazumljivih glasov pred župnijo.
Na pragu izbice prikaže se župnik bled kot smrt. „Tolpa francoskih konjikov — šepeče on. — Aii si čula konjsko razgetanje in kletvino?"
Deklica boječe pogleda skozi okno. Opazila je, da vnanjih vrat ni zapahnila.
„Gorjd, strijček, morda sem je jaz privabila sem, ker sem luč prižgala pred razpelom!"
Odpro jim torej prestrašeni duri, da bi se uve-rili, česa zahtevajo in kako umeje gospodariti ta
rudečehlačna, pritepena sovražna druhal.....
Uverili so se — pa kako! Fara šembidska ne prej,
ne poznej ni doživela jednakih zdivjanostij ....
#
* *
Ko je rano solnce tožno posijalo na opustošeno selo, ležal je župnik Rozina zvezan in s krvavečo glavo na tleh ter se zaman oziral s krvjo zalitimi očmi po svoji mladi zavarovanki, mladi Metki. Zginila je!
Francoski konjiki posadili so jo na konja, zbežali v temni noči, ter jo zavlekli, Bog ve, kam!.....
„Ljubi Bog, oko moje je nikdar več ni videlo! Na katerem konci sveta si poginilo, ubogo dete, Metka?" — vpisal je v spominsko knjigo farno župnik Jernej Rozina po mnogih, mnogih letih . . . • nekoliko dnij pred svojo smrtjo.	A. S.
Izvirni dopisi.
Iz Črnega Grabna, 14. marca. Vam je li znana
senzacijonalna novica, ki ravno zdaj kroži po naših hribih, in marsikomu skomino dela? Taka-le je, kakor sem jo čul iz verodostojnih ust. Tam na Dunaji je neki jud, ki premore 12 milijonov, v smrt na vislicah obsojen. Sprosil se je, da so ga pomilostili pod čudnim pogojem. Pogoj se glasi: „Pripravi se 90 številk, ki so na ponudbo vsakemu, ki hoče vleči in svojo srečo &li nesrečo poskusiti. Kdor vleče številko 90, plača mu jud 10.000 gl. na roko, katere sme obrniti, kakor mu drago, samo — obešen bo potem mesto juda. Kateri pa potegnejo druge številke, dobe samo 5000 gl. — obešeni pa ne bodo." Zaradi tega seveda splošno izpraševanje po tej izvanredni loteriji, v kateri se igra za smrt, življenje in premoženje. Eazni nemauiči in nepridipravi, ki nimajo nič izgubiti, k večemu prazno življenje, povsod povprašujejo, kje se še dobe tiste številke. V Zagorji, tako se govori, izpečali so vse, kolikor so jih imeli; nekaj menda jih je še v Novem .Mestu. Zvedeli so, da jih ima nekaj tudi trgovec M. v Lukovici. Mož je že komaj odgovarjal smrtnim kandidatom. Ko mu je le že preveč, pošlje dva kom-petenta k notarju na Brdo, češ, tam jih bota dobila. Hladnokrvno, s popolnim zaničevanjem življenja stopita pred njega, ter hočeta vleči iz „žakeljca". Ali tu sta jo skupila. Cula sta take gorke, da sta komaj našla prostor, ki ga je zidar pustil za vrata, in trdno sta obljubila, da ne bota n;kdar več smrti iskala.
Prosim Vas, če v Ljubljani kaj več veste o tej loteriji, naznanite urno, da se ustreže še drugim radovednežem. Sicer pa menim, da bi ne bilo napačno, ko bi se dale v osodepolno vrečico same 90 številke. Dangub in obešenjakov se nikjer ne manjka, katerim bi dobro došla.
Nauk je pa ta : Ni je take neumnosti, da bi je lahkoverni ljudje ne verjeli.
Trgovska in obrtniška zbornica.
IX.
X.	Gosp. zbornični svetnik Anton Klein poroča, da je c. kr. deželna vlada z dopisom od 15. februarija 1889, štev. 2038 poslala „Ustanovilo za okrajno bolniško blagajnico v Logatcu" z vabilom, da se slavna zbornica o njem izreče v zruislu § 14. zakona z dne 30. marca 1888 o zavarovanju delavcev glede kake bolezni. To pa zaradi tega, ker so se v ustanovilo sprejele storitve, ki presegajo v §§ 6. do 8. tega zakoua povedano najmanjšo mero.
Odsek se sklicuje pri tem na svoje poročilo o okrajni bolniški blagajnici v Radovljici ter omenja, da se je za logaško okrajno bolniško blagajnico, ki obsega tri sodne okraje: idrijski, logaški in loški, ustanovila navadna dnina, tako-le:
„Za sodne okraje Logatec, Lož in Idrija izvedela se je „navadna dnina" ter je za čas od 1. maja 1889 do 1. maja 1891 določena tako:
1.	Za moške delavce:
A.	Mladoletno pomočne delavce ... 40 kr.
B.	Delavce s.........70 kr.
C.	Delavce prirejalce z......1 gl.
2.	Za delavke:
A.	Mladoletne pomočne delavke ... 30 kr.
B.	Delavke..........45 kr.
Te določbe veljajo tudi, kakor poteče zgornji
ias, dokler ne bode oblastvo drugače ustanovilo.
Za prispevke in podpore, kadar so se v tem ustanovilu določile, izrekel 6e je tudi obrtni nadzornik.
Odsek se temu pridruži, ker se je pri sklepanju ustanovil pazilo na razmere dotičnih sodnih okrajev in je mnenja, da bode blagajnica ji naložene dolžnosti spolnovati mogla. Z ozirom na to nasvetuje:
„Slavna zbornica naj priporoča, da se odobri ustanovilo za okrajno bolniško blagajnico v Logatcu."
Predlog je bil sprejet.
XI.	Gosp. zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da je c. kr. deželna vlada z dopisom z dne 15. februarija 1889, štev. 2035 poslala zbornici „Ustanovilo za okrajno bolniško blagajnico v Ljubljani" in „Ustanovilo za okrajno bolniško blagajnico na Vrhniki" ter jo povabila, naj se izreče v smislu § 14. zakona z dne 30. marca 1888 o zavarovanju delavcev glede kake bolezni. Prva obsega sodni okraj ljubljanske okolice, druga sodni okraj vrhniški.
V ustanovili sprejele so se storitve, ki presegajo v §§ 6. do 8. zakona od 30. marca 1888 o
zavarovanju delavcev gledč kake bolezni povedano najmanjšo mero in zbornica se ima o tem izjaviti.
Ker so pri sklepanju ustanovil bila merodavna načela, kakor za radovljiški politični okraj, zato se odsek sklicuje na to poročilo in omenja, da § 5. teh ustanovil slove: Za sodni okraj vrhniški (oziroma sodni okraj okolice ljubljanske) izvedela se je „navadna dnina" ter se je za d6bo prvega leta od dne, katerega bode začela okrajna blagajnica poslovati, določila tako:
1.	Za moške delavce:
A.	Mladoletne pomočne delavce s . . 40 kr.
B.	Delavce s.........70 kr.
C.	Delavce prirejalce z......1 gl.
2.	Za delavke:
A.	Mladoletne delavke s.....30 kr.
B.	Delavke..........50 kr.
Te določbe veljajo tudi, kadar poteče zgornji
čas, dokler ne bode oblastvo drugače ustanovilo.
Za ti ustanovili izjavil se je obrtni nadzornik. Odsek se temu pridružuje in predlaga:
„Slavna zbornica naj se pri c. kr. slavni dež. vladi izreče za to, da se odobre rečeni ustanovili."
Predlog je bil sprejet.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je daroval za otroško bolnišnico „Elizabetišče" v Ljubljani 1000 gld.
(Priznanje) so nam poslali č. gg. idrijskega in semiškega dekanata. Prosimo vse p. n. gospode, naj nam ne zamerijo, ako sedaj ne objavimo dopo-slanih izjav. Grom je za čas ponehal, oblaki so se razpodili, posijalo je soluce; ko pa se zopet pooblači, porabimo vsa sredstva proti tresku.
(Iz Boštanja) ob Savi se nam poroča: Zaradi koza so pri nas šolo zaprli. Prikazuje se tudi škrla-tinka s pljučnico. — Sneg je že močno zginil, a štajerska burja jako rezko brije.
(Ribiško društvo kranjsko) je imelo zadnjo soboto ob 8. uri zvečer občni zbor v gostilnici pri „Slonu". Predsednik gosp. c. kr. notar dr. Vok je v jako obširnem govoru slikal delovanje društveno v pretekli dobi. V prvi vrsti pravi, da mu je nalog spominjati se umrlega pokrovitelja avstrijskega ri-barskega društva, prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa. Društveniki v znaka žalovnja vstanejo. Predsednik se spominja tudi umrlega deželnega glavarja g. grofa Thurna, kateri je res v pravem času in na pravem mestu deloval za koristi in napredek ribiškega društva, in tudi Dežmana, ki sicer ni bil ud, pa je vendar podpiral društvo s svojo vednostjo. Predsednik potem omeni, da je potrjena kranjska ribiška postava, a treba je še mnogo dela, da se po vsi državi ribištvo ohrani in varuje. Ribištvu posebno nasprotujete velika industrija in mlinarska obrt na škodo prebivalstva. Tu bode treba strogih predpisov, a ne samo teh, nego tudi strogega postopanja vladnih organov, da se zapreči daljno uničevanje rib, kakor se to zgodi na Nemškem. Samo na Bavarskem so kaznovali zaradi prestopka proti ribiški postavi v 2500 slučajih. .A tudi večje podpore od strani države in dežele bode treba. Kaj je 200 gld. podpore od vseh, ako nemška država daje za podporo razširjevanja ribištva na Nemškem vsako leto 300.000 mark brez podpor, katere dajo posamezne dežele. A tudi drugim načinom pospešujejo na Nemškem ribištvo. Po jako nizki, skoraj neznatni ceni prevažajo se v posebnih vagonih žive ribe v najkrajšem času na najbolj oddaljene kraje. Želeti bi bilo, da je enaka pozornost za to narodnogospodarsko stroko tudi v našem cesarstvu. Med mini-sterstvom in društvom se razpravlja vprašanje, ne bi li bilo umestno, da se v kranjskih vodah zale-žejo zopet raki, za kar je kmetijsko ministerstvo dovolilo 150 gld., ali naj bi se spuščale v naše vode jegulje, ki pa so rakom jako škodljive. Raki so do-i našali vsako leto najmanj 20.000 gld. G. profesor Franke meni, naj se odloči ali za rake ali za jegulje, ker obojih ni mogoče pospeševati. Predsednik misli, naj bi o tem ministerstvo odločilo.
Poročilo kmetijskega miniaterstva, da pogine mnogo tisoč kil rib na cirkniškem jezeru, ako voda hitro odteče, ni popolno. Le ako je led zelo debel, ostane toliko iib neporabljenih, kolikor jih tamošnji prebivalci iztrebiti in posušiti ne morejo. Gosp. Putick nasvetuje, naj se narede posebni tolmoni, kamor bi se ribe zatekale. Predsednik na to izreče zahvalo kmetijskemu ministerstvu in deželnemu zboru za podporo ter omeni, da je društvenik in tajnik kmetijske družbe gosp. Pire dobil časten
nalog, da v cesarjevičevem delu opiše kranjske kmetijske zavode in da bode gotovo opisal tudi ribarstvo. Tudi je ministerstvo naročilo veščaku g. Franketu, naj si ogleda deželo in po novi pestavi določi ribiška stališča. Gosp. V Galle poroča o računskih sklepih zadnjih treh let: odbor je dobil absotutorij. G. Regoršek nasvetuje, da se razširi društvena naprava na Studenci za izgojevanje ribjih jajc in v ta namen dovoli 280 do 300 gld. Zbor nasvetu pritrdi. Dr. Kapler nasvetuje, naj se prosi plinovo društvo, da brezplačno dovoli železne cevi. Gospod Karinger poroča o proračunu za I. 1890. Troškov je 580 gld., dohodkov 410 gld., primanjkljaja 170 gld. zaradi nove stavbe na Studenci. O podpori (150 gld.) ministerstva za račjo zalego je bil obširen razgovor. V. Gallé naglasa, da so vode še vedno okužene in bi bil denar zavržen. G. Goli isto povdarja. Dr. Kapler meni, naj se poskušnja prične v koših. Tudi gg. Regoršek, Lassnik in predsednik so bili tega mnenja, kar je obveljalo.
G. Klein obžaluje, da društvo dobiva malo podpore. G Goli, c. kr. gozdarski načelnik, želi, naj bi se objavljala tudi slovenska poročila o društvu in privabila čestita duhovščina in občinski predstojniki. Nato zborovalci sklenejo, naj o tem nasvetu sklepa novi odbor. V odbor so bili izvoljeni gg.: Franke Ivan, Galle V., Dr. J. Kapler, K. Karinger, P. Lassnik, F. Regoršek, J. S c h a n t a, dr. F. Vok, J. Wallner, baron Wurzbach in Ivan Kovač.
(Levstikov spomenik.) Iz Retij se nam poroča, da nameravajo postaviti spomenik na neki trati zunaj vasi. Srce mora boleti sovaščane. da dotični odbor prezira najprimernejši in najspodobnejši prostor pred Levstikovo rojstveuo hišo. Spomenik naj bi stal, kakor se čaje, na samoti ob okrajni cesti, kjer ga bodo ponočnjaki in popotni postapači lahko z blatom ometavali. Dopisnik in vsi sosedje želimo, naj se spomenik postavi v vasi pred hišo.
(Slovensko gledališče.) Slavno občinstvo opozarjamo še enkrat na jutrajšnjo predstavo. „Mesto in vas" obeta prijazen večer, oba beneflcijanta, gdč. Gostičeva, ena najmarljivejših močij, in gospod Kocelj, nestor slovenskih igralcev, pa tudi zaslužita, da jima slovensko občinstvo izkaže priznanje z obilnim obiskom.
(Glas iz-mej občinstva.) Večkrat smo že poudarjali brezozirnost, s katero pišejo in razobešajo nekateri svoje napise in tvidke. Trgovci in obrtniki dičijo pročelja svojih prodajalnic z dvojezičnimi napisi — menda zaradi simetrije. Strmeti pa moramo nad slovenskimi napisi, ki so strašno popačeni. Tako se bere nekje: „Tu se dajejo ure na gosli." Nekje drugje: „Tu stanuje N. N., izpitana babica.* Ali pa: „Različni metulji se prav dober kup prodajajo navprašanje tukejle v štacuni." Ako so ti metulji posebnost, kakor napis, vredno je, da si jih vsakdo ogleda.
(Prepovedana semnja.) C. kr. okrajno glavarstvo v Litiji je prepovedalo zaradi osepnic semenj v Mar. Dolu, določen na dan 26. t. m., in oni dne 1. aprila v Litiji.
(Mrtvim proglaša) c. kr. okrožno sodišče v Novem Mestu Jožefa Pečaverja iz Stranske Vasi štev. 9., okraja črnomaljskega, ker je že nad 30 let ne-poznatega bivališča, kakor slove dotični vladni izrek. Pred 31 leti je bil Pečaver nekda v Ameriki med divjaki.
(Premembe pri uradništvu.) Pravna praktikanta Avg, Modrinjak in H.Wagner v Celji sta imenovana avskultantoma za Štajersko.
(Za vojaške prostovoljce.) O. kr. ministerstvo za deželno brambo je v dogovoru z vojnim mini-sterstvom dovolilo, da smejo politična okrajna oD-lastva z ozirom na pozne letošnje vojaške nabore tudi nadalje do pričetka naborov izdajati certifikate za prosto volj uo službo v stalni armadi.
(Občni zbor „Dramatičnega društva") bode dne 30. marca ob J/j8. uri zvečer v društvenih prostorih.
(Nesreča.) V noči od 16. na 17. dan t. m. je v Nabrežini železnični stroj raztrgal sprevodnika in hišnega posestnika v Selu pod Ljubljano.
(C. g. Anton Červ,) Spiritual v goriškem semenišči, je na svojo prošnjo radi bolehnosti zapustil to službo in šel zopet na Sv. Goro. Na njegovo mesto je imenovan č. g. dr. Alojzij F a j du t ti.
(V Gorici) je izšla v italijanskem jeziku pri tiskarji Paternolliju knjižica, v kateri Karol Seppen-hofer opisuje zgodovino vipavske doline.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Ó. g. Jakob Por en ta, kapelan v S t. Janžu, premeščen je v Les kov ec. Na njegovo mesto j»
prišel č. g. Janez Bolta iz Šmihela pri Novem Mestu. Zadnje mesto ostane začasno prazno.
(Vezanje knjig) z žico ni priporočljivo, ker vsled vlažnosti žica zarjavi in liste preje: da popadajo iz vezka. Ta način vezanja je le za šolske pi-sanke.
Telegrami.
Dunaj, 17. marca. Prestolonaslednioa-vdova je poslala iz cesarjevičeve zapuščine papežu mozaično podobo.
Križevci, 17. marca. Škof Elija Hranilo v i c poglavar grško - katoliške cerkve na Hrvatskem, je 4;3 let star umrl.
Belgrad, 18. marca. Bakljade so se vde-ležila vsa pevska društva in 300 meščanov. Pred balkonom, na katerem sta bila oba kralja, regentje in ministri, se je pela kraljevska pesem. Narod je kralja navdušeno pozdravljal. Zupan je nagovoril kralja Aleksandra, na kar je odgovoril kralj Milan, rekoč, naj narod pokaže svojo ljubezen do Aleksandra s tem, da spoštuje novo pravno stanje.
Tours, 18. marca. Pri boulangistiškem banketu se je izjavil Boulanger, da je trditev lažnjiva, ki pravi, da on hrepeni po diktaturi in da je zaveznik monarhičnih strank. Smoter narodne stranke je ta, da hoče utrditi republiko s pridobljenjem veljave zajamčeni prostosti. Narodna stranka pobija parlamentarno republiko ter se ne poteza za nič druzega, kakor za republiko, katero bi potrdilo neposredno povprašanje naroda, ki bi dala Franciji močno vlado, branila šibkega in spoštovala prostost osebe in vesti.
JAVNA ZAHVALA.
V	akademičnem let« 1888/9 bo „Podpiralni zalogi slo-Tenskih vseučiliščnikov v Oradci" blagovolili dalje darovati:
Slavna posojilnica v Gelji zopet........50 gl.
Slavna kinetska posojilnica ljubljanske okolice v
Ljubljani.............10 „
Gospod Fr. Ks Souvan, veH'/.ec itd. v Ljubljani . . 10 „ „ Fran Centrih, župnik v Št. Petru pri Velikovci 5 „ ., Jak. Iiadosl. Hočevar, veletr/.ec v Velikovci . . 5 „ „ dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradci . . . 5 „ „ Janko Kersnik, o. kr. notar in deželni poslanec na Urdu.......... . 5 „
„ Jos. Peitler, kapelan pri sv. Lovrenci na Kor. žel. 5 „ „ Rajko Perušek, c. kr. gimnazijski profesor
v Novem Mestu...........5 „
„ Ivan Sirnik, kanonik v Velikovci .... o „ ,, Luka Svetec, c. kr. notar in deželni poslanec v Litiji............5 „
„ Maks Veršec, tajnik „Posojilnice" v Celji . . 5 „ „ dr. Fr. Žižek, zdravnik v Gradci.....5 „
Za vse te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci" plemenitim dariteljem v imenu revnih in podpore vrednih slovenskih vseučiliščnikov najtoplejšo svojo 2ahvalo in prosi uljudno daljnih daril.
V	GRADCI, dne 16. marca 1889.
Bogomil Krek, stud. ¡ur., dr. Gregor Krek, vseuč, prof.,
tajnik.	predsednik in blagajnik.
Umrli so:
V bolnišnici:
12.	marca. Tino Šinid, delavec, 49 let, kron. katar v crevih.
13.	marca. Jurij Skvarča, delavec, 82 let, marasmus. — Helena Pevc, delavka, 28 let, laryngitis.
15. marca. Anton Lipovšek, kondukterjev sin, 21/, leta, atrotia.
Tujci.
15. marca.
Tri Malifiu: Mahalup, Torkaja in Kuphrat z Dunaja. — Lodner, trgovec, iz Budimpešte. — Zeitlcs, zasebnik, iz Mostara.
Pri Slonu: Princ, potovalec, z Dunaja — Stanek, inženir, iz Prage. — Malli iz Zagorja. — HotTman, trgovec, z Reke. — Mattersdorfer z Reke.
Vremensko »poročilo.
C 1 rt	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
epazovanja		trakumera ▼ mm	toplomera po Celziju			
16	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvee.	~Y35-3 734-9 7366	-	6-4 04 -	3-6	si. svzh. m. vzh. sr. vzh.	jasno n M	0-00
17.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	737	5 736-9 738	4	-	4-6 32 -	1-8	si. zap. sr. zap. si. vzh.	jasno oblačno jasno	0-00
Srednja temperatura obeh dni ■ in 11° nad normaloin.
-3-2° in -1 1°G, za 6-3°
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 16. marca.
Papirna renta 5 y. po 100 gl. (s 16% davka)	83 gl. 30	kr.
Sreberna „ 5* „ 1O0 „ „ 1(5% „	84	„ —	„
5 % avstr. zlata rent«, davka prosta . . .	111	„ 25	„
Papirna renta, davka prosta......99	„ 35
Akcije avstr.-ogerske banke ......	895	„ —	„
Kreditne akcije ....................302	„ 75	„
London............121	„ 95	„
Srebro............................—	„ —	n
Francoski napoleond....................9	„ 626/10,
Tesarski cekini......................5	„ 70	„
Nemške marke ..........59	„ 50	„
Izvrstno sredstvo
zoper kašelj, hripavost, kakor tudi izborno hranilno sredstvo zoper davico, bolezni v grlu, pljučnih vejah in pljnčah so	(20—19)
protikataralične krog-ljice,
koje izdeluje lekarnar JI* JL «s	A "w
-WLig ■■ ■»	9 Dunajska cesta. Njemu
naj se pošiljajo tudi zunanja naročila, koja izvršuje proti povzetju izneska. Skatljica 20 kr.
Krogljice iz sladnega ekstrakta, salmiaka, eks-trakta sladkih korenine, sleznega testa, poprove mete in santonina v škatljicah po 10 kr. Pri večjem nakupu rabat.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. .	.	j .
^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo ccrkvenlli posod in orodja iz «Istega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
mojagtme!
v
itd. Ud.
po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Staro reči popravim, tor jih v ogr-uji pozlatim in posrobrim. Če. gg. naročniki naj mi blagovoli poslati isto nefrankovane	(19)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
'ošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
ime sv.
bode imelo
19. marca, t. j. sv. Jožefa popoludan ob 4. uri
v šolski sobi franelSkanskcga samostana svoj
let&i obč&i zbor,
h kateremu so vsi moški udje povabljeni.	(2—2)
xxxxxxxxxxxxxxxxxx X llrata Ebcrl, *
♦C IzdeloTalea oljnatih barv, firncžcT, lakov X K	in napisov.	X
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £
* za Frančiškansko cerkvijo r g. J. Vilharja hiši št. 4. X
S
X
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v nji j u stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. m Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve ^ J v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ^ lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boljše Jj y nego vse te vrste v prodajalnah.	aa
^ 3C Cenike »(t znhtevnnje.	S
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Odlikovan: 1873, 1881.
»E»-
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav ~— na Dunaj i VII., Zieglerga*»e 27.
Zastopnik FiailC ItliirklHT.
Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi

Odlikovan: 1873, 1881.

„THE GRESHAM"
zavarovalno arustvo 2a življenje v
Podružnica za Avstrijo: | Podružnica za Ogersko:
mm, Mastm 1, i PeSta, Franz-Josefplatz
v hiši društva.
št 5 in 6, v hiši društva.
frank.
Društvena aktiva dne 30. junija 1888........• . .
Letni dohodki premij in obresti.............
Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvenega obstanka (1848).........
V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka pkupni znesek vloženih ponudb.......j . . „ 1.561,757.680-—
Prospekte in tarifo, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
102,846.222 47 19,161.298'7o
207,158.040 -50,971.150 —
glavni zastop v Ljubljani
(12-3)
dP™ m
Gvidu Zeschko-tu
• < \ <• Tržaška cesta, št. 3.
Diseldorfske oljnate k barve v tubah. ►
Akvarelne barve
mokre in suhe.
AOOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
-oljnatih barv, firneža in laka-«
v
Ljubljani.
'Pisarna in zaloga: SoIhIiI drevored «i (semeniščno poslopje).« J	Kilijala: Slonovo lllioe lO-lii	'
priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, liknrjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstno izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje.
SStJK®	________
Kupuvalcem večjih množin prednostne cene.
«j
Perstene, mineralne in kemične barve.
Vse Vrste slikarskih in likartkih čopiče« in slikarske patrone.