SLOVENSKI Naročnina za Avstroogrsko: 'A leta K 2-— ‘/i leta K 41— celo leto K 8-— za Nemčijo: „ »3— „ 1,6— „ „12 — ost. inozemstvo: „ fr. 3-50 „ fr. 7-— „ fr. 141— Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petltno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust. Leto III. Posamezna številka 20 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 13. Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1914. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike^ Prešerna Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino. Umor grškega kralja Jurija I. v Solunu. Grk Skinas ustreli vladarja zavratno iz zasede. DR. VELIMIR DEŽELIC: V službi kalifa. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski. — Olaja je bila hčer sužnje kalifa Madhija, polusestra Baruna Rašida. Obraz ji je bil, kakor mleko in kri, oči kakor blisk, pela je, kakor slavček, ali da ti povem resnico, bila je takšna, kakršna si ti. Zlagala je svoje lastne pesmi in njene pesmi se pojo še danes. V kalifovi palači so jo čuvali, kakor oko v glavi, zakaj ona je bila radost in veselje na cesarskem dvoru. Hvalili so njeno lepoto, hvalili njeno duhovitost, hvalili petje in pesmi, hvalili njen glas . . . Edino, kar je kazilo njeno lepoto, je bilo znamenje na čelu. Ali ona je bila umna žena in veš, kaj je storila, da zakrije to napako? Vedno je nosila na čelu trak posejan z dragulji. Kmalu so to vzljubile vse gospe in naenkrat je ves dvor Harun al Rašida nosil enake nakite. Da ne pripovedujem dalje. Zaljubila se je v paža na kalifovem dvoru. In ta ljubav je bila tako silna, da ni mogla odoljeti srcu. In veš kaj je storila? Obiskala je svojega paža, in ker tega drugače ni mogla storiti, splazila se je po nevarnem potu po žlebu za dež, ki je bil pritrjen na strehi in o tem zložila pesem: Kaj vsled ljubezni sem prebila radi tebe, reči mi ni moč’; po stezi strašni sem hodila na kocko žitje stavljajoč. Ali ni bila to vražja ženska ? In sedaj se ogleduješ ti Fatima v tem njenem vzgledu ? . . . Fatima na te besede ne reče ničesar. Sobice je zapadlo in noč se je po-lahko spuščala na zemljo, kar naenkrat se zasliši strašen krik. — Kaj je to? — se splaši starka. — Zdi se mi, da slišim žvenket orožja in v daljavi bojni krik. Obe jameta poslušati. — Resnično, nekaj se godi zunaj? — Oh, — vzklikne starka — morda zopet kaka vstaja, kaka meščanska vojna? V tej nesrečni Kordovi se ne more pomiriti ljudstvo. V tem se je nebo zardečilo. — Nekje gori. Strašen požar mora biti. Gorje, če gori mesto in zgoriva midve. — Ali bi bila to taka nesreča ? Vsaj najdeva s Strezinjo skupen grob. — Brrr — se zgane starka. — Kake strašne misli so to. Ali te, golobica moja, tako veseli, da se živa spečeš? Jaz nimam zato daru. Potem mi je smrt v valovih reke, ali pa celo v jadranskem morju, ljubša. Hrum in vpitje je postajalo vedno hujše, nebo se je čimbolj rdečilo. Glasovi vojske so se slišali čimbolj glasneje. Razumeli so se poedini vzkliki. — Smrt tiranu! — Smrt berberom! — Smrt lažikalifu! Ti vzkliki so se razločili povsem dobro in sedaj sta vedeli, za kaj se gre. Berberi, afriške čete, torej tudi njun gospodar gredo v boj. Ako zmagajo, potem ujamejo Wadho el Amerija, hadžiba in brez dvoma mu odsekajo glavo. To je Fatima pomislila takoj, in lice ji je obledelo. — Ako pogine Wadha el Am eri, kdo mi reši mojega Strezinjo ? — Prav govoriš, golobica — odvrne starka trepetaje. Ali niti bolje ne bo, ako zmagata hadžib in kalif. —- Kako misliš to? — Ker bodo čete kalifove navalile v domove, kjer so stanovali b erb eri. Tudi sem bodo prišli in porušili in požgali vse, kar jim pride pod roko, naju pa ubili . . . Kaj storimo, kaj storimo ? — Sužnja sem — reče Fatima — kaj bodo z mano? — Kaj bodo s tabo — reče starka. — Ti si lepa, ti si mlada, tebe ne ubijejo. Ali gorje meni, starki . . . glavo mi odsekajo. — In zakaj bi prizanesli meni, tebi pa ne? — vpraša Fatima. Velika noč pri malčkih: Pirhi. — Vzamejo te za ljubico ali te prodajo za drag denar v kak harem. Tam ne dobiš drugega Abubekra, ki bi te je imel v svojem haremu, na največje čudo, nedolžno, kakor dete. — Ti misliš? ... — vpraša deklica mirno. — To je gotovo. — Ali povem ti, da raje umrem. — Ali ti je tako malo do življenja ? — Bila bi za vedno izgubljena za Strezinjo. — Uboga moja golobica, uboga Fatima tudi sedaj misliš na njega? — Mislim in vem, kaj mi je storiti. - Kaj? Fatima ničesar ne odgovori, nego gre v kot, kjer je bilo njeno ležišče. Pripogne se in izvleče bodalo. — Kaj delaš? — vzklikne starka. — Kaj hočeš s tem? — Ti vprašaš ? — Ali se nameravaš boriti zoper celo vojsko — vpraša z nekakim sočutnim posmehom starka. — Ne bom se borila zoper nikogar. — Kaj pa? — To bodalo si porinem v srce prej, nego se mi približa kdo ter me uro pa vzoru mojega srca. — Kako čudno dekle si ti, kako čudno ... — pokima starka z glavo. XV. V velikem strahu sta prebili Fatima in starka noč bitke in sen jima ni zaprl oči. Starka je nekaterikrat poiskala Ibrahima in Meha, da bi ji povedala „panterja“, kaj se zunaj dogaja. Ali „panterja“ nista vedela ničesar. Na vse njene prošnje se nista dala pregovoriti, da bi šla na ulico in pogledala, kaj se godi. Flegmatično sta ležala po stari preprogi in zevala, kakor da ju vse to nič ne briga. Šele drugi dan je odšel Ibrahim v mesto. Ni minilo četrt ure, kar se povrne ves poten in zaprašen, in izgledal je kakor pošast. Stara je takoj stekla k njemu. — Kaj se je zgodilo? Gotovo nekaj 1 strašnega, ker tako strašno izgledaš. Ibrahim ni mogel spregovoriti besede, tako ga je nekaj dušilo. Naposled je zastokal : — Strašno, da, strašno. — Ali se koljejo? — Ah, kaj bi se klali. — Kaj pa je drugo, nego bitka ? — Bitka da, ali končana. — Končana? In kdo je premagan? — Naš ubogi gospodar! Kaj je z njim? — vprašata Meha in starka h krati. — Mrtev je. — Kaj govoriš — vzklikne Meho. — To so bedaste šale. Ali Ibrahim zmaje žalostno z glavo. — Mrtev je. Na svoje oči sem videl, kako je vrgel krvnik njegovo glavo čez mestno zidovje. — Pri Alahu, našemu gospodarju so odsekali glavo? Ne, to ni mogoče. Morda nisi prav videl — vzklikne starka, kakor blazna. In jela je trgati s sebe obleko in stokati: — Gorje, moj gospopar je umrl... gorje . . . Ne blazni, starka — se zadere Ibrahim. — Ako ne nehaš tuliti, pa te udarim, da boš imela potem vzrok. Kakor bi ne vedel, da se v srcu veseliš smrti Abubekrove, ali kako si ga klicala. Kolikokrat si ga preklinjala pred nama in še pred tremi dnevi sem te slišal, ko si vzkliknila: Naj ga tristo zlodejov razdere in raznese . . . — Beži . . . beži stari obrekovalec — se vjezi starka — glej ga, kako laže . . . — Komu praviš, da laž' , stara, brezzoba sova — se zadere Ibrahim. — Kdo je sova, ti gnjila buča, ti presoljeno zelje . . . Prišlo bi do pravega prepira med Ibrahimom in starko, ako bi ju ne prekinil Meho: — Sedaj ni časa za prepir. Ako je to resnica, kar je Ibrahim pripovedoval, potem se gre tudi za našo kožo. (Dalje prihodnjič.) SllttiiPF ld ie naiveg3a’ • ILi. 1»/ 11 ^ domača tvrdka te vrste na slovanskem jugu. Kdor potrebuje uro, verižico, uhane, prstan itd., naj piše po cenik. Velik bogato ilustrovan Učenik dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. Pišite po dopisnici: H. Suttner v Ljubljani 5, Mestni trg štev. 25. Nizke cene 1 ------------------ Postrežba solidna in točna. Priporočamo TT domačo tvrdko Umor grškega kralja Jurija v Solunu. V torek ponoči je dospela iz Soluna strašna vest, da je padel grški kralj Juri od roke zavratnega morilca. Hudobno nemško-židovsko časopisje, ki širi že od začetka vojne trdovratne laži o bolgarsko-grških sporih, je seveda takoj raztrobilo, da je morilec Bolgar in da so se začeli zaradi tega krvavega dejanja v Solunu stra- hoviti boji med zavezniki — Grki in Bolgari. In vsako slovensko srce je vztrepetalo v prvem trenotku spričo tesnobnega vprašanja: Kaj bo zdaj? Ako pride do klanja med zavezniki, razpade zveza . moč pa, njihova in naša, je le v trdni, zvesti slogi! — Toda vest se je izkazala, hvala Bogu, kot zlobna izmišljotnina. Morilec kralja Jurija je slaboumen Grk z imenom Skinas, ki je prosil kralja denarne podpore in ga ustrelil iz maščevalnosti, ko je ni dobil. Sam pravi, da je socialist, a tudi to ne bo resnica; vsaj pismo, ki ga je pisal kralju, ne kaže nobenega sledu kake politične naobrazbe. Morilec se je bil skril na vogalu ceste Hagia Trias (Sv. Trojica), par korakov od policijskega komisariata. Ko se je vračal kralj z izprehoda, ga je ustrelil Skinas na razdaljo dveh korakov. Ko je padel prvi strel, je hotel kraljev adjutant ustreliti napadalca, toda njegov revolver se ni iz-izprožil. Med tem sta se vrgla dva kretska orožnika na morilca in ga prijela. Adjutant se je obrnil nato proti kralju, meneč, da ni zadet; toda vladar se je bil tačas že zgrudil pred neko prodajalno. Nezavestnega so prenesli v bolnico, a izdihnil je že na potu. Krogla je bila prebila prsi pod lopatico. Rana je krvavela tako močno, da je bil demantni križec, ki ga je nosil kralj na prsih,rves|krvav.*|Krogla jevpre-bila srce in zapustila telo na prsni strani; umor se je izvršil ob 5. uri 20 minut popoldne. Kraljevska princa Jurij in Andrej sta sporočila strašno vest z največjo previdnostjo kraljici Olgi, ki jima je padla nezavestna v naročje. V Atenah samih iz-prva nihče ni verjel novici; toda le prekmalu so potrdili vest žalni streli iz topov in črne zastave, ki so zavihrale na vladnih poslopjih. Tudi prestolonaslednik Konstantin, ki je kot poveljnik grške armade pravkar zavzel Janino, se je bridko razjokal, ko je prejel obvestilo o očetovem umoru. Vrnil se je nemudoma v Atene in je v petek, dne 21. ob 11. uri dopoldne v zbornici slovesno prisegel na ustavo. Imenovaše bo Konstantin XII. — računaje po svol jih prednikih, starih bizantinskih cesarjih. Kralj Jurij I. je nastopil vlado dne 23. marca 1863. po odstopu Otona I. iz bavarske kraljevske rodbine. Pod njegovo vlado se je razvijala Grška s prijateljsko pomočjo velesil čimdalje uspešneje,, dokler ni našla pod umnim sedanjim ministrskim predsednikom Venizelosom v trdnem zavezništvu z balkanskimi sosedi podlage za nadebudno bodočnost. Najvažnejši dogodki njegovega vladanja so bili pač nedvomno poizkusi grškega naroda, priklopiti kraljestvu vse pokrajine in otoke, ki so bili v starodavnosti grška last. Že 1. 1866. so se začele ljute vstaje na Kreti; ponovile so se 1. 1889, a 1. i897. so vzele velesile Kreto pod svojo zaščito. Grška pa je zahtevala, da naj odločijo Krečani sami, čigavi podaniki hočejo biti, grški ali turški; zato je izbruhnila dne 18. aprila 1897. vojna med Grško in Turčijo, v kateri je Grška podlegla: Grška je izgubila Tesalijo in plačala do 100 mil. frankov vojne odškodnine, a posvetila je vsa poznejša leta pripravam na osveto in dvignila v dobrih desetih letih svojo armado in mornarico tako visoko, da si pridobiva v sedanji vojni lepe uspehe, čeprav ji sreča ni tako mila kakor drugim zaveznicam. — Kralj Jurij je bil poročen z rusko knjeginjo Olgo, ki mu je rodila dne 2. avgusta 1868 prestolonaslednika, sedanjega kralja Konstantina XII. SOOletnica Romanovih. V prihodnji številki priobčimo bogato serijo slik ruskih carskih palač in jubilejnih slavnosti ter obširen zgodovinski spis o ruski vladarski rodbini. Ulica sv. Trojice v Solunu, kjer je bil umorjen grški kralj Jurij I. Iz nove Francije. Krasna bodočnost se obeta Franciji v njenih afriških kolonijah, ki so jih zavojevali potomci Napoleonovih junakov in ki jih širijo in branijo dan na dan s tako občudovanja vredno vztrajnostjo in junaštvom. Priobčujemo par slik iz teh vročih severnoafriških dežel. Prva kaže mohamedanskega fanatika „preroka“, ki hujska na „sveti boj“ zoper francosko nadvlado ; druga predstavlja mavzolej v Casa-blanki, postavljen v spomin junakom, ki so padli v letih 1907 in 1909 v Maroku za svojo domovino. — Omeniti je treba, da dela Francija z vsemi silami na to, da bi izpremenila te širne zemlje, ki obsegajo dandanašnji še 7000 km2 neobdelanega sveta, v rodovitne pokrajine. Že lani smo čitali o velikanskem načrtu, kako naj bi se napeljala voda v te puščave ter jih izpremenila v poljedelski svet — novo žitnico Evrope. Francosko vojaštvo vrši v teh krajih obenem z boji proti divjim beduinskim plemenom nalogo kulturnih pio- Novi grški kralj Konstantin XII., zmagovalec janinski. nirjev; tako n. pr. nam kažeta zadnji dve sliki vojake francoske tujske legije pri gradnji vasi in dograjeno vas — El Morada na bregu reke Monlousa. — V prihodnji številki priobčimo še slike: karavano, ki se porniče v žareči solnčni pripeki po peščenem morju Saharske puščave; Beduine, ki počivajo v oazi in napajajo velblode v sladkovodnem jezercu; starodavno arabsko mesto Nefta z vsemi karakterističnimi znaki arabsko-afriškega stavbarstva — ravnimi strehami ter golimi, okroglimi kupolami^.. Črnogorski pesnik Mičun N. Paviče-vić je pravkar izdal na Cetinju knjigo pesmi „Oslobodjenje“. Njegovim verzom se pozna, da so izšli iz naroda, iz vojske pred Skadrom; vidi se jim, da jih je spe-val mož, ki se bori sam in je izgubil v vojni rodnega brata. V njih odseva vse junaštvo črnogorskega naroda, ki se pripravlja ravno zdaj na odločilno borbo za staroslavni Skader. O Skadru poje Paviče vič : „Skadre, naš grade, počivaj u miru, — dok u nas traje i i oslednjeg bila — ničija nam te neće uzet sila. — Glogov se kolac priprema vampiru . . . Skadre, naš grade, hrame naših nada, — s Lov-ćena će te branit kanonada . . .“ Naj bi se uresničila domoljubnemu pesniku in njegovemu ljudstvu vroča želja — hrepenenje vsega Jugoslovanstva od Triglava do Carigrada ! Tridesetletnica? Ignacija Borštnika. Torek, dne 25. marca je bil velik praznik v slovenskem gledišču v Ljubljani: g. Ignacij Borštnik je praznoval svojo igralsko tridesetletnico v glavni ulogi Cankerjevega „Kralja na Betajnovi“; zagrebška proslava se je vršila že dne 19. t. m., in ožja domovina se je spomnila pravzaprav pozno svojega velikega sinu . . . Slavje pa zato ni bilo nič manj iskreno; navdušenje Borštnikovih častilcev je preplavilo vse meje v svojem elementarnem izbruhu, in ko je Borštnik odhajal iz slovenske prestolnice, je moral biti prepričan, da je hvaležnost in ljubezen naroda nevenljivejša od lovor-jevih vencev, čeprav je morda nekoliko siromaška . . . Ignacij Borštnik se je rodil 1. 1859. v Cekljah na Gorenjskem, študiral v Ljubljani pet gimnazijskih razredov, postal po opravljeni vojaški službi bančni uradnik, nastopil 1. 1882. prvikrat v gledišču in postal učitelj dramatične šole. V svrho nadaljne izobrazbe se je šolal na Dunaju, kjer je realistični Tyrold posebno vplival nanj. Ves čas, dokler je ostal ohranjen ljubljanskemu odru, je neumorno deloval za povzdigo in prospeh slovenskega gledišča — daleč preko navadnih nalog igralskega poklica . . . Svoj višek pa je dosegla njegova zvezda v Zagrebu, kamor ga je angažiral 1. 1894. intendant ^iletić; na zagrebškem odru je sijala celih'19 let. Temeljna nota Borštnikove umetnosti je naturalizem vseh nijans, prepojen z globoko čuvstvenostjo, plemenit in diskreten v najopasnejših tragičnih momentih. S temi svojimi vrlinami je postal Borštnik steber zagredškega gledišča; ožji slovenski do movini pa je ohranil ves čas genljivo in hrepenečo ljubezen. Vsako leto ga vidi na počitnicah med našimi krasnimi gorami, ki so njemu mile varuške mladih let, nam pa v svoji krepki in ponosni sili najlepši simbol Borštnikovega umetništva. — Gladko in jedrnato teče Ignaciju Borštniku tudi slovenski stih; menimo, da ne moremo bolje zaključiti teh vrstic kakor s tem, da podamo bralcem dve njegovi pesmi . . . Ko zadnjikrat.. . Ko zadnjikrat mi solnce zlato sine, Življenja meni se odmota nit, Takrat še mislil bom na vas, planine, Na tebe, dom, v gorah visokih skrit! Ko večni mrak se spuščal bo na mene, Oblival čelo mi že smrtni znoj, Zaihtel bodem še: „Gore zelene, Zakaj ne selite se^ve z menoj ?“ Moj svet, moj raj ste bile mi, planine, Ločitev bolna, težka je od vas! Na pragu vrat tja v tajne, večne tmine Zaklical bodem še enkrat na glas: „Domov, domov, v gore me ponesite — O, čujte moj poslednji, težki vzdah — Z zemljo domačo, sveto me pokrijte, V gorah le našel bode mir moj prah!“ Spustite zagrinjalo . .. Pobede ni, le boj vihra brez kraja ! Kdo v borbi težki padel bo nocoj, Tu, kjer junakov kri tal ne napaja, Kjer, Muze, ste razvile prapor svoj ? Minilo trideset je let, Odkar sem v hram’vaš bil sprejet, V vrte vaše in nasade, Cvetoče večno, večno mlade, O, časi krasni! O, dnevi jasni! Sto src, sto duš sem da! vam v dar, Položil jih na vaš oltar — Jaz: kralj, berač, ljudi tolmač Iz nizkih koč, gradov, palač. Poslednja krinka danes pade. A s krinko zadnjo padam jaz; Pokriva prošlost te zaklade — Ostal mi je le moj obraz! Umetnosti se hram zapira, Zaklepa se dehteči vrt, Ki meni več ne bo odprt; Junak nekdanji tu umira! Zato tecite, Solze, škropite Še enkrat mijta'mali svet, V obleko praznično odet! Teko poslednje naj solzč, Ki plakat semjjihjjaz za|tč. Za te, umetnost, tvoje ideale! Da tč solze v očeh bi vedno stale, Da ena vsaj ostati more Do zadnje noči — zadnje zore Življenja mi, kot drag spomin: Na sreče dni — dni bolečin! Spustite zagrinjalo. .. Mnogostranski morilec. Te dni je padel v roke pariške policije nadebuden mož — zločinec Lacombe. V hipu, ko je redarjeva roka ustavila njegovo karijero, je imel pri sebi 2 bravninga, 76 patron, 1 dinamitno patron o, 2 bombi po 200 gr. di- NOVICE. Fo H koncertu .Glasbene Matice“ dne 3. in 7. marca. V zadnji številki smo morali zaradi pomanjkanja prostora v naglici Iz nove Francije: Francoska „Tujska legija“ gradi Arabcem vas. namita in 2 po 250 gr. dinamita. Ne glede na manjše zločine ima Lacombe na vesti 4 senzačne umore, ki so svoje dni razburili vso Francijo. Izdelovanje židovskih velikonočnih kruhov. Tudi Judje imajo svojo Veliko noč, pri kateri ne sme manjkati velikonočnega peciva. To pecivo je podvrženo starodavnim obredom še izza Mozesovih časov ; dandanašnji ga peko seveda židovske pekarne v velikih množinah. Kako — to kažeta bralcu naši sliki. Naročnike, ki jim s 1. aprilom poteče naročnina, nujno prosimo, da jo takoj obnovijo. m ; 5S 333 ,< r r» ,",33^ izpustiti že stavljeno poročilo; omenimo naj danes le kratko, da sta obe prireditvi uspeli krasno. Občinstvo je storilo svojo dolžnost z obilnim posetom; navzoč je bil tudi baron Schwarz. Pevski zbor z gosp. Hubadom na čelu je obvladal spretno svojo nalogo; mnogo pohvale so želi gdč. Koroščeva, g. Rijavec in g. Križaj. Prireditev „Glasbene Matice“ nam je bila velik umetniški užitek in — v žalosti nad rezultati letošnje glediške sezone — tolažilen dokaz, da zanimanje za umetnost še ne izginja med nami tako popolnoma, kakor tarnajo pesimisti. Društvo „Vrtnarska šola“ ima svoj redni občni zbor dne 6. malega travna v Kamniku v kavarni Vanossi ob 3. uri popoldan. Zanimanje za Slovence. V Parizu se je te dni ustanovil poseben klub, ki je prevzel nalogo, da širi med francoskim narodom poznavanje Slovencev in njihov pomen v kulturnem razvoju Jugoslovanstva. „Groupe d’ etudes Franco-Slovenes“, kakor se društvo imenuje, hoče potom predavanj in tudi potom žurnalistike se- znaniti Francoze o razmerah Slovencev, o njihovih narodnih bojih napram panger-manizmu in tako opozoriti vesoljni svet na kričeče krivice, ki se gode Slovencem v narodnem oziru. Na čelu teh prijateljev Slovencev stoji veleinteligenten in socialno visoko stoječ mož, namreč g. Julij Tixerant. Novo samostrelno puško preizkušajo pravkar v armadi Združenih držav severo-ameriških. Puška je izum znanega kon-štrukterja Golta in more izstreliti v minuti 652 krogel; novinci, ki je sploh še niso bili vajeni, se dosegli po 500 strelov v minuti. Puška je le malo težja od navadne armadne puške; pri streljanju jo naslonijo na majhno trinožno stojalo. Par vojakov, oboroženih s takimi puškami, doseže strelni učinek cele kompanije. Armadna uprava je že naročila 500 takih pušk, da jih uvede za poskušnjo. Hčere Nikolaja I. Črnogorski kralj Nikola I. ima tri sinove in sedem hčera. O njegovi soprogi Mileni govore, da je bila v šestdesetih letih najlepša gospa v Evropi; imenovali so jo „zvezdo Orienta“. Neki nemški pisatelj, ki je potoval tudi po Crnigori, pripoveduje, da na vsem svetu ni videl krasnejše žene od kneginje Milene. Ker pa žene v Črnigori ne precenjujejo tako kakor po drugih deželah Evrope, je črnogorski narod izprva pomiloval svojega kneza, ki mu je rodila družica toliko hčera. Toda kralj Nikola, ki kaže tudi v svojih pesmih veliko spoštovanje do žene, se ni čutil nesrečnega; in prav je imel. Malokateri vladar je omožil svoje hčere tako dobro kakor vrli kralj Črnogorcev. Zorka, naj starejša in že umrla hči Nikole I. je bila žena Petra Karagjorgjeviča, sedanjega srbskega kralja; Milica se je omožila z ruskim velikim knezom Petrom Nikolajevičem, Stana je bila soproga kneza Leuchtenberga, po njegovi smrti pa je poročila člana carske rodbine Romanovih; Jelena je postala italijanska kraljica in slovi kot najlepša med kronanimi ženami; Ana je postala soproga princa Battenber-škega in je tako v tesnem sorodstvu z angleško dinastijo — najmlajši dve, Ksenija in Vera, pa doslej še nista omoženi. Sreča, ki jo ima kralj Nikola s svojimi hčerami, je povzročila več šaljivih opazk, izmed katerih je najboljša tista, kL jo je napravil Nikola I. sam proti nekemu tujemu diplomatu. Mož se je čudil v razgovoru s kraljem, da izvaža Črnogora tako malo izdelkov. „Pozabili ste moje hčere!“ je vzkliknil Nikola s širokim nasmehom... Vse hčere kralja Nikole imajo nenavaden političen talent in so znane vedno in po- Abadie-kotiček. Uganka sfinge! „Kako je mogoče kaditi, ne da bi se z nikotinom zastrupil?“ — £ To je prav enostavno: „Vzamemo abadie-stročnice s ferolovo bato in sv. Jurjem!“ vsod kot strastne črnogorske domo-Ijubke. Umetni dragulji. Malokdo je tako premožen, da bi mogel zadostiti želji drage „polovice“ po pristnih demantih, rubinih, safirjih in drugih cenjenih draguljih; „hoteti“ in „moči“ sta vsled cene teh priljubljenih reči večinoma huda nasprotnika. Toda tehnična kemija si je zabila v glavo, odpraviti to nepriliko: oživotvorila je industrijo, ki noče nič več in nič manj kakor fabriško proizvajanje dragih kamnov. Označba „umetni“ dragulji je prav za prav napačna, ker diši po nižji kakovosti, do-čim so ti dragulji ponaredbe iz iste snovi kakor naravni proizvodi; stvar je podobna, kakor če bi kdo ponarejal cekine iz suhega zlata. Kemične sestavine in fizikalne lastnosti so enake do pičice; različen je le nastanek dragulja. Kemik pač posnema z razpoložljivimi sredstvi tvorbo dragocenih kristalov v naravi; zato imenujejo te dragulje tudi „sintetične“. Že 1. 1848. so se pojavili za malo časa umetni rubini, ki pa zaradi svoje drobnosti niso imeli praktičnega pomena. V začetku našega stoletja se je prvikrat posrečilo francoskim kemikom, dobiti lepe, velike rubinove kristale, v vsakem pogledu enakovredne naravnim rubinom, in sicer s tem, da so stopili čisto glino z nekoliko kromovega oksida v plamenu pokalnega plina ter naglo shladili raztopnino. Proces se je med tem izpopolnil: več nemških in francoskih fabrik proizvaja zdaj letno mnogo milijonov karatov (karat = okroglo O'2 grama) umetnih rubinov, ki stanejo po razmerju svoje lepote in velikosti po 6 do 18 K, dočim so naravni desetkrat do stokrat dražji. Nekaj časa prodajajo tudi že umetno narejene modre safirje. Safir sestoji, kakor rubin, iz prozorno kristalizirane gline s primesjo neznatnih množin tujih kovinskih oksidov, ki mu dajejo barvo. Delajo ga tako, da stope pod izvestnimi pogoji čisto glino, kobaltov oksid ter malce apna in magnezije. Delajo tudi umetne opale, smaragde, turkize in druge, umetne demante pa je dobil že Henry Moissan v Parizu proti koncu prejšnjega stoletja; a ti demantki so tako majhni in njih izdelovanje tako drago, da za prakso nima pomena, dasi je zbudilo opravičeno pozornost v znanstvenih krogih. Znano je, da je demant čist kristaliziran ogljik. Raztopljeno železo ima zmožnost, razkrajati ogljik, ki se ob polagnem hlajenju kristalizira večinoma kot grafit. Moissan je stopil s pomočjo ogromne vročine električnega svetlobnega loka železne opilke in prah od lesnega Iz nove Francije: Mohamedanski prerok hujska proti Francozom. 7 T : 7 7 7 7~~r\ ■ / 7”* T 7 /"■' / 7 7 7 7 Iz nove Francije: Mavzolej francoskih vojakov v Casablanki. oglja ter shladil raztopnino nenadoma, s tem, da jo je vrgel v vodo; pri tem se naglo skrči zunanja lupina in otrpne, tako da nastane okrog jedra visok pritisk, pod katerim se kristalizira del raztopljenega ogljika v obliki drobnih kristalčkov, ki preostanejo, ko razkrojiš železo v kislini. Iznajdljivi oče. Na Angleškem je ustanovil vikar Grundy ženitbeno posredovalnico, češ, kdor se ne oženi, zagazi v nemoralnost. Oče (hčeri): Bogat je, razume svojo trgovino in tudi soliden je, kakor se vidi. Tega vzameš. Hči: Ne vzamem ga — ne ugaja mi! Oče: Seveda, ne ugaja ti! Ti njemu tudi ne ugajaš, pa te hoče kljub temu! Kismet. Prvi Turek: Alah je vendarle mogočen. — Drugi Turek: A postaral se je, postaral, saj vidiš, kako malo nam je pomagal. Listnica uredništva. Koroško, (velikonočno streljanje). Opatija prihodnjič. Tudi druge pošiljatelje slik prosimo, da naj potrpe, ker česar ne vrnemo, pride na vrsto, četudi ne takoj. Vsem prijateljem Ilustrovanega Tednika, ki so nam poslali voščilo za Velikonoč, se iskreno zahvaljujemo ter jih prosimo, da še nadalje ostanejo zvesti podporniki in razširjevalci Tednika. I. K. Dolina. Priobčimo Hvala! M. Bratish, Box 563 Amerika. Vaše velikonočno darilo (3 dol. kot naročnina za 2 nova naročnika) nas je zelo razveselilo. Da bi dobile obilo posnemalcev! Črnogorski pesnik Mičun N. Pavičevič, Ženski svet navaljuje zdaj vsak dan na vikarja, proseče ga, da naj jim preskrbi moža. Istotako si je oglasilo mnogo moških, ki bi radi našli zakonsko polovico. Seveda imata običajno obedve stranki pretirane zahteve: moški se ne mara zadovoljiti samo z „nežnim bitjem“, marveč želi tudi bogato doto, a ženske si predstavljajo „bodočega“ tako značajnega, plemenitega in krotkega, kakor navadno nihče ni . . . O blagem vikarju pravijo zli jeziki, da je odgovoril znancu na vprašanje, ali se mu je posrečilo zvesti kak mladi par: „Kajpak! Takoj prvi dan po otvoritvi moje posredovalnice se mi je postrečilo najti moža najstarejši izmed mojih sedem hčera. V dolžnost si namreč štejem, preiskušati svoj zavod najprej na lastni rodbini, in še le potem, ko se izkaže, tudi na drugih ljudeh . . .“ — Mi Slovenci pravimo tudi, da je Bog najprej sebi brado ustvaril . . . Zaradi praznikov se je ta številka za en dan zakasnela, kar nam naročniki naj blagovolijo oprostiti. Prihodnje številke izidejo zopet redno ob četrtkih. Za kratek čas. !?.” Zdravnik: Ali ne pijete preveč močnega čaja ? B o 1 n ik: O, gospod doktor, saj ga vedno razredčim z rumom. Odvetnik (obtožencu): No, povejte, ali nisem govoril, kakor da branim svojega lastnega sina? Obtoženec: Ka-aj? Ali je on tudi takšen lump? Na zdravje. Dekle: Vas, starca, pa že ne vzamem, raje skočim v vodo. — Snubec: Nič ne de, če skočite v vodo, saj goske znajo plavati. Izdal jo je. „ Čuješ, mali — vpraša neki gospod brata neke gospodične — kdaj bo tvoja sestra stara 24 let? — Mali: Saj je stara že 25 let. V jahalni šoli. Štražmojster (rekrutu, ki se uči jahati): Človek mora na konju sedeti čvrsto in trdno, a ne tako kakor kitajski cesar na prestolu. Slovenščina v Ljubljani. Hausfrava pegla veš v badecimru. — Bedinerica lufta cimer-herov betcajg. — V šternaleji je muska. — K vajsenvolfu zahajajo slovenski šaušpilari. — Lajtnantov purš biksa parkete. — Haus-majsterca rifla veš od obrstarice v vaškuhnji. — Tapecirer tila štrozake z rosharom, a fen-sterpolstre s segrazom. — Hausmajster klofa tepihe na hofu, prezidentov bedentner pa na ganki. — Pa sem jo na šusterbriknu begeg-nala, pa sem jo begrisala, pa mi ni nič j antvortvala, nič bedankala. Ignjat Borštnik. Književnost. Slovenska Šolska Matica. Slovenci imamo sedaj tri Matice: Matico Slovensko (književnost in veda), Socialno Matico (moderna popularna znanost) in Slovensko Šolsko Matico (knjige za šole in vzgojitelje). Vsi trije zavodi drug drugega izpopolnjujejo. Slovenska Šolska Matica je pravkar izdala 4 lepe knjige: 1. Pedagoški letopis, 2. Domoznanstveni pouk v ljudski šoli (Eliza Kukovec), 3. Didaktika (prof. Fr. Hauptmann), 4. Flora slovenskih dežel (Jul. Glo-wacki — dr. L. Poljanec). Knjige je natisnila Učiteljska tiskarna ter jih je jako okusno opremila. Slovenska Šolska Matica marljivo dela in pomnožuje slovensko pedagoško slovstvo — naj bi slovensko razumništvo cenilo to delo in knjige naročevalo. Domače ognjišče, list za starše in vzgojevalce mladine. Ta prekoristni časopis bi si naj naročili vsi starši; izhaja v Ljubljani in stane celoletno le 2 50 K. NESTLEJEVa B ^ ^ moka za otroke Popolna hrana za dojenčke, otroke in bolnike na želodcu. Vsebuje pravo planinsko mleko. Škatlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji. Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrasse 82. Trgovci, peki! Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož IV. SUBAN, Trst, ulica Georgio Vašari 10, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri -------narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnih cenah.------------- MARKO STOJAN: Za svobodo in ljubezen. Roman z Balkana. Vse pravice pridržane. VRI. Prodana! Ko se je Jerica vzdramila iz hašiševe omame ter se zagledala slečeno, na stolu ob postelji pa turško obleko, je začutila z vso gotovostjo, da je zvijačno zvabljena v strašno nesrečo. Mož, ki ima z mlado, jedva poročeno ženo poštene namene, je ne pusti same, ne izroči je skrbi dveh sumljivih človeških bitij, ki jima čitaš že od daleč zločinstvo na obrazu; nima je zaklenjene v temnem brlogu — in zlasti, ne posluži se zvijače, da ji izmakne obleko ter ji pusti goli in zmrzujoči edino izbiro, našemiti se s tujimi cunjami. Z glasnim jokom je pozdravila vzhajajočo zarjo, dvignila se z ležišča in smuknila, vsa rdeča od sramu, v nastavljeno turško obleko, kakor je pač vedela in znala. Marsikje je počil šiv, marsikod se je raztrgala svila ob tem neveščem hitenju, toda uboga deklica ni pazila na to: samo da je ne vidijo tiste zlobne, lokave oči, ki se upirajo vanjo izza vrat, kadar škrtne linica . . . Med tem poslom je domislila vso skrivnost svojega brezupnega položaja. Zaključek pa je bil tudi preenostaven; v njeni duši se je razgrnilo mahoma kakor mrzel dan, in bolečina jo je popadla tako silovito, da so ji usehnile solze od prehude muke. Mehanično je šla in se umila v skledi z vodo, ki jo je zagledala na vegastem stolcu poleg mize; tudi zrcalo je bilo tam. Pogledala je v njem svoj prepadli obraz, popravila si razkuštrane lase in zaslišala mahoma svoj glas, ki je ponavljal tiho in medlo, brez zveze in brez povdarka: „Tako torej . . . tako ... to je bilo tisto popotovanje . . . To, da . . . In zdaj sem izgubljena . . . izgubljena! . . .“ „Izgubljena!“ je zakričala mahoma s presunljivim glasom, tako da je šel odmev po vsem temnem poslopju in sta pritekla njena ječarja preplašena gledat, kaj je z njo. „Mogočni Bog — izgubljena!“ Zgrudila se je na kolena — vrgla se po tleh, plakaje s strašnim, krčevitim drgetanjem vseh udov in udarjaje z glavo po umazanem opečnem podu. „Kaj sem zakrivila, o Bog, da me kaznuješ tako grozovito! . . . Ali me slišiš, gospodar sveta ... ali vidiš, v kakšno gorje so me pehnili? ... Ali dopustiš, da postanem žrtev brezvestnega človeka, izročena oskrumbi in pogubi! 0, gorje mi, nesrečnici. . .“ S čudovito jasnostjo domišljije je zazrla mahoma svoj rajskolepi domači kraj, zazrla hišo očetovo — in njega samega, kako sedi na vrtu, puši cigaro in misli v ljubezni na dalj njo hčer. In še dalje nazaj jo je zanesel spomin; zagledala se je kot štirinajstletno deklico v veselem krogu tovarišic . . . kot majhno detece na pomlad-nji trati . . . obraz ranjke mamice se je nasmehnil pred njo . . . izkratka, okusila je v mučnem koprnenju še enkrat vso neizrekljivo srečo blažene mladosti. „In zdaj!“ je zaihtela iznova. „Kriste, kaj mi je namenjeno? . . . Drugih naklepov vendar ne more imeti z mano — po vsem, kar se je zgodilo — kakor . . . Oh, groza! Ali je mogoča takšna podlost? Ali te ni rodila mati, brezsrčni lopov, kakor vsakogar drugoga, in ti dala človeško srce! . . . S samim peklom je moral biti v zvezi: če pomislim na tisto demonsko moč njegovih oči — vztrepetala sem v njihovem pogledu — bila sem mahoma žrtev brez volje . . . obrnil me je po svojem peklenskem načrtu . . . preslepil očeta . . . 0, proklet bodi, proklet na večne čase! Da bi se odprla zemlja pod teboj in te pogoltnila v svojo ognjeno globočino!“ Brezmejno sovraštvo je izbruhnilo v njeni duši do lopova, ki si jo je bil osvojil s tako podlimi sredstvi in s takšno satansko nakano. In v žaru tega sovraštva je ginevala temna oblast, ki si jo je bil pridobil nad njeno voljo; jarem se je tresel v naporu njenega deviškega gneva in razpadal, kakor se trga strupena megla v kalne cunje in kopni v srditi pripeki solnca, zmagujočega nad deževjem . . . „Ah, dobri očka moj ... in ti, bratec Ivan! ... ve bi vedela vidva, kam so me zvabili in kaj nameravajo z menoj! Toda dom je daleč, daleč ... vi, dragi moji, mislite, da sem srečna . . . Moja tožba se ne sliši do vas! In ti, moj brat, se celo srdiš name . . . preziraš me in zaničuješ mojo slepoto, ker sem podala roko sovražniku — Nemcu! . . . Oh, kako prav imaš! Da, kriva sem — sama sem zaslužila svojo pogubo! Prav se mi godi! Prokleta sem, kakor je prokleta vsaka Slovenka, ki se obrne od sinov svojega rodnega ljudstva in postane izdajalka domovine — s tem, da stopi s tujcem pred oltar! . . . Toda ne! Boljše je umreti kakor biti onečaščeni... \ Odpusti mi, o Bog. . . oče in brat, odpustita svoji nesrečni Jerici! . . .“ Predstraža opazi bližanje sovražnika vedno najprej, pa je tudi sama v največji nevarnosti ter se mora posebno previdno čuvati. Taka predstraža je tudi glava človekova, obraz, ušesa in nos in ti organi so tudi najbolj pristopni vetru in vremenu. Nahod, bolečine v ušesih in zobobol, glavobol, nevralgične bolezni v obrazu, ki jim je posledica brezspanost in še sicer marsikakšne bolečine, ki nam prete vsled prehlada in prepiha, u-tegnemo pa kmalu zopet odstraniti, če imamo v hiši Fellerjev fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Elza-fluid“. Svojim čitateljem priporočamo, da naroče 12 steklenic za 5-— kron in Fellerjeve odvajalne Elza krogljice 6 škatlic za 4’— krone franko pri E. V. Feiler, Stubica, Elzatrg št. 280 (Hrvaško) k------ Z divjo odločnostjo je planila kvišku ter si zavezala oči s svilenim pasom, ki so ji ga bili prinesli med obleko - da ne bi videla tiste zoperne, umazane globine dvorišča, v kateri je hotela najti rešitev s smrtonosnim skokom . . . Tipaje je stopila k vratom, prekrižala se in se zaletela k oknu, odprtemu na stežaj! V pogonu se je doteknila podoknice — zagnala se — razprostrla roke v praznoto . . . Ali se je bila usoda zaklela zoper nesrečno deklico tako besno, da ji je odrekla celo rešitev s smrtnim skokom? Ali je čuvalo nad njo dobrohotno, nevidno oko, ki jo je hotelo obvarovati pogina in jo prihraniti za srečnejšo usodo? Jerica je bila napol omedlela v tre-notku, ko se te izročila globini; čuvstvo smrtnega trenotka jo je prešinilo s hipno, ščegečočo pijanostjo. A ravno v tistem hipu, v tisti tisočinki sekunde med skokom in padcem, jo je zgrabila silna roka za lase in jo potegnila bliskoma nazaj. Orjak in žoltolična babnica sta se vrstila v straženju pred linico z vnemo, vredno boljšega opravila; in ker je usoda včasih tako zavozlana, da druži prid lopova s haskom in rešitvijo nedolžne žrtve, se je zgodilo tudi zdaj, da je „hotelir“ opazil obupno nakano Jeričino in vdrl v sobo ravno še o pravem času, da jo je otel in ji preprečil edino rešitev, ki jo je videla nje zbegana duša iz te nesreče. Položil jo je na posteljo in jo držal brezobzirno za roke, dokler se ni pomirila; in to je trajalo dolgo. Ko pa se je izpremenila dekličina borba z ječarjem v tiho, bolestno ihtenje, je odšel in pustil pri njej svojo pomočnico. Jerica je^ ostala pod tem nadzorstvom do večera. Če jo je zapustila paznica za kratek hip, je poklicala dedca, da je pazil ta čas nanjo. Zdaj ni bilo nobene možnosti več, misliti na strašno, bogokletno rešitev z uničenjem lastnega življenja. Nobene možnosti — niti, če bi bila Jerica hotela! Toda ona ni hotela . . . Obup se je bil umeknil neizrekljivi, plahi bridkosti, po- dobni žalosti revnega otroka, ki so ga odvedli daleč, daleč od mamice in skrbnega otca — med tuje ljudi, ki ga gledajo s tigrovimi pogledi in"mu snujejo zlo . . . Žolta ženska, ki je preždela pri njej ves dan, je govorila vanjo brez prestanka, spremljaje svoje besedičenje z zgovornim mahanjem rok in neutrudljivo igro obraza; Jerici se je zdelo, da poizkuša po vrsti več jezikov, toda razumela ni nobenega. Kolikor je mogla posneti, jo je babnica tolažila, češ, naj se ne hoji: usoda, ki jo čaka, je vse prej nego žalostna. Obeta se ji veselje . . . dobra jed in sladke pijače, lepo-tičje, zlatnina, življenje brez dela in šumenje svilnatih oblek . . . Z gnusom se je obrnila sirota v zid; in kmalu se ji je storilo, kakor da je vse to besedičenje le še grd in zopern šum tam nekje v globoki dalji, njene misli pa se zbirajo in jasnijo: 'rahla, topla luč prihaja vanje kakor žarki skritega solnca, ki oznanjajo svoj tihi, krotki obet: „Blagor njim. ki zaupajo v temni noči, zakaj jutro jim bo tem lepše in svetlejše!“ Jerica je začela moliti in je molila dolgo, dolgo . . . Nato se ji je zazdelo: „Bog, samo moči mi daj, da ne izgubim razsodka! Morda se pa vendar ponudi prilika rešitve . . . Ne, moj Bog, ne, oče, ne, vi moji dragi v daljni domovini — vaša Jerica noče obupati! Borila se bo in vztrajala — in če jo zdrobi Sovražna sila, se je hoče vsaj braniti, dokler ne ugasne zadnji up, ne pa, da bi se ji vdala kakor slepo jagnje . . .“ In naposled, ko se je spuščalo popoldansko solnce že k zatonu, je zaspala spanje izmučenih in potolaženih. Toda ni ji bilo namenjeno počivati mirno ; strašne sanje so ji legle na prsi. Von Schratten jo je presenetil sedečo na bujni, cvetni livadi; pograbil jo je in bežal z njo na visoko, strmo goro. Brez konca je trajal ta beg navzgor; in ko se mahoma ustavil sirovi ugrabitelj, je zazijalo pred njima črno, neizmerno globoko brezdno. Jerica je hotela kričati na pomoč — a njeno grlo, ki ga je stiskala groza z jeklenimi prsti, ni izdavilo niti glasu; von Schratten pa se je zagrohotal porogljivo, in ves njegov obraz je zaigral v satanski lokavosti. Dvignil jo je visoko, visoko, in jo začel vihteti nad prepadom, da jo strmoglavi vanj. Ta hip pa je začula iz globine glas: „Jerica, ne obupaj! Glej, hitim ti na pomoč, in zvesti prijatelji so z mamo! Pogum, sestrica, pogum! . . .“ Pogledala je v nižavo, od koder je prihajal glas; in videla je Ivana, kako hiti k njej in z njim četa tovarišev. Hite in dreve čez drn in strn, toda globoko spodaj so še, predaleč, da bi jo mogli rešiti. Ivan in njegovi prijatelji se spotikajo, padajo po ostrem kamenju, vstajajo — krvave jim obrazi in roke; vstajajo in hite na pomoč . . . Toda von Schratten jo vihti nad globino; izpustil jo je in zdaj pada . . . pada v črno pogubo . . . V tem trenotku groze je odprla oči; zagledala je nad seboj prežeče oči Arab-čeve in vso zverinsko družbo, ki je planila skozi vrata, na čelu ji Halil bej . . . Pognala se je kvišku in iztegnila roke, kakor da hoče suniti lopove od sebe. Odprla je usta — toda ruta, ki jo je potisnil Arabec med zobe, je zamorila njen krik. Preden se je mogla ubraniti, je bila povita tesno v širok plašč; napol v omedle-nici je čutila, da jo neso po stopnicah vavzdol. Izdelovanje židovskih velikonočnih kruhov takozv. ^macesev“: valji s testom. Hladni večerni zrak je poljubil Jeri-čino čelo in osvežil 6 svojim dihom njene zmedene misli . > . V krčevitem naporu je napela bliskoma vse mišice, porinila ruto z jezikom iz ust in zakričala . . . kriknila vso svojo grozo in svoj obup skozi plašč, ki ji je ovijal glavo. To je bil krik, ki sta ga slišala Ivan in Dušan med svojim razgovorom z Olimpijo Montebello . . . In bil je zaman; kajti Arabec ji je pritisnil svojo železno dlan na obraz ter planil z njo v kočijo. Vratca so se zaprla — zamrežena vratca, za katerimi sta sedela četrt ure prej von Schratten in Bir-bantini — zaškripal je ključ, in kočija je zdrdrala v pretečo, neznano carigrajsko noč. Arabski sluga pa je izvlekel v temi konopec in jo začel vezati, tako da čez par hipov ni mogla geniti nobenega uda. Halil bej se je ustavil na hišnem pragu ter se obrnil k lopovski dvojici. Njegovo lice je pokrivala zopet prejšnja, neprodirna orientalska apatija, „Vidva bi rada zdaj , . , deiiai1?“ je izpregovoril z medlim glasom, motreč ju s priprtimi očmi. „Da!“ je hitel von Schratten lakomno. „Imam namreč važne namene, ki zahtevajo sredstev, in zato ... Če je ugodno vaši ekscelenci,“ je dodal zaradi vljudnosti. „Kdo je pravzaprav . . . opravičen ?“ je prašala ekscelenca s prezirljivim povdar-kom na zadnji besedi. „Oba, ekscelenca, oba!“ sta vzkliknila pajdaša kakor en mož. „Vsak polovico — točno polovico 1“ „No, da . . . Saj razumete . . . denarja človek ne nosi s sabo na tak častivreden kraj . . , Bodita jutri opoldne na istem mestu; moj sluga pride po vaju — da?“ Pokimal je in sedel v kočijo, ne da bi čakal odgovora. Von Schratten in Birbantini sta skočila instinktivno k vozu, kakor da hočeta še nekaj omeniti. Toda Halil bej se je zasmejal s suhim, brezbrižnim smehom, mahnil z roko in ponovil: „Jutri! . . . Bič je švrknil po konjih; trenotek nato sta bila lopova sama med hišnimi vrati. Čuvstva, ki sta jih čitala drug na obrazu drugega, so bila tako malo vesela, da sta se nehote zasmejala drug drugemu od same škodoželjnosti. „To ne bo dobro, tristo peklenščkov!“ je zagodrnjal von Schratten čez nekaj časa. „Ali misliš, da bo dobro, Birbantini?“ „Zakaj ne bi verjela njegovim besedam?“ je dejal Lah z nepopolnim prepričanjem. „Saj veš sam najbolje, koliko nama sme zaupati, hehe . . . Sicer pa do svidenja —- jutri opoldne, kakor veli ekscelenca; meni se mudi iz Olimpijene bližine . . .“ To rekši se je izgubil v noč. In prav je imel; trenotek nato je pri-svetila po stopnicah Olimpia Montebello, spremljaje dva gosta, ki sta odšla skozi nasprotna vrata hiše. Von Schratten se je potuhnil v temo. Koga je spoznal žlahtni mož v enem izmed dvojice, je bralcu znano. Zrl je še nekaj hipov za njim skozi linico, videl, kako se je pridružilo tujcema dalje tam v ulici več postav, in se vrnil nato majaje z glavo v svojo sobo . . . „Zum Teufel, zum Teufel!“ je mrmral, pušeč fino cigaro, kupljeno za denar očeta .Javornika. „To mi je pa res uganka . . . vsekakor zanimiva uganka: kaj, hudiča, išče mladi Javornik v Carigradu, ako ne mene? ... In v kak namen se je združil z onim dolgim koštrunom — očividno je Srb! — in z ostalo kompanijo, ki sem jo videl na cesti — ako ne zato, da me primejo za vrat... z združenimi močmi? . . . Kaj sta snovala z Olimpijo Montebello, če ne moje pogube? — Aha!“ je vzkliknil zdajci in se udaril s pestjo po čelu. „Ju že imam! Vraga sta morala izvedeti, da je počila sladka vez ljubezni, ki je družila Olimpijo in Birbantinija; prišla sta k njej, da si nabavita po nizki ceni voljno orodje svojega maščevanja! . . . Donnerwetter .. . paziti bo treba . . . mnogo jih je, radi me nimajo, a detektivi so izborni, takor se vidi . . . Najrajši bi se preselil še to uro — a kam? Proč iz Carigrada — zdravo bi bilo! . . . Samo ta vražji Halil bej, da naju ni izplačal že nocoj; kajpak, čakati ga moram — denar je denar . . .“ Vrgel je cigaro skozi okno in se začel slačiti; pod elegantno vrhnjo obleko se je pojavilo prav nearistokratsko umazano perilo. Von Schratten se je ogibal velike zaloge takih reči, ki bi ga bila samo ovirala na njegovih popotovanjih, in si je pomagal rajši z močnimi parfumi . . . Zdajci pa mti je šinila V glavo nova misel. Bliskoma je poteghil hlače nazaj in se najiravil za največjo silo. „Zurimo se,“ je zamrmral, „izkoristimo čas . . . Olimpijina skrivnost je morda ve-levažna — vzlasti zame; prijatelja Birbantinija mi lahko odnese vrag, kadar koli mu drago . . .“ Vzel je svečo, nateknil raztrgane copate in zdrsal previdno po stopnicah do Olimpijine sobe. Odhrknil si je in popraskal rahlo po vratih. „Kdo je tu?“ je zacvilil Olimpijin glas. Začulo se je škripanje postelje, godrnjanje in poluglasno italijansko zmerjanje — ploha čemerikavih in zaspanih besed, večinoma izrazov, ki jih ima ta bogati južni jezik za roparje, morilce, tatove in druge slične kavalirje. Kmalu nato so se odprla vrata na ozko špranjo, za katero se je pojavila Olimpija z razpletenimi lasmi in dremavimi očmi, odeta v umazano, poluzapeto nočno haljo. „Jaz sem, Dubarry,“ je šepnil von Schratten, nazivaje se z imenom, pod katerim ga je poznala dobrosrčna Olimpija. „Odpri mi — samo za hip; imam te pra-šati nekaj važnega.“ „Tebi nikoli . . . lump in lumpov sin!“ je siknila Olimpija; njena trudnost se je naglo izprevrgla v besnost, ko je spoznala Birbantinijevega prijatelja. „Ti brigante, birbante, assassino!“ In že je hotela zakleniti vrata. Von Schratten pa je pazil na njene kretnje in vteknil koleno vmes. „Ne boš, babnica neumna!“ je zarenčal poluglasno. „Ako me ne spustiš v svoj brlog — saj ti nočem ničesar žalega! — boš videla, kaj se ti zgodi. V tej bajti sem jaz večji gospod od tebe, in če se ti kaj pripeti, bodo vsi prej krivi kakor jaz. Pusti me noter, ako ti je življenje drago!...“ ____________________________ (Dalje.) Steekenpferd-iilijinemleeno mila prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. Po 80 h povsod. Izmed novih odvajalnih zdravil, so se izkazala nekatera taka, ki se jih ni mogoče več jemati, če hočemo ubraniti zaprtja. Zaradi tega imamo rajši staroizkušene, prijetne Fellerjeve odvajalne rabarbara krogljice z znamko „Elza - krogljice“, ki jih lahko opustimo kadarkoli, če so nam pomagale. Pospešujejo tek, odpravljajo krče, zabasenje, čistijo kri in stane 6 škatljic samo 4 krone franko pri lekarnarju E. V. Feiler v Stubici, Elsatrg, št. 280 (Hrvaško). Priporočamo jih vsem čitateljem, Tolstivrh. Čujemo, da je naš rojak, vrli narodnjak g. Andrej Oset, posestnik Tostovrške slatine, izvoljen za načelnika krajnega šolskega sveta in je plevžel obenem tajništvo. Znamenje, kako razumne in narodne može povsod spoštujejo. Potrebno pa je, da tega odličnega delavca na narodnem polju podpirajo vsi Slovenci tudi v njegovem gospodarskem podjetju z naročevanjem njegove slatine, katera je sedaj, ko se je pri studencu mnogo popravilo, mnogo boljša. Krasno velikonočno darilo je ilustriran roman iz jugoslovanske zgodovine Dr. V. Deželica: „V burji in viharju“. Broširana knjiga stane s poštnino vred 3'30 K, elegantno vezana pa 4-80 K. Sezite po tej lepi knjigi, ki bo v kras vašim knjižnicam. Društva, naročite si vsaj po en izvod. Dobiva se v uprav-ništvu „Slov. Ilust. Tednika“ in v vseh knjigarnah. Maribor. Slovenske šivilje in krojači so navadno naročevali blago za obleke ter krojaške potrebščine od tujih nemških in židovskih tvrdk. Dobili so navadno slabo blago za drago ceno, velikokrat pa tudi čisto drugo blago kakor so ga naročili. Sedaj tega ni več potrebno. Naš domači trgovec J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica Št. 5, si je uredil veliko in prvo spodnještajersko razpo-šiljalnico vseh vrsti modnega in manufaktur-nega blaga. Ako želite imeti dobro, modno in po ceni blago, pišite takoj po vzorce, dobite jih zastonj in poštnine prosto. Dobite popust pri ceni in postreženi bodete solidno in točno. Če pridete v Maribor ogledajte si trgovino. Gospodarstvo. Življensko zavarovanje postaja čedalje bolj popularno, ker vsakdo uvideva, da se le ž njim doseže naj-prikladneji način varčevanja in najugodneje vsestransko preskrbljenje za starost, kakor tudi za slučaj smrti zavarovatelja. — Glede velikega pomena življenskega zavarovanja omenjamo, da je bil tudi pred kratkim umrli g. Avgust Praprotnik, trgovec v Lokvi na Krasu, zavarovan za večji znesek, in sicer pri banki „Slaviji“. Opravičeni prejemnik zavarovanega kapitala je pokazal svoje rodo-Ijubje s plemenitim činom, da je daroval tisoč kron v korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Da bi bilo mnogo posne-malcev! Kupujte pridno srečke „Splošnega ženskega društva“ v korist slovenskih umetnikov. 200 krasnih dobitkov, slik domačih slikarjev. Srečka ä 1 K. Pijte samo Tolstovrško slatino ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštajn (Koroško.) I Dejstva govore dokaj jasno, polna hvale in priznanja, da so prvovrstna in originalna Es-ka in Adler kolesa najboljša, vsem zahtevam moderne tehnike odgovarjajoča, solidna, lahko tekoča in nedosežna v pravem pomenu besede najpopolnejše mojstersko delo prve vrste. Kljub temu so primerno najcenejša. ANA GOREČ, specialna trgovina s kolesi in deli, Ljubljana, Marije Terezije cesta 14. (Novi svet, nasproti Kolizeja. Zahtevajte cenik! Največja izposojevalnica koles! Pozor! Pozor! ,Kavarna CENTRAL6 Ljubljana. Vsak dan KONCERT ! ! Vso noč odprta. !! Vsak mesec drugi umetniki. Vstop prost. Točna postrežba z najfinejšimi pijačami. Z velespoštovanjem Štefan Miholič, kavarnar. 40 panjev kranjskih čebel z enoletno ozir. dvoletno matico sc radi selitve proda po zmerni ceni. Velikost panjev je 36X70X22 cm. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „II. Tednika" edinopravne-ga kašeljske-ga zelja prodaja 20 gr za 1 K. Ig Mrcina, posestnik Zg" Kašelj p M. D. v Polju. TTr'PnPf* 'z l)°šte" U VCIl W ne ],jge se sprejme takoj v manufakturno in galanterijsko trgovino J. Špan, Koman, Prim. Podpisani Matevž Strašek, sadje-in vinorejec pri Sv. Emi naznanja vsem vinorejcem, da ima na prodaj lepe koremake Rip. Portdis in Montikala čez 40 tisoč komadov. Ima tudi lepe ključe za suho cepljenle mnogo tisoč. Želi vsem ustreči, po jako zmerni ceni po dogovoru. Matevž Strašek, posestnik, sadje in trtorejec Sv. Ema p. Pristava Štajersko. N/I^o lastnega pridel-V lila. kg nudim po ceni hi po 46 K franko postaja Roč. Manj kot 100 litrov ne pošilcam. Pošilja se po povzetju. Abel Osreblo, Nugla pri Roč (Rozzo) Istra. = Hiša = na prodaj iz proste roke z vsemjgospodarskim poslopjem ali pa se tudi da v najem, v Rudolfovem št. 231. V hiši je gostilna. Natančneje se izve pri lastnici Franji Medved, posestnici v Rudolfovem. Mazilo za lase napravi g. ^Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Lepodvorski ul.št. 222 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica. Spričevala na razpolago. Gregor Jenko čevljarski mojster, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 43. se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš. Berite in strmite! ! Nezaslišano ! 600 komadov za samo B’TS K, krasna pozlačena 36 ur natančno idoča anker ura z verižico. Garancija 3 leta, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 fini žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom, 1 cevka za smodke iz morske pene, 1 eleg. broška za dame (novost), 1 krasno žepno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 žepni nožič, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s pa-! tentnim zapiralom, 1 srčkan album za slike z 36 slikami, najlepših na svetu, 5 šaljivih predmetov, velika veselost za mlado in staro, 1 povsod potreben spisovnik za pisma, 20 pisalnih predmetov in še 500 različnih predmetov, ki so potrebni v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama že vredna tega denarja za 3'75 K. Pošilja se po poštnem povzetju dunajska razpošiljalnica F. Windisch, Krakov št. W/51 NB. Za neugajajoče denar nazaj. !! 500 kron!! Vam plačam, če ne odpravi v treh dneh brez bolečin moje korenine uničujoče R i a m a z i 1 o Vaša kurja očesa, bra-dovice in otiščaje. Cena lončku z jamstvom 1 K, Kemeny,Košice(Kaschau) I. Postfach 12/44. Ogrsko. Najmodernejša lasna dela se izdelujejo v frizerskem salonu And. Rojic Trst, Acquedotto 20. Naročila izven Trsta po vzorcu so točna, gotova in po zmernih cenah. Sukneno blago za moške obleke se kupi najbolje pri R. Miklauc v Ljubljani. Velika izbira. Zanesljive cene. Na zahtevo se tudi izdelovanje oblek preskrbi. Prilika za nakup! 30.000 par. vis. čevljev na zalego! 3 pari “gÄ K 14-75 po podobi, iz samega najboljšega usnja, z dobrimi vzvun štrlečimi pravimi podplati Ker je bilo teh 30000 parov čevljev namenjenih za balkanske države, so mi zaostali zaradi vojne Prodajam jih zaraditega pod izdelovalno ceno 3 pare moških ali ženskih čevljev na zalego iz najboljšega usnja vsake številke in velikosti za le K 14*75. Za na-ročbo zadostuje napoved številke ali mere v centimetrih. Razpošilja po povzetju Prva krščanska izvozna hiša za čevlje Frane Humann, Dunaj II., Aloisgasse 3/76. esliti naročnike prosimo vljudno, da nas dalje priporočajo. E _ . "SSL.. „ Z -f - Franc Može .. krojaštvo — Sv. Petra nasip št. 51 najmodernejše po najnižjih cenah. Najfinejša izdelava 22 K. Na zahtevo pridem na dom. MODISTINJA Minka Horvat LJUBLJANA STARI TRG ŠTEV. 21. Priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih in otroških slamnikov. Popravila najceneje. m 1 1 m Ženitna ponudba! Mladenič 24 let star, prijetne zunanjosti, posestnik lepega posestva v lepem kraju, se želi radi pomanjkanja znanja seznaniti z mladenko, gospico, iz mesta ali dežele, ki ima veselje do gospodinjstva. Premoženje postranska stvar. Vse one, kise žele poročiti, naj pošljejo ponudbe s sliko na naslov „ Sp o -mlad ni cvet“ na upravništvo „Slov. II. Tednika“, Ljubljana. Tajnost zajamčena. Pridobivajte nove naročnike! Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramo-h fonov, orkestri- jonov itd. * (JŠHIbF Mehanič. delavnica. — Prodaja na obroke. — Ceniki Iranko. «—• Pri Batjel-u, Gorica, Stolna ulica št. 2—4. J¥ liliji ČjUl Prej K 18"— Sedaj K 8"— Krasna rem. gloria-srebrna anker ura za gospode, s tremi močnimi fino graviranimi pokrovi, s pokrovom na pero, tekoča na kamenih, točna. Cena samo K 8"—. Vsak naročnik dobi elegantno verižico zastonj. Pošilja se po povzetju. Pišite še danes na naslov: Arnold Weiss, Dunaj VIL, Kaiserstraße 95/9 Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen). Brezplačen pouk v vezenju. Tovarna v Linču usta-novlj. 1867. Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. Vsaka dobra gospodinja ceni dobro in ceno perilo. Ponujam torej: 6 kom. ženskih srajc najboljše kakovosti in izvedbe z lepo vezbo, sortirane za 18 K. 6 kom. finih cefirastih srajc, stanovitne barve ali belih s pike prsmi, kompi. velikih 21 K. 6 kom. sortiranih moških hlač iz najfinejšega gradia ali satina, franc, kroj, za 13 K. 6 kom. sortiranih moških nočnih srajc, krasno izdelanih, s portami stanovitne barve 20 K. Pri naročilu napovejte obseg vratu in pasu. Razpošilja se po povzetju, če blago ne ugaja se denar povrne. S. Herrman, tovarna perila v Herman-Mestec, Češko. ^ Tehnikum Mittweida. Ravnatelj: Prof. A. Holzt. Kraljevina Saška- |, Višji tehniški zavod za električno- in strojnoteh-inženerje, tehnike in niko. Posebni oddelki za TL, delovodje. Električni in strojni laboratoriji. Učna tovarna — delavnica. Najstarejši in najbolj obiskovani zavod. Program itd. brezplačno pošlje tajništvo. Mnogo denarja zaslužite brez truda, če hočete razprodajati mojo patentirano novost „Sherlock Holmes66. Tudi kot postransko opravilo Izviren vzorec dobite, če vpošljete K 1 50 v pismenih znamkah ali pa proti povzetju Prospekte in plakate priločimo pošiljatvi. Arnold Weiss, Dunaj VIL, Kaiserstraße 95,9. Sanatorium Emona v Ljubljani, Komenskega ul. 4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. 1. kir. odd. dež. bolnice. 5000 komadov napol zastonj! Čitateljem tega lista razpošiljam, da jih seznanim s svojo firmo, 5000 komadov pravih 14 karatnih zlatih prstanov s simili brilan-tom vsakršne velikosti za gospode in dame. Pri naročbi je vposlati samo izdelovalno ceno K 31— v pisemskih znamkah. — Pišite še danesna našo v : Arnold Weiss. Wien VIL Kaiserstraße 95/9. Krojač Ivan Magdič se je preselil na Dunajsko c. št. 20.