. Kupujte VQJNE BQNDE1 OST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest k»yiCTORY Slovene Daily 2U mTV in Ohio ^^H WltlD JWjjAK Best Advertising IffisnuK Medium CLEVELAND, OHIO, SATURDA^ (SOBOTA), MAY 15, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 113 'A2NI ODLOKI Y ZADEVAH DELAVSTVA ZED. DRŽAV naročil zastopnikom premogar jev in Podajalcev, naj nadaljujejo s kolektivnimi pogajanji 10 JE OBNOVIL OBLJUBO O NEPREKINJENEM DELU ZA ČASA VOJNE 'Shang-Ri-La" letališče v Kaliforniji .^SHINGTON, 14. maja. — 1 delavski odbor je nocoj zastopnikom premogar-lastnikov rovov, naj zo-ij^. 0Ve svoja kolektivna po-Ja- s čemer je bila najbr-^tranjena druga preteča tej industriji. Vojni de-°dbor je svetoval, naj se farjem* zajamči šestdnevni teden & plačo in pol rs s* H)At iš»J S ^li ki znaša nad 35 ur. j^anje 15-dnevnega premirja ^akovati je da bo ta od-ojnega delavskega odbojna p0 Johnu L. Lewi-[J tedniku organizacije farjev. Ako bo Lewis to ev odobril, se bo najbrže 0 15-dnevno premirje, i|,stoiTchurchill te napovedal nove ofenzive ki poteče prihodnji torek o polnoči. Obljuba CIO Odbor C. I. O. organizacije pa je snoči obnovil predsedniku Rooseveltu svojo obljubo, da ne bo v vrstah njegovega delavstva nobenih stavk in izporov za časa vojne. Odbor, ki sestoja iz petdesetih članov, sg je posvetoval v Allerton in Statler hotelu v Clevelandu. Seja je bila prekinjena snoči ob 6:30 ter se je pričela zopet danes dopoldne ob desetih. Na tej seji bo sprejeta tudi resolucija glede stališča napram Johnu L. Lewisu in njegovi organizaciji premogar-jev, kakor tudi resolucija z o-zirom na življenske cene. »čil' asi'e ti!« Sujemo zasužnjenim junaški Rusiji ({>čeniški Kitajski, je el Premier. M l j* t>, a premier Winston to^1 Je imel včeraj v Wash-. P° radiu govor, v ka ^ izjavil, da so se on in . strokovnjaki sestali s Rooseveltom v 1 ^a izdelajo načrte "v r J?red armadami> ki se i^mikajo naprej jyat! je treba pohod za j0jje rekel Churchill. ŠUjemo ogromnim po-ki jih vodimo iz te-°%ujemo junaški Rusi- to, of A gfS DEMONSTRACIJA BARV V trgovini z železnino poznanega trgovca Jos. Kalana, na 6421 St. Clair Ave., se bo prihodnji petek in soboto vršila zanimiva demonstracija Du Pont barv. Videli boste, k«ko je lahko pobarvati vaše stene, ne glede, če so kdaj bile barvane ali ne in videli boste fino barvo za barvanje zunaj ali znotraj. Poleg tega se bo tekom demonstracije podarilo posetnikom brezplačno 35c vzorec DUCO bele enamel barve. Podrobnosti čitajte v oglasu v današnji številki! % Mučeni Kitajski; to ^0 ujetim in zasužnje-W,0c*Oln( ki nas prosijo o-^ Ve iz svojih ječ." I*? izjavil, da dokler \ / Premagan do brezpo-■ aPitulacije, toliko časa ne bo odstranjena nevarnost in vazije Anglije. "Danes se moramo pripraviti za trenutek, ko bodo pričele armade (angleške in ameriške) prodirati preko morja na kontinent." Pred tem pa je angleški pre mier zagotovil kitajskemu maršalu Ciangkajšeku, da bodo armade zedinjenih narodov gotovo pognale japonske zavojevalce s kitajske zemlje. Po Italiji padajo silni udarci letalske sile Zavezniški bombniki silno bombardirajo Sicilijo in Sardinijo kakor tudi samo italijansko celino. V Glendale, Kalifornija, je bilo te dni otvorjeno novo letališče, ki nosi znano ime šangrila, odkoder so baje odleteli ameriški bombniki pred letom dni bombardirat Tokijo in druga japonska mesta. Poziv Poljakom, naj zahtevajo preiskavo tudi doma Mednarodni Rdeči križ naj najprej preišče skupne grobove v Poljski, potem naj gre šele v Katin. ŽENEVA, Švica, 14. maja. — Švicarski časopis "Die Nation" svetuje v članku pod naslovom: "Svet išče morilce," da naj Internacionalni Rdeči križ - če bo preiskoval zadevo u-morov 10,000 Poljakov v Kati-nu — preišče bliže v soseščini še nekatere druge stvari. vojaštvo je hvaležno za darove, ki to^jema od dobrosrčnih Amerikancev Hi t *ele stopiti v pismene stike s pošiljatelji. — Da-1 Uvajajo dobrodejen učinek na rusko moralo. ^A, 14. maja. — Dve lanili s centralne fron-V,.St"a potovali s truki, z ^i kakor tudi jeepi' ffi J t 5 ^njih, 0 vojaštvo ameriške razdeljujoč 'v čokolado, kar je po-Ruski vojni relif. * (k . sta lastnoročno raz-^ več kot 6,000 rus- ma ali vsaj naslovi pošiljateljev. Večina obdarovanih je nemudoma napisala svoje osebne zahvale. Med oniihi, ki so prejeli po pol funta čokolade in po nekaj zavojev cigaret, je bil tudi ka-petan Serge j Magarov, ki je napisal odpošiljatelju: "Po tej "Vojna propaganda cesto za sleduje mučno pot," je rečeno v članku, nanašajočem se na Hitlerjevo obdolžbo, da so sovjetske oblasti odgovorne za umore. "Ti^Ji drugod je vse polno trupel. Tudi mnogo poljskih trupel in v poljskih uniformah." "Odbor Rdečega križa naj se potrudi obiskati tudi varšavski geto (židovski okraj) v Varšavi ali masne grobove na periferiji mesta. To bi se zelo izplačalo. Tamkaj bi videla komisija novo sliko nove Evrope. "Mi sami smo videli fotografije, ki nimajo ničesar skupnega z vojno propagando, ki jih je posnel neki naš švicarski rojak v Varšavi. Te slike prikazujejo ogromne skupne grobove, v katerih je tisoče trupel poljskih mož, žena in otrok, visoko na kupičenih drugo vrh drugega, kakor tudi slike grobokopov -Židov, ki so jih nacisti prisilili, kopati grobove in pokopavati nesrečne žrtve. "Obuti v visoke škornje, sto je na truplih svojih bratov. Dalje je videti na slikah vozičke-samotežnike, natrpane z golimi trupli mož, žena in otrok. Toda videli smo še nekaj drugega, kar je nemogoče opisati na tem mestu. "Prav tako ne bi bilo napačni no, če bi Rdeči križ preiskal taboriščih za ruske SILNO BOMBARDIRANJE EVROPE Ameriška zračna sila je izgubila v napadu na kontinent 11 bombnikov in 4 bojna letala, kar svedoči silo napada. ■* LONDON, 14. maja. — Ameriški bombniki so danes zopet grmeli nad Evropo, nad katero so podvzeli četvero doslej najhujših napadov ter bombardirali razne objekte v Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. Težki ameriški bombniki so napadli tudi veliko nemško pomorsko bazo Kiel. Mesti Kiel v Nemčiji in Antverpen v Belgiji sta sličili po bombardiranju ognjenemu morju. Pri teh napadih je bilo izgubljenih 11 ameriških bombnikov in četvero bojnih letal. Ta napad je bil doslej najsilnejši tako po številu bombnikov, kakor po tonaži bomb, ki so bile vržene. Angleška zračna sila pa je snoči napadla Berlin, Porurje in Cehoslovaško, pri čemer je izgubila 34 bombnikov ter vrgla v eni sami noči na sovražnikovo ozemlje 3,000 ton oksploziv. Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 14. maja. — Zavezniška zračna sila je včeraj zopet zadala silne udarce Sardiniji, Siciliji in sami italijanski celini. Ameriške leteče trdnjave in srednje težki bombniki so udarili zopet z vso silo na italijansko pristanišče Cagliari. To je bil doslej najsilnejši napad na kako sardinsko tarčo. V sicilskem pristanišču Au-gusti, katero pristanišče je napadlo 50 bombnikov, je bilo pogreznjenih ali poškodovanih 20 ladij. Na to pristanišče je bilo vrženih 250,000 funtov eksploziv. Druga italijanska mesta, ki so čutila vso furijo zavezniških zračnih napadov, so bila: Nea-pelj, Regio di Calabria, Messina in drugi kraji. V Afriki pa je bil med tem zajet in poslan v ujetništvo zadnji vojak osišča. AMERIŠKA OFENZIVA NA ALEUTSKEM OTOKU ATTU Ameriška armada in mornarica bosta izči-stili otok, ki je važna stopnja na potu v Sibirijo JAPONCI POROČAJO, DA JE NAPADLO OTOK NAJBOLJŠE AMERIŠKO VOJAŠTVO stare Japonce na Attu otoka, ki Zastoj dela v Steel & Wire tovarni WASHINGTON, 14. maja. — Zedinjene države so podvzele dolgo pričakovan napad, s katerim nameravajo zapoditi Japonce ž Aleutskega otočja. Mornariški department naznanja, da so se ameriške čete izkrcale v torek na otoku Attu, kjer so se spoprijele z Japonci, katerih moč ni znana. Zdaj je tam v teku velika bitka. Japonski radio je naznanil, da so se Amerikanci približali otoku pod zaščito goste megle. Ugoden razvoj ofenzive WASHINGTON, -4. maja. — Ameriška ofenziva na severnem Pacifiku — srdita bitka, da se tvori važno stopnjo na potu proti ruski Sibiriji — se ugodno razvija proti ameriški zmagi. Mornariški department je naznanil, da so se na otoku izkrcale ameriške čete in da se bitka ugodno razvija. V bitki sodeluje ameriška armada in mornarica. Tokijski in berlinski radio poročata, da so napadle otok številne in najboljše ameriške čete, podpirane po mornarici in letalski sili, kar'smatrajo opazovalci položaja za pripravo japonskega ljudstva na novico, da se bodo morali Japonci umakniti z otoka. Senat je preklical davke od enega leta Včeraj je zastalo delo v Cuyahoga napravah American Steel and Wire tovarne, ko je zastavkalo 400 članov C. I. O. United Steel Workers' unije. Stvar se je začela, ko se je javil na delo ob sedmih zjutraj jutranji šift delavcev. Dasi niso hoteli pričeti z delom, vendar niso odšli iz tovarne, temveč so bili opoldne še v nji. Uradniki 'tovarne so izjavili, da so delavci popustili delo, ko je bilo nekemu delavcu, ki ga ni bilo poprej že dva dni na delo, ukazano, naj nikar ne pride zvečer na delo, razen ako pristane na regularno plačo. Omenjeni delavec pa je trdil, da je upravičen do sobotne plače in pol, in to kljub dejstvu, da ta teden ni delal 40 ur. Toda davkoplačevalci ne bodo, kakor izgleda, radi tega nič na boljšem, temveč na slabšem. vojni, ko dodobra zmlatimo so vražnika, bi rad ostal v nepre-1 razmere v vojne ujetnike na Poljskem. A- i - »cu kul U,vjvjv i uo-,stanih pisemskih stikih z vami, -C>°m in vojakom, ka- - kakor vsi tukajšnji naši mla-;ko se to f bl k Se nahaia na fron- tvni- VSH kjer sta hodili, so {} fla ^°Veijniki dekletoma, i ameriških prijate- Vel dobrodošli in da izvabi, vpliv na moralo vo-[i °Veljniki so dalje na-^ ^enkama, naj poskr-P t6 , 0(3o v bodoče sprem-arove tudi osebna pis- di ljudje." Med ostalimi obdarovanci so bili tudi: Major Jakob šacman, ki je petnajsti član svoje rodbine na fronti; Anjuška Vesni-čeva, ki je ustrelila že 17 Nemcev; ostrostrelec Jurij Tkačev, ki je ubil 119 nacistov; poročnik Mihail Minkin, ki je pred vojno študiral za profesorja matematike, in drugi. Katin zastonj in prazna farsa.' Pogreb Dr GORIČAR NAŠ SO-TRUDNIK Dr. Josip Goričar, znani slovenski rodoljub in bivši avstrijski diplomat, ki je tekom prve svetovne vojne razkrinkal mahinacije avstrijskega poslanika dr. Dun be, kar je imelo za posledico, da mu je državni department izročil potni list, nam je pisal, da se strinja z našim listom, ki se bori za pravice malega človeka tu in v Jugoslaviji, ter nam je poslat v objavo svoj članek "The Two-Way Passage of t-lie Habsburgs" katerega bomo kmalu v prevodu objavili. Boji na ruski fronti VARUJTE SE HABSBUR-ŽANOV! WASHINGTON, 14. maja. — Kongresnik Emanuel Celler, demokrat iz New Yorka, je govoril včeraj v poslanski zbornici po govoru predsednika Beneša ter svaril pred Habsburžani, češ — varujte se ukan in mahina-cij Otona Habsburškega! Dejal je, da bi habsburški pretendent za avstrijski prestol porušil vse to, za kar se predsednik dr. Beneš bori. "Habsburžan vzdržuje v svo- WASHINGTON, 4. maja. — Senat je danes sprejel proti močni opoziciji administracije Rumlov davčni načrt, za katerega je bilo oddanih 49 glasov, proti načrtu pa 30. Ta senatna predloga prekli-cuje one davke od leta 1942 ali 1943, ki so nižji ter se nanaša na vse osebe, izvzemši onih, ki delajo "vetrovne" profite. To pomeni, da se ne bo plačalo one davčne vsote od teh dveh let, ki je nižja izmed obeh. Dalje predvideva ta predloga regularno vplačilo davčnega o-broka za mesec junij za davke iz leta 1942. To zopet pomeni, da kolikor ste plačali meseca marca, ko ste se obvezali, da boste plačali v štirih letnih o-brokih, boste plačali tudi meseca junija. Ta vsota z ono, ki ste jo plačali meseca marca, bo transferirana k vašim davkom za leto 1943, s čemer bo prišlo plačevanje na tekočo bazo. Dalje zahteva predloga pridržanje 20 odstotkov od vaše mezde ali plače, in sicer pričen-ši s 1. julijem. To pomeni, da bo pridržana za davke ena petina vašega zaslužka. Če zaslužite 50 dolarjev tedensko, jih boste prejeli samo 40. — Veselo in brezskrbno življenje se nam še obeta. S tem bi bile -tako rekoč pla- LONDON, sobota, 15. maja. — Ruska zračna sila je v svojih napadih na široki in dolgi ruski fronti uničila 72 nemških letal, 300 železničnih vagonov, 200 trukov in mnogo drugega materiala. Sovjetska" agencija Tass poroča, da so izgubili Rusi tekom treh dni 23 letal. Poleg tega je bilo uničenih mnogo sovražnikovih lokomotiv in razstreljenih več municijskih in oljnih skladišč. GRŠKI PRELAT PRI SVOBODOBORCIH LONDON, 13. maja. — Ko-zani okraj v Grčiji je postal v zadnjih dneh središče gerilske aktivnosti. Zadnja poročila naznanjajo, da so po vstaji prebivalstva Italijani požgali v tem okraju neka vasi, nakar je metropolit Joakim Apostolidis prihodnjo nedeljo ožigosal v cerkvi barbarstvo Italijanov. — Nacijske oblasti so odredile njegovo aretacijo, toda metropolit je pravočasno pobegnil v hribe, kjer se je pridružil grškim ge-rilcem. ji hiši v Esexu, N. Y., pravcati "dvor," kjer prejema poklone|čane vse obligacije onih ljudi, Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je preminila v Woman's bolnišnici Rose Rupnik, rojena Russ, stara 54 let, stanujoča na 327 E. 214 St., Euclid, O. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, doma iz Cerknice, tri otroke: Rose, poročeno Guhde, Victori-jo, poročeno Kiel, Eleanor, poročeno McFarlane, dve sestri, RACIONIRANJE PEČI WASHINGTON, 14. maja. -Prentis M. Brown, administra- Pogreb pokojnega Max Kreči- j tor cen, je danes naznanil, da ča se bo vršil v ponedeljek zju- j bodo v zadnji polovici meseca traj ob 9:15 uri iz Jos. Žele in j junija racionirane vse peči v de-sinovi pogrebnega zavoda, 6502 želi St. Clair Ave., v cerkev Brez madežnega spočetja na E. 41 St. in Superior Ave., ter nato na Calvary pokopališče. Doslej so bile že racionirane peči na olje in premog v 32 o-krajih, kjer sta že racionirana olje in premog. in izraze vdanosti od svojih sa-' ki s0 všteti ^ed nižje davko- CeciliJ0 Brodnik in Josephine telitov in hlapcev in kavarniš- piačevalce. V splošnem so vklju- Marvar, bivajočo v Los Ange-kih čevljelizeev," je rekel kon- čene pri tem VSe samske osebe, les- Cali£- ter več sorodnikov, grešnik. "Ime Habsburg pome- ki imajo $2,700 ali manj letnih- Pokojmca je bila rojena v ni antitezo ali nasprotje Štirih dohodkov, ter poročene osebek Clevelandu, in je bila med prvi-svobod." ki zaslužijo do $3,500 na leto. mi tu rojenimi slovenskimi o- Predloga bo šla sedaj v zbornico poslancev, potem pa v podpis predsedniku Rooseveltu. 6,205 VZROKOV ZA LOČITEV ZAKONA Dar Čitalnici troci. Njeni starši so bili Jacob in Frances Russ. Bila je članica društva Združene Slovenke št. 23 S. D. Z. Pogreb se bo vršil v ponedeljek zjutraj ob 10. uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v SAN JOSE, Cal. — Mrs. E-| mile Martinez je izjavila sodni-j ku, da ima 6,105 vzrokov za lo-| Mrs. Anna Franks je darova-čitev zakona. Poleg vseh teh la Slovenski narodni čitalnici j cerkev sv. Križa na 200 St. in vzrokov, je povedala sodniku J vsoto $5.00 namesto venca za Lake Shore Blvd. in nato na da jo je mož v vseh sedemnaj- j pokojnega John Godnjavca. — Calvary pokopališče. Bodi postih letih njenega zakona vsak lOdbor se ji iskreno zahvaljuje j kojnici ohranjen blag spomin, dan pretepal. '|za velikodušni dar. preostalim pa naše sožalje! STRAN 2. ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out o! Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): for One Year — (Za celo leto)_______________i_______________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ___________________________;.......................................... 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ________________________________________________________________ 2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)__________________________________$7.50 Por Hall Year — (Za pol leta) ________________________________________w_____________ 4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ________________________________________________ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: 'Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Fov' One Year — (Za celo leto)________i_____________________$8.00 For Half Year — (Za pol leta) _______________________________________________________________________ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. .aacj!; DANES ANATEMA, JUTRI LABODJA PESEM Te dni sta se dva slovenska lista—ali po naročilu, ali zgolj slučajno?—spoteknila ob horbo jugoslovanskih partizanov, ki jo smatrata za preuranjeno, brezpotrebno in jugoslovanskemu ljudstvu pogubno. Ta dva lista sta napredna (?) Prosveta v Chicagu in klerikalna Ameriška domovina v Clevelandu. Prosveta od torka, 11. maja, našteva svarila, ki jih pošiljajo merodajne osebnosti v Londonu Nizozemcem, češ, naj čakajo s svojo vstajo proti Nemcem, ker sedaj ni še čas zanjo, lansko leto pa da smo čitali več podobnih svaril naslovljenih iz Londona na Francoze. Vsi ti, ki jih je mnogo več kot Jugoslovanov in Slovencev, naj čakajo, "le Slovenci, najmanjši narod v Evropi, so—izdajalci, če ne poslušajo komunista Kidriča, ki pokorno javlja svojim bossom v Moskvi, da Slovenci pojdejo v boj takoj, neglede na žrtve! Le Mihajlovič je izdajalec zato, ker se ravna po svarilih, ki so dobra za Holandce in Francoze, ne smejo pa biti dobra za Jugoslovane. Takšna da je logika," pravi Prosvetin urednik! "' ' , * * * Zdi se, da se je Prosvetinem uredniku tu nekoliko zaletelo. Mihajlovič ni izdajalec zato, ker se ravna po svarilih, ki so dobra za Holandce in Francoze, temveč zato, ker ovira svoje bolj jugoslovansko (ne srbsko!) in bolj napredno orientirane brate kakor je sam, v njih borbi proti sovražnikom Jugoslavije in v borbi proti reakcionarnim političnim tradicijam, s katerimi so oblastniki preteklosti vklepali jugoslovansko ljudstvo. Mihajlovič je izdajalec jugoslovanskega ljudstva zato, ker ne samo, da je že nad leto dni popolnoma pasiven v boju proti osišču, kar sam priznava, temveč slednjemu celo dejansko pomaga v borbi proti partizanom, iz katerih vrst bodo izšli bodoči voditelji Jugoslavije! To niso danes nič več iz trte izvite potegavščine komunistov, temveč dokazana resnica, ki so jo pričeli beležiti že tudi ameriški konservativni meščanski listi ter magazini (New York Times, Chicago Sun, Time i. dr.), in ki jo je nedavno pribil na javnem shodu v New Yorku tudi znan, zmeren in konservativen Slovenec, dr. Josip Goričar. — Takšna je ta logika . . . * * * Ameiiška domovina pa ugotavlja drugi dan, to je 12. maja, v bistvu iste stvari kakor Prosveta, samo da se poslužuje drugačnih' stavkov. A. D. pravi, da ne vidi kakih uspešnih koristi v odporu slovenskega naroda ali tako zvanih partizanov. Priznava sicer, da so razbili osišču nekaj mostov, pobili nekaj ljudi, razstrelili nekaj vlakov, in to je bilo menda prilično vse. Pa kaj so dosegli s tem? Nič drugega, modruje A. D., kot da je bilo za to požganih 2,000 slovenskih domov, postreljenih 10,000 Slovencev, odpeljanih v nemško sužnost 60,000 mož, žena in otrok ter 31,000 poslanih v italijansko kon-finacijo. Drugega pa niso dosegli nič. S tem, da drže partizani v Jugoslaviji okoli .30 osišč-nih divizij, ko teče osišču povsod voda v grlo, niso partizani dosegli, po modrovanju Ameiiške domovine, ničesar in niso razbremenili ne ruske ne .afriška fronte! * * * Po logiki A. D., so torej grozote v Sloveniji posledica partizanskih aktivnosti. Partizani se bi ne smeli—po logiki A. D. (in Prosvete!) upirati in se boriti, temveč bi se morali pokorno in suženjsko vleči na trebuh, prijeti okupatorjevo nogo ter si jo položiti na teme svoje glave, kakor se spodobi ponižnim in brezpravnim hlapcem, pa bi vseh teh grozot ne bilo. Ampak, počakajte malo! Kaj pa Poljaki? Slednji ne izvajajo nikakega organiziranega odpora kakor jugoslovanski partizani, pa so jih Namci kljub temu pobili, pobesili, poklali in poslali v nemško sužnost ne 10,000, temveč sto-tisoce! Kako bo pa to dejstvo pojasnila "A. D."? In kako je stvar z Židi? Kljub i njihovi pasji ponižnosti, ko morajo na kolenih kleče pomivati ulice nemških mest, kljub njihovemu zaznamovanju z žoltimi "Davidovimi zvezdami," kljub njihovi slepi pasji pokorščini in dejstvu, da si Žid ne drzne niti dvigniti oči do sadističnega nacijskega pasjeglavca, so jih nacisti pobili,-poklali, pobesili in na vse mogoče načine pomorili na stotisoče, temveč milijone!... Zakaj torej nacij-ske bestije na prizanašajo Židom, Poljakom, Čehom in drugim slovanskim narodom, ki se jim ne upirajo kakor jugoslovanski partizani?! * * * Ampak s tem še ni konec teh nelogičnih in absurdnih zablod. Dan zatem, ko je objavila A. D. članek, čigar nekatere stavke smo zgoraj kvotirali, je objavila dne 13. maja drugi uvodnik, v katerem je sama postavila na laž vse to, kar je prejšnji dan trdila. V sredo je namreč trdila, da niso naredili partizani ničesar, razen da so porušili nekaj mostov, razstrelili nekaj vlakov in pobili nekaj ljudi, drugi dan, v četrtek, pa je napisala, da je nadavno prinesel "vpliven londonski list" The Evening Standard, dolg članek o odporu gerilcev v Jugoslaviji. (Z označbo "gerilcev" je imel londonski list v mislih "partizane," kar je A. D. gotovo znano, ker Mihajlovičevi četniki so, po Mihajlovičevem lastnem priznanju, neaktivni. V širšem pomenu besede so vsi borci, ki vodijo neredno ali "gerila" vojno seveda gerilci, ne glede na to, kakšne posebne označbe si še nadenejo. V tem smislu so gerilci ali četniki tudi ruski partizani. Op. uredništva.) Ameriška domovina nato nadaljuje: "List naglaša v svojem članku, da je najvažnejši rezultat te jugoslovanske revolucije razvoj upornosti in ponosnega duha, ki je razvnel in navdal z borbenostjo in hrabrostjo one prve gerilce, ki so po zlomu začeli napadati nemške in italijanske posadke po deželi. (Podčrtanje naše. Ured.) "List pravi, da imajo jugoslovanski junaki pred očmi le en cilj in ta je: OSVOBODITI HOČEJO SVOJ NAROD IN MU ZAGOTOVITI LEPŠE ŽIVLJENJE V BODOČNOSTI!" (Podčrtanje in začetnice naše. Ured.) Zdi se, da izvaja "A. D." svojo politiko po koledarju; v sredo tako, v četrtek pa drugače. Danes anatema, jutri labodja pesem . . . * * * ' Zadevi o "poljskih judih," ki jo je mimogrede omenila "Prosveta," pa bomo prihodnji teden posvetili par vrstic. UREDNIKOVA POŠTA j Jugoslovanski pomožni odbor št. 2 S. S. Danes imam za sporočiti precejšnje število imen darovalcev. To so prispevki, katere so nabrali posamezni nabiralci, v pri-: hodnje pa priobčimo imena o-nih, ki so darovali na Cvetno nedeljo, ko smo obhajali drugo obletnico vpada nemške vojske v naše priljubljene kraje. Darovali so: — Društvo Lunder Adamič št. 28 SNPJ svoto $250.00 in društvo Danica št. 11 SDZ $50.00. Po $25.00 so darovali: — Slovenska moška zveza, Barberton, O., društvo Slovan št. 3 SDZ, Mr. in Mrs. Kalan in Mr. Frank Rich. Društvo France Prešeren št. 17 SDZ $15.00; Po $10.00 so darovali: — društvo Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ, Mrs. Mary Somrak, Mrs. Mary Smrekar, Mr. Joseph Poljane iz Jennie Ave. Mr. Frank Rich iz 61, to je ravno ista oseba kot je priobče-na že nekje zgoraj, ime njegovo se prestavi v slovensko "BO-i GATIN," kar pa v resnici odgo-i varja njegovi osebi, ne glede na premoženje pač pa v njegovem srcu je bogat, kjer ima zavest i pravega' zavednega Slovenca, društvo Glas delavcev št. 9 S.D. Z. in James Slapnik Jr. (Florist). Po $5.00 darovali: — Mr. in Mrs. Stegu, Mr. John Petrich iz 156. ceste Joseph Okorn, Mr. ; Louis Tomsic, Mr. Anton Golob, Mr . Rudolph Kozjan, Mr. B.Leu-fitig, Mr. John Kershisnik, Mr. Joseph Mrhar, Mr. John Stopat' in Mr. Jernej Rožanc. Po $2.00 darovali: — Mr in Mrs. C. Lokar, Mr. Joseph Bab-nik, Mr. John Tavčar, tajnik; S. N. D. in društva Maccabees,: kateri je nabral lepo vsoto na' društveni seji in Mrs. Mary Gornik. Po $1.00 darovali: — Mr. John Gabrenja, Mr. Frank Per-{nač iz 68. ceste, Mr. Louis Vich-|ner (Mr. Karel Kokal, Mr. Jo-jseph Jaklič, Mr. Charles Jarc, I Mr. A. Rabec iz 167. ceste, Lud-I vik Medvešek, John Lazar, Jos. . Okorn, Peter Jurman, Louis |Stovanja, Jos. Drobnic, Frank ; Jazbec, Frank Krnc iz Bonna j Ave., JYank Pernač, Louis Pi-i ke, Joseph Sužnik iz Abby Ave. Mary Križmančič iz West Side, in Anton Gruden. Najprisrčnej-ša hvala vsem zavednim darovalcem kakor tudi vsem nabiralcem. Pozdrav, Joseph Okotfn, blagajnik. Jos. Kosarich $1.00; Frank Zaje $1.00; Mary Jevnikar $1; Neimenovana $2.00; Julija Struna $1.00; Frances Vidmar $2; Frances Gorenc (nečitljivo) $1; Rose Urbančič $1.00. — Skupno $10.00. Mary Lustig, nabiralka: Anton Dolgan Trafalgar $2; Jos. Janežič $2.00; A. Gregore $1.00; Frank Raztresen $1.00; Ursula Blazetič $1.00; Mary Boldin 50c; Jos. Lustig $100. Skupno $8.50. John Jančar, nabiralec: John Jančar $5.00; Jos. Kuž-nik $5.00; Frank Skully Jr. $1; F. Skully Sr. $1.00; Eleanore Gubich $1.00. Skupno $13.00. Anton Jankovič, nabiralec: Družina Anton Zanko $2.60; Anton Kovačič $2.00; John Tomšič $5.00. Skupno $9.60. In to je le izmed 28, ki imajo zunaj knjižice le 6, ki so zbrali skupaj to vsoto. Kaj pa z ostalimi nabiralci-zastopniki. Torej poskušajte tudi vi poagitirati ta mesec, ko se s tem niste potrudili dovolj zadnji mesec. Slovenija prosi vaše in moje pomoči, torej nekaj dolarjev mesečno v to človekoljubno de lo, katerega vrši ameriška Slovenija nas ne bo še upropasti-lo. Dajmo rojaki, zbirajmo in prispevajmo vsi brez razlike vsak po svojih močeh. Naši sobratje Cehi, so obdavčeni direktno pri njih podpor' nih organizacijah $1.00 meseč no. Torej pomislite, koliko oni sami zberejo mesečno za svoje rojake v njih domovini, ki kot izgleda ne trpe tistega trpljenja, kot ga trpi naš mali na rod, proti kateremu so se zaro-tili na uničenje trije sovražniki Nemec, Italijan in Madžar. Torej zbudimo se, razmišljaj-mo o položaju rojstne domovine o trpljenju krvavečega in umirajočega naroda tam preko oceana. Seveda pri tem ne smemo pa pozabiti na svojo novo domovino, in njo tudi podpirat, da bo čimpreje zadala s svojo oboroženo silo udarec proti tem sadistom in barbarom človeštva, da se čim preje konča to preli-tje krvi in trpljenje zasužnjenih narodov v Evropi, niformi s tabelicami identitete. Toda preiskovalci ne bi jj nobenega načina, da utrfflJ; da-li so ti ljudje bili ubiti o Rusov — ali pa od Nem«*' i------ — ^ kar je zelo verjetno. Znano^ da so nacisti pobili sto tis« ljakov potem ko je končana. Ako so borba kad*r Na sliki je ameriški vojak s pripravo, s katero je mogoče ugotoviti mesta zakopanih min. obdavčiti vsi enako). Kolikor kateri hoče, naj prispeva. Seja te postojanke se vrši dne 25. maja. Torej so prošeni vsi zastopniki in, zastopnice ter u radniki, da so navzoči. Potrebno je, da seje posečate vsak mesec. Na društva se pa priporoča, da zahtevate poročila iz teh sej, na vaših rednih mesečnih sejah. J. F. Durn, tajnik podr. 35 JPO—SS Darovi za naše v stari domovini Cleveland, Ohio. — Sledeči so meseca aprila darovali pri naši štev. 35 JPO—SS. Nabiralna knjižica J.F. Durn: Mike Lah $5.00 namesto venca za pokojnim A. Smole, Frank Petrič $2.00; društvo "Euclid", štev. 29 SDZ $3.00; Mrs. Urek $1.00; John Lokar $1.00; Mrs. J. Cesnik $1.00; Progresivne Slovenke krožek štev. 3, Euclid, Ohio. $10.00; Mr. in Mrs. F. Straus, Trafalgar Ave. $5.00; Mr. in Mrs. A. Poklar $5.00; Mr. Milan Medvešek $5.00 namesto venca za pokojnim vojakom John Zajcem; J. F. Durn družina $5.00 namesto venca za pokojnim J- Zajcem; Paul Cesnik Painesville, O., $1.00. — Skupno $45.00. Andrew Božič (zidar) nabiralec : Louis Cebron $1.00; John' Strancar $1.00; Frank Klemen-čič $1.00; Viktor Shell (šel) $1, Jos. Rebek $1.00; Louis Furlan $1.00. — Skupno $6.00. Geo Panchur, nabiralec: Tukajšnja postojanka se že pripravlja na izredno prireditev v ta namen in se je vzelo v najem obe dvorani Slovenskega 'delavskega doma na Waterloo Rd. za 24. oktobra. Ob tej priliki bo podan program. V ta namen se bo izdalo tudi pro-gramno knjižico in zastopnice te podružnice štev. 35 JPO—SS bodo šle na delo in pričele nabirati oglase pri naših trgovcih in drugih. Torej našim slovenskim trgovcem priporočamo, da ste naklonjeni tem nabiralkam oglasov in da prispevate po svoji zmožnosti v te programne knjižice, katere bodo izdane ob tej priliki. Zavedajmo se vsi enako svoje dolžnosti napram svojemu narodu. Vedite, da zastopniki kot odbor ne dela zase, ampak za trpeče v Sloveniji. Glejmo vsi, da bo naša prihodnja prireditev uspeh, kot še nobena ne tako, in ako bomo vsi sodelovali, in se potrudili bomo tudi to dosegli. Društvenim zastopnikom, kot nabiralcem pa, da greste na delo vsi, ta mesec in poskušate doprinesti svoje k skupnosti. Na naše ljudi pa naj bo prošnja, prispevajte kolikor pač morate tem narodnim delavcem, če pa nimate namena prispevat, saj ne ovirajte one, kateri imajo' voljo do dela in ki vrše to člo- j vekoljubno delo. - Ne iščite izgo- j vorov in drugega prerekanja. Vse nabiranje je prostovoljno (kar bi pa se morali vsi zavedat svoje dolžnosti in se tako Udarec nacistične propagande proti Zed. narodom • Elmer Davis-Direktor OWI & —Office of War Information Med tem ko se nemške čete borijo s težavo, je nemški propagandi uspelo zadati nam uda-rec s tem da se ji je posrečilo dovesti do preloma diplomatskih odnošajev med Rusijo in poljsko vlado v izgnanstvu. Pot, po kateri so šli nacisti, je lep primer Hitlerjevega nauka iz njegove knjige "Mein Kampf", da namreč mnogi ljudje rajši verjamejo velikim lažem nego malim. Kakor se spominjate, so Rusi tedaj, ko so Nemci podjarmili Poljsko v septembru devet-intridesetega leta, napredovali in zavzeli vzhodno Poljsko ter pred tem ujeli tisoče poljskih vojakov. Junija edenštiridesetega leta so Nemci napadli Rusijo, preplavili to področje in ga od tedaj dalje držijo. Sedaj — po skoro dveh letih — naenkrat trdijo, da so blizu Smoljenska odkrili trupla tisočerih poljskih oficirjev, katere so —t tako trdijo nacisti — Rusi pobili pred tremi leti. V raznih pogledih izgleda ta pravljica zelo sumljiva. Najprej Nemci niso bili prav nič sigurni v pogledu števila ubitih. Cez nekaj časa šo začeli Japonci in Francozi iz Vichyja trditi, da so bili poklani Rumuni v Odesi in ne Poljaki v Smoljensku. Govorili so o desetih tisočih, potem o dveh, in petih, dokler niso končno "ustanovili", da jih je bilo dvanajst tisoč. Rim in Berlin nista bila istih misli glede načina kako so bili ubiti. Glede ostankov so rekli, da so bili bolje očuvani po treh letih kot bi se bilo pričakovalo. Trdili so, da so Rusi na vsak način hoteli skriti te grobove; polno poljskih ujetnikov, ^ so napadli Rusijo, bilo 1 ^ bolj naravno, da bi tudi bili — če že ne takoj, Pa i* je, ko so jim bila trupla P° na za propagando. Spominjate se, da, ko » ci zasedli Poljsko, so sv« dili, da so našli grobove ^ nemških civilistov, PoblUjt Poljakov. Malokdo je verj^ pripovedkam. Toliko ^ je, da Poljaki, ki se teg» spominjajo, morejo verj ^ danjim nemškim trditva > sti ko so razlogi tako jaS ' vi razlog je, naravno ta, pozornost sveta odvoji ^ sovnih ubijstev, katere Nemci skozi tri leta i" P\ l/i Poljaki, umorstva, številna, da izgledajo meravani poskus, da se ^ bi poljski narod. $ je, vzbuditi sumničenje ^ upanje med Rusijo in $ Združenimi narodi. To ''jj galo Nemcem v dveh P j • Direktno bi to oviralo ^ vanje vojne, katero vsi proti Nemčiji. Indirect« ^ to pomagalo dvignit1 Nemcev doma. Dosti ^ je, da je med nemški«1^" ^ prebivalstvom — da, ^ med vojsko — vedno ' manj vere v konečn0 nad zavezniki. ko' do» cW» V i j V £ nesloga med Rusijo * drugo državo od Zdr J rodov. Sin«1 Poljaki in Rusi 9° & da to vprašanje se ti jp njih. Ako bi se konec« ^ lo na tej podlagi, bl ^ premoč Rusije bila Toda vsaka stvar, ki ^ razcep med Združeni«1 ^ se tiče vsake združenj $ — vključno Amerike ^ , - vsi J mi moramo držati ^ do dobimo vojno. ^ vojni Združeni narod1 ^ na podlagi neke vrste ^ ne varnosti, tedaj ^jj varnosti, da bi katera^ # va smatrala, da mora ^ s nost zasigurirati na .^Ji" bejših sosedov. Edin1 ^ ševanja tega slučaja J . ga kot problem svet nosti. $ SUŠA V ZAHODNI IJJ' j, NJI JUGOSLA* Washington. — j gv1 . javke, katero je PreJ r j» fj časopis Dagens Nyh® $ ko njega OWI, je dela široke predele z <« osrednje Jugoslavije- ^ je bati "poljedelske . fe". Vsi ribniki in lT1 „jf» poljedelske^ ibniki in 1 tem ozemlju so se - ^ P vendar da so zakopali vsakega zadnjič" opozorjen^ o0dsty ---- -------- . "i'"—--' pl posebnega moža v uniformi z morajo odstranit1 " njegovo tabelo identitete. Pred, j vse gorljive snovi, te logi, da Mednarodni Rdeči križ jo urediti domača 3 ^ preišče zadevo, nimajo nobene-' pa izkopati jarke riagV»r'- fl ga pomena. Kajti Nemci go- in po vrtih. CasoplSbj po^. spodarijo na tem ozemlju. N^ bi bodo oni, ki se ne tc jim bilo težko pokazati onim, ki kaznovani z zapor0ltl bi vodili preiskavo, trupla v u-' mi globami. 15. maja, 1943. ■-1 ENAKOPRAVNOST STRAN S. (( Občinsko dete ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič Japonski delavci Gospod Sima se ne vrne takoj, a učitelj glasbe ko se vidi samega s svojo učenko, začne ubirati napačne tone in šestnaj-stinke, ki mu ježe lase na glavi. Začne se znojiti, preleti burno 2 obema rokama po klavijaturi ln začne z nenaravnim visokim glasom razodevati svojo ljubezen. "Gospod!" se preplaši svaki-nJa, ker se mora nazadnje vsaka svakinja preplašiti, ko se ji tako nenadoma razodene ljubezen. ^ Učitelj glasbe še naprej raz-01Ja po klavirju in govori o ljubezni, ker je bil menda tako na-vajen, da je s spremstvom mu-zike razodel ljubezen, da bi roditelji v drugi sobi mislili, da Poučuje. "Gospod!" se preplaši vdru-svakinja, kot je tudi prav, se dekle pri razodevanju ljubezni vsaj dvakrat preplaši. Komaj udari učitelj najnižje tone pri razodevanju in na kla-Vlr, takrat se odpro vrata in Prikaže se Sima Nedeljkovič, bled kot vosek. Učiteli muzike skoči z okroglega stola, kot da ga je vrglo Pero kvišku in obstoji pred gozdom Simo, tudi bled kot vo-Oba zmešana, oba bleda kot vosek, sta stala drug napram drugemu in se dolgo gledala. Na zadnje se gospodu Si-1111 stopi vosek na ustnicah in 0n jih odlepi. ' "Bodite tako dobri, gospod, J11 Pojdite z menoj v mojo sobo!" Učitelj ve, da je odigral gis v ej hiši in gre kot krotek golob za gospodom Nedeljkovičem. Ko sta bila v imenovani sobi, gospod Sima pazljivo zaklene vrata, a učitelju muzike preleti neka tuga skozi ledja in ta trenutek si je sam sebi zdel kot klavijatura, po kateri bo začel gospod Sima vsak hip izvajati najbolj fantastične tone. In gospod Sima začne z nekim čudnim glasom, podobnim onemu, s katerim je malo prej razodeval učitelj muzike svojo ljubezen: "Gospod, jaz imam z vami nek, zelo zaupen pogovor--" "Vem," odgovori učitelj v tremolu, "ali . . . jaz sem to iz . . . velikega spoštovanja ... to je . . . kot nedolžno stvar . . " Gospod Sima ostane še nadalje bled kot vosek in nadaljuje: "Vi mi lahko napravite veliko uslugo. Povejte mi odkritosrčno, kakšen^: je vaš rokopis, ali je lep?" Gospod učitelj ne razume vprašanja, zato ga gospod Sima ponovi. "Drugače je - lep, popolnoma moški rokopis," odgovori grešni učitelj, "ali zdaj ko se tre-sem, bo ženski, popolnoma ženski rokopis." "Prav dobro, prav dobro," odgovori gospod Sima, "potem sedite tukaj, glejte tukaj, in pišite, kar vam bom diktiral." Zdaj šele uvidi učitelj, kaj hoče gospod Sima: rad bi od njega pismeno priznanje, pred-no ga pretepe, da bi imel v rokah dokaz, zato se je skušal o-pravičiti. (Dalje prihodnjič; P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN k: (Nadaljevanje) | ~~~ Da, ljubila te bom, Isidore' ' 1 • Tvoja bom . . . čisto tvoja • • • na veke . . . kakor sem bila I ^eg0Va . . . Toda šele-potem,; 0 se osvetim, ko ga ubijem, ko j bom videla krvaveti pod svo- j lrtl nožem, hropeti in umirati, j Panoufle ni odgovoril. Spo-! je, da bi vsaka beseda sa-l -l0 oslabila srd te ženske. Velika ravnina Gentilly, po-; 'eJana z brzojavnimi drogovi,] Se ie zdela res strahotna. v Kar so se začuli na cesti ko-j raki. | Zefyrjna jn Panoufle sta sej j^vnala. Spoznala sta moža,: Je prihajal po cesti. To je on . . . le poglej! | ' • — je zašepetal Panoufle.] Sam je! p Najbrž ni hotela z njim. . e v gostilno nakupit jestvin , Pijače, da se okrepčata, pre-ei1 Pojdeta spat. Nož — je zaječijala edino, aŠno besedo. Pusti ga mimo! ln drži je-b 2a zobmi! — je zašepetal at>oufie_ Zefyrjna je i>|jdovolj raz- j^'Jena, cilj je bil dosežen. Pa- s je bil lahko zadovoljen sa vlogo, igrala jo je tem j- 'Je, ker ni niti slutila, kak- n Je njen delež na spretno za-sHo vani tragediji. Sij !mak ji je pojasnil, da se ?>je . ra še istega večera sestati z tt'm bratom, ne da bi izgub- a' 'čas. Delo, ki se ga je hotel lotiti skupno z njim, ni trpelo nobenega odlašanja. In lepo rejena Paulina je seveda označila prijatelju P-a-nouflovo krčmo, ki jo je slednji dobro poznal kot kraj, kamor je navadno zahajal bandit, ki ga je Slimak iskal. V tisto krčmo se je bil baš napotil Slimak, da bi se domenil s Paulinim bratom Polytom o važnem poslu. Lopov je hitel, ker je bil že skrajni čas. Baš je hotel zaviti na stezico, vodečo h krčmi. — Nož! — je ponovila Ze-fyrina z drhtečim glasom. — Ne pozabi . . . med obe lopatici ... ne previsoko . . . in dobro zamahni! Stisnil ji je nož v roko. Zgrabila za j« in izginila v temo. Panoufle je začel žvižgati. Minile so komaj tri minute, ki so se pa zdele tolovaju tri dolge ure. Slednjič je zagledal Zefyrino kako hiti nazaj vsa upehana, od groze izbuljenih oči, z okrvavljenim nožem v roki. Skočil ji je naproti. Tresla se je po vsem telesu. — Je že po njem . . . tam pri zidu! ... — je zajecljala z drhtečim glasom. — Niti krik-nil ni! — Je mrtev? — Da. — Ne smeva ga pustiti tam! Iztegnila je roko in pokazala ■s prstom na nekaj temnega ob poti. — Tam leži! — je zašepetala. Na gornji sliki so japonski delavci, ki so bili rojeni v Ameriki in so se bavili pred napadom na Pearl Harbor s trgovino Stkokošmi v Santa Ana, Cal. Sedaj bodo zaposlili te Japonce na tako zvanih kokošjih farmah. Krenila sta tja. Slimak je res ležal ob poti z obrazom navzdol, roke iztegnjene naprej. — čuj, Zefyrina, ne bodi o-tročja, — je dejal Panoufle videč, kako se babnica trese po vsem telesu in ozira nazaj, kakor bi hotela zbežati. — Stoj na straži. Vse drugo opravim sam. Najprej se je prepričal, če je Slimak res mrtev, potem je pa prasnil vžigalico in pregledal rano. Zelo tenak curek krvi se je komaj poznal na suknjiču. — Gromska strela! — je za-mrmral Panoufle. — Kri mu teče notri. Nobenih sledov nikjer nič . . . Bogme' ,to se- pravi opraviti delo gladko! Vendar je pa za vsak slučaj obrisal rano z robcem, da bi se ga ne prijela kri. — Tako, to bo zadostovalo za pot . . . Samo da na kaj ne pozabiva ... če bi te slučajno našli, dragi Slimak, ni treba, da bi takoj spoznali, kdo si. Skrbno je- izpraznil mrličeve žepe, pobral je iz njih vse, nož, mošnjiček za tobak, nekaj denarja . . . — No, mnogo te robe baš ni, — je mrmral sam pri sebi, — tudi tudi to bi bilo škoda vreči proč. Potem se je ozrl na vse strani. žive duše ni bilo nikjer, ni se mu bilo treba bati, da bi ga kdo motil. — Ni nobene nevarnosti, Zefyrina? — je vprašal na straži stoječo babnico. — Nobene,* — je zajecljala vsa iz sebe od groze. Dvignil je mrliča za noge, ki si jih je položil na rame, glava in roke so visele ob njegovem i hrbtu, in tako je krenil čez polje proti bližnji gramozni jami. — Ta je zapuščena, — je dejal in obstal pred globoko jamo. — Poznam jo. Tam je kot kjer je do deset čevljev vode. Fant bo spravljen tam kot doma. Natlačil je mrliču kamenja v žepe, odvlekel truplo na rob jame in ga spustil v njo. — Na svidenje, prijatelj! — je zaklical za padajočim truplom. V naslednjem hipu se je zaslišalo, kako je truplo štrbunk-nilo v vodo. Potem je pa zopet zavladala tišina v hladni noči. Panoufle se je obrnil in zagledal pred seboj Zefyrino. Stala je nepremično vsa iz sebe od groze; človek bi mislil, da je okamenela. — No torej, zdaj si pa že vdova! — je dejal in jo objel, da bi jo vsaj malo potolažil. Sam pri sebi je pa dejal: — Eh, z babnicami je pa res križ, ker ne znajo resno delati. Iz žepa je potegnil aluminijasto uro, darilo svoje bivše ljubice. — Ura je enajst, — je za-mrmral. — Baš pravočasno pridem na sestanek s Polytom, potem pa poj demo vsi trije v d'Alboizov hotel. — V d'Alboizov? — je vprašala Zefyrina-presenečeno. ! i'i i j ii itriti.. I Collinwood I Newsbox No. 1 ___ _ _ _ _ _ __ _ __ _____ _ _ _ FOR VICTORY—Buy ENGLISH SE CTIO Nc s War T& Stamps MAY 15, 1943. «B.H.l