Leto VI-, štev. 282 LJubljana, sobota 5. decembra 1925 Poštnina pavitllnuu. Cena 2 Din aa lilnji ob 4. ijntrmj. =a Stane mesečno Din as —; sa inozemstvo Din 4or— neobvetno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičera cesta Stev. 16/I. — Telefon Stev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul, it. s/L — Telefon St. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpMVatttvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. —- Telefon it. 36. tessratal oddelek: Ljubljana, Preiernova ulica it. 4. — Telefon št. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. t. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poitnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11.84» • Praha fisio 78.180. Wien,Nr. 105.141. Napovedujejo se politična iznenadenja Senzacijonalen članek beograjske Politike. — «Radič nije pogo-dan za stabilizaciju.» — Odnošaji med radikali in radičevci. — Volitve edini izhod? Vlada se norčuje iz obrtnikov Pričetek razprave o zakonskem načrtu glede ustanovitve Obrtniške banke, — Mesto velikega državnega zavoda, mala beograjska banka 31 milijonov državne podpore. — Oster boj SDS proti izigravanju obrtniških interesov Luthrova vlada poda danes demisijo Povratek nemške delegacije iz Londona. — Prvi mandat za sestavo nove vlade bo dobil zopet Luther. — Nemčija zahteva odpravo zaščitnih carin. — Airont nacijonalcev proti Dawesovemu načrtu Berlin, 4. decembra, s. Nemška delegacija je opoldne prispela iz Londona. Na kolodvoru so jo pozdravili številni člani diplomatskega zbora in zastopniki dižavne vlade. Državni kancler dr. Luther je odšel takoi poročat državnemu predsedniku «Achtuhrblatt» poroča, da se bo sestala jutri iob II. dopoldne vlada na plenarno sejo. na kateri bo sklenila svojo demisijo. Državni predsednik Hinden-burg bo poveril sestavo nove vlade dosedanjemu državnemu kanclerju dr. Lu-thru. London, 4. decembra, s. «Daily News» javljajo: Dr. Luther in dr. Stresemann sta za časa svoje navzočnosti v Londo- nu izrecno oovdaijala brezpogojno potrebo. da se v Evropi uvede prosta trgovina na podlagi splošne odprave zaščitnih carin. Pred izvedbo takih ukrepov se gospodarsko ravnotežje, da. celo mir v Evrop; ne bo mogel vzpostaviti. Berlin. 4. decembra, s. Nemško - na-cijonalna državnozborska frakcija je v nekem vprašanju zaprosila državno vlado. naj bi naiprei prepričala inozemska mesta, da je Nemčiji nemogoče vsled ponovnih angleških gospodarskih in trgovsko - političnih ukrepov preskrbeti gospodarski prebitek v smislu Daweso-vega poročila, ki naj bi tvoril pogoje za reparacijske dajatve. Krvava vojna med fesom in klobukom Turški zakon o prepovedi nošnje fesa je izzval ponekod cele revolucije. — Intervenirati je morala celo artiljerija. — Nasprotniki klobuka pridejo pred vojna sodišča Carigrad, 4. decembra, s. Na zadnji seji parlamenta je bil sprejet zakon o prepovedi nošenja fesa. Od vseh strani prihajajo sedaj poročila o gibanju, ki je naperjeno proti tej prepovedi. V Ri-zehii ob Črnem morju je prišlo do krvavih spopadov med nasprotniki novih pokrival in tamošnjimi četami. Vlada je odposlala v Rizeh vojne ladje, ki so obstreljevale uporniške postojanke. Pri teh bojih je bilo 20 upornikov usmrče- nih. okrog IDO oseb pa aretiranih. V Erzerumu je ljudstvo linealo državne uradnike, ki so nosili klobuke. Tudi tukaj so intervenirale čete in usmrtile tudi več žensk. Upornike bodo sodila voi-na sodišča. V Sivahu se je to gibanje še bolj razširilo. Tu je bilo nad 100 unor-nikov postavljenih pred vojno sodišče. Poslanec Mueddin. vodja nasprotnikov novih pokrival, je izginil. Novi dokumenti fašistovske kulture Razpust tiskarske organizacije Razpadanje klerikalne stranke odtegniti političnemu življenju. Gorica. 4. decembra, b. Goriški slovenski odvetniki dr. Pavel PGdgornik, dr. Franc Gaberšček, dr. Vladimir Orel in dr. Alojzij Mašera niso hoteli prostovoljno prispevati k dolarski zbirki za odplačilo italijanskega vojnega dolga v Ameriki. To ie jako ogor-čilo tukajšnje fašistovske kroge. Danes je goriški fašistovski taijnik Godina objavil v »Popolo di Trieste-> odprto pismo, v katerem poziva odvetniško zbornico, da naj takoj črta iz odvetniškega seznama navedene goriške slovenske odvetnike radi njihovega protSdržavnega in prevratitiškega zadržanja Goriška odvetniška zbornica je že trvedla proti imenovanim slovenskim odvetnikom disciplinarno preiskavo in ie zelo verjetno, da bodo raključeiri iz odvetniške zbornice. Izgubili bodo svojo eksistenco, ker niso prispevali k prostovoljni dolarski zbirki. Navedeno je nov dokaz, kakšno državljansko svobodo uživajo Slovenci pod sedanjim režimom v Italiji, ako se preganjajo že radi tega, če nočejo prispevati v zbirke, ki so od fašistovske organizacije proglašene kot «prostovoljne», četudi sicer izpolnjujejo vse svoje državljanske obveznosti točno in odplačujejo državne dolgove itak že z visokimi davščinami. in socialističnih konzumov. — — Voditelji opozicije se hočejo Delo iašistovskega parlamenta. Pulj, 4. decembra a. Vsi šolski didaktični ravnatelji so sprejeli pismen dekret, da mora šolska mladina od danes mprej ob Prihodu v šoln pozdravljati svoje učitelje n-i fašistovski način. Na enak način bodo mo--vori v šoli le italijansko. Ker Pa <1ecn n; pozna italijanskega iezika jo nčitelnca radi tega pretepa. Trst, 4. decembra, a N.; -v rj?njtr Ji,;. štvo trgovske visoke šole - Rivoltilla« sc ic pritiskalo, na? vstopi v fašistovski dijaški sindikat. Večina slovenskih in hrvatskih či-iakov ni hotela vstopiti v omenjeni sindikat iu so začeli fašistovski krogi zahtevati nai prične šolska oblast zaradi tega izvabil pr ? ii njim posledice. Ljubljana. 4. decembra. Političnim naivnežem »Slovenec® kai rad pripoveduje, da je klerikalizem in borba proti njemu le »zastarel predso-aek» in «plrtko nerazumevanje«. Tudi danes se je klerikalno glasilo potrudilo, da premoti nerazsodne ljudi. Lani še smo čitali v listu gosp. Korošca ponosno utemeljitev imena klerikalec, letos vidimo, da je klerikalca sram biti klerikalec, četudi se ob vsaki priliki identificira s klerikalci drugod in ponaša z njihovimi uspehi. Baš pred par dnevi se ie «Slovenec» še trkal po prsih, kako raste klerikalizem na Češkem in kako ie to dokaz, da bo tudi njegova politična pšenica še šla v klasje. Svoje nravi klerikalizem seveda ne more zatajiti, pa naj še tako menjava dlako. Vsak dan se pri njem znova potrjujejo staro jezuitsko pravilo, da namen posvečuje vsako sredstvo. Trguje in baranta z vsem. najraje pa po taktični potrebi z vero, z narodnostjo in s socializmom. Kadar odreče eno, se loti druzega, ali pa tudi vseh treh hkratu. Dokler je naš klerikalizem imel le še malo upanja na obstoj »katoliške Av-strije» in »katoliškega vladarja«, je svoie sile slepo posvečal samo Dunaju, ker ie vedel, da s tem indirektno služi tudi Rimu. V najtežjih časih narodnostnih bojev, ko so gradili Vsenemci most do Adrije preko slovenskih domov in slovenskih duš. so prepuščali slovenski klerikalci skrb za narodne pravice ir. svetinje 'liberalcem®, sami so proglašali slovensko ozemlje za «fremdes Ge-biet» ter delali politične kupčije zase a na račun slovenskega rodu. V svetovni vojni je tajništvo SLS prostovoljno etab liralo špiionažno in persekucijsko pisarno za črno - žolti Dunaj in proti lastnim rodnim bratom. Škof Jeglič je blagoslav hal in bodril z nebeškim kraljestvom slovenske fante in može. ki so jih Nemci pošiljali v fronto kot «kanonenfuter». Na priporočilo škofije se je slovensko ljudstvo do kosti izmozgalo z rekvizi-cijami. vojnimi dajatvami ter vojnim po sojilom. Takrat ni bilo škoda ne katolikov in ne Slovencev, škofovski blagoslov se .ie cedil nad «Bogu dopadljivim* mesarskim klanjem na fronti ter nad obupno bedo ljudstva za fronto. In ko so zadnje leto gornjegrajski kmetje samo poželeli, da bi bili vsaj nekoliko deležni socijalne pravice potom agrarne reforme na škofovskih večstomilijonskih latifundijah. sta «Slovenec» in »Domoljuba v potu svoje jezuitske logike dokazovala, da so take želje «rop božji». Cilj ie vedno isti: doseči čim večjo in popolnejšo nadvlado klerikalizma nad ljudstvom tudi v čisto posvetnih stvareh. Ideal klerikalizma: srednjeveška odvisnost in tema. Taktika vedno pre-varantska in licemerska. Politični boj, ';i ga sedaj bije episkopat na strani Vatikana proti lastni državi, označuje visoki kier kot boi za vero in proti veri. Ker ori nas strašilo s peklom in večnim pogubljenjem vsaj med moškimi več ne užiga. je treba klerikalizmu v Sloveniji še razpaljenja plemenskih strasti. Odtod zloraba Prešernovega imena v klerikalno - strankarske namene. Pri tei priliki ie še posebej očito. za klerikalno mo ralo značilno dejstvo, da reklamirajo vsakega velikega Slovenca zase. a to šele po smrti, dočim ga v življenju preganjajo in proglašajo za škodljivca slovenskega rodu. Od prvih lajskromtiejših početkov slo \enske knjige ie bila slovenska literatura žrtev inkvizitorskih grmad. Te grmade niso gorele v ljubljanski škofiji >amo v času škofa Tomaža Hrena, tudi del Prešernove zapuščine je bil tu uničen, naslednik škofa Hrena pa je pustil -ežigati v ljubljanski škofiji Ivana Cankarja. Danes je na vrsti Cvetko Golar. Ni bilo slovenskega literata. kj je kaj dal na svobodo duha in neodvisnost v izražanju svojih misli, ki bi ga slovenski klerikalizem ne preganjal. Dalmatin. Vodnik. Prešeren. Stritar. Levstik, Gregorčič. Aškerc. Cankar. Tavčar in še nešteto drugih je bridko občutilo klerikalno ljubezen do slovenske knjige. Od nekdaj so gorele inkvizitorske grmade za slovenske Kterate in še danes gore. Ako izrablja danes klerikalni tisk 1251etnico rojstva Franceta Prešerna za politično gonjo proti slovenskim napred-:\iakom. ni to le profanacija Prešernovega imena in njegovega dela, nele pomanjkanje pijetete do velikih in zaslužkih prednikov, marveč tudi dokaz popolne izprijenosti in absolutne moralne defektnosti slovenskega klerikalizma. Apelirati dandanes na ta način in s takimi sodstvi — kakor je to poskušal zadnieTlneve «Slovenec» s Prešernom — na javnost, znači. smatrati slovensko ljudstvo za duševno manj vredno. Sramoten in silno žalosten je ta pojav v začetku XX. stoletja. Kakor pa se danes vsakdo smeji klerikalnemu zelotiz-mu 1. 1905 ob odkritju Prešernovega spo menika. tako se bodo vsi Slovenci — če ne preje — čez nekaj desetletij smejali farbarijam. ki prihajajo iz škofove tiskarne. Svet napreduje in se srednji vek r.ikdar več ne povrne! Beograd, 4. decembra, p. Današnji dan je bil v političnem življenju radi ponovne odgoditve skupščinskih sej zelo mrtev. V Beogradu bivajo samo še člani palamentarnih odborov, kateri so da. nes še delali. Nocoj je odpotoval v Zagreb Stjepan Radič, ki bo baje od tam posetil tudi Maribor in Ljubljano. Nocoj sta imela odpotovati v Zagreb na nedeljsko zborovanje radikalne stranke Ljuba Jovanovič in Laza Markovič, vendar se trdi, da je g. Jankovič v zadnjem momentu potovanje odložil. Radikalni poslaniški klub je napovedal svojo sejo za četrtek ob 5. uri. Tedaj se bo nadaljevala razprava o Brodarskem sindikatu in o poročilih dr. Ninka Periča o mednarodni konferenci za javno pravo v Haagu in o referatu dr. Velizarja Jankoviča o delu interparla-mentarne konference v Washingtonu. Ministrski predsednik Pašfc ni prišel v svoj urad, ker je še vedno bolan. Zatrjuje se pa, da njegova bolezen ni nevarna. Današnji položaj tvori predmet vedno bolj živahnih komentarjev in kombinacij. Neprestano se širijo vesti o napetih odnošajih med radičevci in radikali in «Politika» danes v članku, ki vzbuja velik interes, ker se smatra, da ie napisan na podlagi zelo zanesljivih informacij, napoveduje iznenadenja. Uvodoma ugotavlja «Politika», da smatrajo politični krogi položaj za zelo de-likaten. Medtem ko se v skupščini z neverjetno naglico odpravljajo najnujnejši posli, se politični krogi pripravljajo. da bi jih ne iznadili dogodki. Trdi se, da se sedanja situacija ne more dolgo držati. Neizogibno je novo pre-grupiranje strank. Demokrati in muslimani se nahajajo že na potu, da postanejo enotna stranka. Poučeni krogi trdijo, da koalicija med radikali in radičevci ni prinesla, kar se je pričakovalo od nje. Radikali so predvsem pričakovali, da bodo s to koalicijo pridobili večjo stabilnost situacije, pokazalo pa Beograd, 4. decembra, p. Vla-koviča. To je prva deklica, ki je odšla ■ hajduke in se ponašala zelo hrabro. Obsoji na jc bila na 15 let težke ječe. Na vprašuje sodnikov je odgovarjala hrabro. Vi čas se je obnašala pcmosno. Pri razglas;';, obsodbe sc ie oblekla v bogato naroci::o nošo in je s svojo mladostjo in lepoto očarala številno publiko. Razen nje je bilo obsojenih uidi več drugih odmetnikov v jec ; ■d 7 do 15 let Zagovorniki so vložili ničnostno pritožbo. Steklina v Bosni Sarajevo, decembra, n. V Zcnici je včeraj pop.uk I stekel pes srezkega načelni* ka Sajiča. Stanje bolnika je zelo resno Sa; jiea so takoj prepeljali v Pasteurjcv zavod v Sarajevu. » Sramotile! Prešernovega imena Nekaj zgodovinskih dokumentov kot odgovor na sedanjo kleri kalno politično zlorabo Prešerna Lansko leto so ob 751etnici Prešernove smrti slovenski listi porabili priliko, da so znova vzbujali spomin na prvega slovenskega pesnika ter uprizorili propagando za popularizacijo njegovih del. "Slovenec« je takrat molčal in pomembno obletnico popolnoma prezrl. Takrat menda še ntso prišli klerikalci na misel, kako bi se dalo Prešernovo ime politično izkoristiti za klerikalne strankarske namene. Letos se je gospodi v škofovi tiskarni naenkrat zahotelo, da se na nenavadno slavnosten način proslavi tudi 125-letnica Prešernovega rojstva. Tozadevna separatna klerikalna akcija se nam je zdela takoi sumljiva in poznejši dogodki so potrdili pravilnost naših sluteni. »Slovenec« je zadnje dneve poskušal na blasfemičen način onečediti ime Franceta Prešerna s tem. da mu je podtaknil načela in življenskl nazor, ki je bil njemu povsem tuj. Celo tako daleč je šel klerikalni tisk, da proglaša sedaj Prešerna za klerikalnega separatista, istočasno pa grdi vso napredno javnost, češ, da je ona — pnoti Prešernu. Reči moramo, da tako inpertinentne kampanje škofov list že dolgo ni vodil, kakor sedaj z zlorabo Prešernovega imena. »Slovenec« drzno greši na pozabljivost in zabitost ljudi, sicer bi ne mogel drezati v zadevo, ki zanj v nobenem oziru ni častna. Minulo je namreč jedva 20 let tega. odkar so se klerikalci izkazali, kako strastni sramotilci Prešernovega imena so. Leta 1905. se je 10. septembra vršito slavnostno odkri je Prešernovega spomenika na Marijinem trgu v Ljubljani. Bila je to največja kulturna proslava, kar so jih dosedaj Slovenci dočakali: saj je bila namenjena prvemu kulturnemu delavcu, sinu slovenske matere, impozantna narodna manifestacija, katere so se udeležili v deputacijah nele mnogoštevilni Ur vati in Srbi. marveč tudi reprezentanti drugih Slovanov. Vse, kar je čutilo slovensko. jugoslovensko in slovansko, je takrat zrlo na Ljubljano in na našega velikega geniia Prešerna. Slovenski klerikalci so bili takrat edina družba, ki je ostentativno bojkotirala Prešernovo slavlje. Za formalen povod je vzela med drugim tudi izgovor, da Muza na Prešernovem spomeniku ne odgovarja »moralnim predpisom«. Kako zelotsko naziranje so v tem pogledu razvijali klerikalci, dokazuje najbolj pismo, ki ga je pisal ljubljanski škof Jeglič po slavnosti ljubljanskemu županu. Pa obudimo spomin na one čase, priob-čuiemo njegovo kuriozno pismo v celoti. Olasi se tako-le: »Na Goričanah. 13. septembra 1905. Blac gorodni gospodi Sne 10. septembra odkril ti Prešernov spomenik ima nad pesnikom pohujiljivo, nesramno odgaljeno žensko podobo. Kot poklican varuh krščanske nravnosti z gnjusom obsojam, da se Je za pesnika teko pohote,; spomenik odbral, ie bolj obsojam, da ga Je mestna ljubljanska občina sprejela in v varstvo vzela, najbolj na obsojam, da se je nesramni kip postavil ravno pred cerkev, posvečeno prečisti De* vici in Materi Božji Mariji v pohujšanje pobožnih vernikov obojega spola. Ta pon hujšljivi kip je neprestano razžalenje Božje, za katero je odgovoren odbor, ki je tak gnju: sen spomenik odbral in mestna občina, ki ga Je na to mesto postavila in v svoje varstvo vzela. V imenu svojem, v imenu svetne ie redovne duhovščine, v imenu vseh poštenih Ljubljančanov, posebno v imenu rahločutnih gospa in sramežljivih gospodu čer. ljubljanskih, v imenu nedolžne mladi; nr, pa tudi v imenu vsega vernega ljudstva slovenskega, katero rado v Ljubljano prh haja, prosim vas g. župan, prosim občinski odbor, odstranite pohujšanje, odstranite rzzžaljenje Božje, izvolite ta sveto sramet> lji"OSt globoko razialjivi kip nad pesnikot vo glavo odstraniti in tameniti ga z drui gim, spodobno oblečenim. ANTON BONAVENTURA, 5kof.» Še mnogo hujši narodni greh nege vanski javnosti, marveč tudi med Nemci in drugod senzacijo. Bučen smeh se ie razlegal po Ev-opi in vse je zlobio pomilovaio Slovence. Cas je pokazal vso hinavščino klerikalnega zelotizma. Prešernova Muza je ostala, nikdo se ni pohujšal. tudi škof se je je navadil in je nehal bojkotirati pot mimo spomenika. Pozabil jc na ^stalno razžaljenje Boga in ko so na ljubljanskem magistratu zavladali klerikalci, se niti on, niti »Slovenec« nista več spomnila, da bi bila zahtevala "v imenu vseh poštenih Ljubljančanov« odstranitev »gnusnega pohujšanja«. Prešern in njegova Muza še vedno zreta ria proti škofiji in ob 125-letnici pesnikovega rojstva »Slovenec« ponosno reklamira spomenik za sebe (ml smo ga postavili!) . . . Še mnogo hujše narodni greh nego Dreziranje Prešernovega slavija samega. so pa takrat zagrešili klerikalci s tem. da so na dan pred slavnostio ter v prihodnjih dneh polivali z gnojnico samega slavljenca Franceta Prešerna. Zlasti »Slovenec« z dne 9. septembra 1905 ostane še poznim rodovom kot dokaz. česa vsega ie sposoben rimski kle-rikalizem. To številko je »Slovenec« »posvetil« Prešernovemu spominu ter je napisal članek, v katerem Imenuje Prešerna navadnega plaglatorja, odreka mu vsak nameni čut in ga na koncu še nroglaša za pijanca ln pohotneža. »Slovenec« piše dobesedno: «Nezmernost v niiač! in nebrzdana spolska strast sta pokazala niega ln — njegovo poezijo... to mu ie strlo moško silo, da ]e omahnil in nadel kot žrtev nravne slabosti« .. . Ko so torej Slovenci in Slovani od- krili svojemu vel možu spomenik hvaležnosti. spoštovanja in ljubezni, je brez domovinski klerikalec brizgal na glo-riolo njegove časti in slave strupeno blato .... Gonja proti Prešernu in njegovi proslavi se je seveda od klerikalne strani nadaljevala tudi po odkritju in to še z večjo nesramnostjo. Prišlo je celo tako daleč, da so klerikalci onemogočili šolsko slavnost pred Prešernovim spomenikom. Ko je deželni šolski svet že dovolil to proslavo, sta klerikalna zastopnika v deželnem šolskem svetu. Anton Keržič in dr. Lesar, predlagala, da naj se dovoljenje prekliče. — »Slovenec« je tedai pisal, da bi se mogla mladina s či-tanjem Prešerna moralno pokvariti — in ko tu klerikalci niso uspeli, so njihovi ljudje Intervenirali v ministrstvu na Dunaju ter tamkaj dosegli preklic že dovoljene šolske proslave Prešerna. Že v spričo samo teh dejstev, mora človeku, ki pozna gonjo klerikalcev proti Prešernu, zavreti kri ogorčenja nad novim licemerstvom in lopovstvotn. ki ga sedaj uganja škofov list s tem, da reklamira Prešerna zase ter sramoti one, ki so vedno in povsod bili ljubitelji in oboževatelii njegovega nesmrtnega dela. _ Izjava tržaškega škofa go dr. A. Fogar ja Prejeli smo sledeče pismo, ki ga lojalno priobčujemo: Uglednemu uredništvu «Jutra» v Ljubljani. Prosim ugledno nredništvo, da resnici na ljubo objavi v svojem dnevniku naslednje: »Jutro« je dne 18. novembra t. 1. priobčilo »Tržaško pismo«, v katerem je rečeno: »V soboto 14. novembra t. I. sta bila pri škofu Fogar ju kaplana Sček in Milanovič. Ni izključeno, da sta ob tej priliki poročala škofu o lepih uspehih, ki iih je dosegel »Mali List« s svojim aapadom na primorske narodne voditelie, ker jih je denunciral oblasti. Sček jc namreč pisal, da bo s svojo pisavo v »Malem Listu« uničil politično organizacijo »Edinost«, ker se v Rimu ravnokar proučuje načrt proti tajnim udruženjem, v prvi vrsti pa proti iramasonom, nakar bi za vladal nad primorskimi Slovenci Sček ln njegovi komunistično-kterikalni pajdaši. Sček je bil tudi pri tržaškem prefektu. Kakor škof Fogar je bil tudi prefekt zelo zadovoljen s Sčekovim delovanjem. Iz duhovniških krogov se doznava. da je h konfliktu gledž zavoda sv. Jeronima v Rimu veliko pripomogel tudi tržaški škof Fogar, ln sicer na podlagi prejšnjega sporazuma s kaplanoma Milanovičem in Sčekom. Sček, ki je zadnji čas najzvestejši sluga italijansko, papeškega Rima, je bil pred svetov no vojno vnet agitator za pravoslavie v Pri-morju.< Temu nasprotno izjavljam sledeče: 1.) Ni res, da sta kaplana Šček in Mi-lanovič bila pri meni v soboto 14. t. m. ali katerikoli dan po objavi znanega dopisa v »Malem Listu«; dosledno ni res, da sta mi omenjena gospoda poročala o uspehih »Malega Lista« s svojim napadom na primorske narodne voditelje. Gospod kaplan Šček je bil pri meni samo enkrat, in sicer pred poldrugim letom. 2.) Ni res. da sem jaz pripomogel h konfliktu zavoda sv. Jeronima, in sicer na podlagi prejšnjega sporazuma s kaplanoma Milanovičem in Ščekom. V tej zadevi se nisem nikoli ne z omenjenima ne z drugima sporazumel: ker se v njo nisem sploh in na noben način vtikaval. V Trstu, dne 30. novembra 1925. Alojzij dr. Fogar, škof. » Pojasnilo v siičnem smislu nam je k našemu tržaškemu članku poslal tudi poslanec g. dr. Besednjak. Pred Matteottijevim procesom Objava obtožnice proti morilcem. Rim, 2. decembra. Časopisi prinašajo brez komentarja obširno besedilo ugotovitev obtoževal-ne komisije pri apelacijskem sodišču v zadevi postopanja proti Amerigu Dumi-niju in tovarišem, ki so krivi umora, izvršenega 10. juniia 1924 nad socialističnim poslancem Giacomom Matteottijem Časopisi se vzdržujejo slehernega komentarja na zahtevo oblasti. Obtožnica ugotavlja da se je zvedelo. razmeroma kasno, da »e Matteotti izginil, da pa je takoj nato začela policijska preiskava. Vesti, ki so se v začetku širile, da najdeno truplo ni Matte-ottijevo. so bile popolnoma izmišljene in vse obsodbe vredne. Poročilo priznava. da je Šlo za političen umor, vendar zanika obstoj tajne orgatiizaciie. ki bi bila pripravljala atentat. Moralična soodgovornost Rossija. Marinellija in Fi-Iipellija se sicer ne da tajiti, vendar se odnaša le na to, da so imenovani dali storilcem povelje, naj ujamejo socialističnega posianca ter ga ne izpuste cel čas parlamentarnega zasedanja. Za ta zločin protizakonite kršitve osebne svobode pa je bila priznana amnestija. Kronanje v stolnici ni edina krasna scena v razkošno onrem-Ijenem monumentalnem iilmu .U.etnik od Zende*. Elitni Kino Matica. največjega detektiva sveta opisal je Conan Doyle. Isti autor je napisal suiet za najinteresantneiši film s pred-potopnimi živalmi 4*flUblienl svet4 Danes rklru „Dvorw vsled česar so bili Rossi, Filipelli, Marinelli, Putato in Thlerschald že'izpuščeni iz zapora. Za prave morilce pa komisija zanika krivdo premišljenega zločina. Zatorej se obtožba glasi na nepremišljen politiČHi umor. Obtoženi so: Dumini. Volpi, Viola,' Povbromo in Mala-eria. Proces se bo vršil v januarju ali februarju. Kot je videti, ne bo morilcev zadela kazen v zasluženi ostrosti. Zato jamči že sama obtožnica, ki je skrajno mila. Še bolj simptomatičen pa je sledeči komunike dopisnega urada nacijonalne fa-šistovske stranke: »Posl. Farinacei. glavni tajnik fašistične stranke je sprejel danes zjutraj (2. t. m.) v palači del Littorio kom u:o-vannija Marinellija in mu je poveril mesto splošnega upravnega nadzornika fašistične nacijonalne stranke.* Zedinjene države kot upnik Sporazum za od^Irčflo romunskega dolga. Poročila iz NVashingtonn prinašajo posameznosti o OTorazumu Rumunije in Amerike glede odplačevanja romunskega dolga. Senator Smoot je izjavil, da je dobila Rumunija približno enake pogoie kot Velika Britanija, torej mnogo slabše kot Italija. Vendar se smatra v \Vashing tonu taka ureditev kot uspeh ža Rumu-nijo. ker pomeni za prvih deset let dovoljeni delni moratorij znatno večjo olajšavo kot odgovarjajoče določbe v drugih doslej sklenjenih pogodbah, z edino iziemo pogodbe z Italijo. Rumunijo bo začela plačevati 1. 1926. letnih 200.000 dolarjev, ki narastejo do 1. 1932. vsako leto za nadalinih 100.000 dolarjev. Od 1. 1931. do 1939. se zviša anuiteta sleherno leto za 200.000 dolarjev. Vrednost celokupnega romunskega dolga znaša po tem računu 44.590.000 dolarjev. Obresti se bodo štele v prvih desetih letih po 3 %, pozneje pa 3.5 Vsega skupni bodo Rumuni plačali približno 110 milijonov dolarjev. Rumunija namerava nemudoma začeti pogajania za najetje novega velikega posojila, ki je namenjeno v prvi vrsti izgraditvi romunskega železniškega ozemlja. Ameriško - romunski sporazum je velike važnosti za. našo državo, ker nara služi kot neko merilo za pogoje, ki jih utegne dobiti Jugoslavija, kadar se bo začela pogajati. Pri današnjem razpoloženju v Ameriki pač ne moremo upati v boljše pogoje. Sedaj ostanejo še naslednje države, ki niso uredile vprašanje odplačila svojih ctolgov Ameriki: Dolguje dolarjev Armenija 14,959.475 Avstrija 30.350.750 Franciia 4.216.556 940 Grčija 17,625.000 Jugoslavija 65,414.997 Liberija 32.760 Nicaragua 110.590 Rusija 225,147.698 Politične beležke -j- Obrekovalci v zagati. Afera doktorja Lukiniča bo prihodnje dni zaključena. Anketni odbor se je moral na pod. lagi najobširnejšega dokaziinega materijala prepričati, da je bilo poslovanje dr. Lukiniča v zadevi desekvestracije posestva kneza Thurn-Taxisa povsem korektno. Odbor je zato sklenil predložiti Narodni skupščini, da se obtožnica, ki so jo svojčas vložili zajedničarji, klerikalci in davidovičevci odkloni Listi, ki so takrat polnili svoje stolpce z obrekovanjem dr. Lukiniča. obmetavali z blatom njega in celo SDS sedaj sramežljivo napovedujejo, da se je grda klevetniška kampanja izjalovila in da dr. Lukinič ne bo izročen sodišču. A da bi prikrili evojo nesmrtno blamažo, dolžijo dr. Lukiniča, da je uradoval — prebrzo, očitajo mu torej nekaj, kar sicer od ministrov neprestano zahtevajo. S temi naivnimi manevri se seveda resnica ne da zakriti in se ne da zmanjšati sijajno zadoščenje, ki ga daje nred-log anketnega odbora dr. Lukiniču. 4- Krvavo vojno proti Avstriji pripravlja baje «Orjuna». Skrivnost je izsledil, kakor čitamo v dunajskem bul-vamem dnevniku «Stunde». neki vojaški ataše v Beogradu, ki je krivono-sim dunajskim gosoodom zaupal sledeči vojni načrt: »Orjuna«, ki se je v zadnjem času bogato preskrbela z orožjem in municijo, je pred kratkim razvila prapor, ki ga namerava ponesti severno od Celovca. Niena ofenziva, ki se ima izvršiti v naibližiem času, bo seveda naperjena proti Koroški, da se s silo razveljavi plebiscit«. Pripravljalni manevri so že bili in vsak Oriunaš je že opremlien s hrano za tri dni! Ofenziva obeta biti tem uspešnejša, ker se trdi, da je Italija za s'tičai razdelitve Avstrije priznala Jugos'avi.ii tudi nek-darno glasovalno cono B s Celovcem vred! Generalštab in vojna blasraina za to vojno eksnediciio se nahp'ata pri ljubljanskem «Društvu za vzdrževarfe Slovencev v Avstriji«, propagando med koroškimi S'ovenci za dostojen sprejem «slovenskih četašev« pa vodi »Koro-secki Slovenetz«; ki ga razšir.ia:o po Koroškem v stotisočih eksemplarih! Voiaški ataše, kateremu se ie posrečilo Za Miklavža posetite naio krasno izbiro moških in deških oblačil po najnižjih cenah. Jos. Rojina,3 Ljubljana razkriti opasno zaroto, je že interveniral pri jugoslovenski vladi v Beogradu sklicuje se na mirovne pogodbe, a tudi »Stunde« se je čutila dolžna, da doprinese svoj obolus k ohranitvi evropskega miru ter je dobila »od jugoslovenske službenim krogom blizu stoječe strani« zagotovilo, da ima Jugoslavija na svoji meji dovolj vojaštva, ki bo preprečilo prehod oboroženih formacij v koroški nemškonacijonalni raj. Tudi mi iščemo intervenijenta, da ga pošljemo «vojaškemu atašeju« in v redakcijo dunajskega lista, da jih potipa za žilo, sklicuje se ne sicer na mirovne pogodbe, pač pa na zdrav razum in na koledar, ki bo gospodom povedal, da še božiča nismo imeli in da je torej do pustnega torka še presneto daleč. + Sporazum med radikali v mariborski oblasti. V zagrebških listih čitamo, da je spor v radikalnih organizacijah mariborske oblasti poravnan. Dr. Ravnik in dr. Miiller priobčujeta skupno izjavo, da je prišlo med oblastnim odborom NRS, čigar predsednik je dr. Ravnik, delegat pa g. J. Tavčar, ter mariborskim mestnim odborom NRS. kateremu načeluje dr. Mtiller do popolnega sporazuma. + Zemljoradniki o St. Radiču. Zem-ljoradniške »Novosti« pišejo, da je bilo svoječasno v Srbiji precej ljudi, ki so mislili, da se more okoli Hrvatske republikanske seljaške stranke zbrati načelna in radikalno - soctjaina opozicija Jugoslavije. To je bilo v času. ko je Radič zavzema! pozicijo tribuna revoluci-jonarne demokracije, ko je njegova stranka obljubljala, da bo prinesla v naše javno življenje nove konstruktivne sposobnosti Po svoji kapitulaciji pa ie opustila tudi svoie socijalne zahteve in dela vprašanja iz tobaka za pipo. povsod pa trpi nezakonitost in strankar-stvo. Njenemu šefu se bo kmalu pričel smejati po cirkuški ves Beograd. »Novosti« dvomijo, da bi Hrvati ne imeli ljudi, ki bi jih bolje in dostojneje zastopali, kakor pa dosedanji dejanski predstavniki Hrvatov. Potrebno je, da pridejo na površje ljudje z več dostojanstvom in doslednostjo, kajti ako se Beograd že smeje Radidu. potem bo zelo slabo, če se bo začel smejati Hrvatom« . . . _ Iz demokratske stranke lz okrožnega tajništva ze •Notranjsko. Dae 6. decembra se vrši v Begunjah pri Cerknici ob 3. uri popoldne v gostilni g. Podgornika predavanje o živinoreji. Preda« va g. dr. Ipavec iz Ljubljane. Po predava* nju se vrši političen sestanek, kjer poroča okr. tajnik g. Pavlovčič. Iz zveze kulturnih društev v Ljubljani Dane*, dne 5. t. m. predavajo: V Novem mestu g. prof. Majcen ob 10.15 nt tamkajšnji gimnaziji o temj «Kako so pomagali Slovenci rušiti Avstrijo«, V Dobu pri Domžalah zdravnik «Higijen» škega zavoda« ob 20. »O alkoholizmu«. V nedeljo, dne 6. t. m. V Grosupljah g. živinozdravnik Joso Čeh ob 930 »O živinoreji«. V Selcah nad Škofjoloko g. dr. Cadež ob 15. «0 zemeljskih katastrofah«. V Begunjah pri Cerknici g. živinozdravs nik Lovro Tepina ob 15. «0 živinoreji«. V L]ublJanl Klubu naprednih učiteljiščni« kov g. prof. Pavlic ob 9. dop. »O posmrt« nem življenju pri starih narodih«. Po svetu — Potovanje poljskega finančnega minit stra v London in Pariz. Varšava, 2. dec. Finančni minister Zdziechovski, čigar eks« poze v sejmu je napovedan za 9. t m., se namerava po poročilih listov podati 12. t. m. v London in Pariz v zadevah svojega resorta. Za njegovega namestnika jc bil imenovan predsednik zemljiške kreditne družbe PopIawski. — Papež in češke volitve. Papež je dal sporočiti kanoniku drju Okaniku, županu v Bratislavi, ki je bil kot kandidat češke agrarne stranke izvoljen v čsl. senat, da mo« ia takoj odložiti mandat. Dr. Okanik je znan slovaški rodoljub, ki sc je prošlo leto dalj časa mudil tudi v naših krajih. Tudi kaplan B daruvskv, ki je bil izvoljen v po« slansko zbornico, je moral odložiti mandat. — Churchill proti socijalistom In komuni' stom. Te dni je imel Churchill v Londonu oster govor proti socijalistom in komuni« stom. Izjavil je. da ni med njimi velike raz. like. Tako socijalisti kakor komunisti bi uničili britansko državo, ako bi prišli do vlade. Socijalisti radi svoje teorije, komu« nisti radi nasilja. Rusija in Nemčija, kjer je domovina teh idej. nista nikdar poznali angleške svobode. Vsi nestrpno prič '• Trbovljah. Da nes st; bo vršilo več Miklavževih večerov tako v Trbovljah kakor tudi v Hrastniku. Najlepši pa bo brezdvomno na trboveljski soli. kjer bodo obdarovani vsi otroci deške in dekliške šole. Pri tej priliki je med drugim na sporedu pesnitev dr. Laha ••Miklavž prihaja*. t— Umrljivost i> trboveljski občini je leto: znatno večja kakor lansko leto, ko je umrlo vsega skupaj 200 ljudi, letos pa ic okoli 230. t— Nezaključena stavbna sezona. Kljub zimi še vedno ni zaključena stavbna sezo na. Tako je komaj pod streho prizidek pri Škcrbicovi hiši, s čimer se ho prccej povečala krojaška delavnica, Peharčeva hiš:', poleg Sokolskega doma pa je šc napo! go tova in brez strehe. Pri obeh dela naglo do-končavajo. Pri drugih novih hišah pa sft z delom v glavnem že prenehali in čakajo spomladi. t— TPD Je naklonila rudarski nadalievals ni šoli v Trbovljah podporo v znesku 5000 dinarjev. Iz Primorja * Mussolini častni meščan Trsta. Tc dni je bila v Rimu dcputacija tržaškega mestne* ga sveta z županom dr. Pitaccom na čelu. Izročila je Mussoliniju pergament, s katerim je fašistovski ministrski predsednik imeno« van za častnega občana Trsta. * »Edinost« se razširi. Tržaški dnevnik »Edinost« naznanja, da s prihodnjim mesecem razširi svoj obseg. Izhajala bo trikrat na teden na dveh, trikrat pa na štirih stra* neh. Do sedaj je izhajala »Edinost« dvakrat na teden na 4, drugače samo na 2 straneh. * Smrtna kesa. Na Humu pri Kojskem v Brdih je preminul 85«Ietni Ivan Sinčič, zeve« den slovenski narodnjak. Značajnemu mo* žu. ki je gojil stike še s pokojnim dr. Lavri« čem. bodi lahka domača žemljica! Preosta* Iim naše sožalje! * Nalezljive bolezni v Trsiu. V času od 25. do 28. novembra je zbolelo v Trstu 11 eseb na trebušnem Iegarju. En bolnik je umrl. Davica beleži v tem času 5 novih slu« čajev, ikrlatica pa 4 * Nov prefekt v Trstu. Kakor je vaš list Z poročal, je dosedanji prefekt v Trstu Mo* roni odstavljen. Na njegovo mesto pride ferrarski prefekt Gasti gr. uff. dr. Giovanni. * Odprava tolminskega učiteljišča. Kakor smo že poročali, se spremeni dosedanje slo« vensko tolminsko učiteljišče v italijansko nižjo g'mnazijo. Za likvidatorja učiteljišča jc imenovan prof. com. Marino Graziusi. Se« danji učiteljiščniki hodo nadaljevali svoje študije do konca pod starimi pogoji. * Za obnovo v novih pnkraiinah sc jc porabilo po uradnih podatkih 118 milijonov lir in popravilo ter zopet zgra^:,o se je 21 tisoč h:š. V vojnam času so bili nekateri kraji docela porušeni. Treba v-a. jc 7a oh* novo storiti ?e zelo mnogo. Da sc je oh« novno d?!o do-lej vrš:'o usnešno. na tem ima veliko zasl-go ti'di požrtvovalnost in pridnost našega ljudstva, v katerem živi Te« lika ljubezen do rr>duc erude. Pismo iz Splita . e joanuuLijuijaoaooooDm^ B Velikanski uspeh v kinu »LJUBLJANSKI DVOR" g ————————-----q kateri predvaja največji film sveta: g »Izgubljeni svet" Včeraj velikanski naval na blagajno! Vse predstave razprodane!!! Predstave danes ob 4., '/36., V28. in 9. nri. g Predprodaja vstopnic cel dan 1 Hitite, da ne zamudite! Cene nezvišane! Onnnrrinnnrrinnrinrrr^ MIH rro^nDnnnnnnnnrinnnr»0 Split, 2. decembra. Prav posebni so vzroki, ki so me napotili, da pišem to pismo za «Jutro». V soboto, dne 23. novembra zvečer smo otvorili pri nas slovensko umetniško razstavo «Kluba mladih«. Otvoritev ie bila res slavnostna: udeležili so se je splitski Slovenci, minister n. r. iuraj Biankini, mestni župan dr. Tar-tagiia, zastopniki upravnih oblasti in mnogoštevilno občinstvo. Mladi umetnostni zgodovinar g. Dclalle je mesto odsotnega predavatelja iz Ljubljane orisal razvoj slovenske upodabljajoče umetnosti v zadnjih sto letih. Splitska iavnost je bila po razstavljenih predmetih naravnost frapirana. Ponudba za ponudbo je prihajala in že prvi dan so razstavljala' prodali častno število slik. Mestna občina ie kupila Franceta Kralja olje «Jajčarice». Med srečnimi prodajalci sta tudi gg. Božidar Jakac in Fran Zupan. Slednji ie na otvoritvi zastopal razstavljajoče umetnike. Včeraj je imel Split intimno proslavo petindvajsetletnice odkar je pri novinarstvu g. Vinko Kisič. urednik lista Novo doba*. O. Kisič je začel svojo časnikarsko karijero 1. 1900. pri «Nar. iistu* v Zadru. Delal je sprva pod vodstvom politika Biankinija, tedanjega poslanca v dunajskem parlamentu. Prijatelji in častilci delavnega in neumornega g. Kisiča so se spomnili truda svojega dragega druga s skromno proslavo. Jubilant je danes glavni urednik naše «Nove dobe». V prostorih hotela Centrala* se je vršil na predvečer državnega praznika svečan banket. Navzoči so bili poleg novinarjev razni predstavniki Splita, pisatelji, glasbeniki in drugi umetniki. Prvi je napil mlademu in čilemu novinarskemu delavcu g. Biankini, ki je imel pesniško vznesen govor. V imenu časnikarskega društva mu je čestital tajnik g. Bra.ievič, v imenu dalmatinskih pisateljev g. Din-ko ŠimunovJč in don Frane Ivaniševič, eden izmed najpopularnejših Spliča-nov. V šaljivem tonu je pozdravil jubilanta g. inž. Matošič, ki mu je izročil svojevrstno diplomo, ki predstavlja 2. Kisiča kot učenca min. Juraja Biankiniia. Novinarji so poklonili tovarišu dragoceno preprogo. Duhovita je bila tudi napitnica splitskega župana doktorja Tartaglie. V imenu gledališča ie govoril dramaturg g. dr. Korolija. Na . banket je bil povabljen tudi v Splitu 1 navzoči delegat «KIuba mladih* iz ' Ljubljane g. Fr. Zupan. Čestital je ju- • bilantu kot novinarju in prijatelju i umetnosti. G. Kisič je prejel več brzo- j javnih pozdravov. Med drugimi se ga je spomnila centrala Novinarskega udruženja v Zagrebu, sekcija v Beogradu ter številne korporacije. Kakor menda povsod drugod, je tudi v Splitu zadnje dni strašno nagajalo vreme. Prvi december je bil naravnost nepopisen. Jadransko morje je besno butalo ob bregove in ladje so prihajale j v splitsko luko z 48 in še več urno zamudo. Valovi so zalivali bregove in i pljuskali ob hiše. Naravnost neobičajni prizori so se ; odigravali na Dioklecijanovi obali, kjer so bile vsidrane naše in italijanske ladje. Morje je tako pobesnelo, da so se valili valovi do vznožja Maruličevega spomenika. Prebivalstvo je z grozo opazovalo kaj se godi. Zvečer kinalu no osmi uri je nevihta postala tako silovita. da so valovi malone razbili bivši nemški parnik «Marianne». prejšnjo last društva «Baltische Reederei* v Hamburgu. Ladja je močno poškodovana ter je potrebna temeljitega popravila. I z Sučurca javljajo, da se je tam potopila iadrenica «Naši roditelji v-, last pristanišča Starigrad na otoku Hvaru. K sreči ie bila ladja prazna in ni nri katastrofi trpelo nobeno človeško življenje. Dragi Miklavž! Kupi mi vstopnico za Elitni Kino Mu= tica, kjer ravnokar igra najboljši ko-mik sveta istinito pravi Chariie Cha; plin v svoji najnovejši burki »13. pu= stolovščina«. l—'-----------———---- ' ..... Prvi Slovenec član mestne zbornice v Clevelandu Dne 2. novembra so se v Clevelandu, glavnem mestu države Ohio. ki pripada Zedinjenim državam Severne Amerike, vršile volitve councilmanov. to je članov mestne zbornice omenjenega milijonskega mesta. Slovenska naselbina elevelandska, ki šteje blizu -40 tisoč naših rojakov, je postavila v tretjem elevelandskem distriktu kandidata iz lastne srede: slovenskega odvetnika Johna Miheliča, ki je po trdem volilnem boju dobil 1924 glasov in je bil izvoljen za councilmana. John Mihelič je prvi slovenski zastopnik mestne zbornice v Clevelandu. Njegova zmaga je velikega moralnega pomena za slovenski živelj v tem važnem mestu Severne Amerike, kjer so si Slovenci ne- Poiučali »iiio že o voiikih svečanostih, ki iih ie priredila Narodna Odbrana 1. ;n 2. decembra v Beogradu. Beograjska krajevna organizacija N. O. je ob tej priliki razvila svoj prapor, kateremu ie kumoval prestolonaslednik Peter. Nie- Nedcpustna filatelija Ljubljana. 4. decembra. Na tukajšnjem čekovnem uradu so prišli te dni pri pregledovanju arhiva na sled nedopustnim manipulacijam nekega bivšega uslužbenca, ki si je prilaščal redke in dragocene filatelistične znamke. Pri kontroliranju arhiva se je ugotovilo. da manika večje število paketov poštnih dostavnic z nalepljenimi žigosanimi porto - znamkami. Te dostav lice služijo kot uradni pripomoček za slu čaj morebitnih reklamacij strank. Akti sami ne predstavljajo nobene efektivne vrednosti, pač pa sc jc ž niimi mogoče znatno okoristiti. Na dostavnicah sc nahajajo namreč redke in drage znamke, kj so v iav"fi;> prometu velika rariteta. davno zgradili lastno zbirališče — krasen «N'arodni dom*. Mihelič je idealen in delaven mož, ki bo v elevelandski mestni zbornici častno zastopal slovensko ime. Novi generali Na dan proslave narodnega ujedinjenja je kralj podpisal ukaz, s katerim je bilo imes novanih sledečih 63 polkovnikov za bris gadne generale: Pesadijski polkovnik Nikola Jordanovič, sanitetni dr. Žarko Trpkovič, pehotni Jevs rem Mihajlovič, sanitetni dr. Emil Jovanos vič, sodni Milan Nikolič. Branimir Gatalos vid, artiljerijski Vojislav Popovič, Jovan Petrovič, artiljerijskostehnični Gojko Gjurič, artiljenjski Radomir Jovanovič, pesadijski Stojan Nikolič, gcneralštabrii Aleksander Pešič, artiljeri jski: .Milivoj Stefanovič, Mi* hajlo Nerado vič, Vojislav Vukovič, Ilija Pes trovič, Vladimir Mitič, Gjorgje Vidojkovič, Aleksander Vukovič, Pantelijc Gjukič, Las zar Milovanovič, Lazar Radosavljevič, M is lan Atanackovič, Čedomir Dunjič. Drago« ljub Petrovič, Milan Pešič, pesadijski pols kovniki: Čiro Duskalovič. Grgur Ristič, Ko= sta Vujičič, Vladimir Milojkovič, Stevan Ras dovanovič. Jovan Rekalič. Miloja Jelisijes vič, Miljutin Vlajič, Mihajlo Kovačcvič, Mis ro.slav Tomič. Živan Rankovič, Ivan Tanas zcvič, Vladimir Skubic. Mahijlo Miličevič, Pitar Radivojcvič, Vasilije Mumdžič, Dra= gomir Popovič, Milan Radosavljevič. Joksim Gajič, Miljutin Stanojcvič, Milan Radosavs ljevič, Milan Plesničar, Dragoljub Todors čc !č, Aleksander Daskalovič; inženjerski polkovniki: Nikola Arangjelovič, Vladimir Pavlovič; gencralštahni polkovniki: Dušan Si ; ' vič, Bogoljub Ilič, Petar Kosič, Mi« ljutin Nedič, Dra/ >ljub Tasič. Svctislav Milosavljevič; sanitetni polkovniki: Milan Dimitrijevič, Žarko Ruvidič, Dragoslav Po« povič. ga iu kralja tc pri proslavi zastopal admiral Priča. Prinašamo danes sliko, posneto neposredno po svečanem razvitju prapora. V osprediu sta admiral Priča in (na desni^ predsednik beograjske N. O. gosp. Vaša Dimitrijevič. Kdor ima dobre zveze s trgovci z znamkami in filatelisti, napravi torej lahko dnbre kupčije. Ravno ti motivi so tiaj-bržc vodili tudi onega, ki je jemal poštne dostavnice iz arhiva. Sum ie padel takoj na nekega uslužbenca v arhivu, ki je bil pred dvema mesecema odpuščen radi nemarnosti in nezanesljivosti v službi. Ravnateljstvo čekovnega urada ie o odkritju obvestilo takoi policijo, ki ie izvršila že več hišnih preiskav v Ljubljani. Domneva se namreč, da .ie v zvezi z afero še več oseb. Dejanje samoposebi se mora smatrati predvsem kot zloraba službe. Kakor se govori, so bile v zvezi s to afero aretirane dtoseda.i že tri osebe, prizadete posredno oziroma neposredno. Dve veliki železniški nesreči Drevesno deblo uničilo 3 vozove in ubilo 5 oseb. — Pri Zaječarju trčila dva vlaka. V Bosni se je zgodilo včeraj nenavadna železniška nesreča, ki je zahtevala tudi pet človeških žrtev. Ko je prišel namreč vlak št. 7 med postajama Ribnica in Stipin Han po gozdni progi do km 33, je pridrvelo nenadoma s hriba deblo velikanskega drevesa in treščilo z vso silo na lokomotivo. Lokomotiva je takoj skočila s tira. za njo pa še trije vozovi, ki so se popolnoma razbili. Posledice katastrofe so bile strašne. Tri osebe so bile popolnoma zmečkane, več pa težje ali lažje ranjenih. Še predno je prispel pomožni vlak. sta še dva kmeta podlegla smrtno-ne-varnim poškodbam. Promet na tej lokalni progi je bil seveda takoj ustavljen. Ponesrečence so s posebnim vlakom odpeljali v bolnico v Sarajevo. Škoda se ceni na več milijonov, ker ie tudi lokomotiva tako močno pokvarjena, da je sploh ne bo več mogoče popraviti. Težka nesreča se je zgodila včeraj tudi pri Zaječarju v Srbiji. Osebni vlak-ki je baš odšel iz postaje, je zadel namreč v osebni vlak. ki je pripeljal iz Pa-račina. Sunek je bil tako močan, da sta bili lokomotivi obeh vlakov močno poškodovani. Materijalna škoda je bila tu. di tu znatna, vendar pa človeških žrtev ni bilo. Svedrovci po poklicu Ljubljana, 4. decembra. Ljubljanska policija jc imela tc dni zos pet izredno srečo in dober lov. Spravila je namreč za zapah nevarno vlomilsko družs bo, obstoječo iz Lovra Sitarja, Iv;-na Ska* pina in Franceta Gorjanca iz Primskovega pri Kranju. V Ljubljani, okolici in zunaj na deželi je bilo zadnje čase izvršenih več rafiniras nih vlomov v blagajne, ki so kazali, da so bili na delu pravi vlomilski strokovnjaki. P rs votno se je mislijo, da gre za tržaške sve« drovce, pozneje pa se je izkazalo, da so bili sami domačini in le eden iz Trsta, bivs ši pekovski vajenec Verginella. Zanimivo jc dejstvo, da so st: vlomilci spoznali in spri« jaznili v zaporih in že takrat kovali načrte za bodoče vlome. Lovro Sitar je že precej časa užival svobodo, Skapin je prišel na svetlo šele 8. oktobra, 14 dni kasneje pa še Avgust Verginella. Ta je moral seveda tas koj čez mejo. pritihotapil pa se je že pris četkom no\embra zopet v Ljubljano kjer sta ga Skapin in Sitar komaj pričakovala. Prinesel je s seboj moderno vlomilsko orods je. Čedna družba je nato iskala nekaj čas sa prilike za vlome po dcizA, v r.oči 21. nos vembra pa so se ojunačili «r> šii na del« tus di v Ljubljani. Za prvi poskus se jim je zdelo najpris mernejše, da vlomijo v blagajno trgovca Iv. Zormana na Celovški cesti. Ker so bili dos bro orijentirani in so vedeli, da se jim bo trud izplačal, so šli okrog 3. ponoči na delo. Navrtali so blagajno ter našli v njej okoli 4.000 Din v gotovini, nekaj starega kova* nega denarja ter več zlatnine v vrednosti 5.000 Din. Nato so dva dni popivali in se potem dogovorili z Gorjancem, da pridejo še v Kranj in pogledajo, kaj se da tamkaj napraviti. Odpeljali so se že 23. novembra. Hoteli so vlomiti v mestno hranilnico v Kranju in šs v neko zlatarsko trgovino, kar pa se jim ni posrečilo. Oprezali so vso noč po mestu, končn > pa so s;' vei.darle naves Iičali in odšli sp. t v hotel Stara pošta, kjer so naročili sobo. Že naslednjo noč so se pos javili v S'-. Jakobu ob Savi, kjer pa so imeli istota!- mulo. Navrtali so blagajno Kas toliškega doma, a so jo na svojo veliko jes zo našli prazno. Na -vsti pa družba nima samo navedenih vlomov, temveč še p', .ic druge večje vlome, I no »Periferijo- z gospo Nablocko. Rogozom Cesarjem. Kraljem in Plutom v glavnih vlogah. Popoldne ob treh istega dne pojo v operi krasno Verdiievo opero »Aido« kot ljudsko predstavo po znižanih ceiiali. Na praznik v torek dne S. t. m. bo v opernem gledališču vprizorjena velekomična in krat-kečasna Offenbachova opereta »Orfe.i v podzemlju«, ki je pri sedanjih dveh predsta vah publiki izvrstno ugajala. Zvečer ob 8. istega dna igraio v drami Golarievo »Vdovo Rcšlinko«. Prešernov jubilej v zagrebškem tisku. Zagrebški »Obzor* se je spomnil stopetin-dvajsetletnice Prešernove smrti s kratkim in dobro pisanim člančičem v felitonu. Gostovanje članov zagrebške drame v Mariboru. Dne 7. decembra se vrši v mariborskem gledališču gostovanje članov zagrebški drame že Dimitriievičeve in gosp. Josipa Maričiča z enodejankami »V plastilu. »Cižme« in »Sorodstvo* od znanega hrvatskega komediografa Peeija Petroviča. S temi enodciankami. ki jih je jugoslovenski tisk označil kot najbolj dovršeno in najboljše delo te vrste sta imenovana umetnika z avtorjem Peciio Petrovičem obiskala vsi večia gledališča v naši državi in bila deležna vsestranskega pmnairja. Gospa T^mi-triievičeva in gospod Maričič sta dosegla kot najboliša interpreta Pecijevih dram in komedij višek svoje igralske umetnosti. Z ki i bili izvršeni zadnje čase v okolici Ccs Ija. po Dolenjskem itd. Policija je Sitarja in Skapina vedno strog-.! nadzorovala. Dne 25. novembra jc detektiv Panter perlustris ral v Kolodvors' ulici 16»letno tajno pros stitutko Ivanko Matko, ki jc ravno čakala na svojo tovarišico Gabrijelo Vovkovo z Viča in Skapina. Na vprašanje, kje se jc zabavala pr.jšnji večer, je povedala, da je bila s Skapinom pri Čadu pod Rožnikom, kjer je ta plačal z-.,nitck s tisočiiin.irskim bankovcem. Povedala je tudi. da je izviral ta denar od vloma pri Zormanu. Detektiv ie Matkovi takoj napovedal aretacijo in obs vestil o zadevi policijsko ravnateljstvo. Sc isti večer so spravili pod ključ tudi Skapi= na, dočim Sitarja niso našli doma. Na pod* lagi Skaoinove izpovedi so ga šli kasneje iskat v Tivoli in ga v resnici tamkaj našli. Kopal je ravno pod nekim drevesom blizu hotela, ko sta ga zgrabila dva detektiva in ga takoj uklenila. Detektiva sta potem na dotičnem mestu sama kopala naprej in za* dela na veliko množino kovanega denarja, zlatnino in kompletno vlomilsko orodje. Pozneje j prišla v zapor tudi Gabr. Vov« kova. Sitar se je skušal v zaporu najprej obesiti, kar pa se mu ni posrečilo. Pozneje si je prerezal na roki pod zapestjem kožo. naposled pa ubil žarnico in pojedel steklene drobce. Računal je namreč, da pride v bolnico in da se mu potem posreči pobegniti. Detektiv Panter se jc odpeljal še istega dne tudi v Primskovo. kjer je aretiral šc Gorjanca. Le Verginclli sc je posrečilo po* begniti, najbrže v Trst. Za njim jc bila izdana tiralica. Vlomilci se v splošnem po mestu niso preveč kazali, temveč so se ras je shajali pod Rožnikom in v gostilni po okolici. Prirejali so z ničvrednimi ženskami cele pojedine in se v pi janosti nekoč v gozdu celo popolnoma "oli fotografirali. Sedaj so zopet vsi na varnem, to pot najs bržc za celo vrsto let. Anglež je miren skoz in skoz. Za trgovstvo ima dober nos. Odkod dobi pač mir in moč? Čaj .Budila" pije dan in noč! Uradniška stanovanja Vest, da jc vlada v zadnjem trenotku pos stavila v nove dvanajstine kredit v znesku 12 milijonov dinarjev za zgradnjo uradnis ških stanovanj, je izzvala v uradniških vrs stah ugodno razpoložejc, istočasno pa ob= enem tudi nezadovoljstvo, ker se na ostale zahteve uradnikov spioh ni ozirala. Iz določenih prvih 12 milijonov sc bo ustanovil v ministrstvu za socijalno politi* ko poseben fond za gradnjo uradniških str.s novanj. Ta fond bo pomnožen vsako leto z gotovo vsoto denarja, dokler nc postane tako krepak, da bo z njim mogoče vsaj nekoliko olajšati stanovanjsko krizo, ki jc uradniške sloje šc najbolj zadela. Ni izklju* čeno, da dobe uradniška udruženja kredite za gradnjo stanovanj še tekom tega leta. V prvi vrsti pridejo z ■ enkrat v poštev uradniki iz Južne Srbije, kjer sc pomanjkanje zdravih stanovanj najbolj občuti. Kar se tiče ostalih zahtev, ki so jih predložili uradniki merodainim einiteljem, v prvi vrsti zahteva po izplačilu dolžne razlike in zmanjšanju let za pravico do penzijc, bo glavna uprava uradniške zveze sklepala, ali naj se radi njih skliče izredna skupščina ali ne. To vprašanje bo rešeno najbrže še te kom tega meseca. Danes se bodete imenitno zabavali in smejali pri veseloigri Jjjiito st is nečakinja" V glavni vlogi lepa Ksenija Desni katero smo do sedaj poznali samo v dramah in nas direktno preseneti njeno izborno, ljubko igranje polno humorja.. Predstave vsak dan pop. ob: 3 '/20. 6. ' 28 9. v nedeljah tudi 1 2II. uri dop. Kino Ideal umetnikoma dospe tudi avtor Petrovič ki ho pred predstavo imel kratko predavanje <0 erotizmti v literaturi". Intimni večeri »Društva hrv. književnikov« v Zagrebu. Društvo hrv. književnikov v Zagrebu je sklenilo prirejati letos pozin.i intimne večer z recitacijami. Prvi tak večer bo dne 7. decembra. Na niem nastopita ga Ma.ia de Strozzi in g. Bela Pečic s cikloni »Sto let naše pesmi«. Umetnika bosta izvajala skladbe iz ilirske dobe (od Ferda Liva-diča) do najnovejših komponistov. Po pevskih točkah bo recitirala za Ančica Kerni-ceva Kranjčevičeve pesmi »Iza spušteniieli trepavica« ter pese.n Vlad Vidriča »Na Nilu«. Dr. Julij Benešič. upravitelj zagrebškega gledališča, bo imei predavanje o poli-skem romancieriu Štefanu Žeromskemu. dra matik Milan Begovič pa bo čital par prizorov iz svoje drame Pustolovec pred durmi«. Smrt napolltanskega komediografa V Napolju ie umrl komediograf in igralec komičnih vlog Edvard Scapetta, v Jtržni Italiii zelo priljubljen oderski pisatelj. Japonska koncertna pevka tiatsue Yua- sa je nastopila zadnje dni v Sarajevu in Beogradu. Kritika io .ie sprejela zelo simpatično, obfsk njenih produkcij je bil izvrsten. dasi nima njen glas nobenih posebnih vrlin. Kulturni Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sobota, 5.: Krpan mlajši. F. Nedelja. 6.: ob 15.: «Pegica mojega srca*. Izv. Ljudska predstava po znižanih ccs nah. Ob 20.: »Periferija«. Izv. Pondeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: «Vdova Rošlinka*. Izv. Sreda. 9.: ^Zapeljivka*. A. Ljubljanska opera Sobota. 5.: Zaprto. Nedelja, 6.: ob 15. «Aida». Ljudska preds stava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek. 7.: Zaprto. Torek, 8. ob 15.: ctOrfej v podzemlju*. Izv. Sreda, 9.: «Don Juan*. F. Mariborsko gledališče. Sobota. 5.: »Vesela vdova*. C. Kuponi. Nedelja, 6.: aVesela vdova*. Pondeljek, 7.: Gostovanje članov zagrebške drame «Vragolije». Celjsko gledališče Torek, 8. ob 20.: «Vragolije». Gostovanje zagrebške dTame. Zikovci drugič v Mariboru Maribor. 4, decembra. Dne 3. decembra smo v Mariboru pozdravili naše stare znance, Zikovce. Skrbno kot vedno sestavljeni spored nam je nudil vnovič mnogo lepega 111 zanimivega. To pot je otvoril večer velikan Beethoven. mojster čiste klasike, titansk; tvorec neumrljivih vrednot. Igrah so njegov kvartet op. 18 št 3. ki nas je omami! s svojo vzorno klasično linijo muzikalne invencije, s svojo plemenito, kristalnočisto izpeljavo in obdelavo tem — kakor da vidimo visoko na gori bel helenski tempelj, žareč v svitu zlatega soinca. Praznovali smo Panateneje. Čajkovskfj (D-dur op. 14) nam je odprl drug svet, boli domač in bližji. Bogastvo slovanskih melodij, utrip «matju§ke>. Rusije in širne vscslovanske zemlie nam je segel do srca, si je našel pot do najbolj globokih, skritih prostorov naše duše. Široka ruska stopa, veselje v krčmi ter kazaški ples, ples mladosti m sreče — drugi stavek pa jc pričara: Volgo, Volgo rusko, slovansko sveto reko, vso svetlo v mesečini kakor širok srebrn pas. Iz, daljave pa odmev pesmi ribiče^ ki se vračajo v pristan. > Ej uiinem...? Bi- j li smo kot otroci, ki poslušajo bajko, katero pripoveduje babica pod večer. In slednjič Lhotka! Za moderni glasbeni čni gotovo dokaj zanimivo delo. Skozi bodi:;. 'n trnje moderne ritmike in hromatič-nih tnodnlacij smo čutili rože naših narodnih motivov. Kolo. sevdalinke... Da so igral; Zikovci kakor vedno iz vsega srca. z vso dušo, globoko občuteno m umetniško dovršeno, z lahkoto m eleganco zmagujoč te!m;škc težkoče (Lhotka, Čajkov skij v zadnjem stavku!) nam ni treba podčrtati. Take smo iih ljubili, take iih poznamo. Dodati so morali še Dvoraka in Griega. Gledališče pa žal ni bilo tako zasedeno, kakor bi zaslužili umetniki. Razpoloženje navzočih pa je bilo ves čas izvrstno, pohvala burna in dolgotrajna. Dr. L V. Sprememba ljubljanskega repertoarja. Iz tehničnih razlogov odpade za danes 5. t. m. napovedana operna predstava. Zato pa se igra v drami Milčinskega vesela historija -Krpan mlaiši« za abonma F. Začetek ob 8. zvečer. Ljubljansko gledališče. V dramskem gledališču bosta v nedeljo, dne 6. t. m. dve predstavi in* sicer se vprizori zabavna in vesela igra »Pegica mojega srca« kot ljudska predstava po znižanih cenah ob treh popoldne, zvečer ob S. Pa igrajo priljublje- Domače vesti Prešeren in jeznitje Iz Prešernovega življenja je znanih mnogo zanimivih in značilnih dogodkov. Posebno so si liudie diobro zapomnili Prešernove dovtipe in rezke zafrkacije. Med drugimi je znan tudi naslednji dogodek: Prešeren se je nekoč sestal z dvema jezuitoma, ki sta mu tekom pogovora povedala, da sta «iz Jezusove družbe» «Iz katere Jezusove družbe.® je vprašal Prešeren, «iz prve ali zadnje?» Jezuita sta se začudeno pogledala in vprašala, kako naj to razumeta. «No.» je rekel Prešeren. «prva družba Jezusova sta bila osel in vol v Bet-lehemskem hlevu, zadnja družba pa razbojnika na križu.» Mislimo, da sta jo jezuita po tej zafr-kaciji hitro popihala. Prepisal M. A. C. * Kraljevo potovanje v inozemstvo. Kakor zatrjujejo poučeni beograjski krogi, bo kralj Aleksander prihodnje leto službeno obiskal vladarja Anglije in Italije ter predsednika francoske republike. Kralj odpotuje v inozemstvo po Izvršenem kronanju, ki je določeno za prihodnjo pomlad. Domneva se da bodo angleški in itali anski vladar kakor tudi predsednik francoske republike vrnili obisk že tekom prihodnjega leta. V tem oziru je že v teku obširna pripravljalna akcija pri kateri sodeluje skoraj ves naš diplomatski aparat. * Kralj in krailca protektorja «Prehrane» Kralj in kraljica sta prevzela pokroviteljstvo nad zagrebškim dobrodelnim društvom »Prehrana«. * Dr. Pivkovi »Iniorm&torji«. Pravkar je izšla VII. knjiga dr. Pivkovih spisov »Proii Avstriji«. Nova knjiga z 11 slikami in karto pekra ine med Trierttom, Verono, Padovo in Benetkami, opisuje v znanem živahnem pri-pevedovalnem slogu na 120 str. življenje naših dobrovoljcev v Italiji, zlasti v pokrajinah med gori označenimi mesti v letu 1918. Cena je ista, kot prejšnjim snopičem, 20 Din in poštnina ter se naroča pri Klubu dobrovoljcev v Mariboru, kjer je na razpolago tudi v podružnici »Jutra® bavarska ul. 1. Lepa knjiga bo vsakomur dobrodošlo božič no darilo, pa tudi mladini jo lahko poklonite za Miklavža. * Minister Stjepan Radič na gledališkem odru. Danes v soboto popoldne se vrši v zagrebškem gledališču v počast proslave ti-sočletnice hrvatskega kraljestva predstava »Diogenesa«, komedije Tita Brezovaškega. Predstava je namenjena seljakom, glavna zanimivost prireditve Pa bo, da bo govoril 7. odra tudi prosvetni minister St Radič o prosveti, gledališču in narodnem sporazumu Napovedani nastop aktivnega -ministra na gledališkem odru je vzbudil v politični javnosti precej zanimanja. Zagrebškim listom daje seveda ta nastop priliko za mnoge več ali manj dobre dovtipe. * Novinarjem. Redni in pripravni člani JNU, ki še niso poslali po 2 fotografiji za no ve legitimacije, naj to nemudoma store, ker si bodo morali sicer kasneje legitimacije sami preskrbeti. Zadnji termin je v pondeljek 7. t. m. opoldne. Odbor. * Učiteljski izpiti. Po vseh državnih učiteljiščih se prično te dni strokovni izpiti za učitelje in učiteljice, ki nimajo kvalifikacije. Izpiti se morajo dovršiti do 1. januarja 1926 in neodvisno od polaganja rednih praktičnih izpitov. * Novi bankovci po 5 Din. Koncem tekočega meseca prejme Narodna banka iz Fran cije večjo količino novih bankovcev po 5 dinarjev. Novi bankovci pridejo z novim letom v promet. * Illmen. Gospod C e n a r. pehotni kapetan v Kragujevcu, se je'poročil z gospodično Vido Horvatovo, hčerko ptujskega odvetnika dr. Tomaža Horvata. + Pošte v Sloveniji. Direkcija pošte in te legrafa v Ljubljani je izdala dva nova poštna pripomočka, »Poštne zveze v okolišu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani s kurz no karto in »Pregled pošt ljubljanske direkcije in njihova razdelitev po srezih in sod-rih okrajih«. Oba pripomočka služita predvsem internim potrebam, vsebujeta pa tudi za javnost dokaj interesantnih podatkov. Tako n. pr. izvemo, da je v Sloveniji 333 poštnih uradov in sicer v ljubljanski oblasti 182, v mariborski pa 151. Največ pošt imata v prvi sreza Kočevje (20) in Radovljica (2*0) r.rimanj srez Črncmeli (S), v mariborski obiasti ima največ pošt ptujski srez (23), najmanj pa sreza Dolnja Lendava m Konjice (po 5). * Nagrade orožnikom. Avtoklub nam jx>-roča: V mesecu avgustu t. 1. so neznaai zli-kovci na državni cesti blizu vasi Naklo pri Kranju položili več'e število lesenih tramov preko ceste ter na ta način napravili umetno barikado za mitr.r.vozeče avtomobile Kmalu nato je privozii na dotično mesto avtomobil nekega ljubljanskega trgovca, ki je vozil v smeri proti Ljubljani Temu se r. komaj posrečilo ustaviti svoje vozilo prei barikado, pri čemur bi se lahko zgodila največja nesreča. Zahvaliti se je edino šoferjevi izurjenosti in previdnosti, da ni bilo človeških žrtev. Po zaslugi orožniške postaje Podbreze, ki je posvetila vso pozornost te mu primeru, se je končno posrečilo izslediti zlikovce ter jih izročiti roki pravice. Da se po možnosti preprečijo slični primeri, ki ogrožajo življenje avtomobilistov ter nas tu di pred svetom postavljajo na nivo neciviliziranega naroda, je Avtomobilski klub kraljevine SHS sekcija Ljubljaaa podelil male nagrade po Din 150 orožniškkna naredniko- Čez dva dni Vam natančno sporočimo, kdaj se bo predvajal senzacijonalni film o mo« derni kulturi telesa: MOČ IN LEPOTA Elitni Kino Matica. ma Ožbaldu Krejnčiiu in Jerneju J. Janu ter orožniškima kaplaroma Antonu A. Šer-ku in Evgenu I. Princu, ki so se pri izsledit vi teh zlikovcev posebno potrudili. * Zopei nov poštni pripomoček. Ni dolgo tega, ko je izdala naša poštna direkcija lepo pregledno karto poštnih zvez v svojem območju. Sedaj je izšla zopet lična brošura r-Poštne zveze v okrožju dir. pošte in telegrafa v Ljubljani«. S tem je poštna direkcija razkrila skrivnost, kako in kedaj prejemajo m odpravljajo naše poštne pošil atve. Sedaj bo tudi laik in — saj se dosti ne motimo — večina podeželskih poštarjev zvedela, kako pot napravi pisemce, predno ga dobi adre-sat. Brošura, ki obsega 96 strani v osmitiki, je pa tudi za vse urade in podjetja, kakor za privatnike izrednega pomena. Ne samo, da so razvidne iz te knjižice poštne zveze: čas odhoda in prihoda pošte, pot oziroma kraji in železniške postaje, od in po katerih spe pošta ter kolikokrat na dan ali teden sc vzdržuje zveza — ta poštni pripomoček navaja tudi razdaljo med kraji na poštnih progah. Iz njega je razvidno, kod vozi poštni voz, ki prevaža potnike. Zato bo knjižica, ki ji je priložena gori omenjena karta, dobrodošla vsakomur, kdor se zanima za navedene podatke. Tudi cena Din 20 s karto vred 'e pri jedanjih tiskovnih stroških skraj no nizka. Prodaja jo poštna direkcija sama in pa Narodna knjigarna v Ljubljani. Pustite Miklavža v mJru, on bo darila sam najbolje zbral pri tvrdki Fran Lukič, Pred škofijo. On dobro ve, da le tam dubi nailepše damske plašče, bluze, krasne tunike, krasne z mske suknje, nogavice itd. Tu kupuje že leta najcenejše in najboljše. * Podržavljenje okrajne ceste Maribor-Ptuj-Središče. Včeraj se je mudil v Ptuju ve liki župan dr. Pirkmaver, ki je konferiral s tamkajšnjim srezkrm poglavarjem in okrajnim zastopam radi podržavljenja imenovane okrajne ceste, ki je ena najvažnejših transverzalnih cest in je bilo njeno podržav Ijenje že pred vojno v teku. Avstrija pa ie stvar zanemarjala, kakor vse druge ceste po slovenskih krajih. Imenovana cesta pa je tudi s strategičr.ega vidika silno važna, saj nas veže z Madžarsko in je bila tudi že med vojno noč in dan uprežena z raznim trenoin. Ob priliki zadnjega obiska v Beogradu je veliki župan dr. Pirkmayer ministra javnih del poleg drugih teženj iz svoje oblasti informiral tudi o nujni potrebi podržavljenja ceste Maribor-Ptuj-Sredlšče. kar bi bilo ogromne važnosti za okoliško prebivalstvo. V ministrstvu, kjer so zavzemali dosedai v podobnih zadevah odklonilno sta Ušče, so naročili takej strokovno proučiti vprašanja in je upati, da se stvar kmalu ugodno reši. Potrebno pa je, da se za zadevo zavzame energično tudi gradbena direk-dia v Ljubljani, Slovenija je sicer s cestami precej preprežena, vendar vzdržujejo ra zeti dveh vse ceste prebivalci sami po svojih okrajnih zastopih, cestnih odborih ali občinah. * Slovenski fantje v francoski tujski legli v Tunisu. Na notico, ki smo jo pred tedni prinesli pod tem naslovom nam piše čitatelj ki živi že dalj časa v Franciji in dobro pozna razmere: Z notico ste bili bržčas misti-ficirani, vsekakor pa Je netočna ln zelo pre tirana. Kako malo je verodostojna, se vidi že iz tega, da. se govori o bojih in ofenzivah v Tunisu, kjer že desetletja ni bilo nikakih vojnih operacij. Kar se tiče tujske legije, ni nikdo prisiljen, da vstopi v njo, ker je že prostovoljnih reflektantov preveč, ker ie število legionarjev že iz finančnih razlogov zelo omejeno. Ravnotako je nepravilna trditev, da je potreben kak denar za odkupnino. Vsak, kdor vstopi v legijo, se pismeno zaveže, da bo služboval gotovo vrsto let, navadno pet Po tem roku lahko prosto odide. ali pa službuje dalje, ako to hoče. * Škandalozne prometne razmere. Tvrdka I,itxtevit Sire iz Kranja je naročila iz Splita (Solina) vagon cementa, ki je bil oddan železnici v Solinu že 16. oktobra, tvrdka pa ga še sedaj ni prejela. Torej polnih 38 dni že čnka in morda bo še nekaj dni preteklo, predno pride v posest blaga. Koliko škodo mora tvrdka trpeti, si lahko vsak sam predstavlja. Tak promet naši državi pač ne more pripomoči do ugleda. * Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko. Tržič, razprodaja več tisoč Pctov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler traja zaloga. Vse blago ie garantirano najboljše kvalitete, prodaja pa se samo v lastni podružnici v Ljubljani na Bregu štev. 20. * Velikonočni izlet v Italijo Priredi «Proti i.da« od 30. marca do vštetega 6. aprila in sicer preko Trsta v Florenco, Rim, Ne-apolj, (Capri), Ankono in s parnikom na Reko. Stroški za hrano, prenočišče, vstopnine in vožnjo v III. razredu brzovlaka 2500 Din v 11. razredu 2850 Din. Število udeležen cev omejeno na 40. Prijave in pojasmila pri »Probudi, gospodarski odseki Ljubtjina. * Oddaja restavracije »Aleksandrov dom« v Rogaški Slatini. Uradni list št. 105 z dne 19. novembra objavlja razglas ravnateljstva zdravilišča Rogaška Slatina, s katerim se razpisuje zakup restravracije Aleksandrov dom. Pravilno opremljene ponudbe je predložiti do 10. t. m. 2317 * Požar v zagrebški umetniški akademiji. Včeraj popoldne »e nastal požar v zagrebški umetniški akademiji na Ilici. K sreči so požar takoj opazili ter so dijaki začeli takoj odnašati opravo in slike na varno. Došll ognjegasci so požar omejili, predno se je Čas beži! Dnevi gostovanja slavnega komika Charlie Chaplina so odšteti, zato si pravočasno preskrbite vstopnice za: Elitni Kino Matica ^^ Za vse vrste oblači! ^ do Božiča znižane cene pri priznano solidni tvrdki J. Maček k Ljubljana ^ Deset milijonov let je preteklo odkar so izumrle rredpotopne živali, aii one še danes žive v največjem filmu svita ..Izgubljeni svet" Danes v „kinu Dvor" razširil na celo poslopje. V ateljejih profesorjev umetnostne akademije, slikarja Van-ke in kiparja Kerdiča, je požar napravil več io škodo. Požar je nastal, ker se ie vn«la lesena stena v bližini razbeljene Peči. 4 Velika poplava okoli Skadarskega jezera Skadarsko jezero je prestopilo svoje bregove in poplavilo mesto Virpazar, kjer je napravilo velika opustošenja. Voda je odnesla tudi vse mostove v okolici. * Zloč'n hu skanja proti »Sivi Bradi« t. j. proti g. Pašiču je baje zagrešil neki profesor v Mariboru. Ljubljanski dopisnik radi-ocvskega »Jut lista« ogorčeno denuncira. da samostojni demokrati v Mariboru pri sve čattosti Ujedinjenja niso mogli biti brez par tizanstva. Tako je neki profesor (kateri?) pred celim profesorskim zborom (katerim?) imel predavanje v katerem je slavil velike zasluge Jugoslovenskega odbora za narodno ujedinjenje. Toda to še ni najstrašne:še, kajti na koncu svoiega predavanja jc ta zločinski profesor »na hujskaški način pozvao omladinu (ne profesorski zbor?), da se ne boji tSijede Brade«. S tem se je pregreši! proti dolžnosti »da bude propagator ljub a vi za domovinu«. Generalni denunciiant, ki tako odklada svoie očividne izmišljotine v Radičevetn glasilu, ne pove kakšno kazen želi proti mariborskemu zločincu, a na žalost tudi svoiega imena ne povč. 4 Ubežnl kaznjenec napadel orožnike z bombo. Predvčerajšnjim ponoči je prišlo pri samostanu Jovanje pri Užicah do težke bor be med 10 žandarji ter razbojnikom Anlši-čem, na čegar glavo je razpisana premija 25.000 Din. Anišič je spo.nladi pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi ter od onega časa izvršil celo vrsto novih razbojstev. Ko so žandarji predvčerajšnjim obkolili hišo Vegovega tovariša, so domačini otvorill ostro streljanje na žandarje. Končno je Anišič pro ti orožnikom vrgel bombo, kl je enega orožnika ubila, dva pa težko ranila. Anišič je pobegnil, njegovi tovariši pa so bili aretirani. Iz Ljubljane u- Miklavžev večer priredi Sokolsko društvo v Štepanji vasi v soboto dne 5. tm. v društveni telovadnici. Začetek ob 7. uri. Darila se sprejemajo od 5. ure dalje Istotam. — Zdravo! — Odbor. u— Športni klnb »Jadran* priredi danes, dne 5. decembra svojim članom in klubu naklonjenemu občinstvu v restavraciji pri Mraku na Rimski cesti Miklavžev večer. Darila se sprejemajo od 14. ure dalje istotam. Vstop prost! 2310 u— Miklavžev večer K. T. A. danes zvečer v Kazini bo v zabavo in razvedrilo vsem; zato pridite m pripeljite otroke. Darila se sprejemajo v soboto od 2. do 6. ure v Kaizini. 3293 u— Miklavž pride danes ob a uri v vrtni salon gostilne «Drašček», Bohoričeva št 9. Šestnajst sodelujočih. Sijajen nastop. u— Sokol na Viču priredi danes ob šestih zvečer Miklavžev večer za mladino, ob osmih zvečer pa za odrasle. Darila se sprejemajo od 2. do 8. ure v Sokolskem domu na Viču. Vstopnina ob šestih 2 Din, ob osmih 5 Din. Mladina v spremstvu staršev Je vstopnine prosta. Po Miklavževem nastopu godba tn ples. u— Miklavžev večer priredi »Bratstvo« danes v salonu hotela «Miklič», Kolodvorska ulica. Začetek ob 8. uri zvečer. Darila se bodo sprejemala v hotelu od 3. popoldne dalje do Miklavževega prihoda. 2299 u— Neverjetno radodarnost obeta danes Miklavž ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Popoldanska mladinska prireditev ob 16. uri. večerna za odrasle ob 20. uri. Radi prevelikega navala priporočamo preskrbo vstopnic v predprodaji. Vstopnina popoldne 5 Din, zvečer 10 Dra Darila Je oddati danes od 10. do 12. ure in od 13. do 18. ure. Pristojbina za darila k večerni prireditvi 2 Din za komad. Po obdaritvi zvečer prosta zabava in ples do 2. po polnoči. 2293 u— Miklavžev večer Olepševalnega društva v Rožni dolini se vrši v restavracijskem salonu na Strelišču pod Rožnikom danes točno ob 7. uri zvečer. Darila sprejema g. Balija, trgovec, Rožna dolina. u— Miklavžev večer društva «Atene» se bo vršil danes, v soboto cb pol 5. popoldne v mali dvorani Narodnega doma. Prijave članov in po njih upeljanih rodbin se bodo sprejemale še pred prireditvijo pri blagajni. — Društvo «Atena». 2301 u— Miklavžev večer priredi danes Udruženje strojevodij v Ljubljani v gostilni »Keršič«. Začetek ob 18.30. Darila se sprejemajo do prihoda Miklavža. u— Československš Obec v Ljubljani. Danes, dne 5. decembra ob 8. uri zvečer Miklavževa zabava v »Zvezdi«. Člani naj se udeleiže polnoštevilno. Darove sprejema do 6. ure zvečer g. Skrušny. 2311 u— Chaplin v LJubljani. Po dolgem času smo vendar enkrat dobili v Ljubljano pravega Charlieja Chaplma. »Trinajsta pustolovščina« (zakaj ne »Romar*. kakor se glasi prevedeni originalni naslov filma?) je eno izmed najnovejših Chaolinovih del, ki spada brez dvoma med najboljše produkcije velikega ameriškega komika. FIlm je poln originalnih komičnih zamislekov, kl morajo vzbuditi smeh v slehernem gledalcu. Režija brezhibna, tehnična plat filma na višini. 2300 r u— Aloma Company. anon^na in reklamna družba se je preselila s Kongresnega trga na Cankarjevo nabrežje 1, pritličje, nasproti Frančiškanskega mostu. Glej današnji oglas! 2315 u— Predavanje v društvu «Soča» v Ljubljani. Danes predava v salonu pri »Levu» g. Ante Mervič, ravnatelj meščanske šoie v Ribnici o temi: »Društvena dekadenca in naša krivda pri tem. Način ozdravljenja-. Ker je to predavanje edino v tem mesecu, pričakujemo obilne udeležbe. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Začetek zanimivega predavanja ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost. u— Druga smrtna žrtev eksplozije v tovarni «Salus». Kakor smo že poročali, je v noči 3. t m. umri v splošni bolnici 15 letni drngerijski vajenec Milan Menard, ki je dobil pri nedavni eksploziji v tovarni «SaIus» na Aleksandrovi cesti težke opekline na obrazu, prsih in rokah. Menard Je že druga smrtna žrtev nesreče na Aleksandrovi cesti. Pogreb ki je bil prvotno določen za včeraj popoldne, se vrši šele jutri v nedeljo ob pol 4. uri popoldne iz splošne bolnice na Zaloški cesti. u— Sveže ribje olle- najfinejše kakovosti, brez neprijetnega okusa se dobi v lekarni Leustek. Zmajski most. 2312 u— Parna kopel v hotelu «Slon» je odprta vsako sredo, četrtek in soboto za gospode od 8. do 18. ure ter v nedeljo !siotr>Vn za gospode od 8. do 12. ure. 2314 u— Gostilno pri Kavčiču na Prnlali ob! šče MHriavž ob 9. uri. 2320 u— Dr. Demšar zopet ordlnira. 2322 n— V nedeljo. 6 decembra pri Janca. Novi Vodniat, Društvena ulica 61, domače je-tmice m krvavice. Priporoča se za ceni?ni obisk. 2321 u— Ciklus zanimivih predavanj o pariški mednarodni razstavi je priredil g. prof. arh. Kregar. Referati so ilustrirani s serijo dobrih skioptičnih slik. Prvo predavanje se je vršilo včeraj na Srednji tehnični šoli za dijake te šole in Trgovske akademije, kasneje pa se bodo predavanla vršila tudi za ostalo občinstvo. u— Soiree dansante (čajanka) maturantov Tehniške srednje šole se vrši v pondeljek dne 7. decembra v veliki dvorani Narodnega doma ob 8. uri zvečer. 2303 u— Plesna akademija ima sedaj redno vsako nedeljo od 3. do 6. plesne vaje v dvorani hotela »Tivoli«. 2276 u— Cenj. damam popravlja vse vrste klobukov po najnižjih cenah modistka Z. Mah-nič-Gorjanc. 348 u— OMekce. piaščki, klobučki in čeveljčki so primerna Miklavževa darila. M. Kri-stolič & Bučar, Stari trg 9. 2273 u— Najnovejše bluze, otroške ln damske obleke, priporoča Kristollč-Bučar, Stari trg št. 9. u— Drsališče S. K. IBriJe ob Celovški cesti Je bSo z včerajšnjim dnem otvorjeno. Ledena ploskev se bo tekoče dni še znatno izboljšala, tako da bo drsališče v polni meri odgovarjalo vsem zahtevam. Drsališče je lepo razsvetljeno in otvorjeno vsak dan do pozne večerne ure. — Sezonske karte se izdajajo pri tvrdki J. Goreč, Dunajska cesta po 50 Din za člane in dijake in 100 Din za nečlane. Lani je bilo drsališče otvorjeno 35 dni letos se more računati na mnogo boljšo sezono. u— Vodstva v razstavi poljske umetnosti v Jakopičevem paviljonu so danes ob 3. uri popoldne in v nedeljo ob 11. uri dopoldne. Danes vodi dr. Fr. Štele, v nedeljo dr. F. Mesesnel. Poleg uvoda v poijsko umetnost v splošnem, bosta govorila oba razlagalca podrobno o grafičnih tehnikah. Ker je občinstvo dosedaj razstavo z obiskom zanemarilo, vabimo ponovno vse, da si ogledajo umetnostno delo Poljakov, ki se poleg literature odlično dokumentira ravno v upodabljajoči umetnosti (V paviljonu se kuri.) u— Občni zbor »Geografskega društva« na univerzi v Ljubljani se vrši danes, v soboto dne 5. decembra ob 5. uri popoldne v geografskem institutu univerze (II. nadstr.) Društvo, ki izdaja prvi slovenski »Geografski vestnik", se je odločilo, da razširi svoj delokrog tudi izven univerze. Radi važnosti obč. zbora vsi geografi vabljeni. OdboT. u— Nabiralce dobrih grafičnih listov opozarjamo na razstavo poljske grafike, ki nudi mnogo peTfektnih del za nizko ceno v nakup. Za vse prilike obdarovanja je grafika tudi cenen in lep prozent z vrednostjo umet niškega originala. Ogled in cene Kstov, ki so naprodaj so na razpolago pri blagajni; opozarjamo zlasti na dela nacijonalnega poljskega značaja Skoczylaisa in dnigih. u— Kolizejsk! oder je uprizoril v nedeljo dne 22. novembra »Namišljenega bolnika*, igra je šla gladko, da je bil trud režiserja g. Jožeta Drenovca venčan z glasno pohvalo občinstva. Omeniti moram, da je bila izmed vseh igralcev Toinetta med najboljšimi, dasi so vsi s paT izjemami bili kos svojim vlogam. Na praznik ujedinjenja so igrali Meškovo igro «Na smrt obsojeni«. Igro smo videli že lansko sezono, a moramo trditi, da je bila boljša kot pa sedaj. 2elimo jim napredka, a ne nazadovanja. Režiserju pa polagamo na srce, naj bolj energično nastopi m uspeh mu je zagotovljen. Po predstavi je imel g. režiser Joža Drenovec kratek nagovor na občinstvo, v katerem je razloži trud in požrtvovalnost igralcev m apeliral na cbčinstvo, naj jih podpira s tem, da mnogobrojno poseča predstave. Nato se je vršila animirana domača zabava, pri kateri je sodeloval prav pridno nov šramel. u— Mohorske knjige so prispele v Ljubljano. Člani jih dobijo pri poverieništvih. Poštnina jc 2 Din. Najpripravnejše je, če morejo člani takoj plačati cb prevzemu knjig tudi naročnino za leto 1926.. ki je nc-izpremenjena 20 Din za redne publikacije. Ob '11 piedpoldne se vrši prva predstava v nedeljo na Sv. Miklavža Elitni Kino Matica Ali se ne veste da predpotopne živali še niso izumrle. Gigantska borba človeka z s rasnimi zvermi vidite v grandijoznem filmu »Izgubljeni s vel" Danes v „Kinu Dvor" Opozarjamo, da izideta razen drugih knii; prihodnje leto dr. A. Brecijeva zeio obširna biologija »Čuda in tajne življenja«, bogato ilustrirana in Fr. Jakličeva zgodovinska ljudska povest »Peklena svoboda-, ki opisuje revolucijo leta 184S. v Ljubljani in na Ižanskem. Razen peterih farn h poverje-rrištev sprejema udnrno in člane v Ljubljani tudi knjigarna »Nove založbe* na Kongresnem trgu. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek trpinčenja živali, 1 najdba košare sumljivega izvora, 1 telesna poškodba, 3 prestopki razgrajanja, 1 zatekel konj tn 5 prestopkov cestnega policijskega reda. u— Nezgoda. Na poledenelih stopnjicah je padla v četrtek popoldne 66-leuia Marija Sever, stanujoča na Poljanski cesti 25. Pri padcu si je nesrečnica dvakrat z!(-m;la levo roko Ln se močno poškodovala tudi na glavi. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico. Filmska senzacija v decembru, ki nam bo ostala večno v spominu bo gotovo Mali robinzon Iz Maribora a— Pogreb notarja dr. Barleta je včeraj popoldne s sijajno udeležbo odličnega občinstva in vseh slojev izkazal ponovno izredno priljubljenost v najlepši dobi umrlega rodoljuba. Posebno mnogo ie prišlo spre miti rajnkega na zadnji pod tudi njegovih prijateljev in znancev z dežele, zlasti stanovskih tovarišev. Med Mariborčani smo med drugimi opazili velikega župana dr. PirkmaieTja, mestnega župana dr. Lesko-varja in pod/.upana dr. Lipoida, predsednika okrožnega sodišča dr. Ziherja in prejšnjega presednSka dr. Toplaka, državna pravdnika dr. Grasselija in dr. Jančlča, finančnega ravnatelja dr. Povaleja, mnogo notarjev, oovetnikov, sodnikov ter zlasti številne zastopnike gospodarskih krogov, med katerimi se je dr. Barie po prevratu največ udejstvovai v Mariboru. Pokojni je bil tudi sam večkratni hišni posestnik v Mariboru in član raznih upravnih svetov pri delniških družbah itd. Moški zbor Glasbene Matice mu je zapel v slovo krasne žalo-srfnke. V sprevodu je bil tudi poseben voz poln vencev, ki so jih umrlemu poklonili prijatelji, znanci in razne korporacije. a— Strogi pasji zapor je odredil pod običajnimi pogoji župan za območje mesta, ker so pred paT dnevi zasledili na najpromet-tiejši Aleksandrovi cesti steklega psa, ki se je tam potikal brez nagobčnika in znamke. Psa še niso dobili iii morajo zato lastniki TOe pse volčje pasme pripeljati do 10. t. m. v preiskavo mestnemu veterinarju. V javne lokale kakor tudi na trg pa je strogo prepovedano jemati pse s seboj. a— Licitacija. V pondeijek dne 7. decembra cb 10. dopoldne se bo vršila v pisarni ravnateljstva moške kaznilnice v Mariboru ustna licitacija za dobavo večje množine moke in drugih mlevskih izdelkov m mesa za dobo štirih mesecev, to je do konca marca 1926. Na to licitacijo opozarjamo slovenske tvrdke. a— Stanovanjski davek. Svoj čas sklenjeni stanovanjski davek, ki so ga najemniki soglasno odobrili na velikem zboru v G&tzovi dvorani, je Društvo stanovanjskih najemnikov še redigirato in predložilo občini v sprejem. Zadeva je že na dnevnem redu prihodnje občinske seje. Zdravniško društvo pa je obenem vložilo na občino prošnjo za oprostitev tega davka prostorov. Jci se rabijo za zdravniški poklic Iz izkupička tega davka bi se naj gradile stanovanjske hiše. 2upan bo obenem predložil občinskemu svetu še svoj predlog glede zidanja stanovanjskih hiš. Iu še «Mojmir» je prišel s celo vrsto predlogov in prošenj. Stanovanjskih načrtov torej Mariboru ne manjka nikdar. a— Občinski svet bo imei na svoji XV. redni seji v sredo dne 9. decembra razpravljati o celi vrsti važnih zadev poleg proračuna. Vložen je tudi predlog za uvedbo kazenskega postopanja proti nemškemu občinskemu svetniku, stavbeniku Ivanu Glaserju, ker je na javni seji obč. sveta dne 10. novembra žalil mestnega lnženjerja g. Barana a— Za znižanje veseličnega davka. Mariborska občina pebira 20 odst. veseličnega davka, ki precej duši tudi društveno gibanje. Ravno tako pa ječe pod tem občinskim bremenom tudi druge prireditve. Vodja mestnega kina, oziroma njegov najemnik g. Roglič, je sedai vložil pri občini prošnjo za znižanje veseličnega davka. O predlogu bo sklepal občinski svet na prihodnji seji. a— Akcija za pocenjevanje. Aprovizacij-ski odsek občinskega sveta je te dni razpravljal o akciji za pocenjevanje najvažnejših živil in bo o svojih predlogih poročal plenumu občinskega sveta v nadaljno sklepanje. a— Srečke drž. loterije prodaja in razoo-šHja Bernard Naglič, Maribor 1. 2267 a— Nov kiosk na Kralja Petra trgu. Ker ie v mestu pomanjkanje lokalov vedno ob-čutnejše in zlasti obrtniki in manjši trgovci ne zmorejo plačevanja visokih najemnin, si skušajo omogočiti eksistenco s postavljanjem malih paviljonov po ulicah za svoje obrate. Nekateri, zlasti na Aleksandrovi cesti ali oni v parku, prav nič ne kaze ulic, ampak jih delajo še bolj živahne. Podobno si pomagajo tudi jx> večjih mestih. Važno je seve, da ti novi otroci ulic ne kazijo este tičnega Kca mesta. Sedaj je prosri občino zopet trafikant Kopina, da bi smei postavni na Kralja Petra trgu pred novo palačo Pokojninskega zavoda ktrvOi za trafiko. A a ■)■)■!':prafefczdpfecivp ALMJmJmAk vanilimfacfoof- Mm m, odmo prav/ih zctrredfvj Gospodarstvo Razstava živine na Dolenjskem Na zadnji odborovi seji podružnice Kmetijske družbe sem sprožil misel, da b; se priredila prihodnjo pomlad splošna živinska razstava za Dolenjsko na kan-ni\skem sejmišču. Ta moj predlog je bil v načelu sprejet. Zadevni ožji razstavni odbor se bo ustanovil na občnem zboru podružnice dne 20. t. m. Po sestavi odbura se bo prešlo k nadaljnim pripravam za razstavo. Od leta iyi3. ni bilo na Dolenjskem nobene razstave raz~i na Krškem polili. Zato je tem bol) potrebno, da ponovno premotrimo obče stanje naše do-jeniske živinoreje, da spoznamo, ali in v kaki meri napreduje ter kako naj se nadalje postopa glede na razvoj te panoge našega kmetijstva. Želeti bi bilo, da nas poklicani vladni faktorji, na katere se pozneje obrnemo, podpro in nam omogočijo uresničenje našega lepega načrta. K sodelovanju bodo povabljeni naši najboljši strokovnjaki in živinorejci. Ze sedaj opozarjamo vse kmetovalce, da preko zime posvetijo svoji živini občo pozornost, da bo njihova živina zdrava. lepa in v dobrem staniu. Torej. Do-lenici. krmite dobro in oskrbujte svoje živali ter se potem meseca aprila ali maja. ko se namerava prirediti razstava. v obilnem številu udeležite iste. Razstavliali se bodo konji, goveda, ovce. prašiči in perutnina. • Od razstave imamo pričakovati tudi veliko gospodarsko korist, ker prihajajo k nam vsako leto razni kupci iz južnih in vzhodnih krajev naše države, ki se posebno zanimajo za naše enobarvno govedo in konje. Ti bodo na razstavo povabljeni in bo razstavlialcem dana prilika. da svoie lepe živali drago prodajo. Fran Malžsek. Glavna načela kartelnega zakona v Češkoslovaški Češkoslovaški ministrski svet je te dni poveril pravosodno ministrstvo s sestavo končnega besedila kartelnega zakona na podlagi osnove, ki jo je izdelalo ministrstvo prehrane. Po informacijah s pristojnih mest so vodilne poteze tega zakonskega načrta različne od analogičnega nemškega zakona. Predlog ministrstva prehrane sploh ni naperjen proti kartelom. kajti priznava njih koristi v pogledu organizacije produkcije in prodajč. pridržuje pa državi pravico kontrole in vpliv nanje v toliko da bi država pri ugotovitvi prekomer-nosti dobička kartelov bila opravičena prisiliti te k znižanju ccn in zboljšanju gmotnega položaia delavstva. V to svrho predlaga osnova ustanovitev posebne državne narodnogospodarske komisije, obstoječe iz zastopnikov ministrstev trgovine, financ, prometa, pošt. javnih del, notraniih in zunanjih zadev ter socijalne politike. Ta ministrstva bi poslala v komisijo po enega zastopnika. Nadalje bi bili v komisiji 4 za-«top.iiki industrije in trgovine ter 4 zastopniki konsumentov. Vse člane komisije z namestniki in z zastopnikom Državnega statističnega urada, ki bi imel posvetovalen glas. imenuje vlada. Ta komisija bo organ državne uprave in bo potom ministrstva, kateremu bo pri-deljena (ministrstvo prehrane ali trgovine) podrejena vladi. Tej komisiji se nalaga dolžnost izvrševati kontrolo nad izdelavo in cirku-acijo blaga ter cenami; dalje ima paziti na to. da bi z delovanjem dovoljenih kartelov ne bili oškodovani gospodarski interesi države, kupcev in konsumentov. Vsak kartel mora za ozemlje republi ke določiti posebno reprezentacijo in prositi za svoje priznale: pred dovo-ienjem ne sme začeti s svojim delovanjem. Ako je komisija odklonila priznanje kartela. izgube svojo veliavnost vsi dogovori, nanašajoči se na njegovo ustanovitev. Že obstoječi karteli moraio tekom štirih tednov po razglasu kartelnega zakona prositi pri komisiji za priznanje. Enake pravice kakor proti kartelom pristojajo narodnogospodarski komisiji tudi proti vsem družbam in posameznim podjetjem, ki imaio na podlagi svoje posebne gospodarske zmožnosti mononol-r.i vpliv v posameznih panogah produkcije in trgovine._ Tržna poročila Novosadska blagovna borza (4. t. m.) danes zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. Svinjski sejem v Mariboru (4. decembra.) Obisk je bil radi hudega mraza Izredno mai hen. Pripeljali so samo 52 svinj in 1 ovco. Cene so bile: prascl, 7 — 9 tednov stari 125 — 200. 3 — 4 mesece 250 — 280, 5 —7 mesecev 350 — 440, 8 — 10 mesecev 520 do fioO, 1 leto stari 1000 — 1200 Din komad. 1 kg žive teže 11.50 — 12.50, kg mrtve teže 15 — 18 Din. Prodanih je bilo 28 komadov. Dunajska borza za kmetijske produkte (3. decembra.) Razpoloženje je bilo tudi danes čvrsto. Povpraševanje je bilo po vseh predmetih živahno, vendar je manjkala ponudba. Zlasti majhne so bile ponudbe madžarskega in jugoslovenskega blaga. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagov-noprometni dajek brez carine na debelo: Dšenica: domača 39.50 — 40.50; rž: domača 29 — 29.50; ječmen: domači 35 do 42; turščica: 28 — 29; oves: domači 28.50 — 29.75, madžarski 29 — 31. Dunajski živinski sejem (3. decembra.) Goveda: Dogon 466 komadov. Slab promet Cene nagibajo k oslabljenju. — Svinje: Dogoo 2917 komadov. Cene debelim svinjam čvrete, a mesnim do 10 grošev padle. Notirajo za kg žive teže: debele svinje 2 — 2.35 in mesne 1.50 — 2 Iffinga. = Znižanj« mesnih cen ▼ Zagrebu. Odbor za pobijanje draginje v Zagrebu ie skleni! znižanje mesnih cen in sicer se smejo od 3. t. m. prodajati: goveje meso I. sprednji del 18, zadn i 22; goveje meso II. 15, odnosno 19; telečje meso 18, odnosno 21, Din. Pripravlja se tudi znižanje cen svinjini. — Uvoz mesa v Španijo. Iz poročila našega poslaništva v Madridu povzemamo, da vlada v Španiji veliko pomanjkanje mesa. Ker domača živina ne zadostuje za kritje potreb državi, je Španska vlada nedavno dovolila olajšave za uvoz živine Iz drugih držav. Dopuščen je tudi uvoz zmrznjenega mesa. Naše poslaništvo priobčue podatke s pezivom, naj se naši izvozniki zanimajo za to vprašanje in proučijo možnost ter rentabilnost izvoza živine ln mesa v Španijo. = Trgovinski stiki z Zedinjenlmi državami. Interesenti, ki želijo informacije glede trgovinskih stikov med našo kraljevino in Zedin enimi državami, naj se obrnejo za Informacije neposredno na naslov: The Mer-chants Association of Newyork, Newyork 233 Broad\vay Woolworth Buildings. Ome njena družba je ena največjih trgovinskih organizacij v Zedinjenih državah in daje brezplačno informacije v svrho vpostavitve trgovinskih stikov med nami in gospodarskimi kroti Zedinjenih držav. = Madžarsko - jugoslovenska trgovinska zbornica. Iz Budimpešte poročajo: Intere-sirani trgovci in industrijci razpravljajo že več tednov o ustanovitvi Madžarsko - Jugoslovenske trgovinske zbornice. Dela za ustanovitev so že tako napredovala, da se je v Madžarski že blizu 300 trgovcev in industrijskih prdjetij priključilo akciji. Glede jugoslovenskega dela te organizacije so se že tudi uvedla pogajanja, ki potekajo ugodno. = Nova tvornica vagonov. Po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo se bo zgradila v Kruševcu nova tvornica vagone v in lokomotiv. — Decembrska številka »Bankarstva« ima naslednjo vsebino: Ljubomir St. Kosier: Laza Paču. Ing. Konstantin Čutukovič: Krediti i kamatnjak Jovan T. Miha lovič: Papirno važenie i naša privreda. Dr. Marko Rašica: Mehanizacija i sistematizacija bankov nog poslovanja Prof. Stevo Osterman: Naš saobračaj i naš jadranski problem Ljubomir St. Kosier: Zanatska banka i zanatski krediti. Mirko Al. Gavrilovič: Izvodi iz bi-lansa domačih osig. društava. B.: Glas o nama u JužnM Americi. Stanko R. Dinilo-vič: Bankarstvo u Črnci Gori. Dr. Mirko Kus-Nikolaiev: Georc;ija-most u Aziii. Ljuba Jovanovič: Ličnost Dra. Laze Paču. Sta ni si a v Pavliček: Tecivarina IV. razreda (cd činovničklh berivn). Ljubomir St. Ko-sic-r: JugosloveTtski dobrovoliei i njihova kreditna organizacija. Stanovište Hrvatskog sabora u pitanju zašttte ulagača i kontrole r.ovčanih zavoda. Heia st: Prvi put na Berzi »Bankarstvo«: Riječ našim pri.iateljlma. Kronika in številne druge vesti. »Bankarstvo« izhaja vsak mesec in stane letno 200 Din. Administracija: Zagreb, Marovska 30. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne IS. decembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dcbsve 200 komadov zaviralnih cokelj »Bremsschuhe« ter glede dobave materijala za plinsko razsvetl avo. — Dne 2. januarja 1926. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede struženja hrastovih hlodov, ki leže na postaji Lskenik; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 50.000 kilogramov jute. Dne 4. januarja 1926. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave strojev za razširjevanie in zoževa-nje parnih in ognjenih cevi in za ravnanje pločevine ter enega električnega motorja: pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih bakrenih cevi. — Dne 5. januarja 1926. pri direkcij državnih železnic v Sarajevu glede dobave upognjenih osovin za lokomotive; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave orodnih strojev. — Predmetni pogoji z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. = Snovanje evropskega premogovnega sindikata Kakor poročao listi, sta prispela v Bochurn tajnik rudarske inteniacionale Frank Hodges, in bivši komisar za rudarstvo v Angliji Sir Richard Redmayne. Svr-ha njunega potovanja je stvoritev evropskega premogovnega sindikata, čegar naloga bi bila ureditev prodaje in cen v vsej evropski prcdi-kciM premoga = Zn'žanje diskonta v Češkoslovaški. Na izredni seji Bančnega odbora češkoslovaškega finančnega ministrstva se je znižala diskontna postavka od 7 na 6.5 odst. Prav tako je znižan lombard za 0.5 odst. in znaša sedaj 7.5, odnosno 8 odst. = Milijonska insolvenca praške tvrdke sukna. Iz Prage poročajo, da je tvrdka suk-na Emil Kriebel najavila sodnijsko poravnavo. Pasiva znašajo okrog osem milijonov, aktiva pa okrog pet milijonov Kč. = Arstrljska uvozna carina na pšenico. Z Dunaja poročajo: Od 1. do 15. decembra znaša carinska postavka za pšenico, soržico m piro 1.30 zlate krone za 100 kg. = Obtok novčanic v Češkoslovaški ie narasel po izkazu 30. novembra t 1. za 485 milijonov na 7920 milijonov Kč. Kovinska podloga je za malenkost nazadovala. = Otvoritev bodimpeštanske borze draguljev. Dne 30. novembra t. 1. se je otvorila v Budimpešti borza draguljev, ki se je ustanovila že lansko leto. = Italijanski vojni dolgovi v Angliji. Londonsko časopisje poroča, da bo italijanska delegacija s finančnim ministrom Volpijem posetila Londoa v svrho oozaiani za uredi- tev vprašanja italijanskega vojnega dolga Angliji. Obstoji upanje, da se bo sporazum dcsegel še pred Božičem. Dalje javlja isto časopisje, da bo Jugoslavija uredila vpraša nje svojih dolgov na isti način kakor Itali ja. to je, da se bo najprej pogodila z Ameriko in potem z Anglijo. = Pol.ska pogaanja za posojilo v Ameriki. Iz Newyorka poročajo, da se podpredsednik Poljske banke pogaja z neko ameriško bančno skupino glede posojila v znesku 127 milijonov dolarjev. Pogajanja potekajo zelo težavno. — Poljska carinska povišanja. Iz Varšave poročajo: Finančno ministrstvo razglaša, da sc temeljne uvozne carine na perilo, obleko in proizvode male konfekcije obremenijo s 30 odstotnim, ako gre za negarnirano blago. Za garnlrano blago znaša .pribitek 120 odstotkov temeljne carine. = Rusija nI zabranlla Izvoza žita. Naspro ti vestem na različnih blagovnih borzah, da ie sovjetska vlada zabranila Izvoz žita, izjavlja berlinsko zastopstvo sovjetske vlade, da so te vesti brez vsake podlage. Baš te vesti e v zadnjem času špekulacija najbolj izrabljala, da je dvigala cene. = Prisilno poso;iIo v Franciji. Iz Pariza poročajo da se obenem s povišanjem obtoka novčanic pripravlja povišanje davkov v obliki prisilnega posojila. = Začetek velike dellacije delnic v Madžarski. V smislu narsdbe o valorizaciji mora minimalna noirinala delnic v Madžarski znašati 10 pengov in na budimpeštanski bor zi bodo mogle notirati samo one de'nice katerih nominala bo znašala n. jmanj 50 pen gov. Kot posledica te odredbe bo nastopila velika deflacija delnic. V borznih krogih se povdarja, da se bo mogel obdržati samo šeststoti del sedanj2ga števila delnic. = Presubskrlbclja delnic Češkoslovaške narodne banke. Po vesteh iz Prage je na delnice nove emisi ske banke prišlo skupno 14.553 prijav s skupno 211.912 delnicami. Število podpisanih delnic odgovarja 265 odstotkom subskripciji izročenih delnic. Borze 4. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupči ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 77— 80, Vojna škoda 300—312. zastavni Kraniske 20—22, komunalne Kranjske 21—22, Celjska posojilnica 200—2"2 (2"2), Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantilna 100—104, Slavenska 49—0, Kreditni zavod 175—185. Strojne 123—0, Trbovl;e 320—0. Vevče 120 —0, Nihag 34—0, Stavbna družba 100—110. Blago: les: bukova drva, suha, največ 10% okroglic, fco vag. naklad postaja 5 vagonov 21.25-21.25. (21 25); bukovi hlodi, I. II., od 25 cm naprej, od 2.50 m dolž. naprej, fco naklad, postaja 0—225: smrekove ali je-lcve deske, 25 mm. III. vrsta, fco meja 0— 500; bukova drva, 1 m dolž.. suha, fco me a 6 vagonov 25—25, (25); remeljni 50-70 in 60-80 mm, 4 m, ostrorobi, fco vag. Postojna tranz. 565—0; bukova drva, klana, okrogla, ogledana, fco meja, 50 vagonov 23.50—23.50 (23.5°); poljski pridelki: pšenica, 76 kg. fco vag. Novi Sad 0—285; turščica, nova času primerno suha, fco vag. Novi Sad 0—130; oves rešetani, fco vag. Novi Sad 0—182; ajda domača, fco vag. prekmurska postaja 0—250; proso domače, fco vagon prekmurska postaja 0—195; otrobi debeli, fco Banialuka, 1 vagon 155—155, (155); krompir beli. fco vag. prekmurska postaja 0—75; čebula, fco vag. banatska postaja 0— 105; ježice zlatorumene, fco vag. naklad, postaja 250—0, fižol stari, mešani, p. Djako vo 0—150; pijače: slivovka, gar. 50%. fco vag. sremska postaja, za 100 litrov, ne-otrošariniena 0—2300. ZAGREB. Efektno tržišče brez spremembe. Tendenca za Vojno škodo >e bila čvrstejša. Promptno blago se je začelo trgovati po 316, a tekom sestanka je tečaj dalje porasel na 318. Za ultlmo t. m. je bila zaključena po 320. V dTugih državnih papirjih ni bilo zaklučka. — Tendenca na deviz n e m tržišču je bila nespremenjena. Za ključni tečaji ne pokazujejo večjih sprememb. Malo večje zanimanje je bilo za London, ki ie zabeležil precejšen promet. Vendar do povišanja tečaja ni prišlo. Pariz se ie začel trgovati po nižjem tečaju 213, a se e tekom sestanka popravil na 216. Skupni promet 8.2 milijona dinariev. Notirale so devize: Amsterdam 2252.5— 2282.5. Dunaj 791.5—801.5. Berlin 1339.2—1349.2. Bruselj 255—259, Budimpešta (zaključek 0.0794). Italija izplačilo 225.75—229.03, London izplačilo 272.75—274.75, Newyork ček 56.142 —56.742. Pariz 212 5—216.5, Praga 166.485 —168.485, Švica 1085.3-1193.3, ček 0-1C89; efekti: bančni: Eskomptna 118-119. Kreditna Zagreb 133—135. Hipo 64.5-65. Jugo 108—110, Liublianska kreditia 210—0, Srp-ska 144—146; industrijski: Eksploatacija 43 —45. Gutrnann 375—380, Slavonija 45—46. Trbovlje 326—327.5. Vevče 120—0, državni investicijsko 77—77.5. agrarne 45—47. Vojna škoda, promptna 318—319, za december 320-322. BEOGRAD. Borza zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. CURIH. Beograd 9.20, Berlin 123.60, New york 519, Londm 25.16. Pariz 19.90, Milan 20.90, Praga 15.375, Budimpešta 0.007270, Bukarešta 2.95, Sofija 3.775, Varšava 55. Dunaj 73.15. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68.20, Zivnostenska 278, AssicurazionI Generali 7465, LIoyd 1020, Split cement 515 Krka 405. Devize: Beograd 43.90 — 44.25 Dunaj 346 — 356, Praga 73.40 — 73.90, Curih 477 — 480, Newyork 24.65 — 24.95. V a-1 u te: dinarji 43.25 — 44, 20 zlatih frankov 93 — 97 zlata lira 478.48. DUNAJ. Beograd 125450 — 12.5850. Berlin 168.75 — 169.15. Budimpešta 99.32 do 99.62, Bukarešta 3.23 - 3.25, London 34.3650 do 34.4650. Milan 28.52 — 28.64, Newyork 708.25 — 710.75, Pariz 27.12 — 27.28, Praga 20.98 — 21.06 Varšava 88.45 — 88.95. Curih 136.51 — 137.01, Sofija 5.1450 — 5.1850; dinarji 12.50 — 12.56. PRAGA. Beograd 59.975, Curih 651.50, Milan 136.375, Newyork 33.75, Pariz 129.625 T Dunaj 477.75. BERLIN. Beograd 7.43, London 20.342, Praga 12.425, Curih 80.84, Milan 16.90. LONDON. (Opoldne) Beograd 274, New-york 484.87 in pol, Italija 120.25, Dunaj 34.39 Švica 25.15. NEWYORK (zaključno 3. t m.) Beograd 1.77 in pol. Newyork 4.84 in sedem osmink, Italija 4.03, Dunai 14, Švica 19.27 in pol. Sokol Sokol Ljubljana II. javlja, da bo predaval v nedeljo dne 6. t. m. ob II. dopoldne v garderobi telovadnice na realki br. dr. Rudolf Molč o »Njegošu«. Predavanje je obvezno za celokupno članstvo in naraščaj. — Zdravo! — Prosvetni odbor. Sokolsko društvo v Šiški ponovi na praznik, dne 8. t m. telovadno akademijo Program deloma izpremenjen! Začetek ob 17. popoldne. Česa se posložuje komunistična propaganda? Znano je, da so komunisti strupeni nasprotniki Sokolstva, teda za svojo propagando se poslužujejo tudi sokolske organizacije. Pred kratkim je vrnila dunajska pošta Sokolski župi avstrijski (to je češka sokolska župa s sedežem na Dunaju) zavoj, ki je bil naslovljen na nekega visokošolca v Jugoslaviji. Ko so pri župi zavoj odprli, so našli v njem nerazrezane številke češkega sokolskega lista «Vestnik Sokolsky» iz leta 1920. Med Vestnikom so bili vloženi komunistični letaki in nekaj izvcdov komunističnega lista «Čelija», ki izhaja v Parizu. Na letakih so bila natisnjena komunistična gesla: Povzročajte tovarniške stavke! Širite komunistično propagando! Naj živi razredni teror! Šport Sarajevska Slavija v Beogradu. Včeraj, v petek, je igrala sarajevska Slavija v Beo> gradu proti beograjskemu Jedinstvu. Sara« jevčani so zmagali s 5:1. V torek 8. t. m. igra Slavija v Zagrebu proti Hašku. Za novega predsednika Jugoslov. plivač* kega saveza je bil izvoljen ravnatelj Bosnič. Lepi uspehi DFC v Jugoslaviji. DFC je končal svojo turnejo po Jugoslaviji, in si« cer prav uspešno. Štirikrat je nastopil ter štirikrat zmagal. V Zagrebu je porazil Ha« ška s 3:1 in 5:2, v Beogradu Jugoslavijo z 11:0, v Subotici pa subotiški team z 10:1. Zabil je torej 29 golov, prejel pa samo 4. Italijanski mojsterski vozač Constanle Girardengo se je podal v spremstvu van Kempena, van Neka in Linarija v Ameriko, kjer se bo udeležil šestdnevne dirke, ki se vrši ta mesec v New Yorku. Nato se vrne v domovino, kjer bo startal v Milanu dne 3. in 10. januarja 1926. Od tu se odpelje v Berlin, kjer se vrši dirka v Sportpalastu. Iz Berlina se pelje na oddih na Rivijero, odkoder se poda zopet v Milan, da se ude« leži cestne dirke Milan—San Remo. Osem dni pozneje bo startal v Parizu pri pariški Six Days«dirki. Po končani seziji se ne bo več udeleževal cestnih dirk, ampak samo dirk na dirkališčih. Lahkoatletski turnir štirih držav. Švedska se trudi, da bi prišlo do lahkoatletskega tur« nirja med Anglijo. Švedsko, Nemčijo in Francijo. Izgleda, da so pogoji za tak tur« nir ugodni. Na prošnjo predsednika med« narodnega atletskega saveza Šveda Edstro« ma se bo vršila 15. decembra v Lausanne konferenca, na kateri se bodo pogajali gle« Novosti Zeta ugodna! DHR1LH svo;im cenjenim odjemalcem za Ml« klavia in Boiti v zavitkih oo D n 150'—, 160'-. 200'-, 425'— ia 609*—. Krasno sortirana, pripravna za drui:no, gospodinjstvo in posameznika priporoča TekstJbazar, LJUBLJANA, Krekov trg St. 10 prvo nadstrop e. če kupite nogavica brez žiga ,kl!uč\ ker eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, mod i o. zeleno aH zlato) »ključ" traja tako dogo kakor Štirje pari drugih. Kupite eden par in prenričs če se' oa-t vi dc lahkoatletskega turnirja med Francijo in Nemčijo. Pri tej priliki bodo tudi načeli vprašanje lahkoatletskega turnirja imeno« vanih štirih držav. Kada — novinar. Po poročilu iz Prage se namerava slavni Kada posvetiti novinar« stvu. V Pragi ho namreč pričel izhajati športni list «Profesional», čigar glavni ured« nik bo Kada. Kot odgovorni urednik bo podpisoval Kuchvnka. Češkoslovaška.-Portugalska. Januarja me« seca sc vrši v Lizboni nogometna tekma med češkoslovaško in portugalsko repre« zentanco. Češkoslovaško moštvo bo za to tekmo sestavljeno samo iz amaterjev. Uridil ostane pri Vienni. Nedavno smo poročali, da bo Uridil pristopil dunajskemu Slovanu. Sedaj je preklical svojo prijavo za Slovana ter ostane v Vienni. Berlin : Pariz. Prva nogometna tekma med reprezentancama Berlina in Pariza se bo vršila najbrže 14. februarja 1926. v Pa« rizu. Iz domske sekcije SK Ilirije. Današnji trening odpade. Kedaj se vrši prihodnji tre« ning, se objavi pravočasno. Tekom prihod« njega tedna se vrši sestanek celokupne sek« cije, katerega se morajo udeležiti pred« vsem sledeče članice: Petan, Vider, Jermol I, Jermol II, Koželj. Obvezen pa je sesta* nek tudi za vse ostale. Čas in kraj sestanka se objavi v torek. Ponovno opozarjam vse članice, ki goje drsalni šport, da si naba« vijo pravočasno sezonske karte, ki se iz« dajajo pri tvrdki J. Goreč v palači Kredit« ne banke. Dalje opozarjam na klnbove smuške tečaje, ki se vrše dnevno na Go« lovcu. Informacije daje g. Vrančič, načelnik smuške cekcije. v Ljubljanski kreditni ban« ki. — Načelnik. Lidel i» Kini. Angleški olimpionik v te« ku čez 800 m, Lidel, je nedavno dospel v Tientsin v Kino, kjer bo še nadalje izvrše« val svoj poklic kot duhovnik in učitelj. Se« veda bo tudi v svoji novi domovini ves prosti čas posvetil svojemu najljubšemu športu — lahki atletiki. Smučarski tečaj S. K. Celje. S. K. Ce« Ije priredi ob ugodnih snežnih prilikah v bližnji okolici Celja večdnevni smuški te« čaj pod vodstvom priznanega strokovnjaka. Vaje bodo trajale dnevno od 15. ure in bo« do dostopne začetnikom, kakor tudi že iz« vežbanim; posebno pa prvim. Pozivajo se zatorej vsi ljubitelji smuškega športa, ki se interesirajo za izvežbanje v smučanju, da se prijavijo osebno ali pismeno pri načel« niku zimskosportne sekcije g. A. Gračner« ju, blagajniku upravnega sodišča, soba št. 5 (hiša mestne hranilnice), kjer se dobe po« trebna navodila in informacije o pričetku kurza in o nabavi smuči. V slučaju zadost« nih prijav dam in gospodov se priredi even« tuelno še II. in III. tečaj. Zato pa smučarji na plan! Turistovski klub Skala v Ljubljani javlja, da se otvori smučarski tečaj v nedeljo, 6. t. m. Zbirališče udeležencev in naraščaja na gl. kolodvoru. Odhod z vlakom ob 6.20 zjutraj v Škofljico. Prijatelji «SkaIe» do« brodošli. — Smučarski odsek. Občni zbor automobilskega kluba SHS, sekcije Ljubljana, se bo vršil dne 13. de« cembra (v nedeljo) ob 10.30 dopoldne v lastnih prostorih, Kongresni trg l/I (Kazina). Prosimo člane, da se ga sigurno udeleže oz. da pošljejo pooblastila, priložena zadnjemu informativnemu listu, ako jim ne bi bilo mogoče prisostvovati. Sah Moskovski turnir 17. kolo. Capablanca elegantno porazi Zubareva, Lasker po krasni končnici Spiel-manna, Retti Ženevskega. Rubinstein Duša Hotimirskega, Gotthilf Samischa, Rabinovič ic v dobljeni poziciji podaril Torre u remis. Remizirali so še: Griinield-L6wenfisch, Bo-gatirčuk-Verlinski, Ro.nanovski-Tartakover in Yates-Marsha!l. Bogoljubov je bil prost. Stanje po 17. kolu. Bogoljubov 13^. Dr. Lasker 11^, Capablanca 10><, Torre 10 Marshall, Retti, Romanovski 9Y~, Bogatir-čuk, Griinfeld. Rubinstein. Tartakover 8!^, Ženevski Verlinski 8, Rabinovič 7%. Spiel-mann f>lA, Gotthilf, Lowenfisch 6. Dus Ho-timirski. Yates 5M, Samisch 5. Zubarev 4. Vremensko porodil«« L'uhiiana, 3 d cembra 1925. L'ubliana 306 m rsd morjem Krai opazovanja ob zradn tlak Zračna temperatur* Veter Oblačno 0—10 t-udav m-mm Liuhlana . . • 7. 765 3 107 bre^v. megia Ljubljana . . # 14 771-8 22 sev. vzh. jas. Ljubljana . . • 21. 7790 67 » Zagieb . . . • 7. 771-3 40 B Beograd . . • 7. 7662 60 sev. zap. m Dunaj . . . • 7. Praga . . . # 7. 775-7 60 » več. obl. 5-0 Inomost . . • 7. Solnee vzhaja ob 7 22 zahaja ob 16-19, luna vzha'a ob 20 57 zahaja ob 11 15 Barometer vi ok temperatura nizka Dunaiska vremenska napoved za soboto: Jasno, mrzlo. Rastline m njihovo srce Dognanje indijskega učenjaka. Najnovejša senzacija v krogih priro- doslcv cev: lz Kalkute dospeva vest, da je odličnemu indijskemu učenjaku siru Ya-gaciyšu Bose uspelo dognati utripajoCe srce v vseh rastlinah, tudi v drevesih. Srčni utripi rastlin postanejo vidni z r.l ičnim povečanjem potom elektrike, njih šumenje pa postane čujno potom n;a.-:netičnih valov, ki ga pomnožijo de-s-tmiliionkratno. Vest o novem odkritju se iz Londona raz-mša po vsem kontinentu in prsa-riezie orirodoslovne kapa;if'e že tu-cii izužajo svoje komentar.-1 Za;u;r.iv a in znenriat najbolj upošt. wnna vredni ii- ".-iclba profesorja M iseha pred-sioirika rastlinsko-fiziološkega instituta na dunajski univerzi, ki pravi: Sir Yagadyš Bose s: je pridobil veljavo odličnega znanstvenika. V Kalkuti ie zgradil lasten rastlinsko-fiziološki institut, v katerem s pomočjo lastno konstruiranih. izredno finih instrumentov ugotavlja interesantna opažanja v fiziologiji rastlin. Poznam ga osebno, saj ie lani predaval na fiziološkem institutu na dunajski univerzi in sem jaz tolmačil avditoriju njegova izvajanja. Za prav ie sir Bose fizik, in kot tak zna mojstrsko konstruirati svoje čudovito fine aparate, ki inu omogočijo do vseh podrobnosti proučevati rastlinski svet. Med drugim ie raziskoval dviganje sokov.ia v drevesih in ugotavlja na podlagi svojih opažanj, da se sokovi dvigajo po celicah lubja, nri čemer ie opažati lahno utripajoče gibanje celic. Vendar pa še ni jasno, ali to pulziraiiie zares povzročajo sokovi. V splošnem so namreč botaniki mnenja, da se_ sokovi dvi-gaio po lesu. ne po lubju. Še bolj skeptično lahko sprejemamo vest. da je tako imenovane «srčne utripe® rastlin možno slišati. Vsekakor pa ie indijski znanstvenik sir Bose resna osebnost, zato njegovih trditev ne smemo odklanjati, marveč počakati na nadaljnja dognanja. Razsodb? o nsonstre - procesa preti ukrajinskim kmetom V Kišinevskem procesu, ki je dvignil v evropskih deželah toliko prahu, je bila te dni izrečena razsodba. Ker je bilo število obtožencev zelo veliko — 283 - ie trajalo čitanje sqdbe izredno dolgo, od poldneva do 2. ure zjutraj. S7 obtožencev' ie bilo obsojenih. 196 pa oproščenih Največjo kazen je zadela Barbičeva. ki ie bi! obsojen na dosmrtno ječo. Sodišče ie smatralo za dokazano. da je bil on zaupnik Lenina, zate ga je sodilo neizprosno. Kišenevski proces je bil naperjen zoper 283 besarabskih kmetov, ki so bili nbdolženi. da so uprizorili komunistično vstajo s političnimi cilji zoper rumun-ske interese. Državno pravdništvo^ ie dolgo zbiralo podatke za razpravo. Čim pa se ie proces začel, so se pojavile v evropski javnosti vesti, da ima bukare-ška vlada ž njim posebne namene. Radi tega je odšel v Besarabijo fr->iCoski Pisatelj Barbusse. ki je hotel zadevo stvar no Proučiti ter o njej poročati. Tisti, ki so Barbussea poklicali v Rumuni.io, da bi proces proučil, so spoznali. da ie francoski pisatelj nepodkupljiv. Nahujskali so torej nanj nacijonali-stične elemente in Barbusse bi bil kmalu plačal obisk v Rumu.iiji z lastno glavo. Napad na Barbussea v Bukarešti se ie izcimil v kulturni škandal evropskega formata in ic Rumuniio dodobra one-častil pred svetom Kakšne komentarje bo izzvala obsodba ukrajinskih kmetov v svetovnem časopisju, bomo kmalu videli. Skrivnostna zas za- iva Iz Lodža na Poljskem poročajo o skrivnostni zapuščinski zadevi, ki ie tem senzacijonalneiša, ker gre za velikansko denarno vsoto, za 3 milijone funtov. Pred par meseci je preje! v Lodvu bivajoči zakonski par Reich obvestilo iz Avstralije, da mu ie tam umrl sorodnik. ki ie zapustil možu in ženi vse svoje premoženje v znesku treh milijonov angleških funtov. Za izvršitelja oporoke je bil postavljen advokat Rain iz Sidneya. S tem advokatom sta zakonca dolgo korespondirala Dopisovanje jima je požrlo precej denarja, toda na to nista gledala, saj sta bila srečna dediča velikanskega premoženja. Koncem oktobra pa ie prišel iz Avstralije brzoiav z obvestilom, da so vse formalnosti rešene in da je advokat ua poti iz Avstralije v Evropo. Kakšni radostni občutki so ob tei priliki navdali zakonskega moža in ženo! Oba sta pričakovala Raina z največjo nestrpnostjo. Koncem prešlega tedna sta prejela še en brzoiav iz Varšave, Brzojavka je bila kratka. Glasila se ie: «Pojutrišnjem se pripeljem v Lodž». Po prejemu telegrama je odšel dedič v mesto in se ie vrnil šele okolu polnoči. To ie storil le redkokdaj prej. Drugi in tretji dan se je nočni izlet v mesto ponovil. Tretji večer se je Reich naenkrat onesvestil. Tožiti ie iel o strašnih bolečinah in kmalu nato je umrl. Poklicani zdravnik ie konstatiral, da ga ie zadela kap. Reichova žena se je nato obrnila na sv aka ter ga prosila, naj poizveduje po tujemu advokatu. Svak sc je odpeljal v Varšavo in pregledal tujske knjige v vseh hotelih, toda advokata iz Avstralije ni našel nikjer. Medtem so zdravniki raztelesili Rei-chovo truplo ter ugotovili, da ie pravi povod smrti zastrupljcnje. Poljska poli- cija stoji sedai pred nerazrešljivo ugan. ko. Domneva se, da se je v zadevo vmešala neka tretja oseba, ki ie interesira-na na Reichovi dedščini. Bržčas gre tu za kakega interesenta, ki biva v Avstraliji ter ie hotel z Reichovo smrtjo sam podedovati ogromno denarno volilo. Žrtev gospodarske krize Prve dni t. m. se ie ustrelil v Lipskem lastnik tvornice- za čokolado Karel Robert Rossmodel. solastnik tvrdke Rossmodel v Lipskem. Mož si ie končal živ-lienie z nabojem iz lovske puške. Najprej ie pomeril na svojega šestletnega sina. Ko ie ta padel mrtev na tla. se ie usmrtil še sam. Tvorničaria so našli v zadnjih izdihliaiih, ko se ie vrnila njegova žena s trga Stanovanje .ie bilo zaklenjeno. Odpreti ga ie moral ključavničar s silo. Zena ie omedlela, ko ie stopila v sobo in našla moža in sina mrtva. Povod za samomor ie dalo propadanje Rossmodlove tvornice. Podjetje .ie bilo že nad sto let staro in se je ves ta čas dobro držalo. V zadnjem času pa ni moglo več kljubovati gospodarski denre^iii in ie zašlo v velike plačilne težkoče. Tvoruičar ie sklenil, da pod pritiskom razmer zapre podjetje koncem leta. Odpovedal ie osobiu službo s 1. januarjem. Dejstvo, da ie gospodarski polom neizogiben, mu ie šlo tako globoko k srcu. da ni mogel preboleti bližajoče se katastrofe ter je končal svoie živlienie na tako tragičen način. Samomorilec ie bil v nailepši moški dobi 42. let. Zblaznel na odru V Moskvi se že deli časa uprizaria v gledališču senzacijonalna drama pisatelja grofa Alekseia Tolstega, ki prikazuje usodno ulo.(to. katero ie igrala na ruskem dvoru carica Aleksandra Feodo-rovna. Vse znane osebnosti izza časa, ko ie na dvoru imela glavno besedo ta nesrečna ženska, nastopajo v komadu in med njim'- je tudi lažni menih, raz-uzdanec Rasputin. Rasputinovo ulogo ie igral zadnje čase igralec Štefanov. Ta talentirani igralec je predstavljal Rasputina s pravo naturalistično vernostjo. Vse se ie čudilo njegovi nadvse verjetni, živi kreaciji. in aplavz ni po njegovih nastopih hotel nikoli ponehati. Na eni zadnjih predstav pa so se Stefanovu živci izneverili. Igralec je zblaznel sred predstave. tako da so ga morali na odru zvezati in odpeljati v- umobolnico na pite za Miklavžem in naročite mu naj ne pozabi prinesti krasno kravato samoveznico, rokavic in nogavic, robcev, perila in temeljito zimsko suknjo od tvrdke Draso Schwab - Ljubljana PcpoSnoma novo! Največja senzacija sezije 1925 261 Velikanski uspeh pri včerajšnji premijeri! Najboljši komik sveta ! Edini istinito in garantirano pravi: zvan „Kra8j smeha" .!,.stopa po dolgem času v kolosalni popolnoma novi burki 13. pustolovščina" ali »Romar" Levo in desno Vam prinašamo sliki slovitega kolika Charlie Chaplina, posnete iz trinajste pusto-vščine. Tako izvrstno, tako imenitno, tako kolosalno 'enkor pri tem filmu se v kinu še nikoli niste zabavali. Pričakujemo Vas ob 4., 1 'jS., 1/28. 9. Elitni Kino Matica (vodilni kino v Ljubliari ? 1 opazovanje. Dogodek ie vzbudil v Rusiji žalost, kajti mož je bil velik talent, od katerega si je obetala ruska drama še mnogo krasnih uspehov. Slučaj zgodovinarja Salveminija Rim, 1. decembra Ne le v Italiji, ampak tudi preko njenih meja. zlasti v slovanskih deželah je znano ime prof. Gaetana Salveminija, predavatelja zgodovine na univerzi v Florcnci. Salvemini je učenjak evropske slave. Njegovo strokov njaško znanje je ogromno. Pred kratkim ga je pozvala angleška univerza v Oxfordu na več predavanj. Učeniak se je odzval temu pozivu. Na Angleškem pa ie objavil v nekem časopisu članek, v katerem brez ovinkov pove. kakšna .ie v Italiji znanstvena svoboda na visokih šolah. Takoj, ko je članek izšel, se je v Italiji organizirala kampanja proti učenjaku. Profesorski senat na florentin-ski univerzi je izdelal protestno resolucijo. v kateri pravi, da je svoboda ua italijanskih univerzah omejena samo za tiste, ki se poleg svojega profesorskega poklica bavijo tudi s političnimi zadevami. (Salvemini je namreč tudi poslanec*. Florentinski pnofesorji so se s tem postavili na stališče, da je Salvemini žalil italijansko vlado in Mussolinija. Radi tega je učenjak podal ostavko na svoj položaj v Florenci. Italijanski naučni minister Fedele pa ni hotel sprejeti učenjakove clem-isi.ie. Iskal in našel je drugo pretvezo ter «ugotovil». da se je Salvemini pregrešil zoper svoje dolžnosti s tem. da ni pravočasno nastopil predavanj na univerzi v jesenskem roku. Ker je zapustil svoie službeno mesto, ga je prosvetni minister sedaj kratkomalo odstavil. V resnici pa ima zgodovina odpusta profesorja Salveminija čisto druge vzroke. Salvemini je svoj čas imel pogum izjaviti, da Italija nima pravic na Dalmacijo. ker to ni italijanska dežela. S to izjavo, si je pripravil vrv. katere so se sedaj poslužile fašistovske oblasti. X Življenska doba živali in rasilin. Težko je dati povsem zanesljive podatke v dol gosti življenja kake gotove vrste, ker ie ista pri različnih individujih zelo različna. Najnižji in najpriprostejši organizmi imajo jako kratko življensko dobo. Živali in rast« line, ki obstoje Ic iz posamezne celice. to« rej nižje alge. bakterije in infuzoriji žive le zelo kratek čas. nekatere le par ur ali še manj. žuželke žive primeroma zelo kratko dobo. nekatere v razvitem stanju le tedne, dni ali ure. Ptiči doživc nepričakovano vi« soko starost. Pri velikih ptičih, n. pr. ja« strebih, orlih itd. starost sto let in še več ni nič nenavadnega. Konji dosežejo brez« dvomno višjo starost kot govedo, ker žive 40 — 50 let. medtem ko doživi govedo le 20 — 25 let, dasi sta si konj in govedo no velikosti telesa skoro enako. Rastline do« čakajo izredno visoko starost: posebno ne« kateri grmovi. kakor rože, bršliin. brinje postanejo po sto let stari. Naša gozdna drevesa, bukve in hrasti, postanejo stari do 1000 let in šc več. X Največja stavba. Pred kratkim smo poročali, da hočejo Američani zgraditi naj« daljši most na svetu. Sedaj javliajo i/. Nem čije. da sc hoče neko mesto v Srednji Nem« čiji izkazati z najvišjo stavbo pod solncem. Stavba bo stoln. visok 600 metrov. 250 me« Viktor F. Engelsberger: Kako sem postal šahovski čempijon Drobtinica iz raztrgane malhe jtigoslo-venskega dobrovoljca. Na moskovskem turnirju padajo priznani šahovski vitezi, drugi zavzemajo njih mesta. Mogoče bi bil tudi jaz med temi. ako bi me bili poklicali, saj sem priznan šahovski mojster . . . Bilo je decembra 1. 1918., ko sem bežal s partizanskim odredom generala Bičerahova (podpiran od Angležev) pred boljševiki. in sicer s tako naglico, da sem se dvakrat ponoči neprostovoljna kopal v ledenomrzlem Tereku ter dospe! po mnogih nezgodah v Baku, kier sem od angleških okupacijskih organov generala Thompsona izvedel, da ie na groblju Avstrije vzrasla mlada Jugoslavija. Ker mi je bil vsled tega omogočen povratek v domovino, sem oreskrbel kapitanu Vladku Magdiču iz Zagreba in sebi potne izkaznice, ki iih ie potrdi! kavkaški vojni ataše kraljevine Srbije, gospod Krstič. ter se vkrcal v Batumu na angleško ladjo «The-seus». In zaplavala je barčica po Črnem p'or.iu. Krasna kabina mi je bila na raz- polago in snežnobele rjuhe so me vabile, da se odpočijem v postelji, ki je že nad leto dni nisem poznal. Drugo jutro sem s točnostjo matematika preiska! ležišče, da se ne bi osramotil pred ka-binskim dečkom, če bi pri pospravljanju našel za inenoi kak živ spomin. Da ne bi opazoval njegovega preklicano resnega obraza, sem se povzpel na krov in občudoval veličastno Črno morie. Ladijski kapitan je pristopil in me ogovoril. A angleški! Ker sem uvidel, da pozna on mojo materinščino toliko kot jaz njegovo, sem zbral iz vseh kotičkov drobce francoščine, kolikor me .ie pač mogla v treh mesecih naučiti v Perziji Parižanka madame d' Habert, učiteljica šahovskega namestnika v Tavrizu. Domenila sva se po velikem trudu in mahanju z rokami, da igrava šah. Na kapitanov ukaz je prinesel deček šahovnico in začela sva. V Rusiji sem precej igral in ker je šlo za čast jugoslovenskega naroda, sem se močno potrudil in po trdem naporu zmagal. Nobena mišica na kapitanovem resnem licu ni izražala presenečenje nad porazom, vstal je. položil mi roko na ramo ter reke! med slovesnim šumenjem valov slovesno: »Champion!» Mogočen trenutek. Sredi Črnega morja je bil Jugosloven priznan od Angleža za šahovskega moj- stra. Jako sem bil ponosen, kakor mora biti sedai v Moskvi potrt in poparjen Capablanca, ki se mora zadovoljevati samo s polovičkami, ki sem jih priznaval komaj v osmerih suhih letih kot štu. deti t. Na lavorikah prve zmage sem otvoril drugo igro. Igral sem tako velikopotezno. da me je kapitan že po 27. potezi matiral. Moj čemp.ion. t se je nahaja! v nevarnosti, a ko ie največja sila. takrat Bos; Kranjca ne zapusti. Hitro sem vstal, položil kapitanu roko na ramo in rekel: «Champion!» Oddahnil sem se, kakor da sem se rešil smrtne nevarnosti. Nekai časa sva si gledala v oči. nato pa prasnila v krohot, ki je udobro-voliil celo kabinskega dečka, da je gledal poslej z drugimi očmi name. Vozili smo srečno med številnimi minami. kajti čudno bi gledali v nebesih, če bi kakšna mina pognala naenkrat dva šahovska mojstra tja gori. Opazovali pa smo francoski rušilec min. ki je ravno razstreljeval mino. a zadel v drugo in so ga potem vsega polomljenega komaj z vlačilci prepeljali v Carigrad. x Carigrad! Krasno mesto. Lepši kot Šiška, kar pa bi nevernim Šiškariem težko dokazal. Saj poznate zgodbo o nevernem Tomažu. A zgodbe, ki sem jo slišal v Solunu, nc poznate. Črnec, vojak v francoski vojski, .ie dobil dopust in se vozil proti Afriki. Okoli zavoja, ki ga je skrbno skrival, se je širil neprijeten duh. ki je prisilil mornarje, da so pregledali omot. Našli so v njem človeško glavo. Na vprašanje kako in kaj, je odgovoril črnec: «Sou-venir, souvenir.» V Solunu sem dobil tovariše in vožnja je bila kl.iub viharnemu morju prijetna. Na Reki sem se poslovil od ka-pitana-čempjona. da bi se z vlakom od peljal proti Zagrebu. A polentarski delegat medzavezniške komisije ie protestiral. da bi se izkrcali na «njih ozemlju* Jugoslovcni. Na zvit način se je posrečilo članu francoske delegacije presekati gordijski vozel. K sestavu jugoslovenskega vlaka je dal priklopiti vagon I. razreda, na katerem je bilo napisano: «Pour les officiers francaises». Ponoči smo se v njem utaborili in srečno dospeli v osvobojeno domovino. Tako sem se vrnil dotnov kot čemp-jon in če me sedaj niso povabjli na turnir v Moskvo, je menda vzrok, da so mi takrat na begu pri Tereku boliševiki zamerili. ker nisem počakal, da bi se po temeljiti kopeli pogrel pri njih ognju. Malo me pa tolaži dejstvo, da tudi Alje-hinu niso poslali vabila. trov nad zemljo bo imel stolp dve ogromni krili, kateri bo poganjal veter. Vsako krilu bo sestavljeno iz treh delov in tako občut« ljivo, da bo reagiralo na najmanjšo sapico in s tem bo ta mlin na veter gnal velik di« natno. ki bo proizvajal 6000 kilovatov, s čc.-mer bo letna produkcija naprave iznašala 200 milijard kilovatov. Na vrhu stolpa S> brezžična brzojavna postaja. S tem stolpor.i dobi Nemčija ne samo najvišjo postajo brezžično hrzojavijen je. ampak tudi največ« jo stavbo na svetu. Načrt za stolp jc na« pravil inženjer Hunnef, ki jc vodil dela pri zidanju brezžične postaje v K6nigswu= stcrhausnu. Porote Celie, 3. decembra. Senatu predseduje sodni svetnik L.-vičnik. votanta sta višji dež. 5*>d. svet. dr. Stepančič in okrajni sodnik dr. V -čar. Obtoženca Bukšeka zagovarja odvetnik J. F.rhartič. — Žemljica. Parfan-ta in Matka pa dr. Goričan. Krvav konec nesrečnega zakona Pred porotnike je stopil -42 let stari delavec Franc Bukšck iz Ravnocirja pri Rogatcu. Obtožen je. da je ubil svojo ženo Marijo. Oženil se ie šele pred dvorna letoma in njegova žena jc bila 17 let mlajša od njega. Ona in njena mati sta bili znani prepirljivki. Vdajali sta se prostituciji in tudi radi tatvine sta že bili kaznovani. Bukšeka. ki ie prinesel v zakon 1500 Din. ie pričela žena kmalu zavidati in sovražiti. Prepiri so bi!; na dnevnem redu. Priče pravijo, da ic bil Bukšek skrben človek, a ženski lit -dobni. Včasi sta ga celo tepli. Kmalu po ženitvi je Bukšek videl, da ima njegova žena razna razmerja. Da bi ga dražila, mu je celo sama kazala pisma in slike svojih ljubimcev. Tako seveda ie moralo priti do katastrofe. Ko se je dne 20. septembra vrnil Bukšek zvečer s posla domov, ga je žena sprejela na svoi stari način. Da se umak ne prepiru, je hotel oditi. Zena mu ni dovolila v zeti nekih vreč. ki jih je rabil, ampak ga .ie sunila po bregu poleg hiše. Ko se ie vrnil, ga ie čakala s polenom, nakar ie pograbil sekiro in udaril ž 'njo ženo parkrat po glavi. Po zločinu je takoj pobegnil od doma in povedal sosedom. kaj ie storil. Z eno so spravili v celi sko bolnico, kjer je umrla. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva uboja zanikali, potrdili pa v praša -nie glede malomarnega ravnanja, ki ie zakrivilo smrt. Obtoženec ie dobil nat-N 11 mesec v strogega zapora. Krapinslri človek Nato se je pred poroto zagovarjal radi goljufije in vlačugarstva 38 let starj bivši trgovski pomočnik Rudolf Zemljič od Sv. Križa pri Krapini. Obdolženec se ie 30. .iuniia 1919 izda ial gostilničarju Antonu Vidmarju v Trbovljah za vinskega trgovca iz Krapi-ne. ter ie sklenil ž n.rim več pogodb / < dobavo vina. Pr; tem ie dobil nad 10 tisoč dinarjev are. Zeml.iič ie bil radi tatvine ze prei kaznovan, a ko so ga decembra 1922 zopet prijeli, ie pri Rimskih Toplicah pobegnil straži iz vlaka. D" 19. septembra se ie potem potepal po svetli. Julija ;e prišel v Šmarje pri Sev niči. kier se je izdajal za velikega vinogradnika iz Krapine. pobral zopet zi skoro 4000 Din are in izginil. Porotniki so '»be vprašanji glede hudodelstva goljufije potrdili, vprašani glede vlačugarstva pa zanikali. Ivan Zemljič ie bil nato obsojen na 1" mesecev težke ječe. Vlom in tatvina Pri trgovcu Avgustu Sotler.iu v Senovem pri Rajhenburgu sta 25 let stari, v Št. Pavlu pri Preboldu rojeni strojevodja Franc Parfant in njegov polbrat. 22 let stari kurjač Franc Matko iz Čepeli pri Vranskem, v noči 13. septembra vlomila in si nabrala za 25.000 dinarjev raznega blaga. Izpodkopala sta zid in vdrla v trgovino, kjer sta začela po svoje gospodariti. A robe nista mogla odnesti, ker ju ie čul trgovski vajenec, ki ie vzbudil svojega gospodarja. Trgovec je šel takoj v trgovino, odkoder je en zli-kovec že pobegnil, dočim ie drugi nani ustrelil s samokresom, ne da bi ga zad. I Potem je tudi ta pobegnil. Orožniki pa so našli na bližnji njivi odtis tujega čevlja in zdelo se jim je. da je to sled /a Parfantom. Njegovega čevlja se .ie tudi držala sveža trava. Razen tega so našli pri trgovini tudi dve dleti. Sum ie padel takoj na Parfanta in Matka. Preiskava je dognala, da je imel Parfant doma 10 kilogramov železa, last Trboveljske premogokopne družbe v Ra'henburgu. in cevni natezalnik. ki je bi! ukraden pri tvrdki Dukič, ko je bil Parfant še pri njej v službi. Porotniki so potrdili samo vprašanje tatvine železja in natezalnika. dočim so Matkovo krivdo sploh zanikali. Parfant je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe, dočim je bil Matko oproščen. Celje, dne 4. decembra. Požigalec? Razprava proti Josipu Čenioši, ob-dolženemu, da si je sam zažgal hišo, s katero vred je zgorelo tudi nekai sose dovih poslopij, je bila preložena, da s; ugotovi, ali je Černoša duševno splo' normalen. Človek ne jezi se f Rajši si oglej istinito pravega Charli. Chaplinu njegovi edini, toda ko!" salni burki sezije 1925«26 »13. pusto= lovščina« ali »Romar« (THE PIL' GRIM) — in jeza te bo minila. Elitni Kino Matica. t; Uspehi in neuspehi v vinarstvu Blizu 40 let je tega, da smo začeli z regeneracijo našili vinogradov, opeša-r.i!i in opustošenih po trtni uši. Ogromnega dela imamo za seboj po naših vinorodnih krajih. Ce pogledamo danes na naše vinske gorice in jih primerjalno s prejšnjo njihovo sliko, vidimo, da se kaže vsa obnova predvsem v tem. da so novi vinogradi nasaieni v pravilnih vrstah. Drugo prednost novih vinogradov vidimo pa v tem, da se je trsni materijal izboljšal. Opustili smo nekatere stare manj vredne trte, kakor releniko, lipno itd., in se poprijeli poleg priznano dobrih domačih trt tudi raz-nih bolj žlatnih sort, ki izboljšujejo okus in vrednost vinskega pridelka. Na to stran je beležiti očiten uspeh pri našem novem vinogradništvu. Seveda so se pokazali tudi razni manj ugodni uspehi pri prenavljenju naših vinskih goric, to pa zaradi tega, ker se je vsa regeneracija vršila hitro, ker Mno bili od početka premalo poučeni m izvedeni ter premalo preskrbljeni s potrebnimi cepljenkami, prikladnimi podlagami in cepiči. Cepilo in sadilo se je na hitro roko. Mnogo grešili so pa tudi vinogradniki sami. ker so delali preveč na svojo pest in cepili, kar so imeli pri rokah. Res je, da so pri tej tektfii marsikatero prejšnjo slabo trto opustili in zavrgli, res pa je tudi to, da odbira trt ni bila povsem neoporečna in smotrna. Sadilo in cepilo se je vse križem iz enostavnega vzroka, ker je manjkalo pravega načrta in trsnega materijala. in tako so nastali novi vinogradi, ki so sicer nasajeni v lepih vrstah, ki pa imaio veliko mešanico raznih manj in bolj priporočljivih vrst ali sort. Zadovoljni smo bili, da so se vinske lege nrenovi-!e in da je delo tako uspelo! Manjkalo pa je glede najpripravnejših sort zena-čenih nasadov, ker je manjkalo smotre-nega in podrobnega načrta za nove nasade. To je en neuspeh novega vinogradništva. ki ga je imeti zanaprej bolj pred očmi, če bomo delali nove nasade ali če bomo obstoječe nasade izpolnjevali in obnavljali. Drug neuspeh novodobnega vinogradništva se kaže v tem, da se naši vinogradniki lovijo vse preveč in na sVojoi roko za trenutnimi uspehi, prezirajoč pri tem popolnoma naloge in cilje našega vinarstva glede na bodoči razvoj vinske trgovine. Žal. da so stali poklicani krogi napram širjenju «šmar-nice» tako daleč ob strani, namesto da bi od vsega početka pobijali in prepre-čavali to nalezljivo razširjevanje. Današnji nasadi «šmarnice» po raznih vinskih goricah so velika napaka ondot-nega vinogradništva. Ta trta nam kvari že danes sloves ondotnih vin in se je bati, da nam bo zanaprej še boli diskre-ditirala naš vinski pridelek. Pokojni poslanec Pfeifer bi označil to trto po svoji ideologiji za filoksero V ali VI, kakor je po vrsti nazival razne davke in škodljivosti, ki so nastopile nairam blagru našega vinarstva. To neovirano prodiranje «šmarnice» v najboljše leče je smatrati za velik neuspeh našega vinarstva, ki se bo koncem koncev pokazal v vinski trgovini, ki bo s «šmar-nico» vse prej zgubila kakor pa pridobila. Proti «šmarnici» in drugim takim trtam je vsai sedai napovedati neizprosen boi pa vseh tistih legah, kjer dela kvarno konkurenco žlahtnim domačim trtam in žlahtni vinski kaplji. Neuspehi novega vinarstva pa se kažejo deloma tudi v našem kletarstvu. Če nimajo vinogradi enotnih nasadov, tudi vina ne morejo imeti enotnih lastnosti in enotnega tipa. K temu se pridruži še v marsičem pomanjkljivo kletarstvo. Ako bi se dale pri nas vsaj po najnovejših vinskih okoliših uvesti proizvajalne vinarske zadruge (kakor na primer v Vipavi), potem bi se dalo z našim vinskim pridelkom veliko več doseči. Zal pa, da smo vinogradniki v tem važnem vprašanju tako različnih naziranj, malone tako, kakor so raz'ič-ne trte, ki raste;o po naših nasadih. Vsekako bi morala v tem primeru prenehati življenska poezra po naših zidanicah in vinskih hramih in se umakn'-ti treznemu, tehnično dovršenemu delu po zadružnih kleteh, da bi bilo ustreženo današnjim potrebam dobre in uspešne vinske trgovine. Ta cilj moramo zasledovati, če hočemo, da napredujemo. Važno je pa tudi vprašanje, kakšna vina naj se pridelujejo v posameznih vinskih pokrajinah. Vsak kraj ima v tem pogledu svoje posebnosti, svoj poseben značaj, ki se kaže tudi v kakovosti vinskega pridelka. Znano je, da ni vsak vinski kraj ugoden za črna vina, pa tudi za bela vina ne, in da imamo kraje, ki so po svojih naravnih prilikah in drugih odnošajih mnogo prikladneiši za rdeča vina kakor pa za črna ali za bela vina. Mila bela vina in polna črna vina se dado z uspehom pridelovati le v brezpogojnih (absolutnih) vinskih krajih, dočim kaže v pogojnih (relativn h) vinskih legah še nadalje ostati pri lahkih in kislastih rdečih vinih, ker se obilnejša kislina mnogo laže pije in proda v rdečem vinu kakor pa v belem ali pa črnem. Bela vina morajo biti že po svojem značaiu mila. Tudi črna vina ne smejo biti tako tanka in tako kisla, kakor je cviček. Značaj nekaterih dojenčkih in štajerskih vin (iz krškeea okraja, sromaljčan) zahteva do naravni vsebini svoje kisline pa tudi iz drugih ozirov. da šo rdeče barve in da se pro-daiajo kot cviček v naibol.išem pomenu besede. Taki cvički so še vedno in bodo vedno nriliubHeni posebno v Ljubliani. po Goreniskem in tudi drugod. Zato bi bila škoda, če bi jih hoteli iz-podrin:ti z izključno napravo belih vin. Značaja teh vin ne kaže samo ohraniti, ampak izboljšati s primernim odbiranjem naiholi pripravnih trt. To skušaj-mo doseči, da bo stvari ustreženo! Tudi po drugih kra;ih. ki so v vinarstvu pred nami, pridelujejo rdeča vina. pristne in dobre cvičke in se številni tuici. ki prihaia'0 v te kraje (n. nr. v Švici) nrav dobro počutijo pri ondotnem vinu. Večstoletnega značaja našemu cvičku iemati na ne kaže z mani vrednimi belimi vini in nai ie be'a barva še tako moderna. Kis'asta vina se dosti laže pi-jeio pod rdečo barvo kakor pod belo. skrbeti pa ie. da se tudi kakovost rdečih vin zanaprei izboliša s "rimernim sor-timentom naiprinravnejšib trt. Prav letošnje leto nas uči. da se ne da Dovsod kletariti po enem kopitu m da ie prav. če sroiimo v posebnih kra;ih svo>e vinske tipe in polet" sortnih vin tudi domače soeci!a'itete. Dober cviček je po vsi svo;e sestavi in lastnostih več vreden kakor pa kis'o in zakadi te^a s'abo be'o vino. Ne le. ker »i, Levstikova ulica 19. 31744 Opekarne, pozor! Sezma je tu! Avtomatične aparate za rezanje vseh vrst strešnikov, ziilne ope-fce, popravila raznih opekarskih strojev, na^tavljal-eev itd. izvršuje priznani strokovnjak Anton Kramar. Ljubl jana, Za gradom št. 9. 31116 Damski plašči kostumi in plesne oblek«' se izdelujejo po najnovejšem pari3kera kroja samo v modnem ateljeju J e r i n. Grbičeva nlica 9. 31723 Pozor! Ali že veste, da brusi drsalke in poniklja kolesa, motorje. vozičke itd. najceneje Aberšek, 2abjak 11. 31699 Sanke lične fn trpežn* dobavlja po 1») Din M. Fojkar. ko-lar. Trnovo, polesr Nil f ako- t- voiaSnic . 317-20 Korespondentinjo l»erfektno in popolnoma samostojnega elektrotehničarja sa premotavanje električnih Btrojev, aparatov ter za gradnjo in popravila stikalnih naprav visoke in nizke napetost! sprejmemo. Naslov pove uprava . 31157 Mesto sklad!ščn#1'a ali kako drugo s 1 i 5 n o službo iščem Zmožen tudi srbohrv. jezika in cirilice. Nastop mogoč tako i. — Ponu-'be na ur«ravo «Jutra» pod šifro -Dober računarv 31104 Treovski pomočnik verzlran vseh panosr. z dolgoletno prakso, spr^^n prodajalec, zmožen kontoarskih poslov, dober izložben aran-žer, vešč slov., nemškega in srbohrvatskega jezika, žel! premenit! mesto v večjo trsrovino kot poslovodia ali voditelj večjo n&družniee.— Ceniene dopisi pod snačko iPos^ovodja* na upravni!<*vo «Jutra». 81739 Uradnik popolnoma samostojen delavec ? trgov-ko - tehniško dolgoletno prakso pri inozemskih in tuzemskih vele-industrijah, verziran v knjigovodstvu. ekonomi--i, v vseh carinskih in državnih poslih. ve8Č več jezikov, želi spremeniti svoje službovanje. Cenjene ponudbe na ur-ravo «Jutra* pod znrč'-o •Spreten in marljiv*. 31747 Proda5alka srednje starosti, dobra moč želi spremeniti mesto. — Zmožna zastopati tudi šefa. Ponudbe na upravo «Jnfra» pod značko «Agilna 15^91». 31238 Proda^Vka samostojna moč meš. stroke. vsesplošno verzirana želi sluSbe za tako? ali z novim letom. PoT,u 7be na reHamo pisarno v T^K.v-ljah. 31704 «Tribor» milo 62 % maščobe, v poljubni množini po Din 12'25 kg franko kolodvor Zagreb pošilja po povzetju Anton Kalčič, Za2.—V.14. uro pop. — Naslov pove uprava «Jutra* 31676 Mesarji! Ali ste si že ogledali stroje za izdelovnnje salam, klobas it'1.? Nc zamudite prilike! Zalogo ima in izd(>!g-je po posameznih naročilih Anton Kramar. Ljub''ana. Za gradom 9. 31145 Špecerijsko opravo popolnoma novo prodam. — Naslov pove uprava «Jutra» 31095 Klub-garnituro zeleno plišasto: skoro novo prodam. Naslov pove uprava »Jutra*. 31714 Ia bukovih drv 20 m* se po ugodni ceni proda. Ponudbe na upravo •Jutra* pod «1. K. 100». «1715 Železne postelje zložljive z mrežo A 300 Din. posteljne mreže, žimnice in afrik madrace dobite po konkurenčnih cenah pri Rudolfu Radovanu, tapetniku na Krekovem trgu štev. 7. 31106 P'salna miza črna, lepa, nekaj slik, zibelka ter 2 svetiljki poceni naprodaj v Slomškovi ulici 14, pritličje, desno. 31668 Sodna dražba motorja na pogon (Rohtflmotor) se vrši danes 5. dec. 1925. ob 3. uri popoldne Ce'ta na Rožnik štev. 29, dvorišče. 31735 Pohštvo moderno, vsakovrstno po konkurenčnih cenah tudi ra obroke nudi in vabi na o?led Matija Andlovic, za-lo*ra pohištva, Ljubljana, Vidovdanska resta št. 2 — Celje, Krekov tr^. 31736 RAD80« m AUTO' baterije prvovrstne proizvaja Mi (Stibitne ha*eri e Tador London11* V U I 4« .akumulator, MARIBOR, Strossmayerjeva ulica 3. Za bo z c znižone cene tri stare?nani solidn> t rdki Gričar ^ Mejač konfekcija samo Šelenburgoca ulica 3. Kravatno iglo lamorčka, kupim. Ponudbe sa upr. .Jutra, pod iifro .Igla., 31667 Plinovo pečico majhno, dobro ohranjeno kupi Weber, Preina ul. 8. 31708 'M Poučujem italijanščina, nrmfičino in francoščino. lMniene ponudbe na upravo .Jutru. pod «T. S.» 31103 InsfruTaTi -rednjeiV^a za r.rano ali proti p!: c'.u. Naslov |>ove uprava pod šifro •Mirna 15508». 31663 Seoarirana roba z elektr. razsvetljavo, v sredini mesta se takoj odda go^po^u. Naslov pove uprafa »Jutra*. 312M Profesor, rodbina sprejme diiaka. na stanovanje in hrano. Naslov pove uprav? #Jutra>. 31665 Dva dijaka se sprejmeta s 1. januarjem na stanovanje in hrano. — Naslov pove uprava «Jutra» 31709 Ma'hna sobica se takoj od<'a. Naslov pove uprava «Jutra». 31669 Mssečno sobo kolikor mogočo v sredini mesta išče soliden gospod. Ponudbe na upravo »Jutra* pod oglasno štev. 31194. Mlad gospod colil«n. aka-'emeko izobražen, išče mirno, lično me-sečr.n sobo. event tudi z o krbo proti primerni najemnini. 1'onu-be na unr. »Jutra». pod »P. A. 19°1». 31200 Sfanovan?e s robo in kuhir'o se takoj olda. Najemnina po doro-voru. Naslov pove uprava «Jutra». 81672 Več d'iakov «e sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove unr. •Jutra*. 31706 Soba z uporabo kuhinje se od^a. — Pojasnila daje Andrej Adamič, Kolodvorska uli^a it. ®8,1. 31708 Sostanovalec se spreime na stanovanje na Krakovskem nasipu 16. pritličje, levo. 31712 Opreml?ena so*)a tepa fn tračni, s električno razsvetljavo se odda t. event. 1 eospodu. Naslov v upravi «Jutra>. 31713 Opremljeno sobo oddam takoj. Naslov pove uprava «Jutra». 31749 Gospa vdova brez otrok želi boljšega gospoda 40—60 let v gospodinjstvo in stanovanje v sredi mesta. Ponndbe na upravo »Jutra* pod značko »Kopalnica?. 31716 Prazna soba 6e išče za takoj po zmerni ceni. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »December 15539*. 31734 Stanovanje 1 velika soba ln kuhinja, z električno razsvetljavo, v sredini mesta se zamenja. Ulica na grad 5/1. 31732 Po.ooH»čna hči gostilničarja leli vzeti gostilno na račun, najraie v Celju ali okolici — Ponudbe na upravo «Jntra» pod »Gostilna*. 31105 Gostilna se išče v najem ali na račun. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro •Gostilna 15404». 31127 Posodim petkrat po 200.000 Din na prvo vknjižbo. Konkurenčna obrestna mera. Pismene ponudbe na naslov: H. Privšek, Ljubljana, Gospo«vet-ska cesta 8 31752 ?0!10 D!n posojila išče gospodična za pol leta. Ponudbe na upravo »Jutra- ped »Obredi*. 31707 Sa»rosto'cn uradirk z akademsko naobrazbo. se želi seznar-iti s samostojno ro po ?'i go^po^ično, ki bi bila voljna dajati proti primernemu honorarju pouk iz italran^ke-^a je?ika. Dopise se prosi na upravo »Jutra* pod značko »Italijanščina*. 31721 V upr. «Jutra» naj se dvignejo p?sma pod nastopnimi Šiframi: Cvet v ljubezni. Carinski činovnik. Dru?a, Družabnik 15259. Dobra volja, Fortuna. Hipoteka 14833, Inozernec. Jolanda in Tnli-ia. Kubnriea s pos.. Karikatura. Kapital 147:59. L. G. 11. Lena črro'aska. Mornarica 1926. Mi';an. Marinka, Milena 15"0. Mn^ v jeseni. Novi vir življenja, Novost, Joliea. O-vaH. Oprezni, Okolica, Prva ljubezen. Poštenost, Priložnost, Pa-Uv-ka. Pogo*. Rašica, Sabina, Man^a. S*-Čna čuvstv.i. Sreča 22r>8. Stanovanj* 4, Stu-i»eni 222. Sv*l. Strto srce. Srce za zvestobo. Svobodni dom. Svoj dom. Sta'no 15023. gbupna pomoč v živ-lienju. Slovenski »li nemški. Skromna 23. Šport. Trgovina 14060, Trgovski lokal 6, Vrtnica, Vesela, Ve-•ela blon*inka. Troči ??u-be«en. Zimski Šport, Značaj 45, Zapu?č*na 18. Zna-čajooet 4310, Zelja, 1889. Dve gospodični mladi, simpatični in temperamentni. sedaj v tujini, želita dopisovati z istotaki-mi gospodi. Dopise na upr. «Jutra» pod fZlati otrok» in 'Življenje je trn jeva pot* 31738 Berta L....! Pismo dobil šele 8. t. m. Pridem na določen prostor v uedeljo 6. t. m. ob 15. Za slučaj pustite naslov v upravi »Jutra* pod staro značko. Inserator pod »Ljubezen 80230*. 31741 Gospodična ki je določila sestanek za torek ob pred «Uni- onom» in me povabila na koncert, se naproša, da pošlje naslov na upravo »Jutra*. — Pismo prekasno dobil. 31689 Gdč. ali vdova mirna, srednje starosti, premožna. dobi moža, ki je v drž. službi. Cenjene dopise s sliko na podružnieo Jutra v Mariboru pod šifro »Miren dom». 81743 Stare gosli kupujem. Prin»- o uaj se v trgovino M. MušiČ, Šelenburgova ulica 6. 311S7 Klavir dobro ohranjen se proda v Sp. Šiški. Aliaževa cesta fr. 24/1, levo. ' 31132 Dame ki imajo klobuk" pri meni v popravilu iih dobe v Dalmatinovi u'i-i St. 10/11. •lesno. Minka Horvat, modistka. 31185 Popravila šivalnih st ro!ev toč^o in ceno pri J. Goreč, Go.i^j-svetska cesta 12. 30691 Na dobro hrano domačo se sprejme več o*eb. Naslov pove uprava cjutra*. 31341 Bai*>l«dn'ce z* Boiffi In Vo, okraske bež čno drevo n* d^bet« ;n Hro^no n,- ceneje Itup te pri L. PEVULEff, Ljubljana, Židovski u ica št 4. kupuje po ' ajviSjili cenah topila K. WL Židovska ulica. Kupfm hrastove oliicgle hlode v vsaki množ 4 natstarej I sloveti, kmetij- f J £ki k"leda\ koji je bil j : najbol« vpoštevsn ie od ' naših pradedov '' Tudi letošnja obš;nta iz- * daia se od.iku:e po bo- : gati vsebini, zato pr de L insv vsaki slovenski rod- f 419-j bini. Dobi se v vseh trgovinah j po Sloveniji in stane o • Din Kjer bi jo ne bilo t dobili, nai se niroči po | dopisnici pri J- 8l2snika rasle 'nikih, \ tiskani in liltgnfibii mod ■ l ubljana. Breg it. 12 , %»s ŠC ^ "'v' V v" -V «Jutrov» roman m\m liatd-rega «kozin«ko» napeta vi*«*hina prepleten* • fao-tnstičnimi »a|4ptH»jl od začetka d« kcn.** ki prinašajo navtnŠNnemo čitatelj« t tpter^antniin razmotri-vanj«m hif pre-eoe čenja k mu «l*»dl razočaranje »n k.«nsternaeija in *o|-et pr^enel^nl* teko da *o čitatelji nHritrpiiu i>ri?a-kovafl v-»ako nadaljevanje romana i»- »zAel m «e do-tiva pri Ufiravi »Jutra* v LJubljani Vsi k' so za čitali in oni. ki niso imel! te prilike, naj si Ra takoj n a r o č e za domače kniižnice ^olj zabavati Vas ne nore nobena kniixa! Vezana -t«ne R rotirana pa 55 Dio 45 Die Gustave le Rouge: Misteriia 56 (Roman) — Le pogum. Brady, mu je dejala. Ali nočete povedati, kje jc demant? Prav! Lakota in žeja vas že prisilita k temu. Ne grem odtod brez Budhinega demanta. Obrnila mu je hrbet in se delala, kot bi se več ne brigala zanj, naročila pa je Bobbyju, naj ga ne izgubi iz oči. Njena pozornost se je obrnila na nekaj drugega: baklje so več kot polovico že pogorele in njih dim je bil napolnil kaverno z zadušljivim vzduhom, tako da je že bilo težko mogoče dihati. Treba je bilo takojšnje pomoči. Dva mornarja sta dobila nalog, vrniti se na «Morsko lastovko« in prinesti seboj petrolejk in sveč, tako da bi bilo mogoče pri boljši luči raziskovati jamo in poiskati znameniti kamen. Mornarja sta se čez par minut vsa preplašena vrnila. — V spodnji hodnik udira morje. Izhod nam je zaprt... Pri teh besedah se je vseh polastila groza. Misterija je s silo zatajevala svoje nerazpoloženje. Misliti bi morala na to. je dejala hladno. Ko smo vstopili, je bila oseka, sedaj pa spet morje narašča. Tu nismo v nevarnosti. Treba je počakati, da spet pride plima. Da so tu shranjeni razni predmeti in celo smodnik, nam dokazuje, da morska voda ne prihaja nikoli do sem. Ujetniki smo za dve ali tri ure, a ne za več. — Kaj je treba storiti? je vprašal Bobv, ki ic kljub tei razlagi postajal nemiren. — Delajte, kar hočete! je odvrnila Misterija. Jejte, pijte, spočijte si! Goreti sme pa samo ena baklja, nc samo, ker je treba štediti razsvetljavo, temveč tudi, da zmanjšamo to prokleti dim. Možje so takoj izvršili njeno povelje in razgrnili jestvine. ki so jih bili prinesli z «Morske lastovke«. Vseh je bilo strah. Težki zduh je začel vplivati naje. S težkim srcem in še težjo glavo so jedli, nc da bi bili lačni, pač pa so pili, kolikor so mogli, da si pre= ženejo temne misli. V rdeči luči edine baklje, ki je tičala v skalni razpoki, so se težke, velike sencc premikale po stenah. Nakopičena zlatnina se je tajinstveno blestela in misterijozni odsevi so plesali v vedno bolj gostem dimu. ki sc jc vlekel po jami in polagoma razširjal v sosednje hodnike. Moštvo je utihnilo, polotila se ga jc čudna otrplost. Zdelo se jim je, da so stoletja nazaj in za vekomaj pokopani v tem mrtva« škem podzemlju. Tudi Misterija se ni mogla otresti tega bolestnega vtisa. Sedla je na tla. naslonjena s hrbtom na zaboj in polagoma so se ji zapirale oči. Končno je zaspala. Bobv Brancroft je šc enkrat pregledal vezi svojega ujetnika, ga sirovo sunil v prsi, legel na tla in tudi zaspal. Sedmo poglavje. Rešen! Lionel ni spal; preveč so ga skelele vrvi, ki so mu rezale meso. V glavi pa sc mu jc kar mešalo, omotica se ga je polotevala in zdelo se mu je, da se mu možgani razlete. Vedel je. da nc sme zaspati, da prilika ne vrne nikoli več, okori* stiti se s spancem sovražnikov. Obupno je napel vse svoje mišice in skušal raztrgati vezi, a te so ga le še hujše rezale. Treba jc bilo iznajti kaj drugega. Po zelo težavnem zvijanju se mu je posrečilo, približati vrv, ki mu je vezala zapestja, ostremu robu skale, in potrpežljivo je začel drgniti. Čez dobrih deset minut je bila vrv predrgnjena in ena roka mu je tako postala prosta. Ostalo je bila igrača. Bil jc v par trenutkih razvezan. Nekaj časa je ostal nepremično na mestu, da sc mu odreveneli udje oživijo. Potem je napravil nekoliko korakov in pazljivo poslušal. Nihče se ni ganil. Mornarji in roparji so vsi spali. Treba se je bilo okoristiti s to srečno priliko. Imel je svoj načrt, vedel je že, na kak način se mu posreči ubežati; toda najprvo je bilo treba misliti na demant, ki jc bil zakopan v pesku, dva koraka proč od njega. Naglo se jc sklonil in začel brskati po pesku. Našel jc kanit n in ga vtaknil v žep svojega telovnika. — Neverjetno srečo imam! si je mislil. V istem trenutku pa je baklja. ki je bila dogorela do konca, šuste ugasnila. V kaverni je nastala popolna tema. Lionel se je začel počasi plaziti v smeri izhoda in skušal priti preko mož. ki so ležali po t!ch in spali. Tu in tam je sunil kakega, ki je jezno zamrmral, Lionel se nato ni ganil in možak jc spet spal naprej. Begunec je rabil skoraj četrt ure za nekaj metrov. Potem pa je lahko šel malo hitreje naprei, kajti pot je bila prosta. Upal si je celo. ko jc bil dovolj daleč, pripaliti u/igalico. da najde pravi izhod, kajti nikakor ni vedel, na kateri strani jc. Zdelo se mu je pa, da mu iz hodnika, ob katereh se je nahajal, veje boljši zrak. in začel jc po njem stopati naprei. S slastjo je začel udihavati sveži zrak, ki ga je obdajal. Naposled so sc njegove noge zadele ob mehko tvarino; bil je veliki kup pepela, ki ga je bil zapazil pri prihodu. S silnim veseljem je spoznal, da jc pravi smodnik. Pogledal jc navzgor in zapazil, da jc na dnu navpičnega rova ali dimnika; pod njim so bivši prebivalci jame kurili ogenj in jo tako zračili. Če bi se mu posrečilo, splezati po tem dimniku navzgor, bi bil rešen. S pomočjo užigalic je spoznal, da plezanje navzgor ne bi bilo težavno. Skalovje je bilo tako razruvano in toliko čeri jc molelo na vse konce, da je bilo plezanje omogočeno. Predno je začel plezati, je Lionel pogledal nazaj in z začuden jem, potem pa s strahom opazil, da se v globočini jame pričeja svitati. Rdeča svetloba ie postajala vedno bolj močna. Naenkrat se je dvignil plamen in iskre so švignile v zrak \ rdečkastem dimu. ne da danes nobeden ničesar, pač pa Vam more nuditi vsakovrstne zimske suknje, kratke in dolge, usnfate suknjiče, zimske obleke, posebno pa razna oblačila za šoloobvezne po skrajno nizkih cenah edinole konfekcijska tovarna FRAN DE8ENDA & CIE., LJUBLJANA. Svoje izdelke prodaja v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča). □ □' 5 • o t 0 □ 8 n □ o □ □ □ a _POZOR, TRGOVCU H Ne zamudite si pri nas ogledati za bližajočo sezono: Velikansko izbiro okraskov za božično drevo; lameta, zlata pena, čarobne sveče, svileni papir, krep papir, barvani papir eno in dvostranski, zlati in srebrni papir Kasete šn mape za darila 7i27a Albumi za dopisnice in poezije Božične in novoletne dopisnice Goričar & Leskovšek, Celje. Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami. □ DOC se proda. Radi družinskiii razmer se proda v enem i/med največjih mest v B a č k i dobro idoč, 17 do 18 let obstoieči zobni atelje s sobo za ordiniranie in čakalnico, popolnoma moderno1 tirejeno ter hišn s stanovanjem v sredini mesta po izredno ugodnih plačilnih pogojih. — Hiša je moderna, zelo pripravna za stanovauje ter obs oji iz 6 sob, angleške kopalnice in ostalih pritikiin. Samo resni reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe na Ar. Rudolf Aussltz, zobozdravnik, Som')or (Bačka). 11776 .BaHBaBaaaBaaBBBBBggBBBBBBBBaa« Vljudno naznanjava cenj. občinstvu, da sva otvorila v Celju, na Glasnem trgu št. 12 vsak v svoji stroki frfftmno s pohištvom, Potrudila se bodeva stranke vsestransko zadovoljiti z najfinejšimi izdelki, kakor tudi z umetniško izvedbo po najmodernejših vzorcih. ii848 Priporočava se z odličnim spoštovanjem Franjo Vehovar, tovarna pohištva, Celje, Kersnikova ulica. Ivan Strelec, tapetarsko podjetje, CeSje, Samostanska ulica. CT3CDBC3BC3acniCZ)MC3»CDBC3»C3- Lesna industrija. Strokovnjak z desetletno prakso, knjigovodja-bilancist, zmožen organizator in kalkulant, korespondent (slovensko, nemško, italijansko, hrvaško in francosko) z znanjem vseh žagoobratnih in gozdnih del išče službe za takoj ali s i. januarjem 1926. Ponudbe pod ,|LesM na Aloma Company, Ljubljana. OIOIOIOIOIOIOIOIOIO Kostanjev les za tanln 11860 kupuje in prosi oferte z navedbo nakladalne postaje, množine vagonov in cene za dobavo do konca tega leta. Ernest IVJarinc, Celje, Zrlnjsko Frankopanska ul. 4 ^naj^ --- \ Kdor rad čita lepe povesti, naroči priljubljene romane .jutra" Do sedai so Izšli sledeči: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih Pater Kajetan Cena broš. Din 30"- vez. Din 40"- po pošti 2 Din več Tigrovi zobje Cena broš Din o0,—, vez. Din 40*—, po pošti 2*— Din več. JEAN DE LA Ff/RE. Lucif er fantastičen roman v VI. beliti. Cena broš. Din 45-vezano Din 55.—, po pošti Din 2*— več. FEREAL CD tND AS. Veliki šnkvizitor Zgodovinski roman iz dobe Jnanske inkvizicije Cena Din30"—. vez. Din 40—, po pošti Din 2'— več HARR) SHEFF. Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra VI, nje^o-vee;a sina Cezaria in hčerke I.ukrecije Borgije Broširano Din 30*—. vezano Din 40"—, po pošti Din 2-— več. C.LAUDE FARRERE: Gusarji Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena broš. Din 20-—, vezana Din 30 —, po pošti Din 2-— več. FR. HELLER. Blagajna velikega vojvode Roman. Broš. Din 15.—. vez. Din 25-—, po pošti Din 2-— več FR. HELLER. Prigode gospoda Collina Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10—, po pošti Din 2-— vec. IX Knjige se naročajo pri upravniitvu .Jutra' , v Ljubljani, Prešerno*« ulloa 54. \ »KaemfiflHBKflBaHEHHaaBnaBanaBBflBnRniBaEisssK« ■ a Prva slovenska isdelovsinisa perila priporoča n perilo za dame belo in barvasto. Kombinacije vseh vrst. Perilo za gospode po nizki ceni. Frak, smoking in športne srajce le po meri in naročilu. K. ALEŠOVEC, Liubljana, Cankarjevo nabr. 1, I. nadstropje. S- ■ s m i ž i s B S- a k a ALOMA C0MPAKY anončna In reklamna družba z o. z. se ie s 5. decembrom TELEFON 174 v palačo Slavenske banke Stritarjeva ulica vhod CANKARJEVO NABREŽJE it. 1 pr) Frančiškanskem mostu. □ ei m □ □ El ID □ Gl Velourge za ženske plašče od .... Din 88 naprej, donble in stalno za moške vrhnje sukne od . Din 90 dalje, sukno in volnene štoie v krasnih karirastih in gladkih barvah, kamgarne, štofe in ševigote za obleke, 7326a parhante in Slaneie kupite v ostankih pri Teksfilbazarla. Ljubliani tota lig ii. 10. v prvem nadstropju in pritličju. Najceneje Najceneie. B E B E E E E E E E S E □ □ E E E B banka jugoslovanskih hranilnic aipoUkarsa v Ljubljani i_i (prej Kranjska deželna banka) rtleloa 173 izvršuje vse ban&ne posle in transakoije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstno kredite in predujme. Nakup In prodaja valut In deviz. 58 a DE 3E DE BgaBapangBaaaamiaBBBBBiiBBBBBBBBBBi .:s „ snežne čevlje JSiklavza kupite pri tvrdki H. Tre bar, Ljubljana, Sv. Petra oeata 6 7475—a Za Mik lavi a najlepše darilce nudi tvrdka StonkoFlorjončlč, veletrgovino z železnino i_____Ljubljana, Sv. Petra oesta štev. 35 _______ i C r. z. z o. z v Ljubljani Mestni trg štev. 6 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najngodneje. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi. L. ,J| PLIN U STANOVANJA! Vsaka štedljiva gospodinja vporablja v kuhinji, kopalnici - in pri likanju samo plin. - Neprimerno cenejie. Vedno čisto. Vsak čas pripravljeno, kuha ter greje hitro. Mnenje o nevarnosti plina je samo predsodek. Ze od leta 1861, odkar obstoji plinarna, se ni dogodila nobena resna nesreča. — Napeljava do hiše brezplačna. Napeljava v stanovanje stane samo 800 do 1000 Din, plačljivo v 10 mesečnih obrokih. Kuhalnik se dobi že za ... . Din 125"— Likalnik se dobi že za .... Din 140"— Štedilnik se dobi že za .... Din 1800-— Uporaba plina v vseh obrtih za varenje, taljenje, kuhanje, pogon strojev itd. najcenejša. Vedno pripravljeno, čisto, prihrana na času in denarju. Pojasnila daje: MESTNA PLINARNA. ava drv. Za štab žandarmerijskega polka in podrejene jedinice v Ljubljani je za čas od 1. januarja do 31. marca 1926 potrebna nabava 400 m3 (štiristo kubičnih metrov) prvovrstnih, suhih bukovih drv za kurjavo 118-38 Natančni pogoji tičoči se dobave, kvalitete, zložetija, prejema odnosno predaje drv, kavcije in vsega ostalega se morejo od reflektantov vpogledati vsak delavnik med uradnimi urami pri podpisani komandi in sicer v sobi rukovalca slg. na Bleiweisovi cesti štev. 3, pritličje, desno. Pismene ponudbe, kolekovane s 5 Din, iz katerih mora biti razvidno, da se ponudnik strinja s pogoji in v katerih je ponudena cena navedena v dinarjih za 1 kubični meter je dostaviti osebno ali po pošti tukajšnji komandi najdalje do 20. decembra 1925 ker se na pozneje prispele ponudbe ne bode oziralo. E. Br. 13.085. Iz pisarne štaba 8. iandarm. polka v Ljubljani dne 2. decembra 1925.