89. Številka. Ljubljana, v sredo 19. aprila 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. lakaja vsak dan zvečer, iaimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman aa avetro-ogerike dežele aa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt letaM gM ., za jeden mesec l gld. 40 .kr. Za Ljubljano brea poliljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ee po 10 kr. na meaec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje delala toliko ved, kolikor poštnina znaša. — Na narocbe, brea istodobne vpoliljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr., ča se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In apravniStvo je na Kongresnem trga St. 12. OpravniBtvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga št. 12. Telefon m t. 84« Knezoškof v agitaoiji. Knezoškofovo agitacijsko pismo gosp. Šentjakobskemu župniku in kanoniku, katero smo v soboto priobčili, je na vse ljubljansko meščanstvo napravilo jako mučen utis in občinstvo je z veliko radovednostjo čakalo, kaj poreče o objavi tega pisma .Slovenec". Odgovor .Slovencev" je bil kra.ek, a vzlic temu tehten. .Slovenec" je priznal pristnost knezoškofovegaagi-tacijskega pisma. Spodtikal se je le ob tem, da smo ga objavili in nas hotel kompromitirati s trditvijo, da je bilo pismo ukradeno. Ne jedno niti drugo očitanje ne velja. Stranka, ki porablja celo veselične sale za agitacijo, nam glede sredstev v političnem boju pač ne more ničesar očitati. In tudi gospod knezoškof ne more čisto nič zameriti, da smo priobčili njegovo pismo, zlasti ne, ker se je karat Koblar po svoji avdi-jenci javno ponašal, da gospod knezoškof odobrava njegovo politiko, in se z me-rodajne strani temu ni ugovarjalo. V očigled takim dejstvom se pač ne smejo od nas več zahtevati posebni obziri. Obzirni amo mi Se veliko preveč, in bi morda ne bilo preveč napačno, ako bi odbijali klin s klinom. V ostalem pa smo bili popolnoma opravičeni, priobčiti knezoškofovo pismo. Tudi občinske volitve so nekaka vojna, a .Slovenec" gotovo ve, da si pridobi v vojni velikansko zaslugo, kdor dobi v roke na pr. pisma, ki razkrijejo sovražnikove pozicije ali namene ter olajšajo bojevanje proti njemu. Prav tako je tudi v tem slučaju. Razloček je le ta, da pisma nismo dobili nanehonetennačin. Kar kdo proč vrže, drngi pa pobere, to ni ukradeno, o kaki tatvini torej še govora ni. Pismo je prišlo na pošten način v naše roke in mi z njegovo objavo nismo storili nikake indiskrecije, ker se pismo ni tikalo privatnih razmer, ampak je njegova vsebina splošnega in javnega pomena. Tisti, ki piše taka pisma, mora prevzeti odgovornost za vse posledice in mora biti priprav- LISTEK. Nov pesnik. (Oton Zupančič: „Čaša opojnosti". Založil L. Schwentner, Ljubljana 1800. Tiskala „Narodna Tiskarna" 8°.) Spisal dr. J. Robida. (Dahe.) Rad pa priznam, da so bralci iz večine vajeni vseskozi vzprejemati že več ali manj kritično obdelana pripovedovanja in naziranja. Ako ti kdo novico pripoveduje, opisuje ti jo že tako, kakor jo je sam videl, kakor je po različnih postranskih od-nošajih že več ali manj, zavedajoč ali ne-zavedajoč ae tega, ustvaril si o njej svojo sodbo. Kar sosed sosedu pripoveduje, ima že subjektiven kolorit — aH je res tako bilo, tega ne vemo. Najlepše se da le-to dokazati na najdovršenejšem Zupančičevem proizvodu: na starem Kišu s t r. 10 4. Vem, kako zelo nejasna je veliki množici ta pesen, in vender je po vsi pravici umotvor, klasičen umotvor. Dovolite mi, da pojasnim najprvo situvaoijo oele pesnit in dodam analizo geneze njene, oziroma izvajanja. Prvi Itlri granesl ao menda povsem aini. Stari Kil pride od pogreba tvoje Ijen tudi na slučaj, da pride pismo v nasprotnikove roke in da se razglasi. Kdor je mož, se tega ne sramuje, in kakor poznamo prevzvišenega gospoda knezoškofa, menimo, da mu ni prav nič na tem, daje njegovo pismo prišlo v javnost. V stvarnem oziru je pa obžalovati, da je prevzvišeni gospod knezoškof pisal to pismo in ž njim posegel v borbo za tako izključno posvetno stvar, kakor je mestna uprava ljubljanska. Tako direktno niti prejšnji škof, bojeviti Missia, ni nikdar posegel v volilne borbe, nego je vedno diplomatično previdno atal v ozadju ter pošiljal druge v boj. Gospodu knezoškof u pa se to ni zdelo potrebno. Sam se je podal v agitacijo in osebno se je zavzel za kliko, katera zlorablja katoliško ime za svoje naklepe. In to je gotovo obžalovanja vredno, kajti občinstvo bode iz tega po vsi pravici izvajalo, da se prevzvišeni gospod knezoškof identificira s kandidati klerikalne klike, n. pr. s pasarjera Krega rje m, kar se po našem skromnem mnenju ne strinja prav z dostojanstvom knezoškofa ljubljanskega. Nečemo se spuščati v rekriminacije in očitanja, ker sodimo, da tega koraka prevzvišeni gospod knezoškof ni storil iz lastnega nagiba, nego da so ga provzročili tisti mladi svetovalci, kateri se tlačijo okoli njega in ga zapeljujejo v postopanje, ki ga naj zaplete v politične borbe. Pri letošnjih občinskih volitvah interveniral je prevzvišeni gospod knezoškof prvič. Ako propadejo kandidatje, katere je klerikalna klika dvignila na ščit, utegne kdo poreči, da je bil ž njimi poražen tudi sam gospod knezoškof, ki se je zanje zavzel s tako odločnostjo, in to bi bilo za najvišjega cerkvenega dostojanstvenika v naši deželi malo laskavo. Morda pride prevzvišeni gosp. knezoškof vsled našega razkritja o njegovi agitaciji do spoznanja, da Ljubljana ni kako bosansko selo, nego da živi tu prebivalstvo, ki se zaveda svojih pravic, do spoznanja, da mora ljubljanski knezoškof stati nadstrankami, damora mlade žene - nezvestnice domov, najde na pragu mačico in prične blesti.4) Da se vrnemo k pesnil Starec je zmešan in iluzinuje — ko gleda mačico v svojem naročji, uzre v njej svojega sinčka. (Paralele: dete-mačića — otroško gladko lice — bela dlačioa; nežna ročica — nežna tačica). Sedaj pride starčev (ne pesnikov) priproato-retleksiven samogovor ... na jedni strani dejstva, ljudska govorica — na drugi strani najiven optimizem, — vsled starostne slaboumnosti in nedostajajočega pregleda in sodbe o svoji pokojnici. Pri vsem tem reminiscence vednega pričakovanja, da se mu žena jedenkrat še vrne. Morda se mu je tudi vrnila — skesana, bedna, jaz vsaj tako razumem to mesto: „In sem čakal, čakal — ne zaman : kako si upala, bleda in pogled solzan, skesan.... *) Mimogrede" bodi omenjeno, da je slika amesanega, blodnega Btarca tudi psihijatrično dovršena, da ni nobene hibe na njej, pač zato, ker ni pesnik nikjer dodajal, razlagal, sukal in reflek-toval o prizoru — ampak a amo sliko na aebi podal. V kako atralne budaloati Costokrat uprav blaanlke slikajo« rasni pašniki saldo, hoteči tov ponovati kot psihologi in razlagalci I Ti nevarnosti se seveda Zupančič popolnem Ogne. biti višji dušni pastir vseh prebivalcev naše dežele in našega mesta in ne samo škof pristašev tiste klike, katera je napovedala boj ljubljanskemu meščanstvu. V IJubljHiil. 19. aprila. K položaju. Kako se obrne Dunaj proti nam? vprašujejo „Nar Listy". Mi menimo, da pride kmalu do tega. Vse kaže na to. V čem obstoja vsa modrost vodilnih državnikov, v čern esenca vsega tega, kar vedo in kar prorokujejo ? V čern obstoja njihov dragoceni svet ? Zahteva se od naših poslancev mirnost in da naj ne začno brez Nemcev nikake politične akcije. Kaj je vzrok tega zahtevanja? Vzrok je ta, da so se razmere zgoraj zopet spremenile in da je naša pravična stvar zopet v nevarnosti. Bodite mirni, nam kličejo, in odnehujte tako dolgo, da pridete zopet tja, kjer ste bili takrat, predno ste začeli boj! Dajte Nemcem tistega malega, kar ste pridobili, kos za kosom nazaj, potem vam dado Nemci roko k miru. Ali pride torej nemška vlada na krmilo? Morebiti. Možno je, da se poskusi prej še s prehodnjo vlado, ki bi bila za nas še nevarnejša. Toliko je gotovo, da se že kaže jutranja zarja in da pride kmalu do prvega udarca. Kaj noče grof Thun? V .Agramer Tagblattu" piše Dinko Politeo o namenih grofa Thuna. Napoleon I. je padel, ker je preveč hotel, Napoleon III. pa je padel, ker ni vedel kaj hoče. Jednako bode padel tudi Thun, ker ne ve več kaj hoče. Morda mu pomore iz stiske slučaj, morda ga rešijo dogodki, toda njegova ladija je zavozila na pesek in valovi pluskajo že visoko preko nje. Thun sam ne ve, kdaj skliče državni zbor in vsa njegova državniška modrost se kaže sedaj v rabi § 14. in v poslovanju deželnih zborov, katere je sklical v treh delih samo zato, da se izpolni čas. Nemška opozicija pa je pridno pri delu in protestantovsko gibanje kaže, kakšno smer ima nemška politika, člankar dokazuje, da je treba iskati začetka sedanjih zmešnjav še v Taaffejevih časih. dasi se da to mesto še nekoliko drugače tolmačiti. V tem zapoje zvon. Starec posluša in vshvačuje vsak posamezen glas Kako primerno rabi pesnik glasila: . . . tin-ka . . . ton-ka — tin-ka! Odločilen je verz: — saj imam še sinka! Mislim, da bi bil dobremu deklama-torju ali igralcu ta granes najtežji — ker je pol zdravja, pol blaznosti v njem iz-ražanega. Zavednostjo v tem trenotji starcu toliko otemnela, da z vsem naporom skuša Se jednič in zadnjič razmotriti celo zadevo... Se jedenkrat vstanejo rudimenti de-fektnega, oslabega starčevega spomina — a že ugaša v njegovih možganih zadnja iskra kritike o lastnih odnošajih in spoznanju svoje nesreče. Potolažiti se skuša in bebasto govori o prazni krsti — ponavljajoč še jednič, na čem je spoznal pristnost svojega zaroda! Nadejam se, da postane sedaj marsikomu ta krasna pesen umevna, kateri je doslej o zaraotanosti njeni govoril. Preberite to pesen t Kaj jednakega napiše samo poet lahko — učenjak nikdar ne. PopraSam pa — ali bi mogel kdo drugi drugače, boljSe, lepše naslikati starčevo razburjenost in blaznost? Ali bi kdo drugi morda ne ugledal Kakor hitro je spremenil Taaffe svojo taktiko, je izgubil trdnost svojega stališča in opozicija ga je vrgla. Dokler pa je Taaffe vedel, kaj mu je namen in trdno hotel, ga ni mogel nihče premakniti. Takisto je Ba-deni takoj padel, ko po izdanih jezikovnih naredbah ni vedel kam in kako. Mesto da bi šel na svoji poti dalje ter bi pokazal opoziciji zobe, je Badeni začel omahovati, in kmalu je padel. Ista usoda zadene grofa Thuna radi sedanjega kaosa v Avstriji. Sedanje razmere so zavozljane kakor gordijski vozel. Treba je meča Aleksandra Velikega! Ali ima ta meč Thun in sploh kateri avstrijskih državnikov ? Velikodušni Madjari. .Budap. Hirlap" piše o najnovejšem stadiju vprašanja ali naj si prisvoji tudi Avstro-Ogerska kosec Kitajske, ter stavi sledeči predlog: Ako se naj že del Kitajske okupira, naj stori to Avstrijska na svojo pest brez Ogerske. R'idi damo za to svoje pritrdilo, toda za to naj nam prepuste Dalmacijo, Bosno in Hercegovino! — Predlog ta je vsekakor jako velikodušen, žal, da se ne more izpolniti, kajti Bosna in Hercegovina Še nista avstrijski! Grozodejstva in nasilstva Arnavtov. Iz Vilajeta Kosovo se poroča i V okrajih Gušterica. Sušica, Gračanica in Laoljev so Šli Arnavti očitno na ropanje kristjanov. Pridružili so se jim tudi turški orožniki. V okraju Javor je postal neki Mujaga Čatović iz Sjenice diktator vsega sandžaka Novi Pazar. Ta je napravil proskripcijsko listo onih kristjanov, katere so potem Arnavti pobili ali vrgli v ječo. Turke razburjajo z lažnjivimi vestmi, da hoče Avstro-Ogerska prodreti tja do Soluna, da se v Črni gori že zbira ruska mnogobrojna vojska in da se polasti Srbija v kratkem Stare Srbije. Vse to Turki in Arnavti verjamejo in se znašajo nad kristjani. Radi očitanja, da so ogle-duhi, so zaprti že mnogi kristjani, katere pretepajo v ječah, tako, da jih je že nekaj umrlo. Zlasti se je odlikoval v preganjanju kristijanov neki Mustafa Agic v Mitrovici, ki se je zaklel, da zatre vse Srbe v Mi_ uprav tako starca sedečega z mačico v naročji, je-li ne bi ga čul, uprav tako in po vrsti govorečega? Da! — Kako si gledalec potem razlagaš celo situvacijo, v koliko ti je jasna in pregledna — to je tvoja stvar — to menda ni od pesnika zahtevati; ako hočeš a priori vse imeti v razlago, idi v vas, v kateri je živel Kiš in vprašaj sosede, naj ti razlože celo .zadevo". Iz večine seveda so pesniki zajedno tudi razlagalci, nekateri večji in boljši, nekateri manjši in slabši. Zupančič pač riše brez vsakega komentara, brez podpisa in napisa. Kar se pa tiče toliko mu očitane „Stimmungspoesie" — bodi dovoljeno še jedenkrat zabičiti, da v občutkih ni misli j — čuvstvovanje ni zavisno od razuma, in ni proizvod inteligence, mišljenja, kritike. Mnogim ljudem seveda ne prija samo naslikan prizor; zahtevajo in teže po jasnosti — morda uprav zato, ker jim dela lastni kalkul preveč truda. Razumevno je oboje. Na drugi strani pa smo vajeni imeti povsodi poantovane konce — s kako pravico — to je druga stvar. V Živ|jenji^Jl dovolj tragedij, a kako malo završenih janj, kako malo absolutne jsanoati •odi I Radi tega tudi mnogim ljubiloern različnih »Knallafeotov* ne bodo prijale pesni, trovici. Zato je hotel pomoriti rodbini trgovcev Marina in Čiriča. ki pa sta ušli v Prištino. Tu so obe družini pograbili Turki ter ju v okovih poslali v Skoplje, kjer sta Še danes v ječi. Arnavti silijo z grožnjami kristijane, da jih žive. — Take vesti prinašajo listi dan na dan. toda za zatirane kristijane se vender ne stori ničesar. Dijaški nemiri na Ruskem so dobili — kakor poroča peterburški „Re-gierungsbote" — resno politično lice. Dne 2. aprila so aretirali dva velikošolea in našli tajno tiskarno ter 250 iztiskov revolucionarnih brošur. Gotovo je tudi, da ima dijaštvo zveze s socijalnimi demokrati. V Moskvi so konfiscirali proklamacije, ki na-zivajo dijaško gibanje „proti vladajočemu režimu obrnjen protest" ter izreka nado, da st pridruži temu protestu vsa ruska družba. Revolucijonarci v Kievu so izdali poziv na dijaštvo. naj začne proti vladi .aktiven boj1*. Dijaštvo pa' proslavlja Mickie\vicza le zaradi njegovih revolucionarnih idej. Varšavsko dijaštvo zahteva: splošno amnestijo dijaštva. javnost sodnega postopanja na vseučiliščih, volitev profesorjev po akaderaičnem senatu, jednako-pravnost vseh narodnosti in ver, svobodno zbiranje in odpravo administrativnega izgona. Tem zahtevam so se pridružili dijaki vse države. Doslej so zaprli 60 veliko-šolcev, BOO pa jih je za vedno r e 1 i g i -ranih! Dopisi. Iz Moravč, 18. aprila. Dopisu in izjavi iz Lukovice naj nekaj stvarnega dodam: Že nekaj let kroži govorica o kraju za c. kr. urade. Veliko občin se je zanimalo za to vprašanje. Tudi naša občina jela se je za to zanimati, saj je prebivalcem še v živem spominu, da so imeli skozi desetletja c. kr. urade v svoji dolini, a so jih zgubili le vsled brezbrižnosti onih, ki so imeli takrat odločevati. Radi tega je prosila moravska občina za premestitev ter obljubila zidati primerno poslopje. Za odgovor dobila je, kakor i druge, vprašanje koliko in kako bi hotela prispevati o premestitvi c. kr. uradov. Na to je sklenil občinski odbor v izvanredni seji, da pre skrbi zemljišče in tlako. Ko bi se pa zgradba ne dovršila o pravem času, pripravljen je do dovršitve poslopja prispevati k stanovini za grad Zalog, kjer so bili že c. kr. uradi nastavljeni. Potrebe nove ceste Moravče-Želodnik Lukovčani res ne čutijo, saj imajo lepo državno cesto, povdarjati pa moram, da so vsi prebivalci moravske doline prizadetim krogom za njo prav iz srca hvaležni, kar bodo svoječasno še v drugi in drugačni obliki pokazali. Vozimo pa res ne po nji, ker še ni izročena prometu. Popolnoma nepotrebno se nam dozdeva vpletanje imen kakor je n. pr. „Idila" na str. 36, kakor ona „o svetem duhu" na str. 40, in „Tu . . . na str. 42. Pri tej zadnji naj omenim še posebej v zadnjih dveh verzih krasne figure, fino estetiško izražanega opisa: Tvoj mož pa prihaja po poti, po pleši mu zvezde bese . . . Ali vidite umetnika v besedi? v dikciji? takih kombinacij ni slišati vsak dan pri pivski mizi prebavljajočih matadorjev ! Kaj menite, da se najdejo vsak dan pesniki, ki pojo: (str. 53.) „V moji deželi ni cest, na mojem nebu ni zvezd, v mojih očeh — tema, v moji duši — bolest". Te lepote ne morem razlagati — to je treba jedino-Ie čutiti. Lepi sta tudi pesni „Kes" in „Brez-plodne ure". Oboji imata misli, kateri po svoji vsebini že silita na refleksijo. In vendar se to nikjer ne zgodi Berite in prepričajte se o tem! Isto velja tudi o zares lepi liriki .Moje barke" str. 55. Poleg že omenjene idile „o svetem duhu" opozarjamo še na pravi biser Zupančičeve muze, na pesen na str. 48. Zdi se mi, da je vsaka beseda o lepoti tega povsem završenoga poema odveč. Zaljubljen fant, vesel, šaljiv, malo poreden — značaj in situvacija, naslikana z najpri-mitivnejšimi sredstvi, in vendar kako plastično, kako živo, kako dovršeno! Takih umotvorov imamo Slovenoi malo! Pa le nekaj, česar te nisem nadejal — našel tem v tem oddelka — satiro, Kersnik-Povše v to stvar. Lukovice ti imeni nič ne približata .središču", ker definicijo pojma .središče" Moravčani mirnim srcem prepuščamo geografom, zlasti ako se sestavi po prvotnem obsegu. Opomba uredništva: Prijavljamo ta dopis, ker nam je došel od čislane strani, in ker stojimo na stališču, da naj se v takih upravnih zadevah slišita oba zvona. Pristavljamo pa, da nas dopis ni prepričal, in da glede sodišča slej kakor prej stojimo na strani ogromne večine občin brdskoga okraja. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 18. aprila. Seji j'e predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika Dolenec in Zabu- k o v e c. Župan je naznanil, da je kranjska hranilnica na svojem občnem zboru sklenila prispevati 12.000 gld. za nakup hiš poleg sedanjega župnišča pri Sv. Jakobu v svrho zgradbe novega župnišča Obč. svet. dr. Požar je predlagal, naj se kranjski hranilnici izreče zahvala za ta dar, s katerim se je omogočila regulacija dotičnega dela mesta. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Magistratni ravnatelj V o n č i n a je poročal o podelitvi meščanskih podpor. Podelile so se ustanove po 20 kr. na dan Ant. Lipušu, Marijani Hafnerjevi in Herm. Koloredovi. Magistratni ravnatelj Vončina je dalje poročal o sprejemu c. kr. okr. sodnika v p. Ferdinanda Stareta v občinsko zvezo. Obč. svet je sklenil sprejeti proš-njika v občinsko zvezo proti plačilu običajne pristojbine. Ravnatelj Vončina je končno poročal o pristojbinah za stavbne oglede. Na-svetovano je bilo zvišanje teh pristojbin. V nekaterih mestih so pristojbine znatno večje, ali ker stavbno gibanje v Ljubljani itak ni več veliko in ne kaže prebivalstva na novo obremeniti, se je magistratni gremij izrekel proti nasvetovanemu zvišanju te pristojbine. Poročevalec je predlagal, naj se zvišanje opusti in je bil ta predlog sprejet. Mestni komisar T o m e c je poročal o sezidanju nove hiše za Pohlovkino ustanovo na voglu Emonske ceste in Gradiških ulic. Vlada je po potresu dala za te hiše 8000 gld. nepovračljive podpore. Zdaj vpraša vlada, ali hoče občina zgraditi novo hišo ali ne. Kazalo bi pač, da se to zgodi, ali na tem mestu ni mogoče. Zraven tega stavbišča je pa hiša, ki spada v Črnetovo ustanovo. Pri tej hiši je lep vrt, ki se da porabiti za stavbišče. Ta vrt bi občina seveda morala kupiti od Črnetove ustanove. Poročevalec je predlagal, naj se mestna občina prinoipijalno pridruži sklepu souži-valcev Pohlovkine ustanove, da se hiša krasno v karakterizaciji oseb, izborno v slikanji situvacij, lepo v dikciji — in vendar ne žalečo v vsebini. Marsikak drug pesnik „z levjimi zobmi in taco medvedovo", kakor jih ima Zupančič, udrihal bi vse drugače po domorodni bradi in horizontu njenega nosilca. Kako srečno si je izbral pesnik to vrsto tolikokrat v nas nastopajočih dvojic in .možakarjev"! — Ne manj, kakor ta, posrečila se je pesniku tudi druga, poleg te jedina satira uvrščena mej romance na str. 97. .Pripovedka o bedastem carju". V oddelku „bolne rože" omenim naj le dveh proizvodov, katera se izmej ostalih posebno odlikujeta; in sicer pesen na str. 77 — o povrnivši se ljubezni in dra-žestno pripovedko o kapitanu. Predno preidem na zadnji del Zupančičevih poezij, spregovoriti moram še o .Barčici" nekaj besedij in o sliki „V saneh". V prvi opeva pesnik sanje našega kmeta, kedar ostavlja domači svet in se seli — v neznane tujine Ameriške. Kako priprosta in vendar kako plastična, ganljiva slika naših kmetskih, revnih fantov! O vsi njihovi nesreči, njihovim resastem ovsevnjaku in žu-Ijavih rokah ni govora — ne o žalostnih rodbinskih razmerah — kako priprosta je je vendar kmetska duša! Kako jednostavna njena dusevnost! „Trije fantje, trije fantje mladi nimamo domovja, ne družine ... pa domovje nate ■daj bo onkraj morja ..." (Konec prih.) sezida na vrtu črnetove ustanove, kateri predlog je bil sprejet. Obč. svet. Svetek je poročal o škontraciji mestne blagajne dne 9. aprila. Poročilo je obč. avet vzel na znanje. Obč. svet. dr. Stare je poročal o ponudbi Marije Regalijeve za odkup stavbišča na Sv. Petra ceati. Svet, kjer je stala gostilna .Pri treh zastavah", se je razdelil v dvoje stavbišč. Za jedno teh stavbišč, ki meri 270 O«, se je oglasila Marija Regali in ponudila zanje 900 gld., katera ponudba je popolnoma neprimerna. Najmanja cena bi bila 1100 gld. Sprejel se je predlog, naj se proda ta svet M. Regalijevi za 1100 gld. Obč. svet. dr. Požar je poročal o prošnji društva kranjskih zdravnikov za prispevek k Loschnerjevi ustanovi. Sklenilo se je, za 1. 1899. dovoliti znesek 30 gld. Obč. zvet. Žužek je poročal o ugovoru kranjske hranilnice glede brezplačnega odstopa sveta za cesto, ki ima peljati čez njeno, za stavbo Franc Jožefovega zavetišča kupljeno zemljišče v Vodmatu. Obč. svet je bil sklenil cesto čez ta svet in je potem predrugačil regulačni načrt, dne 7. julija 1. 1. pa je sklenil, da mora hranilnica dotični, za regulacijo potrebni svet brezplačno odstopiti. Hranilnica temu ugovarja, češ, da ne gre od nje zahtevati brezplačnega odstopa sveta. Sklenilo se je, razveljaviti sklep glede brezplačnega odstopa sveta in naročiti magistratu, da zariše v regulačni načrt pre-membo ceste, katera je bila projektovana čez ta svet. Koncem seje je obč. svet. Pavlin interpeliral Zupana glede ceste, ki je projektovana od Tržaške ceste v Hilšerjeve ulice na južni strani deželnovladnega poslopja. Glavni vhod v to poslopje je od južne strani, kjer pa je cesta v takem stanu, da še z vozovi ni mogoče voziti. Župan Hribar je obljubil, da, ker ni še treba prave ceste, nego le dohod k de-želnovladnemu poslopju nasuti, se to zgodi takoj iz kredita za vzdržavanje cest. Ostale točke dnevnega reda, samo per-sonalije, so se rešile v tajni seji. Dnevne vesti V Ljubljani* 19. aprila. — Osebne vesti. Učitelj gosp. Fran M u h i č v Št. Jerneju je dobil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje. — Kandidatura dr. Kreka. Zdaj je pa narodna stranka izgubljena in ne bo pri občinskih volitvah ničesar opravila. Nobena moč na svetu ji ne more več pomagati, kajti operetni junak dr. Janez Evangelist Krek, se je odločil, da kandiduje v občinski svet in sicer v tretjem razredu, kjer misli, da imajo Kregar, Erzin in Petrič odločilno besedo. »Slovenec" pravi sinoči, da je dr. Krek najprej želel, da bi ne bil izvoljen, in da je radi tega hotel kandidovati v drugem razredu, zdaj pada si je premislil, baje ker se narodna stranka njegove kan didature — boji. Torej zato je hotel dr. Krek kandidirati v drugem razredu, ker je želel, da bi ne bil izvoljen. To je jako zanimivo priznanje ! Iz njega je razvidno, da imajo klerikalci v drugem razredu tako malo za-slombe, da niti v sanjah ne mislijo na zmago. Ko bi bilo drugače, bi dr. Krek vender ne bil mislil na kandidaturo vtem razredu, ko je želel, da bi ne bil izvoljen. Toda tudi v tretjem razredu je prav ver-j etno, da se dr. Kreku izpolni njegova želja, in da ne bo izvoljen; tudi v tem razredu je toliko razsodnih volilcev, da dr. Krek prav lahko pogori, dasi se je postavil pod pokroviteljstvo kršč.-soo. nevolilcev. nSlovenec" je rekel, da se je dr. Krek zato odloČil, kandidovati v tretjem razredu, ker se ga narodna stranka boji. V resnici pa temu ni tako. Dr. Krek, sicer žovijalen gospod, a ne resen politik, ve prav dobro, da ga smatramo le za nekacega .heiterkeitskandi-data" in da se ga prav nihče nič ne boji. Vzrok, da kandidira v tretjem razredu, dasi je preobložen z delom, je ta, da je klerikalna, klika v silni zadregi za kandidate. Na drugem mestu prijavljamo izjavo gosp. Zupančiča, iz katere je videti, da so ga klerikalci postavili kandi datom, ne da bi ga bili vprašali, in da on odločno odklanja kandidaturo. Namesto njega kandidira dr. Krek. Ker stranka ne more nikogar dobiti, ki bi hotel kandidovati, zato te je žrtvoval dr. K rek, na pa to razlogov, katere Je navadil .Slovenec". Ker pa je dr. Krek z delom tako preobložen, da aploh ne želi biti izvoljen, upamo za trdno, da mu ljubljanski meščani store to uslugo in ga pri volitvah ne bodo izvolili — Mestna uprava In ,,Slovenec". Kakor vsako loto, kadar se bližajo občinske volitve, igra tudi letos važno ulogo v predalih .Slovenčevih" neki finančni genij, risajoč gospodarski položaj ljubljanski tako grozno in obupno, da je res pravi čudež če se Ljubljana še ni pogreznila v svojih dolgeh. Ker se premleva leto za letom v tem času jedna ter ista vsebina, ne izplača ae odgovarjati obširneje na vse budalosti, kar jih je nagromadenih pod zaglavjem .Gospodarski položaj ▼ Ljubljani", povedano naj bode finančni specijaliteti .Slovencevi" le, da je, navajajoč dohodke in stroške mestne občine za leti 1888. in 1897. pozabila povedati, katero svoto zavzemajo jedno in drugo leto prehajalni dohodki oziroma atroški. Prehajalnih dohodkov je bilo 1888. leta 43465 gold, 1897. leta 147.523 gold, razlika 104 058 gld. Prehajalnih stroškov pa 1888. leta 22.385 gl., 1897. 1. 149.093 gl, razlika 126.708 gold. Finančni genij .Slovencev" meče s svotami kar tako okolo sebe, kakor da ni na razliki borih 104 058 oziroma 126.708 gld. Čisto nič ležeče. Nam se pa zdi, da tisti finančni genij niti ne ve pomena prehajalnim dohodkom in stroškom, zato ne damo nič na njegova izvajanja. Mej drugim zagnala se je finančna kapaciteta per ekscellence tudi v mestno loterijsko posojilo ter točeč mačkine solze iztak-nila tam rezervo v zneska 11.000 gl. Omenjamo le, da reserve pri loterijskem posojilu, ki se .samo obrestuje in amortizuje" prav za prav niti treba ni; vendar bodi klerikalnemu financijerju v tolažbo povedano, da se je dosihmal nabralo reserve 77578 gld. 28' , kr., česar pa pisec, ki tako oblastno presoja in kr itikuje mestno gospodarstvo, iz računskih sklepov niti najti ni umel. — — Za slovan tko opero. Piše se nam: Iz proračuna, katerega je predložil društveni blagajnik zadnjemu občnemu zboru — utegnilo bi se sklepati, da je jedino le opera prouzročila primanjkljaje in da je ogromni dolg nastal zgolj videč vzdrževanja opere. Temu stališču nasproti mora se pred vsem poudarjati, da je bila opera večinoma aktivna, kajti subvencija, ki se je v teku leta povišala itak jedino le radi opere, mora se pri proračunu razdeliti na dramo in opero posebe, in bi se po našem mnenju moralo računati jedna tretjina za dramo, dve tretjini pa za opero. Ako pa razdelimo vso subvencijo tudi na jednaka dela, to je polovico na dramo in polovico na opero, pa najdemo, da bi tudi za slučaj, da se goji zgolj drama — ne preostajalo niti krajcarja prebitka. — Proračun društvenega blagajnika je torej glede drame proptimističen, vsled česar ga občni zbor tudi ni odobril. — Ne da se tajiti, da bi drama ne mogla zastaviti več večerov, kakor k večjemu pet na mesec, tako da bi bilo vseh slovenskih predstav v sezoni samo 30, dočim bi nemški podjetnik igral 25krat na mesec in bi bilo vseh nemških predstav 150 v sezoni, toraj petkrat več ko slovenskih, in to v slovenski beli Ljubljani. Gospodje voditelji narodne stranke naj toraj zastavijo ves svoj upliv, da se ta kriza reši ugodno in čim preje, kajti slovenski značaj Ljubljaneje v resni nevarnosti. — Cvetje in plevel. Na zadnjem obč. zboru dramatičnega društva se je pokazalo, da gospodje estetiki okoli .Edinosti" nimajo poguma, nastopati z odprtim vezirjem, temveč, da jim je mnogo prikladneje metati iz skritega kotička kamenje na zaslužne narodne može. Pričakovalo se je namreč naj-obilnejše udeležbe iz tistih malkontentnih krogov, toda — o čudo — niti jednega ni bilo. Brez ugovora in soglasno se je izreklo priznanje in zahvala intendanci sploh in vsem drugim društvenim funkci-jonarjem. Vsacega pravega rodoljuba mora veseliti, da se dotičnim zabavljačem ni posrečilo zasejati semena raz pora v tako eminentno narodno društvo. —e— — V pojasnilo. Naprošeni smo prijaviti" naslednje: Slavno uredništvo. V včerajšnji številki čislanega Vašega lista se očita našemu zastopniku g. dr. Krisperju in ■ tem neposredno tudi nam, da amo v neki pravni zadevi v Celovcu prezrli on-dotnega rojaka, g. dr. Krauta in raju ta posel poverili g. dr. Krainzu in g. dr. Mit-teregerju. Mi pojasnimo to zadevo in izjavimo, da niti nas niti dr. Kr ispe rja nobena krivda ne zadene. Dotične pravde namreč izvirajo iz razmerja s tovarno .Gailthaler Ge\verkschaft", katere razmere se nastale le prej, predno se je g. dr. Krant v Celovcu etabliral in zaradi tega smo dali dr. Krisperju nalog, da ima izročiti zadevo imenovanima • odvetnikoma, ker so jima razmere mej našo tvrdko in imenovano družbo bile natančno znane. Sicer je pa bil g- dr. Kraut zastopnik jednega naših nasprotnikov, kar lahko s pismi dokažemo, in zaradi tega nam ni kazalo, obračati se do njega. Gosp. dr. Krisper je torej postopal le po našem nalogu in v našem interesu, katerega je moral varovati. Odličnim spoštovanjem F. P. Vidic. — Don Carlos de Bourbon, pretendent na Špansko krono, se je mudil danes v svojem rojstnem kraju v Ljubljani. Prišel je a tržaškim vlakom, a se je le malo časa mudil tu. — Umrla je po daljši bolezni gospa Fani Frelih roj. Kobilca, soproga g. dež. rač. oficijala Ivana Freliha, s katerim seje bila Šele pred kratkim omožila. Bodi ljubeznivi mladi gospo prijazen spomini — „Olasbena Matica". V sredo, dne 26. t. m. priredi „ Glasbena Matica" v sokolski dvorani v „Nar. domu" IV. redni koncert, katerega zanimivi vzpored priobčimo jutri. — Danes v sredo je skušnja za mešani zbor. — Poročil seje gosp. Josip Ved ral, profesor na šoli .Glasbene Matice", z gospodično Mafenko Bendovo iz Lomnic n. Pop. Čestitamo! — Gospod Dragotin Kette, čegar pesni, zlasti soneti, v .Ljubljanskem Zvonu" vzbujajo v slovenskih književnih krogih največjo pozornost, leži jako nevarno bolan v nekdanji sladkornici na Poljanskem trgu. G. Kette živi v najslabših razmerah. Kettejeve pesmi so izhajale zadnja tri leta pod pseudonimoma Mihael Mibajlov in Zor; v zadnjem času se je podpisoval s polnim imenom. — Mlad tat. Martin Zorman, 10 let star, zidarjev sin, iz Ješ ovca v okraju Čakovec, priklatil se je v Ljubljano in je včeraj popoldne ukradel neki delavki na Karolinški zemlji srebrno uro. Na to je pobegnil proti Hauptmanci, kjer ga je stražnik dohitel in prijel. * Hrvatska gledališka družba raz-puščena. V Varaždinu je lani ustanovil slikar Femen hrvatsko gledališko družbo, ki se je sedaj radi premajhnega zanimanja občinstva razšla. * Okrajni glavar in brivec. V Na-dvorni na Gališkem so nedavno obsodili brivca Wolfa Blaua na dva meseca ječe, ker je razžalil okrajnega glavarja Ladislava Haleckega. Toda pozneje se je dokazalo, da Blau okrajnega glavarja ni opravljal, marveč, da je govoril resnico; zato je bil tudi brivec oproščen, ko je proti obsodbi reku-riral. Dokazalo se je, da je brivec glavarja pet let bril in strigel, ne da bi mu bil ta kaj plačal. Ko ga je brivec opetovano terjal, mu je glavar zagrozil, da ga uniči. In res je zapovedal svojim uradnikom, da ne sme nihče hoditi v Blauovo brivnico brit se, nadalje je naročil davčni komisiji, da mora brivec plačati desetkrat višje davke, kakor je bil v resnici dolžan; in ko je deželna finančna oblast to krivično početje razveljavila, je odlok več mesecev zadržavah tako so brivca parkrat rubili, ker ni mogel plačati toliko davka. Glavar dobi vsekakor zadostno plačilo za svoje brezvestno zlorabljanje uradne oblasti. * Na smrt obsojena nevesta. 21 letna Koza Komlassv je v Oseku umorila staro ženo Ano Olajoš ter jo zakopalo na dvorišču. Potem je pobrala vse imetje umor-jenke ter dala celo" njeno pohištvo prepeljati v Mohač, kjer je živel njen ženin. V trenotku, ko je hotela iti — z mirtinim vencem v laseh in beli obleki nedolžnosti — k poroki, so jo zaprli. Pri porotni obravnavi v Oseku je izpovedala, da jo je hotela Olajoš zapeljati v nenravno Življenje, da ji ni dala ničesar jesti, a se sama poleg nje mastila z najboljšimi jedili. Baje je Olajoš dekleta končno upijanila ter jo izročila onečaščenju. Komloaav se je maščevala in Jo ubila. Porotniki so morilko obsodili na smrt na veselih. * Starlll morlloi. Is Murska se poroda: Grozovito zločinstvo ja izvedela tu- kajšnja žendamerijska postaja. Zakonca Josip in Julija May v Grabnu sta umorila svoje novorojeno dete in je potem pokopala v sadnem vrtu. Razen tega se sumničita oba Maya, da sta storila istotako z dvema prejšnjima otrokoma. Mati otrok, ki je bila s svojim soprogom izročena okrajnemu sodišču, se je v zaporu obesila. Zanimivo je to, da sta živela zakonca zelo pobožno. Julija May je porodila že 15 otrok, katerih je samo 5 živih. Pri vseh porodih opravljal je oče delo babice. * Nemoralnost v Banatu. Mej romunskim prebivalstvom temeškega komitata vladajo čudne razmere. Kakor poroča .Bu-dapesti Hirlap", živi v občini Hintthivas 97, v Rakovici pa 109 parov v divjem zakonu. Tudi v drugih občinah niso boljše razmere. Se otroci 13-14 let se potepajo s starejšimi deklinami. Dogodi se tudi, da menjajo zakonski možje svoje žene. Bu-cijansko društvo občinskih notarjev se je že obrnilo zaradi zboljšanja teh nemoralnih razmer na državni zbor. Notarji zahtevajo, da morajo biti stariši, kojih sinovi pod 18. leti v divjem zakonu žive, strogo kaz novani. * 20 neveljavnih zakonov je sklenil od Velike noči 1. 1898. do sedaj župan mesteca Poelitz na Pomeranskem. Pomotoma je namreč kar prevzel tudi sklepanje zakonov, ne da bi ga bila nadzoro-valna oblast v to poverila. Sedaj je vseh 20 zakonov, katere je on sklenil, neveljavnih. — Ako sta se morda v tem času mož in žena drug druzega že naveličala, se brez vsakih zadržkov lahko ločita in postaneta zopet — fant in dekle. * Najnovejša zabava milijonarjev. Milijonarji v New-Yorku so se začeli v zadnjem času zabavati s tem, da pijančujejo v družbi s svojimi konji. Nedavno je priredil neki milijonar .konjski banket", h kateremu je povabil 78 odličnih gostov z njihovimi konji. Gosti so bili tako razpoloženi, da je neki Brovu stavil, da popijeta on in njegov konj več šampanjca, nego kdo drugi dvonožnih ali štirinožnih gostov. Posledek te stave je bil, da so kmalu vsi gospodje in konji ležali na tleh pijani, mej tem ko sta Brovu in njegov konj popila še 18 steklenic šampanjca Potem pa sta se vlegla Še onadva k tovarišem na tleh. Književnost. — „Erotika". Z Dunaja se nam piše: Vsem onim, kateri se boje, posebno pa onim, kateri se vesele, da je Cankarjeva knjiga .uničena" za vedno, naj razjasnim nekaj zanimivih §§ iz avtorskega prava iz 1. 1895. drž. zak. št. 197. § 20. omenjene postave pravi namreč: Jeli pisatelj svoje delo v svrho izdaje ali javne uprizoritve izročil komu druzemu in je tekom treh let izdaja ali uprizoritev brez dovolitve in krivde pisatelj a izostala, tedaj stopi ta v svoje prvotno pravo in more zopet razpolagati z delom. V tem slučaju mu je prosto, da zahteva v smislu pogodbe izpolnitev oziroma odškodnino, ali pa da na drug način razpolaga s svojim delom, ne da bi bil prisiljen k povrnitvi že prejete nagrade. S pogodbami se v naprej tej pravici zopetnega razpolaganja ne more niti odpovedati, niti dobo podaljšati. Določbe prvega odstavka veljajo tudi za slučaj, če je nova izdaja raz-p rodanega slovstvenega ali glas-benega dela brez volje in brez k r i v d e p i s a t e 1 j a s k o z i tri leta izostala, ako se ni pri sklepu založne pogodbe izključila prireditev nove izdaje. Pogodba mej Cankarjem in založnikom, firmo Ig. Kleinmavr & Bamberg pravi in določa jedino samo, da izroči Cankar svoje poezije v založni štvo tvrdke Ig. Klein-mayr & Bamberg. Prireditev nove izdaje se tedaj ni izključila. Nam sicer pogodba mej gosp. knezo-Škofom in tvrdko Kleinmavr & Bamberg ni znana, mogoče je dvojno, to je: 1. gosp. knezoškof je kupil samo iztise, potem ima pravico založništva še vedno tvrdka Ig. Kleimavr & Bamberg in mora ona v treh letih izdati novo izdajo. 2. g. knezoškof je kupil iztise in založniško pravico — kar bi bilo sicer nepravilno, ker se je zgodilo brez vednosti Cankarja — potem mora v teku 8 let izdati Cankarjeva Erotika Njegova Vzvišenost gospod knezoškof ljubljanski vkljub temo, da ima še čez 700 iztisov prva izdaje na razpolago. —d— — Mittheilungen des Museslvereines fur Krain. Letnik XII. Zvezek 1. Vsebina: 1. Der Adel in Krain, von Anton v. Glo-boČnik, k. k. Regierungsrath i. R. 2. Das Klima von Krain, von Prof. Ferd. Seidl. 3. Die Pest in Laibacb, nach Archivalien des Laibacher Stadtsarchives bearbeitet von Prof. Joh. Vrhovec. Telefonična in brzojavna poročila. Deželni zbor istrski. Trst 19. aprila. V včerajšnji seji istrskega deželnega zbora so Lahi uprizorili velik škandal, ko je dr. Trinajstih začel hrvatski govoriti. Galerija je tulila, dokler ni dež glavar vzel dr. Trinajstiću besedo. Zsnsrdelll in Trst. Trst 19. aprila. Veliko senzacijo obuja konfiskacija pisma, katero je pisal predsed -nik italijanskega parlamenta, Zanardelli, tržaškemu županu Dompieriju in katero je .Independente" objavil, senzacijo zategadelj, ker je nečuveno, da se aktiven državnik tuje države vtika v avstrijske notranjepolitične razmere. Povod pismu je dalo to, da je tržaški župan Zanardelliju naznanil sklepe zadnjega shoda laških žu panov primorskih, naperjene proti gimnaziji v Pazinu. Lahi hočejo to konfiskovano pismo prečitati v dež. zboru. Stvar utegne priti tudi v državnem zboru na razgovor, ker je brez primere, da se avstrijski župan oficijalno obrača do inozemskega državnika za nekako intervencijo, in da ta državnik na take dopise odgovarja Nemški postulati. Dunaj 19. aprila. Ebenhoch nadaljuje svoje članke v .Linzer Volks-b 1 a 11 u" o položaju in o nemških postulatih na prav zanimiv način. Danes vprašuje, kako se hoče nemška opozicija rešiti iz zagate, v katero je zašla in kako hoče rešiti toli pereče jezikovno vprašanje. V deželnih zborih ? Ti so po njeni sodbi inkom-petentni. V državnem zboru? Ta je nesposoben za vsako delo. S cesarsko naredbo po § 14. ? To je protiustavno. Kako torej ? Prav tako malo, kakor pozna nemška opozicija zahteve nemškega naroda, prav tako malo bo izvoljeni subkomite" te zahteve določil. O tem ni dvoma, da se ta odsek ne bo nikdar zjedinil glede vsem nemškim strankam skupnih zahtev in zato je popolnoma nepotrebno, da si opozicijonalni voditelji belijo glave, kako uveljaviti te zahteve. Posvetovanja nemških zaupnikov o nemških postulatih so naredila fijasko, kakršen se doslej v parlamentarnem življenju še ni primeril. Deželni zbor nižjeavstrijski. Dunaj 19. aprila. V današnji deželnega zbora je prišlo mej liberalci in mej krščanskimi socijalisti do boja radi šole. Krščanski socijalisti so napadli šolo, češ, da je šola kriva, da kmetje nimajo poslov. Davek od plače. Dunaj 19. aprila. Finančni minister dr. K a i z 1 je izdal novo naredbo glede kon tingentiranja davka od plač. Novo pangermansko društvo. Dunaj 19. aprila. Tu se je namesto razpuščenega .društva nemških nacijo-nalcev" ustanovilo novo politično društvo z jednako tendenco. Načelnik je zopet W o 1 f. Nemško semenišče za Šlezijo. Opava 19. aprila. Kardinal Kopp je izposloval privoljenje, da se za Šlezijo ustanovi semenišče, v katero se bodo sprejemali samo Nemci, da se tako za Šlezijo zagotovi nemški duhovniški naraščaj. Poroka princa Danila. Cetinje 19. aprila. Poroka prestolonaslednika princa Danila z meklenburško princezinjo Juto bo mese ca maja ali na Dunaju ali v Strelitzu. španske volitve. Madrid 19. aprila. Castelar je izvoljen, a je odložil mandat, češ, da je bil pri volitvi moralno poražen. Narodno gospodarstvo. — Posojilnica za ilirsko-bistriški okraj v Trnovem je imela v pretočenem letu 1898: 126.042 gld. 32 kr. prometa Zadružnikov je pristopilo na novo 45 z opravilnimi deleži po 1 gld, izstopilo je 16 zadružnikov z opravunimi deleži po 1 gld. in jeden s 4 glavnimi deleži po 25 gld. Zadruga šteje torej 820 Členov, in sicer 28, kateri imaj o 54 glavnih deležev po 25 gld. in 306 z opravilnimi deleži po 1 gld. Vložilo se je pa mej tem v 60 slučajih na novo knjižico 47 493 gld. 77 kr, vzdignilo se je pa mej tem v 31 slučajih celo vlogo 44 379 gld. 91 kr., vložilo se je tedaj več 3113 gld. 86 kr.; kapitalizovane obresti za leto 1898 znašajo 3674 gld. 28 kr, hranilne vloge koncem leta 1897 pa so znašale 90.835 gld. 72 kr., torej je stanje hranilnih vlog 175 vlagateljev koncem leta 97.623 gld. 86 kr., in se je isto povišalo za 6788 gld. 14 kr. Posodilo se je na osobni kredit 6200 gld., na posestva 8432 gld.. na zastave 150 gld, vkup 14.782 gld, vrnilo pa od posojil na osebni kredit 4265 gld. 85 kr., na posestva 3712 gld., na zastave 100 gld., vkup 8077 gld. 85 kr., razposodilo se je torej več 6704 gld. 15 kr., posojila koncem leta 1897 so znašala 88.309 gld., torej je stanje posojil koncem leta 1898 danih 302 zadružnikom 95 013 gld. 15 kr., in sicer znašajo posojila na osebni kredit 15.193 gld. 15 kr., na posestva 79770 gld. in na zastave pa 50 gld. Račun zgube in dobička izkaže 885 gld. 15'/t kr. dobička, kateri znesek se pridene po sklepu petega r ednega občnega zbora zadružnemu zakladu, ki znaša torej 3485 gld. 47 kr. — Semenj za volno. Zbornica v Miskolczu naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da bode letošnji volneni semenj v Miskolczu 14. junija. Na semenj se pripelje volna iz več komitatov in za nekatere postaje veljajo znižane železniške tarife. Izjava. Podpisanec si usojam naznaniti, da k a n-didature klerikalstva za mestne volitve ne prevzamem in zajedno sporočim v obče, da so me klerikalci postavili kandidatom brez moje vednosti ter da sem jaz kupčevalec, a ne politik. Ivan Zupančič. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske j (Dalje.) .No, A sta," zavpil je, „jaz Te čakam! Ti veš in vender ne prideš!" Asta je nekaj mrmrala ter s pogledi prosila sestre molčanje. On pa je nadaljeval: „Saj Ti veš, kako vse stoji. In si mi vender obljubila, — požuri se blagohotno! Jaz ne morem delj Časa čakati!" Še predno je mogla Asta kaj odgovoriti, je Štefanija skočila po konci. Oči so se ji žarile, nje držanje kazalo je popolno odločnost. .Takoj izpustite sestro!" rekla je s srdom. „Jaz vem zdaj vse; Vi hočete denar, vedno denar. Vi ste ubogo Asto trpinčili, naj ga Vam pri očetu preskrbi. In ker očeta ni doma, sedi reva tu brez sveta, brez pomoči v smrtni zadregi. Zdaj pridr-vite tu notri in ste Še surovi! To je nesramno! Sramovati bi se imeli, gospod baron! Tu smo si Rozain jaz bolje izbrali. Rozin mož se je sicer nekaj pregrešil, je bil kaznovan, a nikdar ni bil tak, ko Vi! In kar se tiče mene, mi je moj komi tudi ljubši! Nikdar bi ne ravnal tako grdo, ker je pošten, nesebičen in dostojen!" Razpočila je bila bomba. Baron ni imel do sedaj nobenega pojma ni o Henri-kovi preteklosti, ni o obstanku gospoda tenorista. Kdo bi tudi hotel njemu kaj zaupati, njemu, ki Še za lastno ženo ni imel časa. Zasmejal se je porogljivo. .Lepa pojasnila to o mojih svakih," rekel je ter si nataknil rokavice .Asto ti pojdeš z menoj, da se še kaj o tej stvari pomeniva." In potegnil je Asta s seboj. Ta se je obotavljala za trenotek, a samo za trenotek; potem je Šla za njim. Še mej vrati ozrla se je na Štefanijo s pogledom, kakor bi hotela reči: kar zdaj sledi, imaš Ti na vesti! Roza se je premaknila, kakor da bi hotela za nesrečno sestro. Grozna ji je bila misel, da bo sedaj sama z razkačenim možem. A premagala se je; v svojem položaju imela je še tehtnejši vzrok, se ne vtikati. .Štefanija" rekla je zdaj, .kako nespametno ! Baron je ves iz sebe in bo Tvojo skrivnost očetu povedal." .Naj," odgovorila je ta, Jaz se ne bojim t Moj komi je boljši, ko ta plemenitaš t" Naj pride do razjasnila, jaz sem pripravljena 1" — (Dalje prih.) Darila. Uredniitvuna&ega lista so poslal i: Za družbo »v. Cirila in Metoda: Q. Franc Štele v Kamniku 4 krona 12 Tin., nabrane v veaeh družbi pri ..Šafarju" z geslom: Vsi Sluvemi l>rez izjeme dolžni smo podpirati našo prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda. Na zdar ! — Gg Ložani-Starotržani, vračajoC se od trgovskega shoda v Ljubljani po gosp Fr. Premrovu v Martinjaku 2 kroni. — Skupaj 6 kron 12 vin. — Živeli darovakV Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jofim ljudem priporočati ie porabo pristnega ..Moll-ovfira St-idliiz-nrHika", ki je presku&eno domače zdravila in upliva na želodec krepilno ter pospe-silri" na prebavljenje in sioer z rastočim uspehom. Sk:u!.;i< a 1 gld 1-' postnem povzetji razpošilja to zdravili* vsak 7 let. srčna hiba. — Mihajl Arko, mešetar, 62 let. srčna hiba. Dne 17. aprila: France Guzelj, dninar, 39 let, jetika. _^^^^^^ Meteorologicno poročilo. Vitina na. ari 55 m zvečer. — Prihod v LJubljano j k. Proga ls Trbli*. Ob 5. uri 4t». m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Am-stetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Hebii. Maminih varov, Pl/.nja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stejra, Aua.eea. Ljabna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. ari 17. m. dupoludne opobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. rieba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Sulnograda. Linca. Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Ino-moata, Zella ob jezeru. Lena - Oasteina, Ljabna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzenafeste. Por tabla. — Ob 9. uri * m. zve-6*r osobni vlak i Dunaja, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Kovega saesta in Ko-OOOjs. Osobni vlaki: Ob tri. ari Zl m. zjutraj, ob K uri &'A m. popoladne ia ob S. ari 4» m. zvečer. — Odhod ls IdnbJJase d. k -a n7.aa-.aiaT. Ob 7. ari 23 m. zjutraj, ob S. ari 5 m. popoladne, ob 6. ah 50 m. — Prihod v Ljaoljeao d. k. ii Mam nI ha. Ob 6. ari 56 m. zjatiaj ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. ari lo m. (1) Velika hiša v Matavunu zraven slovečih Skocijanskih jam, 3 ure od Trsta in pol ure hoda od železniške postaje Divača, ob živahni prometni cesti R ika-Trat. z dvema kuhinjema, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi, s 14 krasnimi sobami h posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejena za mnogobrojno letovi&čnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na viaoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim, s sadjem in trtami zasajenim vrtom in z lepim parkom, je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj (624-6) [f^ST na prodaj. ~&IJ Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna zagostilničarsko in Stacunarako obrt. Vsled njene lege na tako živahni prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razun navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci Skocijanskih jam. Vse pohištvo z vrtom In parkom vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru. Natančneja pojasnila pri lastni ku Aleksandru Mahorćiću v Matavunu, pošta Divača. Proti plačevanju mesečnih obrokov po deset goldinarjev se dobe v angleškem skladišču oblek v Ljubljani gotove ali po meri narejene in najfineje na Dunaji izgotovljene: (717—2) 1 Tina sacco ali žaketna obleka, po najnovejši modi, iz Čiste volne; 1 „ vrhna suknja, športna suknja ali havelok, po najnovej&i modi, iz čiste volne; 1 „ salonska ali frakova obleka, po najnovejši modi, iz čiste volne; 1 „ jesenska sacco obleka, „ „ „ „ , 1 „ zimska suknja ali ulster, „ „ *»•-•« Vsa tu naSteta oblačila za gospode za samo 120 gld. so plačljiva v 12 mesečnih obrokih po K) gld. in se takim odjemalcem, ki veljajo kot zanesljivi, dovoljuje plačevanje v obrokih; ce se plača vsa svota v gotovini, potem se da 10 odstotkov popusta. Največja izber v najlepših, najelegantnejsih oblekah za gospode in dečke in v kostumih za otroke, najnovej&e v konfekciji ea dame po najnižjih tovarniških cenah. Z velespoStovanjem Oroalav Bcrnatovlć, poslovodja. Dvoje skladišč te s 1. majnikom odda v najtm v Spodnji Šiški št. 66 gostilna „Prl združenji". (6*98—3) Takoj s« proda ali di i najem lepa hiša z dobro obiskano gostilnico, ki je blizu Borovelj, torej pripravna za vsako obrt. Ima tudi prostorno gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu; polja in gozda je vkup okoli 58 oralov. Ugodni kupni in plačilni pogoji. Več pove Aloji Antonic v Borovljah (Ferlach) na Koroikem. (540—5) Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 195 1 elegantna ura s Striletnim jamstvom in goldin verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna i g'a a simili brilautom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, 1 , ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik, mom, 1 tina dčetka za obleko, 1 par Hnih nogovic, 1 jako elegantna damska broSa najnovejše facone, 1 krasna zapestnica za dame, najzadnja novost, ki se more porabiti tudi kot damska verižica. 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniSkih in naprsnih gumbov s patent, zapono, 1 par Jako elegantnih damskih uhanov z similt briljanti, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in Se nad SOO komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Ni kdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo in vsak riziko popolnoma izključen, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali sko se pošlje denar naprej: zaloga Ernst Bachbinder Krakan Ia M. Poštno predalo štev. 26. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin Žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (725—2) 4 *} Ljubljana, Prašarno« ulici itn. 10—U 1 Ivan Kordik pripoi i o zai ^ « jedilne priprave ► j nožev, vitle in žlic iz britanjskega Jekla, f % slpake ali alpaka-arabra priv. dunajske to- p A varne „W. Bachmann a Comp.". ^ ^ Na izbero so tudi 2 žlice iz alpake, 12 kom. od gld. 4 3t) naprej, i žličice 12 „ „ „ 2 20 B 1 Namizni svečniki ► 2 gBf" iz alpake, čisto bele kovine, "SJjrai ! "j| par 21 cm visokih gld. 2—, r i • 2 » » - ► 25 240. ^ Prav cend se dob^ noži in vilice z roženim T "e, (599—9) ali koščenim ročajem. ^ Dobro ohraiijen proda se po niski coni. Vpraša naj se pri B. Jesenko, Stari trg it. 11. (714—2) Restavracija „Pri kroni" zraven mesta, a velikim vrtom, zabavami, se slavnemu občinstvu priporoča k obilnemu obisku. (721—2) I stota m odda se za poletje atanovatije z jedno ali dvema sobama z lepim razgledom, blizu drevoreda. Sveže Kulmbachsko pivo v 8toklenioa.li priznano zdravilo in krepilo za bolnike je v zalogi trgovine (21—89) :ew6i6dc Zalilo« pri „Zlatorogu", Št. 13.769. (738—1) Podpisani magistrat proda takoj evo 11 dve veliki, poleg; elektrarne v EJtaalJanl etojeel leseni baraki pod pogoji, ki se izvedo ob navadnih uradnih urah pri mestnem komisarijatu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 15. aprila 1899. V najem za več let se daje s koncesijo trgovine, gostilne in žganje-toda v Razdrtem, kjer bode v kratkem štacija nameravane železnice Ajdovščina-Vipava. — Hiša je zraven farne cerkve, v sredi vasi, na najlepšem kraju, poleg glavne ceste. Natančneji pogoji poizvedb se pri Franu Tratnik-u trgovou v Dolenji vati, posta (724—2) Cerknioa, postaja Rakek. G-otoTro poaM-SLeraJo aploino priznane 1650—11) M£aimer-feve karamele iz poprove mete pri poan«a|k«aa|u teka, Želoalealh s>»le. linah in elaabr in, polt var |r tir in aelodru. Pristne v savoj£kih po 20 kr. se dobivajo v 1>-karal ..pri Blateni orla** pri ieleanem mosta in pri U. pl. Trukuoijr-|u v l.|at»l|anl. firme Kastner & Ohler, Gradec razpošilja (G44-5> štajerski in tirolski leden 136—140 cm Birok, 135, 215, 240, 369 kr. mi. Te kvalitete so preizkufieno dobre in so posebno pripravne za p rak 116 nam in elegantna oblačila. ••««♦ Črno in modro češljano blago, chevioti, Hodno blago, sukno za livreje in vozove ^đč^^ŠSSS™ Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip Nolli. faiat.a1lna in tisk »Narodne TlaJrarns-. 4 IL