Izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale. Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik MIlan Flerln — Izhaja vsakega 15. v mesecu — Žiro račun 5012-3-252 — Cena 0.50 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Leto VII. številka 2 Domžale, 15. februarja 1968 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Zdravstvena služba reorganizirana Po VIII. kongresu ZMJ V mesecu aprilu preteklega leta je skupščina SKS sprejela zakon o organizaciji zdravstvene službe v SH Sloveniji. To je bil začetek reformnih dogajanj v zdravstveni službi, ki ni mogla in eni smela ostati izven teženj in potreb gospodarske reforme. Z novim zakonom se v mnogočem spreminja organizacija zdravstvene službe Za Zavod na območju naše in sosednjih dveh občin, Kamnika in Litije je bila najpomembnejša določila o pogojih, ob kateri« se lahko ustanovi zdravstveni dorh in določba, da poslej obratne ambulante ne morejo obstajati kot samostojni zdravstveni ZRVOdl, Direktna posledica novega predpisa je bila potreba po kompleksni reorganizaciji zdravstvene službe. Namen reorganizacije1 je v tem, da zdravstvena služba z napredkom medicine in z razvojem naših družbenoekonomskih odnosov preide v novo razvojno fazo, ki naj Pomeni novo kvaliteto. Cilj zakona o organizaciji zdravstvene ■službe je zato: — smotrnejša organizacija zdravstvene službe. — smotrnejše izvajanje zdravstvenega varstva in — smotrnejša porab i družbenih sredstev. ... Da bi dosegli te cilje pa je treba zagotoviti : — enotno izvajanje zdravstvene politike — enotno doktrino glede organizacije zdravstvene službe. — delitev dela in povezavo med strokovnimi enotami, — boljšo povezanost z višje organiziranimi zdravstvenimi zavodi, — smotrnejšo razporeditev in racionalnejšo uporabo delovnih sredstev, — smotrnejšo razporeditev kadrov, — načrtno strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev. — enotno načrtovanje zdravstvenega varstva in izvajanje, spremljanje ter usklajevanje delovnih načrtov. — oblikovanje in izvajanje enotne strokovne doktrine in metodologije dela, — izvajanje dispanzersko metode dela v vseh dejavnostih, — boljšo kvaliteto dela in — večjo prizadevnost zdravstvenih delavcev. Ko |e zakon o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji začel veljati, so poslovali na obmoCjlh občin Domžale. Kam-n'k in Litija tilr samostouii zdravstveni zavodi- Zdravstveni doni -Dr. Tineta Zajca«, Domžale. Zdravstveni dom -Dr Julija Polca«, K'ininik, Zdravstveni dom Litija, Obratna ambulanta »Induplati«, Jarše, Obratna ambulanta -TITAN«. Kamnik. Obratna ambulanta -"STOL«. Kamnik in Obratna ambulanta podjetja »KAMNIK«, Kamnik. Novi zakon je določil, da se območje, za katero se ustanovi zdravstveni dom, določi ob upoštevanju patologije prebivalstva, geografskih razmer in prometnih zvoz ter demografske in urbanistične zaokroženosti, in da ni mogoče ustanoviti zdravstvenega doma za območje, ki šteje manj kot 40.000 prebivalcev. To je pomenilo, da noben od navedenih zdravstvenih zavodov ne izpolnjuje pogojev, da bi po 1. januarju 1968 lahko še naprej obstajal kot samostojni zdravstveni zavod. V takih razmerah so se delovne skupnosti zdravstvenih zavodov takoj začele zanimati za najugodnejšo in strokovno ter družbeno najbolj utemeljeno možnost za združitev z enim ali več sosednjimi zdrav-svenimi zavodi. Ze bežen oregled osnovnih faktorjev, ki jih je treba pri odločitvi upoštevati, je nakazal kot najbolj utemeljeno, združitev vseh zdravstvenih zavodov na območju občin Domžale in Kamnik v en zdravstveni dom Na posvetovanju iz-venljublianskih zdravstvenih zavodov, meseca maja v Litiji, pa je bil izoblikovan predlog, da se v nov zdravstveni dom "ključi tudi Zdravstveni dom Litija. Analize so namreč pokazale, da ima območje občine Litija specifičen geografski položni zaradi katerega je močno in enako od-makniono od kateregakoli sosednjega centra Aml'T d^m.irrrifskih podatkov pa so pokazalo izredno podobnost s tistimi z območja občin Domžale in Kamnik Predlog o priključitvi k novemu liubDanskemu zdravstvenemu domu ie bil takoj ovržen: v glavnem zaradi izrazitih razlik v patologiji in demografskih ookazateliih. ki bi lahko imele zi posledico zano*tavlj«njc tega območja. Kaj lahko bi nrišlo do formiranja reševanja problematike centra na Škodo ostalega območja. Poslej so vse priprave tekle v smeri združitve vseh zdravstvenih zavodov na območju teh treh občin v en zdravstveni dom. Občinske skunščine in zdravstveni zavodi so imenovali posebni iniciativni odbor, ki je z intenzivnim delom kmalu razčistil vsa neiasna vprašanja, pa so zato sveti oziroma zbori delavcev zdravstvenih zavodov v mesecu tuniiu in juliju že sprejeli sklepe o združitvi v en zdravstveni dom s sedežem v Domžalah. Če bi priprave tekle tudi vnaprej tako usklađeno bi lahko uresničili načrt po katerem naj bi bila združitev opravljena že s 1. 10. 1967 Toda sredi meseca septembra so bile na željo občanov občine Litija po- 10. februarja se je končal v Beogradu VIII. kongres Zveze mladine Jugoslavije, ki je po temeljitih razpravah sprejel nova programska načela, nov statut in številne resolucije, ki zajemajo problematiko mladih na vseh področjih, od vloge v samoupravnih organih do problemov zaposlovanja, pa od doslednega uresničevanja načel gospodarske in družbene reforme do vprašanj izobraževanja. Pomemben dogodek je sklep o reorganizaciji Zveze mladine, ki jo določa statut, kjer bodo komiteje nadomestila predsedstva, dalje sklep v vzgojni pomembnosti mladinskih delovnih akcij, ki naj bi jih že v letošnjem letu organizirali v večjem obsegu kot zadnja leta, najvažnejše pa je. da je kongres dal še enkrat široko načelno podporo samoupravljanju kot sistemu naše družbene ureditve in da je določi! mesto in vlogo naše mladine v osnovnih družbenih procesih v naši državi in tako za naslednje obdobje usmeril delo in akcije mladinske organizacije na vseh nivojih, od zveznih do občinskih. Zveza mladine ima. enako kakor vse ostale družbene organizacije, posebno mesto pri oblikovanju osebnosti mladega člo-vega. Vsa stremljenja morajo biti usmerjena v to, da se zadosti interesom mladine, da se v mladih ljudeh krepi patriotizem, tovarištvo, ljubezen do dela. občutek odgovornosti in občutek povezanosti v vsem tistim, kar je napredno, kar pospešuje razvoj, kar utrjuje enotnost in občutek pripadnosti naši socialistični skupnosti. Zveza mladine mora idejno in politično delovati na osnovi programa ZK,I. V vseh oblikah svojega vzgojnega delovanja se mora bojevati za to. da mladi ljudje osvojijo marksistični pogled na svet. da postanejo zavestni nosilci in posredovalci najnaprednejših idej. ki so gibalo našega celotnega razvoja in vzor mnogim tudi izven meja naše širše domovine. VIII. kongres je nov mejnik na poti k nenehni krepitvi mladinske organizacije, tako organizacijsko kot ideološko. Želimo, da bi vsi mladi ljudje zavestno delali na tem, da bi bili sklepi tega kongresa v kar največji meri tudi realizirani v naši vsakodnevni praksi. Glavno poslopje Zdravstvenega doma v Kamniku Otroški zobni ambulanti v Kamniku in Domžalah sta opremljeni z najsodobnejšimi aparaturami novno proučene razne variante za priključitev Zdravstvenega doma Litija k enemu od ostalih sosednjih zdravstvenih domov. Preučevanje novih variant je terjalo svo.i čas. Zato so bile vse priprave za združevanje začasno prekinjene in to na območju vseh treh občin. Izčrpna analiza vseh razpoložljivih podatkov, ki so jih pripravili tako zdravstveni zavodi kot regionalni zdravstveni center Ljubljana pa je pokazala, da je bila kljub morebitnim dvomom prvotna varianta še najbolj sprejemljiva in edina v vsakem oziru utemeljena. Občinske skupščine Domžale, Kamnik in Litija so se sporazumele, da ustanovijo nov iniciativni odbor, v katerega so imenovale vsaka po tri člane in ga zadolžile, da podrobno preuči še nekatera odprta vprašanja, izdela predlog makroorganizacije novega zdravstvenega doma, pripravi finančno analizo stanja zavodov, ki se združujejo in pripravi osnutke splošnih aktov novega zavoda in tekst ustanovitvene listine. Da bi postavljeno nalogo opravil v zahtevnem roku in kar najbolj kvalitetno je iniciativni odbor ustanovil: — kadrovsko komisijo. — finančno ekonomsko komisijo in — komisijo za pripravo osnutkov splošnih aktov, v katere je imenoval strokovne delavce iz vseh treh zdravstvenih domov. Organizacijska komisija je pri svojem delu izhajala iz delokroga zdravstvenega doma, kot je opisan v 12. členu novega zakona, kjer je rečeno, da zdravstveni dom opravlja zlasti naslednje naloge: — daje ambulantno in dispanzersko zdravstveno pomoč v zavodu in na bolnikovem domu, — izvaja zdravstveno varstvo žena, dojenčkov, predšolskih otrok ter šolske in druge mladine. — izvaja zdravstveno varstvo delavcev pri delu, — izvaja zobozdravstveno varstvo, — daje predloge za izboljšanje higiene na javnih krajih ter v prostorih, kjer se zbirajo ljudje, — preprečuje in zatira nalezljive in druge bolezni. — izvaja določene ukrepe glede klico-noscev, — organizira patronažno službo. — izvaja zdravstveno-prosvetno in zdrav-stveno-vzgojno delo ter, — opravlja druge dejavnosti v okviru svojih temeljnih nalog. Vodilo za pripravo osnutka organizacije novega zdravstvenega doma pa so bila komisiji naslednja načela; 1. načrtovanje organizacije zdravstvenega doma temelji na populacijskem načelu in sicer na že oblikovanih normativih; 2. izvede naj se odločna delitev dela in dosežejo enotno metodologijo, enak obseg in enako kvaliteto dela v posameznih dejavnostih na celotnem območju novega zavoda; 3. strokovne enote z enako dejavnostjo se združijo v eno. ki jo v strokovnem pogledu vodi vodja, ki je odgovoren za obseg in kvaliteto dela na celotnem območju zavoda; 4. vse obstoječe strokovne enote naj ostanejo tam kjer so. le njihova kadrovska struktura in materialna opremljenost naj M prilagodi novim normativom. Možnost ukinitve se lahko predvidi samo za tiste enote, ki nimajo opravičila za svoj obstoj, ker jih iz objektivnih razlogov, ki jih ni mogoče odpraviti, ni mogoče uskladiti z novimi organizacijskimi in kadrovskimi normativi; 5. da se doseže optimalna zasedba, in največja možna kvaliteta dela ima zdravstveni dom centralno organizirano enoto za opravljanje skupnih služb (vse službe, ki smo jih doslej poimenovali s pojmom ••uprava"). Pomembno vlogo pri odločanju o osnutku organizacije novega zdravstvenega doma so imeli tudi osnovni demografski p ■ z ■ 2. zobozdravstvena služba: dom o 1 o a* — zobozdravstveno varstvo otrok in o S n £ I-- a E mladine, > O S Z — zobozdravstveno varstvo odraslih; ZD Domžale . . 84 80 3 1 i. socialno medicinska služba: ZD Kamnik . . . 68 47 6 1 — patronažna služba, ZD Litija . . . 45 32 3 — za — socialna služba, — babiška služba, — služba nege bolnika na domu; i. pulmološko-ffiziološka služba; 5. higiensko-epidemiološka služba; 6. služba za zdravstveno varstvo žena: — posvetovalnica za noseče, — ginekološka ambulanta: i. služba za zdravstveno varstvo otrok: — ambulanta in posvetovalnica otroke, — ambulanta za šolsko mladino; 8. služba za zdravstveno varstvo starih ljudi; 9. služba medicine dela: — dispanzer za medicino dela, — obratne ambulante; 10. služba fizioterapije; 11. laboratorijska služba; 12. reševalna služba; 13. specialistična služba; M. skupna služba (uprava): 15. tehnična služba. Ekonomsko finančna komisija je po pregledu finančnih dokumentov vseh treh zdravstvenih domov ugotovila naslednje: Poslovni sklad 1,862.436,51 522.933,23 1,140.896,23 3,526.265,74 Dol poslovnega sklada za obr. sredstva 717.216,55 306.587,15 149.435.58 1,173.239,28 pričakujejo, da bo najdena za obe strani sprejemljiva rešitev. Komisija za pripravo osnutkov ustanovitvene listine in spošnih aktov novega zavoda pa je pravočasno pripravila vso potrebno za razpravo. Potem, ko so delovne skupnosti zdravstvenih domov pregledale poročila komisij iniciativnega odbora, so z referendumom potrdile že sprejete sklepe o združitvi. Rezultati referendumov so bili naslednji: (Zbori delavcev delovnih skupnosti obratnih ambulant »TITAN-. »STOL« in •KAMNIK« pa so se že ob prvem sklepanju soglasno izrekli za združitev.) Po vsem tem je ostalo le še to, da se ustanovitelji teh zavodov, občinske skupščine Domžale, Kamnik in Litija, izrečejo o soglasju na sklepe zdravstvenih zavodov. Vse tri skupščine so ta soglacja ■prejele. S tem je bil novi zdravstveni zavod ustanovljen. Zdravstveni zavodi so se sporazumeli z občinskimi skupščinami, da bo novi zavoa posloval pod imenom ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, da je sedež tega zavoaa v Domžalah, da se za začasnega direktorja postavi dr. Milan Kcrn, sedanji direktor Zdravstvenega doma Kamnik in da naj začasni svet novega zavoda šteje 18 "la-nov, od katerih po dva imenuje vsaka od prizadetih treh občinskih skupščin, po tri izvolijo delovne skupnosti zdravstvenih domov, po enega pa delovne skupnost-obratnih ambulant. Začasni svet novega zavoda se je scstai na prvo sejo že 25. 12. 1967 in sprejel začasne akte. Konstituiranje novega zavoda pa je bilo izrečeno na drugi seji tega sveta, ki je bila 22. januarja 1968. Iz vsega navedenega je razvidno, da je bila reorganizacija zdravstvene služb«, opravljena v zakonitem roku in po programu, ki ga je predlagal iniciativni odbor kot zastopnik širše družbene skupnosti. Žal pa je le še ostalo eno nerešeno vprašanje. Obratna ambulanta »INDIJ-PLATI« Jarše je še naprej ostala samostojen zdravstveni zavod. Delovna skupnost tega zavoda in delavski svet njeno; ustanovitelja, podjetja »induplati« it* sicer izrekla pripravljenost, da se tudi t-zavod vključi v nov ZD, vendar sta za tr postavila pogoje, ki sta jih tako iniciativni odbor kot začasni svet novega zavoda ocenila kot nesprejemljive. Vprašanj prilagoditve statusa tega zavoda novim predpisom je ostalo do nadaljnjega še odprto. Objektivno pa je pričakovati, da se bomo s tem vprašanjem ponovno srečali že v prvem polletju letošnjega leta. Gotovo je. da bo konstruktivno sodelovanj obeh strani nakazalo rešitev, ki bo sprejemljiva za vso prizadete. S 1. januarjem letošnjega leta so torej prenehali obstajati do takrat samostojni zdravstveni zavodi: <» 6 0 n^Bf" * t * t y i > \ iigi "t V i JL! Zgradba Zdravstvenega doma v Litiji Moderno opremljen rentgenski kabinet v Kamniku, i opravljajo lahko vse rentgenske preiskave Zdravstveni dom »Dr. Tineta Zajca« Domžale, Zdravstveni dom »Dr. Julija Polca« i-lamnik. Zdravstveni dom Litija, Obratna ambulanta »TITAN« Kamnik. Obratna ambulanta »STOL« Kamnik in Obratna ambulanta podjetja »KAMNIK-Kamnik. Z istim dnem je začel z delom novi -drnvstvent zavod ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE Posamezne službe novega zavoda so razporejene takole: I. Enota Domžale a) Splošna ambulanta Domžale Splošna ambulanta Mengeš Splošna ambulanta Lukovica Splošna ambulanta Moravče Pomožna splošna ambulanta Blagovica b) Zobna ambulanta Domžale: — oddelek za odrasle in — oddelek za predšolske otroke in šolsko mladino Zobna ambulanta Mengeš Zobna ambulanta Lukovica Zobna ambulanta Moravče Zobna ambulanta Blagovica c) Socialno medicinski oddelek Domžale: — patronažna služba v Domžalah. Meng-"u. Lukovici in Moravčah — babiška služba v Domžalah, Mengšu. Lukovici in Moravčah — socialna služba v Domžalah — služba nege bolnika na domu d) Protituberkulozni dispanzer Domžale e) Higienska postaja Domžale f) Dispanzer za žene Domžale: — posvetovalnica za noseče — ginekološka ambulanta Dispanzer za žene in otroke Mengeš Posvetovalnica za žene in otroke Lukovica Posvetovalnica za žene in otroke Moravče Pomožna posvetovalnica za žene in otroke Blagovica g) Dispanzer za otroke Domžale — ambulanta za otroke — posvetovalnica za otroke — šolska ambulanta — demonstracijska kuhinja h) Gerontološki dispanzer i) Dispanzer za medicino dela Domžale — osrednji dispanzer — obratna ambulanta »TOKO« — obratna ambulanta »ZKI« — obratna ambulanta STUGS j) Oddelek za fizioterapijo, Domžale k) Diagnostični laboratorij, Domžale 1) Reševalna postaja, Domžale II. Enota Kamnik a) Splošna ambulanta Kamnik — pomožna splošna ambulanta Komenda — pomožna splošna ambulanta Crna b) Zobna ambulanta Kamnik — oddelek za odrasle — oddelek za otroke in šolsko mladino c) Socialno medicinski oddelek — patronažna služba — babiška služba — socialna služba — služba nege bolnika na domu d) Protituberkulozni dispanzer Kamnik e) Dispanzer za žene in otroke — posvetovalnica za noseče — posvetovalnica za otroke — ambulanta za otroke — šolska ambulanta Trakt B je bil odprt ob koncu preteklega leta. Zgrajen je bil v pretežni meri s sredstvi Zdravstvenega doma (40 milijonov S din). V njem delajo vse službe zdravstvenega varstva otrok in mladine Gradnja doma v Domžalah je s tem zaključena, odprto pa je še vedno vprašanje dokončne ureditve okolice in dostopa do doma. (Ulica Ljube 'Scrcerja) Trakt A in B Zdravstvenega doma v Domžalah f) Obratna ambulanta »TITAN« Kamnik — obratna ambulanta »STOL« Kamnik — obratna ambulanta pod.j. »KAMNIK-Kamnik g) Diagnostični laboratorij Kamnik h) Reševalna postaja Kamnik III. Enota Litija a) Splošna ambulanta Litija — pomožna splošna ambulanta Gabrovkn — pomožna splošna ambulanta Dole b) Zobna ambulanta Litija — oddelek za otroke in šolsko mladino — oddelek za odrasle Pomožna zobna ambulanta Gabrovka Pomožna zobna ambulanta Dole Pomožna zobna ambulanta v podjetju »Predilnica« c) Socialno-medicinski oddelek — patronažna služba — babiška služb; d) Protituberkulozni dispanzer Litija e) Higienska postaja Litija f) Dispanzer za žene in otroke Litija — ambulanta za otroke — posvetovalnica za žene — šolska ambulanta Pomožna posvetovalnica za žene v podjetju »Predilnica« Pomožna posvetovalnica za žene in otroke Gabrovka Pomožna posvetovalnica za žene in otroke Dole Pomožna posvetovalnica za žene in otroke Vače g) Diagnostični laboratorij Litija h) Reševalna postaja Litija. Kar zadeva lokacijo posameznih služb, torej ni nobenih sprememb. Vsa ugibanja, da bodo zaradi združitve občani poslej morali iskati zdravniško pomoč v kakem drugem kraju, so bila povsem neutemeljena. Ze prva proučevanja pa so pokazala potrebo po nujnih kadrovskih spremembah, zlasti okrepitvah. Na območju občine Kamnik bo že v letošnjem letu povečana zasedba v službi zdravstvenega varstva žena in otrok, na območju občine Litija pa socialno medicinska služba in sicer najprej patronažna služba. V Kamniku in Domžalah bo treba povečati število zobnih terapevtov za zobozdravstveno varstvo otrok in šolske mladine. Potem, ko so bile že opravljene prve kadrovske dopolnitve (enota Kamnik), je v novem zdravstvenem domu zaposlenih vsega skupaj 146 zdravstvenih delavcev. Od tega je > > > zdravnikov...... 0 7 6 specialistov ...... 2 specializantov..... 1 zobozdravnikov..... 4 5 4 farmacevtov...... 1 višjih medic, sester ... 3 2 socialnih delavcev .... 1 1 I izioterapevtov..... 1 rentgenskih tehnikov ... I višji sanitarni tehnik . . 1 dontistov I. stopnje ... 3 1 zobotehnikov I. stopnje . . 2 srednjih medic, sester . . f) 3 3 dentistov ....... 1 zobotehnikov...... 4 4 2 laboratorijskih tehnikov . 2 3 sanitarnih tehikov .... 1 babic........ 3 4 3 laborantov ....... 1 1 2 bolničark....... 9 10 4 otroških negovalk .... 3 1 1 zobnih asistentk..... 7 6 5 v obratnih ambulantah: 1 specialist....... 1 zdravnik splošne prakse . 2 višja medicinsika sestra . . 1 srednja medicinska sestra . 2 bolničarke....... 2 Ob koncu morda le še poizkus odgovora na vprašanje: kakšne rezultate je prinesla reorganizacija zdravstvene službe? Vprašanja take vsebina so žal preuranjena. Organizacija zdravstvene službe je sicer usklađena z zahtevami novega zakona, na rezultate pa bo treba še počakati. Reorganizacija ni bila sama sebi namen, je le temelj na katerem bodo delovna skupnost novega zdravstvenega doma in vsi pristojni družbeni činitelji lahko zgradili zdravstveno službo, ki ho dala take rezultate, kot smo jih navedli na začetku tega sestavka. Ta zdravstvena služba naj bi v okviru razpoložljivih sredstev zagotovila najhitrejšo in kvalitetno zdravstveno pomoč in verstvo. Delo občinske skupščine v Pred zaključkom starega leta se je morala občinska skupščina še enkrat sestati, da bi sprejela nekatere predpise, ki so bili potrebni za nemoteno finančno poslovanje v novem poslovnem letu. Mimo tega so bila na dnevnem redu poročila občinskega sodišča, javnega tožilca, pravobranilca, sveta za splošne in notranje zadeve, sodnika za prekrške in drugih. Medtem, ko je bila udeležba na sejah skupščine med letom pohvalna, je bila za zadnjo sejo v letu komaj zagotovljena sklepčnost, posebno zbora delovnih skupnosti. Po uvodnih formalnostih je skupščina obravnavala in sprejela odlok, ki omogoča začasno financiranje proračunskih potreb v prvem četrtletju novega proračunskega leta in v zvezi s tem sprejela sklep o najemu posojila za pokritje proračunskih izdatkov v začetku leta ter za poznejša uravnavanja proračunske dinamike v primeru neenakomernega dotoka dohodkov. Z nadaljnjim predpisom, ki ga je morala sprejeti skupščina pred zaključkom proračunskega leta, je bil določen odstotek sredstev, ki ga morajo delovne organizacije obvezno izločati iz ustreznega sklada za subvencioniranje stanarine v tekočem letu. Ta stopnja je za letos nižja glede na to, da se znižuje tudi subvencija, ki bo leta 1970 popolnoma prenehala. Sprejeta 4,73 "Ai stopnja za tukajšnje delovne organizacije je realna glede na to, da je lahko V letu 1968 najvišje izplačilo do 100 "In a-mortizacije. Nato je namesto opravičeno odsotnega predesnika sveta za komunalne zadeve referent za gradbene in komunalne zadeve yob, Janez Stenovec, obrazložil Predlog odloka o določitvi naselij in območij, za katera se izdela urbanistični načrt, oziroma za katera velja urbanistični red. Po ustreznem republiškem Predpisu bi morale občine do l;onca leta 1967- vskladiti svojo Urbanistično dokumentacijo z določbami omenjenega predpisa Ker pa republiški organi niso izdali potrebnih obvoznih navo-'■'1. ki jih predvideva zakonski Predpis, občine tudi do postavljenega roka niso mogle urediti svoje urbanistične dokumentacije, zato pa je potreben začasen "očinski predpis, po katerem bo Občinski upravfii organ lahko izdajal dovoljenja v vmesnem obdobju, ko še niso bili sprejeli in Potrjeni urbanistični načrti in Programi za celotno občino v ■Kladu z zakonom o urbanističnem projektiranju. Predsednik ^°b je opozoril na nekatera do-1()čila odloka, katerim bi se, posebno •.,],.<■!,. kategorizacije posameznih naselij, dalo oporekati pa bo treba upoštevati ta-K° v osnutku urbanističnega Programa, kakor tudi pri izdaji r,ov'>ljenj. Sicer pa bo v teku nekaj mesecev omenjeni osnu- tek izdelan in bo v potrditvenem postopku dana še možnost določenih pripomb in predlogov. Za tem je skupščina sprejela še sklep, s katerim se pooblašča Projektivno podjetje Kranj, da opravlja za tukajšnjo občino strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja. Nadalje so bili odborniki seznanjeni z osnovnimi značilnostmi, ki jih je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za posamezna območja po tem odloku. Odborniku REP-NIKU in vsem ostalim je podpredsednik odgovoril na vprašanje, kako je s plačevanjem stroškov za urbanistično dokumentacijo. Ti so stroški občine, medtem ko pripravlja stanovanjsko podjetje zazidalno dokumentacijo, ki pa jo plačujejo gradbeni interesenti, in ki jih stanovanjsko podjetje vkalkuli-ra v ceno zemljišča. Po nekaterih konkretnih stilističnih popravkih je skupščina sprejela predloženi odlok ter predlog že navedenega pooblastila. V nadaljevanju dnevnega reda so nato odborniki poslušali šest poročil, od katerih se je poročilo občinskega sodišča nanašalo na kazniva dejanja o-grožanja javnega prometa. Kazniva dejanja s tega področja so v porastu, na kar vsekakor vpliva stalno naraščanje števila motornih vozil in vedno večja gostota prometa. Na porast vpliva tudi dejstvo, da teče skozi občino cesta I. reda. na kateri je bila tudi večina prometnih nesreč, ki jih je obravnavalo občinsko sodišče v Domžalah. Med vzroki nesreč je na prvem mestu neprevidna in prehitra vožnja, na drugem pa vinjenost, izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje in vožnja brez vozniškega dovoljenja. Žalostna je tudi ugotovitev, da so v porastu tudi prometne nesreče, v katerih so žrtve otroci. Poročilo je nadalje vsebovalo podatke o povzročiteljih prometnih nesreč ter obravnavalo kaznovalno politiko l tem. Ukrep odvzema vozniškega dovoljenja se je že doslej izkazal kot učinkovito sredstvo za izboljšanje prometne discipline. V zvezi s tem je poročilo vsebovalo tudi predlog, naj bi vozniki, katerim je bilo odvzeto dovoljenje za daljšo dobo na primeren način ponovno dokazali, da zaslužijo zaupanje za varno upravljanje motornega vozila. Poročilo sveta za splošne in notranje zadeve je obravnavalo podatke s področja kriminalitete po vrstah kaznivih dejanj, od katerih je največ tatvin koles, zato so bile te v poročilu podrobneje opisane. Raziskovanje te vrste tatvin je izredno otežkočeno. Bilo bi jih tudi manj. če ne bi bili zanje tudi izredno dobri objektivni pogoji oziroma priložnosti, ki jih zaradi svoje malomarnost' decembru nudijo lastniki koles sami. ro-gostne so tudi tatvine — rab« — motornih vozil. V to so >. precejšnji meri vmešani mlado; letniki. Nadaljnja pogostna vrsta kaznivih dejanj so navadno tatvine in vlornne tatvine, sledijo kazniva dejanja, ki imajo za posledico lahke ali hude telesne poškodbe, nato pa se zvrstijo goljufije, požigi, posilstva in drugo. Od vseh obravnavanih kaznivih dejanj je uspelo postajam milice raziskati skoraj 60 "/o vseh primerov. S tem pa že sami delavci milice niso zadovoljni. Mimo subjektivnih vzrokov za to so tudi objektivni, tj. vedno večja spretnost, veščina in izkušenost storilcev kaznivih dejanj, pa tudi sam sistem dela organov za notranje zadeve še ni tak. kot bi moral biti. Nadaljnje poročilo sveta se je nanašalo na kršitve javnega reda in miru. Tudi te kriti ve so v zadnjih letih v porastu. Pri teh so v vedno večjem številu udeležene mlajše osebe. Posebno velja to za povzročitelje pretepov, do katerih pride najpogosteje v gostiščih ali na prireditvah, na katerih se točijo alkoholne pijače. Pogosto mladoletniki tudi povzročajo škodo in uničujejo javno premoženje, medtem ko pravi primeri huliganstva zaenkrat niso bili zabeleženi. Pogoste so tudi intervencije delavcev milice zaradi zaščite reda in mira tam, kjer so neusklađeni zakonski in družinski odnosi. Skupaj so delavci milice samo v devetih mesecih preteklega leta obravnavali 250 "ršitev javnega reda. Iz celot-neg;. poročila je bilo mogoče povzeti, da samo s kaznimi ne bo mogoče reševati vseh primerov takih kršitev, pač pa je izhod v ustreznih varstvenih ukrepih. Za preprečevanje mladinskega prestopništva bo treba dati večjega poudarka centrom za socialno delo, mladinski organizaciji in drugim družbenim dejavnikom, ki so prav-tako odgovorni za V zgojo in končno tudi prevzgojo mladoletnih prestopnikov. Tudi zdravljenje alkoholikov ne bo učinkovito, dokler ne bo rešeno vprašanje posebnih zavodov. Pa tudi večje sodelovanje vseh občanov pri preprečevanju kršitvi" ali kasneje odkrivanju storilcev bi pripomoglo k zboljšanju stanja, kajti delavci milice ne morejo biti edini odgovorni za preprečevanje vseh družbi nevarnih dejanj. Občinski javni tožilec Vladimir Majcen, je pojasnil vlogo javnega tožilstva, katerega osnovna dolžnost je preganjanje storilcev kaznivih dejanj, kar je nekako vmesna funkcija med odkrivanjem kaznivih dejanj, ki je osnovna dolžnost delavcev milice in sojenjem storilcev, ki je stvar sodišča. Glede na to je problematika omenjenih instit"C'j todi problematika javnega tožilstva Kljub temu pa je podčrtal nekatere posebnosti in med drugim ugotovil, da je bila tretjina ovadb vložena v zvezi s pro metmmi nesrečami. Opozoril jena problematiko, kadar su \ prometnih nesrečah udeleženi tujci in prav tako predlagal, na. bi se v bodoče v več*ji meri upe rahljala kazen odvzemu vozniških dovoljenj, in to ne sami vinjenim voznikom, ampak tudi tistim, ki kažejo v prometu svojo brezobzirnost in surovost. Oo skupaj 790 ovadb v preteklem letu jih je bilo okoli 200 zopei neznane storilce, in sicer V glavnem zaradi kraje koles in mopedov. Dotaknil se je problema mladoletnikov, ki povzročajo na tukajšnjem območju vedno več težav. Tako je bilo do decembra lanskega leta v kazenskem postopku 32 mladoletnikov. Njihova dejanja so bila v glavnem tatvine, uporaba tujih mopedov in avtomobilov, poškodovanje tujih stvari in nekaj lahkih telesnih poškodb. Kazniva dejanja so v glavnem zagrešili mladoletniki od 16. do 18. leta. mlajši so bili udeleženi le v nekaj primerih. Nato je spomnil na problematiko v zvezi s kaznovalno politiko mladoletnikov. K obravnavi navedene problematike so se odborniki ponovno povrnili po poročilu sodnika za prekrške, ki ga je še osebno obrazložila avtorica Ljuba Ogorelec. Njeno poročilo je med drugim prav tako vsebovalo problematiko s področja prestopništva mladoletnikov. Sledilo Je poročilo občinskega javnega pravobranilstva, ki je v preteklem letu uspešno opravljalo svoje naloge na vseh področjih svoje dejavnosti. Tudi služba pravne pomoči občine jo pripravila svoje poročilo o delu. ki je vsebovalo podatke o delu občinske komisije za prošnje in pritožbe, za katero opravlja tajniške posle predstojnik navedene pravne službe, odvetnik Vinko Petač. Težišče razprave po vseh poročilih je bilo, kot je bilo /• omenjeno, obravnavanje mladoletnih prestopnikov Odborniki so prejeli pojasnilo na vprašanja, kako je z objavljanjem imen mladoletnih kršiteljev reda in miru in na predlog, naj bi se v vsakem primeru objavljala celotna imena prestopnikov vsaj v občinskem glasilu, če že ne v drugih časopisih, kot je to v navadi v nekaterih drugih državah, ki imajo drugačne poglede na to vrsto prestopnikov. Na zahtevo enega od odbornikov, da je treba seznanili skupščino z imeni storil cev. ki so sodelovali pri organiziranih tatvinah mopedov dom,-in v tujini, kjer ni šlo zgolj za mladoletne osebe, je komandir PIVI Domžale opisal potek dejavnosti omenjene družbe in akcijo a odkritje storilcev in nekatere od njih je tudi imensko navedel. V zvezi s tem je ob ugotovitvi, da je bilo ne-;.aj ukradenih mopedov prodanih na avto-trgu v Ljubljani pripomnil, da prav ta trg včasih bistveno ole/koča raziskavo raznih tatvin, ker se kupuje in prodaja pogosto brez potrebnih dokumentov. Nadalje je pojasnil primer tatvine v poslovalnici -Kovinar- v Domžalah, ki so jo zagrešili mladoletniki oziroma še šoloobvezni otroci. Čudi se in nemogoč se mu zdi odnos staršev nekaterih teh otrok, ki niso reagirali niti tedaj, ko je prinesel otrok domov ukradene predmete. Nekateri od staršev celo zagovarjajo in ščitijo mladega pokvarjenca, namesto da bi mu s primernim ukrepanjem in pomočjo pomagali na pravo pot. Spomnil je še na nekatere konkretne primere kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili mladoletniki, na problematiko v zvezi s kaznovanjem, na način oziroma metodo dela teh skupin, ki je zaradi svoje popolnosti zaskrbljujoča. Iz razprave odbornika Jakoba Cerneta je bilo mogoče povzeti, da je po toči prepozno zvoniti, ampak je le s preventivno dejavnostjo tudi na tem področju pričakovati uspeh. Ta preventiva naj bi obstajala v primerni obliki izvenšolske dejavnosti mladih ljudi, kjer bi sproščali svoje sile ter svojo iznajdljivost in sposobnosti razvijali v pozitivni smeri. Analiza te problematike naj bo osnova za program te preventivne dejavnosti. Podoba mladoletniškega prestopništva v občini bo še posebej popolnejša, ko bosta tudi občinski skrbstveni organ in svet za socialno varstvo pripravila svoje poročilo za skupščino, ki ga, po pojasnilu načelnika oddelka za skupne in družbene službe Petra Primožiča, že pripravljata. Po mnenju odbornika Staneta Testena je velik del krivde za zablode mladih ljudi tudi v neprimernem čtivu, pa tudi na predvajanju za mladino neprimernih filmov tako v kino-matografih kot tudi po televiziji. Miha Požar, referent za skrbništvo, je seznanil odbornike s številčnimi podatki o mladoletnih prestopnikih po starosti, po premoženjskem stanju družin, po vrsti kaznivih dejanj ter vrstah izrečenih ukrepov. Obravnavana problematika bo skupaj s stališči, predlogi in zaključki sveta za socialno varstvo ponovno na dnevnem redu na eni prihodnjih sej skupščine. V nadaljevanju seje je bilo še poročilo upravnega odbora sklada za štipendije in posojila, v katerem je bilo mimo podatkov o izidu razpisa štipendij in posojil za tekoče šolsko leto navedena tudi problematika z zaposlovanjem štipendistov in drugi podatki s področja dela tega upravnega odbora. Sprejet je bil tudi predlog za dopolnitev odloka o štipendijah in posojilih z nekaterimi določili, ki jih je prinesel republiški zakon o štipendijah, ki je stopil v veljavo po sprejemu občinskega odloka. Prav tako je bil odlok dopolnjen z nekaterimi stališči UO sklada. Nato je skupščina potrdila imenovanje Antona Zakrajška in Ivana Mraka v začasni svet zdravstvenega doma v Domžalah in v svet za narodno obrambo Sob imenovala še Jakoba Cerneta, predsednika občinskega zbora. Na predlog odbornika Ivana Ccrarja bo treba v Občinskem poročevalcu ponovno pojasniti in obrazložiti občanom predpis, ki določa prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Na ugotovitev odbornika Ivana Vavpotiča v zvezi s točkovanjem, ki vpliva na odmero omenjenega prispevka, bo za naselje, ki ga je predlagal, opravljena kontrola točkovanj, na kar bo o ugotovitvah obveščen na prihodnji seji. Odborniku Zlatu Repniku je na zahtevo za učinkovitejšo organizacijo cestne službe in več denarja za vzdrževanje občinskih cest, pojasnil podpredsednik Sob, da finančna sredstva v tekočem letu niti niso bila problem, da so celo ostala, pač pa je bolj vprašanje organizacije upravljanja s temi cestami. Glede na to bo tudi to vprašanje predvideno za dnevni red sestanka s predstavniki krajevnih skupnosti. Isti odbornik je tudi ugotovil, da cestno podjetje še vedno ni popravilo mostu preko Mlinščice v naselju Roje. To predstavlja stalno nevarnost za uporabnike, ki je bila še večja, ko je bil most nerazsvetljen zaradi nepravočasno plačanega računa za elektriko in zaradi birokratskega postopka za ponovni priključek. Tekmovanje mladih gorenjskih kovinarjev Krajevna skupnost Moravče Razgrnitev delnega zazidalnega načrta v Moravčah. Zazidalni načrt za del Moravč na predelu »Cebulovina« bo razgrnjen na vpogled občanom v času od 15. 2. 1968 do 15. 3. 1968 v prostorih Knjižnice v Moravčah v Partizanskem domu in sicer vsak torek in petek od 17. do 19. ure. I'. <'ilsednik KS Moravče Jože Otolani 1. r. Podpredsednik SOb Domžale podeljuje najboljšim pokale V času polletnih počitnic so šole izumrle. Učenci so se doma veselili ali jokali, prosvetni delavci so se oddahnili. Na strokovnem izobraževalnem centru v Domžalah pa je bilo v prvih počitniških dneh celo bolj živahno in napeto kot v času pouka. Od 21. do 23. januarja so se tu najboljši učenci prvih letnikov sedmih kovinarskih šol borili za točke, za boljšo uvrstitev. Prišli so z Jesenic, iz Radovljice, Škofje Loke, dveh kranjskih šol (ISKRA in poklicna kovinarska ter elektro) in ljubljanske ISKRE. Ekipe so sestavljale dve tekmovalni skupini: skupino celoletnih in skupino periodičnih (prejšnjih vajenskih) šol. Vsaka šola je poslala ekipo treh učencev, ki so se pomerili v ročni spretnosti in teroretičnem strokovnem znanju. To tekmovanje je že tradicionalno, saj je bilo zdaj že peto po vrsti. Po pravilih in dogovoru je tekmovanje vsako leto na drugi šoli, ker ima organizator težavno nalogo — tekmovanje mora omogočiti organizacijsko in finančno. Ker je bilo lansko tekmovanje na šolskem centru ISKRA Kranj zelo kvalitetno, smo člani pripravljalnega odbora vedeli, da nas čaka neprijetna naloga. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel podpredsednik SOb Domžale tov. Kralj. Za denarno pomoč smo prosili SOb Domžale in gospodarske organizacije na našem šolskem območju. Tako smo dobili del sredstev, da smo kupili za tekmovanje nujno potrebno novo orodje, vrtalni stroj in darila za tekmovalce. Dva dni so tekmovalci po načrtu iz danega železa samostojno izdelovali predmet, tretji dan pa so reševali test iz tehnologije materiala, tehnologije obdelave in strokovnega risanja. Ocenjevalna komisija, katere predsednik je bil ing. J. Zupančič —■ svetovalec za strokovno šolstvo pri republiškem zavodu za šolstvo, je ocenila izdelek in test ter upoštevala, skupne točke. V skupini celoletnih šol je zmagala ekipa železarskega izobraževalnega centra Jesenice, v skupini periodičnih šol pa se je na prvo mesto uvrstila ekipa strokovnega izobraževalnega centra Domžale. Zmagovalni ekipi sta dobili prehodni pokal in diplome, vsi tekmovalci pa tudi praktična darila. Taka tekmovanja so zelo koristna, saj pokažejo znanje i° prizadevnost kovinarskega naraščaja, združujejo mladino enakih šol in pridne še bolj spodbujajo k učenju in delu« Ob učencih pa se spoznajo tudi njihovi učitelji — spremljevalci, se posvetujejo in iščejo najboljšo skupno pot za svoje vzgojno delo. Vse to je tekmovanje v Domžalah doseglo. Obenem pa srno ob tekmovanju tudi spoznali. kakšen odnos imajo naša pod* jetja do šol, ki vzgajajo njihov^ bodoče kvalificirane delavce-Nekatera podjetja so nam dala gmotno pomoč, čeprav sama komaj premagujejo svoje težave. Naj bo ta sestavek tudi javna zahvala vsem, ki so nam z denarjem ali s praktičnimi daril| omogočili tekmovanje. To so bili SOb Domžale, ObSS Domžale Universale, Toko, Mlinostroj Domžale, tov. Smolnikar Dep3" la vas, LIP Radomlje, Indupla« Jarše, Tosama Vir, Melodija i"1 Trak Mengeš, tov. Vinko Vab" tar iz Mengša, podjetji KAMNIK in SVILANIT iz Kamnika ter zavod za prosvetno pedagoško službo Kranj. Posebej se zahvaljujemo podpredsedniku SOb Domžale tov. Kralju za pokroviteljstvo ter direktorja šole tov. Velepcu za nesebičn" pomoč ob organizaciji. Milka Novak Seja skupščine v mesecu januarju Prva seja skupščine v letošnjem letu je bila na predzadnji dan meseca januarja. Čeprav so za dnevni red pripravili sveti skupščine in njena služba pomembno problematiko, saj je šlo med drugim za smernice gospodarske in proračunske politike v tekočem letu, poročilo o realizaciji proračuna v preteklem letu. nadalje za vprašanje reelekcije, vprašanje nadaljnjega potniškega in tovornega prometa na železniški progi Ljubljana—Kamnik in še druge važne točke dnevnega reda, je bila ugotovljena slaba udeležba odbornikov zbora delovnih skupnosti. Udeležili pa so se seje poslanci republiškega gospodarskega zbora inž. Pavel Grandovec, poslanec republiškega zbora Cene Matičič in poslanec organizacijsko-političncga zbora inž. Lado Simončič. medtem ko so ostali republiški poslanci svoj izostanek opravičili. Skupščina je najprej sprejela svoj program deia za tekoče leto. ki je bil temeljito pripravljen tako po organih skupščine kot njeni službi. Program je sestavljen iz posameznih tem v trimesečjih, njegova posebnost pa je način obravnave, oblikovanja in zbiranja gradiva, ki vključuje mimo odbornikov še Vse ostale organe in organizacije, ki naj bi pri tem sodelovali še prodno pride posamezno vprašanje tako temeljito pripravljeno na dnevni red skupščine Nadalnje štiri ure se je zadrževala razprava na smernicah za gospndarsko in proračunsko politiko v tekočem letu. Gradivo z najvažnejšimi pokazoval-ci za oceno razvoja občine, ki so ga prejeli odborniki obenem z vabilom, je izčrpno obrazložil dipl. oec. Slavko Matičič, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance SOb. V splošnem vse ocene predvidevajo povečanje na vseh področjih. Tako naj bi Uajo svoj poklic solidno in povečal od 5—6 "/». v republiki pa encga manj. izvoz pa za 11 do W*/f>, Porast zaposlenosti v družbenem sektorju se predvideva delno v trgovini In Ko-stjnstvu. medtem ko so v kmetijstvu in prometu predvidevanja za zmanjšanje, v ostalih panogah pa se na tem področju jj* predvideva sprememb. Družbeni proizvod bo predvidoma Večji za Ti do j •/», medtem ko Jjc za republiko računa 7 do J zvišanje. "' okviru republike so namreč Industrija in ostale panoge bolj uravnovešene- medtem ko v tuk. občini določa rast družbenega proizvoda v 7 . '/„ industrija, v kateri Pa kljub ene do dveh milijard h'tnih vladanj iztrošenost stal-n" narašča. Tudi nominalni osebni dohodki v občin' so še v,'dno za republiškim popreč ''"m. in t0 S). predvideva t«»di za tekoče leto, saj bo porast, ki je predviden, za 2 do 3"/» nižji kot so predvidevanja za republiko. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je v preteklem letu industrija občutno spremenila strukturo delitve dohodka, in sicer je na škodo skladov večala nominalno rast OD. Nadalje je relerent obdelal rast družbenega proizvoda po posameznih sektorjih in ugotovil, da bo v trgovini poraslel predvidoma za 10 u/u, in to z ozirom na razširitev trgovskega omrežja ter boljšo ponudbo. V gostinstvu se pričakuje večja rast družbenega proizvoda na področju zasebnega gostinstva in manjša v gostinstvu socialističnega sektorja. Tudi na področju privatne obrti se predvideva znatnejše povečanje družbenega proizvoda kot na področju socialističnih obrtnih obratov. Pri obravnavanju smernic proračunske politike je morala skupščina zavzeti načelna stališča, iz katerih bo izhajal proračun dohodkov in izdatkov za tekoče leto. Za dohodke s področja kmetijstva bi se morali odločiti glede dodatne 8 "/n-ne stopnje za kritje primanjkljaja v preteklih letih na področju zdravstvenega zavarovanja kmetov, kakor tudi glede dodatne 2 "/(»-ne republiške stopnje za okoliš v bližini tržišča. Odločiti bi se bilo treba, ali naj se z navedenimi stopnjami obremeni kmetijske zavezance, ali naj gredo v breme občinskega proračuna, ker je bilo ugotovljeno, da so skupni prispevki .s tega področja že na gornji meji zmogljivosti kmetijskih zavezancev. Po drugi struni pu so se kmetijski zavezanci sami odločili za obliko zdravstvenega zavarovanja in naj bi zato tudi sami poravnavali stroške za zdravstvene storitve na podlagi razširjenega zdravstvenega zavarovanja. Glene na to so se odborniki dogovorili, naj se v zvezi s tem pripravi več variant, o katerih naj bi se odločilo na zborih volivcev, ki bodo obravnavali osnutek celotnega proračuna. Odločili pa so se za to, naj ostane pri odmerjanju stopenj v veljavi dosedanji proporcionalni sistem, ki je ekonomski in bo pospeševal kmetijstvo. Prav tako sc ji skupščina strinjala s stališči sveta glede odpisov prispevkov od kmetijstva, ki naj bi se opravili le v primerih, če so starši nesposobni za delo, otroci pa mlajši od 16 let. V vseh ostalih primerih pa se bodo neizterljive obveznosti vknjižilc na premoženje. Odbornik inž. Avšič je povedal stališča kmetijskega odbora, ki je podrobno obravnaval vsa gornja vprašanja l področja kmetijstva in zavzel stališča, ki jih je sprejela tudi skupščina Predla ca I na ie še naj M davčni zavezanci najkasneje v prvi polovici leta zvedeli za celotno letno obremenitev, da bi se jim s tem omogočilo boljše razporejanje dohodka in tudi ustrezno prilagajanje proizvodnje. Mimo tega je kmetijski odbor posredoval tudi predlog, naj bi se za sredstva, kolikor se jih je s proporcionalno lestvico zbere več v proračunu, uvedla brezplačna skočnina zaradi uvajanja boljše pasme živine, kajti živinoreja je najpomembnejša panoga kmetijstva v tuk. občini. Potrebno pa bo posvetiti tudi večjo pozornost prosvetljevanju kmetijskih proizvajalcev. Pri obravnavanju določanja stopenj od obrtne dejavnosti so se odborniki odločili za to. da se intenzivno pristopi k ugotavljanju . ealnh davčnih osnov, da bi tako v bodoče odpadla razlika med obremenjevanjem poštenih obrtnikov in gostilničarjev, ki so svoj promet v redu prijavljali in z obremenitvijo nepoštenih davčnih zavezancev s tega področja, ki so bili zaradi utaje svojega dohodka manj obremenjeni. Več razpravljavcev se je dotaknilo tudi vprašanja šušmarstva. Tega bi bilo veliko manj. če bi se odpravilo nepravilno gledanje občanov na šušmarje Občani so namreč zmotnega mišljenja, da so šuš-marji cenejši Njihove usluge ne morejo biti kvalitetne, saj po navadi niso opravili potrebne strokovne preizkušnje, namesto njih pa morajo prispevati družbi vsi ostali zavezanci. Ce bi se torej v tem pogledu spremenilo mišljenje ljudi, to vprašanje v bodoče ne bi bilo več problematično. Prizadevanje za to pa ne bi bila izključno naloga družbenih organizacij, pač pa bi bilo že v šolah doseči, da bi že otroci razlikovali med tistimi, ki se ravnajo po družbenih normah in tistimi, ki Be tem izogibajo, in s tem prizadenejo stare in onemogle, področje šolstva, zaradi tega je še bolj problematično vprašanje cest in drugih področij družbene dejavnosti Ce bl občani ugotovili to povezanost, bi pomagali občinski službi, ki namerava intenzivno pristopiti k odpravi tega problema. Načelna stališča je zavzela skupščina tudi glede smernic za proračunske izdatke in se odločila, naj bodo proračunski izdatki enaki višini proračunskih dohodkov, s čemer so izključili pokrivanje preseženih izdatkov s krediti. Iz tega sledi tudi zaključek skupščine. ~»aj proračunski potrošniki pripravijo svoje predloge izdatkov za posamezna področja v okviru lun-■koletnega proračuna, v katerem je treba upoštevati tudi obvezno 5"'» proračunsko rezervo. V zvezi s tem je prišlo ponovno do razprave kaV" si- stemsko urediti financiianje šolstva. Predvsem je obveljali stališče, da bo treba tudi na tem področju določiti ceno, da bi tako končno ugotovili, koliki to šolstvo stane, koliko mu j-treba dati in potem tudi posta viti, kaj se od njega zahteva Pri razpravi okoli nadaljnje gu zaposlovanja v občini so se nekateri odborniki in poslanec Cene Maličič, ki je tudi sicer sodeloval v razpravi z določenimi konstruktivnimi predlogi, zavzemali za možnosti za nadaljnje zaposlovanje z odpiranjem novih delovnih mest tudi v industriji. Tu bi z uvajanjem nadaljnjih izmen in reševanjem vzporednih vprašanj našla zaposlitev vsa doslej prijavljena nezaposlena delovna sila. Pa tudi ustanovitev nove industrije, za katero obstaja surovinska baza — kremenčevi peski — bi pomenila velik prispevek na področju zaposlovanja in tudi dohodka. Pri informaciji o realizaciji proračuna za preteklo leto je bilo ugotovljeno, da no bili dohodki 98 ".i, realizirani. Slabša realizacija je šla predvsem na račun prispevkov od obrti, medtem ko so bili prispevki iz gospodarstva 100"/(, realizirani oziroma iz nekaterih gospodarskih dejavnosti tudi preseženi. Za rezervni program zdrave pitne vode je bilo v letu 1967 zbranih okoli 31 milijonov SD V zvezi s smotrno uporabo teh sredstev so se morali odborniki odločiti med dvema variantama, ki ju je predložil svet za gospodarstvo V občini je namreč še vedno 71 naselij z okoli "est tisoč prebivalci, ki imajo nezdravo pitno vodo. Glede na to se je bilo treba odločiti, kako z razpoložljivimi sredstvi priskrbeti zdravo pitno vodo čim večjemu številu prebivalstva. Predložen je bil tudi predlog za prispevanje sredstev, pri čemer bi bilo udeleženo vodovodno podjetje oziroma skupnost, krajevne skupnosti, zbrana proračunski sredstva občine ter občani s svojim prispevkom. Vendar pa bi bi! delež občanov v predloženi strukturi prispevanja previsok zato so odborniki sklenili, naj svet za komunane zaldeve pripravi najustreznejši predlog, po katerem bo največjemu številu prebivalstvu mogoče zagotoviti zdravo pitno vodo. v njem pa naj bo mimo objektivnosti upo-šlevana tudi pripravljenost za sodelovanje samih občanov. Pri tem so bile omenjene tudi možnosti kreditiranja za prispevek občanov, kar naj bi se urejalo z izvajalcem del. Umesten se je zdel skupščini tudi predle" glede diferenciacije prispevku občanov glede na to. ali gre za manjšega potrošnika vode ali nekoga, ki mu pomeni voda osnovno sredstvo za določeno proizvodnjo Soglasno je bilo stališče skupščine, da se zbrana srod"-'vn no moreio naložiti le Se o zasebnem delu Izvršni odbor občinske konference SZUL Domžale ,jc na seji 27. decembra 1967 razpravljal o problematiki zasebnega dela ter sklenil pripraviti' material, na podlagi katerega je bila 16. januarja 1968 razprava v širšem okviru. Odbor za obrt, predsedstvo skupščine občine, predstavniki družbeno političnih organizacij ter republiški poslanci. Posredujemo vam stališča, ki so bila na tem posvetu sprejeta -Obrtniki oz. lastniki sredstev za proizvodnjo, ki spadajo v starejšo generacijo in ki imajo ustrezne kvalifikacije, opravljajo svoj poklic solidno ie poceni, ter se normalno vključujejo v družhcno-gospodarsko dojavsiost. Isti tudi v redu poravnavajo družbene obveznosti ter v redu prijavljajo svoj dohodek. Nasproti njim lahko postavimo mlajšo generacijo obrtnikov, ki so šli v obrt zaradi konjuktur-*.ega položaja — hitre obogatitve, ne glede na to, kakšno 'kodo so s tem povzročili družbi, potrošniku, ugledu obrti nasploh itd. Le-ti se pojavljajo predvsem v obrteh, kjer se ne zahteva posebna strokovnost, pač pa samo določena sredstva za nabavo strojev, ker le ti opravljajo najtežje operacije. Tak obrtnik je sam kvečjemu komercialni akviziter- Možnosti, ki izhajajo iz današnjega sistema obdavčitve (obdavčitev po dohodku, ki ga mora obrtniku dokazati davčna uprava, ali celo obdavčitev po povšalni stopnji, ne glede na dohodek) dajo slutiti, da postajajo prav ti obrtniki vzor drugim ne glede na družbeno politične norme, moralne posledice in obveznosti ter se zato pojavlja vse več občanov, ki se skušajo njim približati. Navzoči na posvetu so mnen'a. da bi morala družba obsoditi tak način hitrega bogatenja, ki izvira iz konjuktnrne situacije in obstoječega davčnega sistema, obenem pa seveda čim prej poskrbeli za to, da se uvde davčni sistem, ki ne bo dovoljeval niti hitrega bogatenia niti zaviral samoiniciative. Mnenje vseh navzočih je tud" bilo. da je potrebno sproščati privatno iniciativo, seveda po čvrstem sistemu nadzora, obdavčitve in izvajanju ukrepov proti vsem. (Nadaljevanje s 7. strani) za rešitev socialnega problema, pač pa bodo bodoči vodovodi morali zbirati tudi amortizacijo z enostavno reprodukcijo, da se ne bi čez določen čas spet pojavili s potrebo za zdravo pitno vodo. To pomeni, po mnenju poslanca Ccneta Matičiča, s pametno proračunsko in ekonomsko politiko reševati socialne probleme. , ki poizkušajo izigravati družbe-no-politične norme. Sprejeto j»-. bilo tudi, naj se adaptira kapitalistični sistem načina evidence dohodka in obdavčenja, ter uvede tako gospodarsko in finančno disciplino, ki se za tovrstno dejavnost zahteva v zapadnem svetu. Zaključki tega razgovora so naslednji: Evidenco v družbeni in zasebni obiti je potrebno izenačiti — režijski stroški morajo biti v obeh sektorjih enaki, če hočemo doseči konkurenčno sposobnost obeh. V zvezi z ugotavljanjem gibanja premoženja zasebnega obrtnika naj se ta izenači z gibanjem premoženja v zasebnem kmetijstvu. To pomeni, da je potrebno zasledovati premoženje ne samo lastnika sredstev za proizvodnjo ampak tudi članov skupnega gospodinjstva. V tej dejavnosti je treba zagotoviti takšno evidenco, da bo zasebni obrtnik moral dokazovati, kakšen promet je ustvaril ne pa da mu to mora dokazovati davčna uprava. Pri plačevanju družbenih obveznosti je zasebnega obrtnika potrebno izenačiti s kmetom in sicer tako, da tudi obrtnikova družina jamči za plačilo družbenih obveznosti. V zvezi z izvajanjem sankcij so bili navzoči mnenja, da je potrebno uve sti režim kaznovanja že za manjše prekrške, za večje Pa zaporne kazni in celo prepoved opravljanja enake dejavnosti na celotnem področju Jugoslavije. Za celotni teritorij Slovenije naj bi se stopnje obdavčitve izenačile;, s čimer bi dosegli, da bi zaradi ozkih občinskih dohodkovnih interesov skupščine ne konkurirale med seboj. Navzoči so bili mnenja, da je tudi to eden od vzrokov za nedisciplino v obstojerem sistemu. Prevladovalo je stališče, da se zaostri sistem pridobivanja obrtnih dovoljenj, ker bi na ta način obrtne storitve pridobile na kakovosti in ceni, v samo obrt pa bi vnesel strokovni duh. Prevladovalo je tudi mnenje, da je potrebno ob tem, ko se ta problematika rešuje rešiti tudi problem obračunavanja amortizacije v obrti, ker, kot vemo, to velja sedaj samo za gostinstva-Podprto je tudi stališče, da je v davčni politiki potrebno upo števati iniciativo zasebnega obrtnika, ki vlaga v razširjeno reprodukcijo, modernizacijo in tako dalje, rigorozno pa ukrepati proti tistim, ki vlagajo samo v osebni standard. Načet je bil problem kadrov v obrti. Navzoči so bili mnenja, da bi v izobraževanju kadrov za obrtno dejavnost morale izobraževalne ustanove zahtevati specifičnosti posamezne obrti, (sezona) na drugi strani pa bi se moral menjati predpis, ki ne dopušča mladim, da gredo v uk, če niso končali osemleikc. Za nekatere obrli bi se to dalo urediti. Na splošno je prevladovalo mnenje, da je problem kadrov in vzgoje kadrov potrebno reševati obenem z vsn ostalo problematiko v obrti. Razprava o uvajanju samouprave v obrti je. pokazala, da načeloma nihče ni proti temu, vendar pa so pomisleki glede na stopnjo razvoja. Navzoči so bili mnenja, da je najprejc potrebno izdelati davčni sistem, istega stabilizirati ter šele nato postopno vključevati samo upravne odnose v to dejavnost, Podprli pa so stališča, da se posamezne panoge obrti združi jo v sindikalno podružnico, ki bi v teh okvirih bile inieiator za sklepanje delovnih pogodb ter pobudnik uvajanja oslalih odnosov, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Splošna ugotovitev je, da sektor, katerega obravnavamo, podpira prizadevanja vseh družbeno političnih činiteljev vendar z željo, da se zadeve ne bi obravnavale kampanjsko, ter da bi se družbeni dogovori, ki bodo sprejeti tudi dosledno izvajali na vseh področjih. Zaključek: Navzoči na tem posvetu so podprli stališče, da je potrebno tudi v davčno upravo uvesti več reda in s tem doslednejše delo tudi inšpekcijskih služb. Seveda, č~ pa hočemo to doseči, je nujno potrebno kadrovsko okrepiti inšpel-.cijskc lužbe s strokovno sposobnimi ljudmi, ki bodu dosledno uresničevali družbene norme na i cm področju. Izvršni odbor občinske konference SZDL Gledališčniki imajo povsod hudo kri Ne zato, da bi kot četrti mrzlično nadaljeval razpravo o domžalski dramatiki, ampak pišem zato, ker se je nabralo nekaj, kar velja omeniti. Tokrat ne gre za dramatiko v Domžalah. No, v informacijo samo to, da domžalska dramska skupina s pomočjo »Policajev« spet pripravlja dramsko pre-miero, čeprav še nimamo idealne organizacije, kljub sestan-karstvu, ki ga je bilo že precej. Pišem zato, ker sem obljubil in da bi potolažil hudo prizadetega, predvsem pa prizadevnega režiserja in vodjo dramske skupine iz Škocjana, Lojzeta Stražarja, ki mi je dobesedno s solznimi očmi, s krepkimi kletvicami pripovedoval, kako so ga Moravčani kot prvega soseda »vrgli na šajbo«. Znano je, da so Moravče s svojim Partizanskim domom in ne nazadnje zaradi simpatične Kavkove gostilne, zelo privlačna točka za številne gledališke in druge umetniške skupine od blizu in daleč. Vsako nedeljo in še več so vrstijo v domu kulturne prireditve in domačini svojo neaktivnost, katero jim očitamo, zlahka opravičijo, ker enostavno ne pridejo na vrsto. Tudi vsi dvomi in pomisleki" čemu je bil v Moravčah tak dom potreben, je odveč. Resnično služi svojemu namenu in prav je tako. Marsikatera gostujoča umetniška skupina pa odide iz Moravč razočarana, ker ni dvorana polna. Razumljivo — preveč je prireditev, ljudje pa so včasih radi tudi doma To je dobro vedel tovariš Stražar, ko si je pri sosednjih Mo-ravčanih za gostovanje svoje predstave »Krog s kredo« rezerviral tri tedne prej, pod pogojem, da en teden pred njim nihče ne nastopa. Prav, razobesili so plakate, katerim pa so se, za čuda, že čez nekaj dni pridružili drugi plakati iz Se-nožet, ki so vabili na veselo igro s petjem »Pri belem konjičku«, izvedeno en dan pred škocjanskim »Krogom s kredo«. Vse to so sicer drobne človeške težave, nekatere pa zelo prizadenejo, posebno še take, ki jim je dramatika življenjski ideal. Dragi Moravčani, razumemo va9, da vam je denar od gostovanj edini dohodek za vzdrževanje vašega doma in da sprejmete vse, ki potrkajo na vaša vrata. Prosimo pa vas, da upoštevate tudi moralni uspeh ali neuspeh nastopajoče skupine, ki nujno nastane zaradi nepremišljene odločitve o izkoriščanju dvorane. Seveda Skocjančani iz protesta proti tako neresnemu razporejanju prireditev v Moravčah niso mislili igrati, vendar, zaradi dobrih odnosov do moravskoga občinstva so se premislili in nastopili, čeprav je bil obisk slab, kar v Moravčah dosedaj ni bila navada. Je pa to razumljivo, saj naslov •'Revček Andrejček« vleče, čeprav se s »Krogom s kredo- ne po literarni plati in tudi ne po vsebini ne da primerjati. A. Zaje Dopisujte v Občinski poročevalec. Tudi na naša vprašanja in kratke pr-ipombe vam bomo skušali odgovoriti. Uredništvo Komu koristi zahteva po doslednem plačevanju davčnih obveznosti V mesecu decembru je bila izvedena posebna in splošna izterjava zaostalih davčnih obveznosti. Neporavnane obveznosti so dosegle dotlej že višino 35() milijonov S din. Tak izpad sredstev pa pomeni, da je bil občinski proračun postavljen Pred dejstvo, da bi moral najeti kredite. Obresti od takega zneska znašajo dnevno 76-712 S din. Trenutno je vseeno, kdo si izpoodi kredit, ali občinsku skupščina ali pa koristniki proračuna kot npr. šolstvo, zdravstvo, občinska uprava, domovi onemoglih itd., dejstvo pa je. da je zamudne obresti treba plačati in da pri taki davčni disciplini, kot je v naši občini, delamo sami sebi škodo. Te obresti je namreč logično potrebno zaračunati povzročitelju oziroma tistemu, ki sredstva koristi. Kdo pa je konce koncev koristnih teh sredstev. Tisti, ki Plačuje ta sredstva v proračunu (ali če hočete skupno bla-1 Rajno), da se iz njega plačujejo usluge za posameznega korist-nika (davčnega zavezanca)) kot tudi za vse skupne družbene Potrebe npr. brezplačno šolstvo, skrb za stare in onemogle, za Predelava nekovin Avbelj Frančiška, S. Loke Avbelj Franc, Lukovica Battclino Alojz, Mengeš Burkcljca Pavel, Krašnja Gostinčar Marija, P.šata 29 Golob Jože, Kranj Košak Franc, Mengeš Kovčič Franc, Trzin Kvcder Jože ml.. Sp. Koseze Lavrič Jože, Lukovica 18 ^Pmerkolj Stanislav, Lukovica rikufca Ivan, Jablje 69 Skupaj PREDELAVA KOVIN zdravstvo, varnost premoženja itd. Delavci, zaposleni v družbenem sektorju, plačujejo svoje obveznosti v proračun redno že pred izplačilom njihovih mesečnih osebnih dohodkov. Docela drugače pa je z zaposlenimi v zasebnem sektorju. Ti so dolžni plačevati odmerjene obveznosti po akontacijah na vsake 3 mesece, enkrat letno pa opraviti obračun. V zasebnem sektorju imamo dvoje vrst zavezancev, take ki so redni plačniki in neredne plačnike. V lanskem letu je bilo od 7.00(1 zavezancev kar 5.00'l nerednih plačnikov. Po odnosu teh dveh številk lahko sklepamo, da imamo v zasebnem sektorju predvsem neredne plačnike. Takemu odnosu pa mora vsaka družba prej ko slej narediti konec. Iz takega odnosa namreč sledi, da morijo redni plačniki plačevati splošne usluge za neredne plačnike, ki pa jih velikokrat z izredno ener-gičnostjo zahtevajo- Da r-i Je ironija še večja, je potrebno pokriti še nepredvideno zmanj šana sredstva zaradi obresti. To se običajno naredi z poviševa- 72.000 10.000 1.800 4.000 — 17.000 4.590 6.766 35.248 19.000 5.510 31.278 6.000 .■',.000 540 — — 8.000 1.000 15.334 — 20.000 6.000 3.458 18.000 14.000 1.750 7.997 10.000 6.760 844 — 15.000 7.000 1.260 — — 9.000 1.620 — — 9.000 1.620 — — 10.400 1.300 — _ 133.160 27.834 68.833 njem prispevnih stopenj. In tako mora redni plačnik davčnih obveznosti plačevati še del obresti za nerednega plačnika. Ker pa lak odnos vodi v izkoriščanje človeka po človeku in ker pravzaprav neredne in slabe plačnike celo nagrajuje (drugi namesto njega indirektno plačujejo obresti) smo se za trdno odločili, narediti temu konec. Ne moremo in ne bomo dopustili, da bodo dobri gospodarji plačevali za slabe. Bolje je. da z dosledno davčno disciplino in izterjavo dosežemo davčno disciplino pri slabih in nerednih gospodarjih, kot pa da počasi, vendar sigurno, uničujemo dobre gospodarje. Iz tega izhaja, da decembrski način izterjave ni bil samo trenuten, temveč bo v bodoče stalna praksa. Dosledno bomo nerednemu plačniku naprtili vse stroške izterjave, v katerem so vračunane tudi obresti. Socialne primere bomo posebej obravnavali le v primerih, ki bodo v skladu z načeli in sklepi sveta za finance. Ta pa se je že odločil, da bo odobraval posebne odpise (po odloku so predvidene olajšave za vse, ki izpolnju- 400 — 7 2.000 — 677 — 2.000 — 3.128 — 3 5.248 — — — 6.000 — 1.533 — 2.000 — 346 — 5.000 — 780 — 17.221 — — — 1 0.000 — — — 15.000 — — — 2 0.000 — — — 2 0.000 — — — 2.000 — 6.864 — 20 6.469 — jejo pogoje) v primeru, ko se posestvo lahko ohrani. V primerih pa. ko so dediči odšli v mesta in pričakujejo, da bo zaradi socialnega stanja njhovih staršev občina odpisala obveznosti, teh ne bodo odpisali, temveč se bodo vknjlžlli na premoženje. Ne moremo namreč dopustiti, da bodo taki dediči dedovali neobremenjeno premoženje, medtem ko bi morali ostali s povišanimi stopnjami prispevati za njihove starše. Ce pa moramo takim otrokom vzdrževati njihove starše, potem taki otroci niso vredni dediščine svojih staršev. Se in še so primeri, s katerimi bi vam lahko dokazali, da dosledna davčna disciplina koristi predvsem davčnim zavezancem samim. Zato jo bomo v njihovo korist in v splošno družbeno korist dosledno uvajali in uvedli. Menimo pa, da bo morala širša družbena skupnost gledati na neredne plačevalce družbenih obveznosti kot na ljudi, ki so pripravljeni iz skupne sklede jesti, nio pa za to, da bi bila polna, ničesar pripravljeni prispevati Taki pa vsekakor, da nimajo in ne morejo imeti mesta v naši solidarni samoupravni družbi. S. Matičič, nač. odd. za gosp. in finance i 12.002 610 14 14.8Z6 333 280 25 5.905 5.875 — 29 14.542 1.000 77 5 1.622 200 — 12 1.992 500 401 29 8.463 2.231 — 10 4.337 1.000 — 9 1.853 2.500 188 10 3.958 3.334 — 14 4 968 3.334 248 14 5.216 200 14 1.514 32.409 1.804 185 69 196 3915 1 814 1.483 7.869 9.959 : 442 4.622 9.823 154 12.044 2 099 381 461P 7.19!' 1.809 3 244 4.622 16.607 11.534 Avman Janko, Vir, Sar. — Bitenc Roman, Domžale 23.000 Belič inž. Uroš. Domžale 46.345 Capuder Vinko, Domžale 57.700 Majšman Stane. Mengeš — BabrU Janko, Kamnik 13.500 Plajšman Ivan. Mengeš — Gostinčar Janez, P.šata 29 — ^oltcz Štefka, Domžale 15.962 •■»rjak Anton. Rodica 67 142.763 •Jabič Jože, Pšata 29 — "anžck Miro, Domžale, Roje 6.765 Jerncc I iorjan, Trzin 159 56.385 Jankovič Janez. Loka 38 — ^enčck Jožefa. Prelog 27 12.000 ^vstek Frane, Skrjanecvo 28 800 Končan Frane ml., Domžale 60.341 £aPUa Ivanka, Domžale 180.200 Koritnik Stane, Trzin — 11.000 1.980 — — 8.368 10.000 1.800 — — — 6.500 1.170 3.036 304 — 22.000 7.040 7.974 797 — 19.000 5.510 3.601 360 — 5.600 700 — — — 15.000 3.600 — — — 25.000 8.750 1.440 144 — 2.500 450 — — — 30.000 12.000 — — — 5.000 900 — — — 2.000 360 — — — 17.000 4.590 — — — 18.000 5.040 6.283 628 — 6.000 1.800 — — — 12.000 2.160 — — — 15.000 3.60^ — — — 17.500 15.200 9.440 944 2.042 22.000 7.040 4.130 413 — 5.242 1.395 524 16 2 4.600 — 4.061 28 7.340 — 734 — 8 10.000 — 1.000 22 — — — 893 36 _ _ — _ 44 1.000 — — 191 8 — — — 18 3 — — — — 26 15.050 — 1-505 — 26 6.400 — 1.067 _ 17 1 0.000 — 1.000 _ 22 2.042 327 82 — 54 30.000 — 3 000 1.049 32 Davčna odmera za obrtnike nepavšaliste v letu 1966 « j Odmer prom. Priimek In trne, bivallUe Promet ^CUU fc prispevek "„^»'^ 2VCZ daV<* Kaznl C,an- ■** Priimek in Ime. bivališče Promet Cisti dohodek Prispevek Davek osnova na TDS davek Osnova /.vezni i Od za pr. d obCInski zve! mer prom. davek obe. Kazni Član. Skupaj Kmetic Ciril, Dob 30 86.737 18.000 5.040 _ _ _ — — — — 26 5.066 Kmetic Marjan, Dob 30 185.610 87.000 14.000 _ — — — — — — 54 14.854 Mrčun Janez, Radomlje 6 49.460 25.000 8.750 7.000 700 — 3 0.000 — 3.000 623 36 13.109 Nidervanger Jože, Mengeš 24.711 11.000 1.980 _ — — — — — — 16 1.996 Nemec Peter, Domžale 28.700 13 000 2.600 6.154 615 — 1 1.400 — 1.900 — 18 5.133 Pogačar Jože, Hudo 17 — 15.000 3.300 — — — 1 0.000 — 1.900 432 22 4.754 Poje Anton, Trzin 49 4.713 13.000 2.600 861 86 — 19 2.705 Rcpanšck Matija. Homec 57.050 13.500 2.970 — — — 5.700 — 570 177 20 3.727 Rovanšek Jože, Mengeš 45.931 16.000 4.160 — — — — — — — 23 4.183 Sršen Janez, Mengeš 36.759 11.000 1.980 — — — — — — — 16 1.996 Siard Jože, Domžale 308.162 60.000 24.000 23.288 2.329 — — — 1.321 — 87 27.737 Saje Alojz, Radomlje 123.923 25.000 8.750 — — — 36 8.786 Sraj Andrej, Radomlje 89.636 20.000 6.000 5.525 553 — — — — — 29 6.582 Sraj Martin, Radomlje 315.478 65.000 26.000 2.968 296 — — — — — • 94 26.390 .Sraj Janez, Radomlje 200.965 40.000 16.000 8.765 876 — — — — ■ — 58 16 934 Sirca Slavko, Domžale 197.540 35.000 14.000 27.040 2.704 16.200 1 6.200 2.592 648 — 51 19.995 Skofic Vida, Mengeš 150.480 28.000 10.600 8.671 867 —• 2 0.000 — 2.000 — 41 13.508 Skofie, Jaka, Mengeš 184.848 35.000 14.000 9.566 857 — — — — — 51 15.008 Testen Valentin, Loka 70.927 16.000 4.160 — — — — — — — 23 4.183 Vojska Pavel, Dob 17 34.910 16.000 4.160 4.011 401 — 1 8.000 — 1.800 — 23 6.384 Vahtar Vinko. Mengeš 18.200 5.000 625 — — — 8.509 — 1.378 — 22 3.275 Vidmar Anton. Radomlje 17.457 15.000 1.875 — — — 4.000 — 400 12 7 1.044 Vrhovnik Ivan, Mengeš 3.300 1.500 182 — — 1.500 — 150 — 2 334 Zakovšck Vinko. Domžale 33.651 16.000 4.160 — - — 2.270 — 227 — 23 4.410 Znidar Anton, Mengeš 31.908 15.000 1.875 — - — 2.160 — 216 — 22 2.113 Zupan Ignac, Dob 8 6.943 2.000 250 — - — 2.000 — 200 23 3 476 Skupaj — 576.750 268.507 139.753 13.974 26.610 25 2.413 4.314 27.462 4.739 1232 320.228 IZDELOVANJE KEMIČNIH IZDELKOV Kjželj Aleksandra, Dob 95.216 22.041 7.273 — — — — — _ _ 32 7.305 Količ Štefka, Domžale 45.593 10.000 1.250 17.229 1.723 — — — — — 14 2.987 Vrenjak Viktor, Vir 7.155 1.300 234 ' '— — — — — — — 2 236 Skupaj — 33.341 8.757 17.229 1.723 — — — — — 48 10.528 MIZARJI Arnež Miha, Sp. Jarše 128.800 25.000 8.750 34.855 3.485 _ 8.000 _ 800 36 13.071 Bcrus Jože, Knličevo — 5.000 652 _ — — 5.000 — 500 113 8 1.246 Bosil Stjepan, Prescrje _ 1.000 125 _ _ — 2.000 — 200 33 2 360 Bcnda Anton, Mengeš _ 17.000 4.590 24.291 2.429 — 1 3.500 — 1.350 _ 25 8.394 Bardorfer Jože, Mengeš 86.550 20.000 6.000 14.843 1.484 — 4 6.550 — 4.655 _ 29 12.168 Cerar Breda. Radomlje 19.237 4.000 720 _ — — — — _ _ 5 725 Cerar Anton, Zalog 12 16.281 3.000 375 5.372 537 — 4.295 — 429 _ 4 1.345 Erman Stane. Domžale _ 6.000 1.080 _. _ — 9.833 — 938 _ 9 2.072 Fugger Jože, kolar, Moravče _ 18.000 5.040 14.118 1.412 — — — _ 648 26 7.126 Flis Josip, Domžale _ 14.000 3 080 5.697 570 — 2 5.000 — 2.5O0 _ 15 6.165 Fajdiga Martin, Rodica 32.585 16.000 4.160 7.159 716 — —. — — — 23 4.899 Gabrič Franc, Domžale 131.817 22.000 7.040 22.550 2.255 — •'• • — — _ _ 34 9.329 Gregorc Janez, Mengeš 83.030 14.000 3.080 _ _ — ; 3.000 — 1.300 _ 19 4.399 Grošelj Janez, Dob 24.274 14.000 3.080 7.001 700 — 2 3.306 — 2.331 _ 19 6.130 flomar Vinko, Domžale 16.494 14.000 3.080 6.558 656 — 1 5.000 — 1.500 _ 19 5.255 Ipavec Franc, Mengeš _ 18.000 5.040 18.220 1.822 — 3 6.070 — 3.607 _ 26 10.495 Juvan Peter, Domžale 42.251 14.000 3.080 1.3.947 1.395 — 2 3.200 — 2.320 _ 19 6.814 Hrovat Franc, Sp. Jarše 1 17.500 12.000 2.160 _ _ _ 1 0.000 — 1.000 _ 17 3.177 Jančigaj Anton ml., Mengeš 174.412 33.000 13.200 28.015 2.802 — — _ _ _ 49 18.051 Jelševar Alojz, Ihan 35.425 10.000 1.800 4.634 463 — — — — 114 14 2.391 Kočar Ludvik, Preserjc 44.600 17.000 4.590 16.069 1.607 — 21.200 — 2.120 _ 25 8.342 Kočar Štefan. Prescrje — 17.000 4.590 11.628 1.163 — 25.615 — 2.561 _ 25 8.339 Kordež Mirko, Vir 52.257 15.000 3.600 _ _ — ' — — —i',: _ 22 3.622 Kosec Miloš, Ljubljana 127.500 17.000 4.590 18.365 1.836 — 10 5.778 — 10.578 _ 25 17.029 Kraj Ivan, Sr. Jarše — 12.000 2.160 _ — — — — — _ 17 2.177 Kralj Stanislav, Trzin 21.900 12.000 2.160 _ — — 21.900 — 2.190 218 17 4.585 Kumer Franc, Mengeš 49.000 14.000 3.080 9.194 919 — 2 0.000 — 2.000 337 19 6.355 Kavka Jože, Brdo 8 17.000 8.o:: 1.440 _ — — 9.000 — 900 _ 11 2.351 Kušar Janez, Mengeš — 5.000 900 _ — — 6.000 _ 600 _ 7 1.507 Mesar Anton, vir — 17.000 4.590 _ — — 7.000 — 700 — 25 5.315 Peterca Franc, Mengeš — 3.000 375 _ — — 3000 — 300 34 4 713 Rode Jože, Rodica 4 — 15.000 3.300 12.484 1.248 — 1 5.000 — 1.500 606 22 6.666 Rožič Alojz, Mengeš 8.000 4.200 756 _ -— — 400 — — _ ' 6 1.162 Stupica Jože, Domžale 3.890 1.000 180 — — — 2.370 — 237 — 1 418 Stupica Fanc, Šentvid — 10.000 1.800 _ — — 1 5.000 — 1.500 332 15 3.647 Stupica Alojz, Šentvid 39.980 23.000 7.590 9.711 971 — 4 0.000 — 4.000 _ 33 12.594 Smolnikar Marjan. Vir 1.218 600 108 _ — — 531 — 53 — 1 162 štempelj Feliks, Mengeš — 20.000 6.000 25.984 2.598 — 2 0.000 — 2.000 — 29 10.627 Urbanija Franc. Rova 32.773 14.000 3.080 2.087 209 — — — — 165 19 3.473 ''rbanc Rihard, Loka 77 — 17.000 4.590 6.331 633 — 6.000 — 600 292 25 6.140 tlrbanija Anton, Loka 63 15.000 14.000 3.080 — — — 1 5.000 — 1.500 230 19 4.829 TTrbanija Franc ml. Rova 15.700 7.000 1.260 — — — 1.701 — 170 72 10 1.512 Volčini Janez, Vir 47.447 17.000 4.590 6.766 677 — 1 5.000 — 1.500 340 25 7.132 Vrečar Anica, Domžale 123.508 20.000 6.000 34.463 3.446 — 2.300 — 230 — 29 9.705 Priimek in ime, bivališče Zabret Ivan, Domžale Zalokar Franc, Mengeš Zargi Anton, Mengeš Skupaj APIRNA GALANTERIJA largon Mojca, Vir Vrcnjak Jože, Vir Skupaj TEKSTILNA PANOGA Hribar Martin, Lukovica Jakomin Ljudmila, Domžale Likar Vida, Domžale lostić Ilija, Trzin Kosec Jožefa, Mengeš Kokol Milica, Domžale Kokol Sonja, Domžale Kane Ivan, Mengeš Kane Lojzi-. Domžale Orehek Nusa, Domžale Recelj Vida. Domžale Smolnikar Maks, Dcp. vas Smolnikar Albina, Dep. vas Smolnikar Dragica, Dep. vas skvarea Sonja. Domžale Svetlin-Kanc Ivana. Domžale Stiftar Majda, Domžale Skupaj 37.809 502.670 145.772 Cisti riohmlok 14.000 12.000 17.000 Prispevek 3.080 2.160 4.590 622.800 160.344 80.985 22.000 32.31)4 7.040 Davek osnova 6.256 8.293 374.841 5.065 11.248 na TDS davek Osnova zvezni 626 — 829 37.488 1.266 1.125 102.985 39.434 16.313 za pr. d. občinski 1 3.990 14.910 2 5.266 Odmer prom. davek zvez. obč. — 1.399 — 1.491 — 2.526 — 64 5.809 — 64.530 3.534 2 8.000 2 8.000 2.800 2.800 4.546 6.000 750 _' — — — — — 38 38.024 10.000 1.800 2.723 272 — 8.000 — 800 — 02.578 20.000 6.000 — — — 1.250 — 125 — 38.544 4.000 720 1 — — — — — ■ 108 32.899 12.000 2.160 — — — — — 18.060 3.000 540 — .— — — — - 22.260 4.000 700 — — — — - — 19.000 5.510 — — — — — - 60.282 10 000 1.800 3.161 316 — — — — 90.738 19.000 5.510 5.424 542 — 500 7 245 — 50 1.207 — 23.418 11.965 7.245 2.154 1.304 2.409 241 z _ 108 20.000 0.000 2.798 279 — 1.445 — 240 — 6.653 2.P00 360 — — — 2.100 — 350 — 11.460 3.922 706 — — — — — 70.3-96 12.000 2.160 3.932 393 — — 26.801 6.000 1.080 — —■ * — 170.132 39.274 20.447 2.043 — 2 0.540 —' 2.772 254 Član. Skupaj 19 5.124 17 3.668 25 7.970 880 226.776 117 33.777 32 10.997 149 44.774 8 796 14 2.886 29 6.154 6 726 17 2.285 4 544 6 726 28 5.538 14 2.130 28 6.080 17 2.329 10 2.762 29 6.54t: 3 713 6 712 17 2.570 8 1.088 244 44.587 USNJARSKA STROKA Renko Janez. Studa 52 Bolhar Frane. Domžale Rele Simon. Mengeš Grčar Janez, Dragnmelj Lagoja Apolonija. Loka Lavrič Ferdinand, Moravče Koderman Janez, Domžale Kos Ignac, Dob Mušie Blaž. Trzin Orehek Anton, Domžale Okršlar Vinko, Domžale Okršlar Janez, Domžale Okršlar Vinko ml., Domžale Okršlar Marija. Domžale Dsredkar Mihael, Domžale VVajt Frančiška. Domžale Vrhovnik Andrej, Zaborsl Skupaj ŽIVILSKA STROKA Alft Marjan, Vir Gorišck FratM, Trojane Janežič Valentin, Pšala Kosmač Francka, Moravče Mahmutovič Hclim. Mengeš Pavli/- Justina, Dragomel.j Pest iik F„ Petelinjek Rcpansek Ivana. Domžale Skupaj PLASTIČNE MASE Avhelj Karolina, Stegne Gostinčar Branko, Zg. Kašelj Homar Janez. Mengeš •lerič Ivan, Mengeš Kaplja Franc, Radomlje Karlovšck Tatjana. Domžale Kovacec Mirko, Vir Larr.pe Jožica, Šentvid Mulcj Jože. Mengeš Orel Ivan, Trzin 162 Peslotnik Janez. Hudo 1 Praprotnik Stane. Domžale Praprotnik. Vladka, Domžale Kženičnik Anica, Mengeš 70.310 15.000 3.600 — — — 28.171 12.000 2.160 — — — 12.694 6.000 1.080 — — — 289.220 24.500 8.575 31.424 3.142 — 12.000 2.160 — — — 4.810 2.000 360 — — 137.174 19.000 5.510 — — — 4.500 5.000 900 — — — 43.203 17.000 4.590 — — — _ 20.000 6.000 11.859 1,186 — 166.100 26.000 9.360 48.759 4 876 — 89.033 15.000 3.600 21.873 2.187 — 84.599 15.000 3.600 17.140 1.714 — 94.955 17.000 4.59D 31.756 3.175 — 42.000 10.000 1.800 — — 31.108 12.000 2.160 — . — — 112.604 16.000 4.160 — — — 243.500 64.205 162.811 16.200 365.257 31.704 12.681 15.458 1.545 — 283.417 12.000 2.160 — 7.600 3.500 630 — *" 5.103 1.500 270 — 14.902 10.000 1.250 — — 8.7B3 6.000 1.080 — 14 600 6.000 1.080 — 511 — 67.005 18.000 5.040 5.113 — 88.704 24.191 20.571 2.056 188.840 32.000 12.800 3.989 _ 60.000 24.000 39.890 — 49.809 12.000 2.160 3.198 320 — 9.500 3 500 630 — 6.137 244.054 M.2C>" 38.906 61.374 101.983 17.000 4.590 — — — 109.875 26.517 9.811 3.474 347 — 91.089 22.000 7.040 — 55.100 lfi.OOO 4.160 — 74.288 16.000 4.160 — — 100 18 — — 27.992 8.000 1.440 — 44.794 12.000 2.160 — — 52.682 16.000 4.160 —■ 3.000 — 2.166 — 1.704 — 202 — _ — — 109 4.810 — 10.682 5.00.. 8.400 5.040 3 0.368 109.004 481 — 6.374 500 1.259 784 — 4.415 — 16.181 109 711 108 _ _ 63 5.850 — 5.850 — 975 — 975 882 31 — 353 22 17 9 36 17 3 27 7 25 29 38 22 22 25 15 17 23 354 46 17 5 15 9 9 26 127 46 B7 17 5 141 25 39 32 23 23 14 17 23 3.622 2.177 3.255 11.955 2.286 844 5.537 907 10 989 7.715 15.533 6.593 5.336 12.205 1.815 2.177 4.183 97.129 14.983 2.285 635 270 1.328 1.089 2.064 5.577 28.231 12.846 28.076 2.497 666 45.184 4.615 10.197 7.425 4.183 4.183 20 1.454 2.177 4.183 Priimek ln Ime, bivališče Promet Cisti dohodek Prispevek Davek osnova na TDS davek Osnova zvezni za pr. d. občinski Odmer prom. davek zvez. obč. Kazni Član. Skupaj Sever Zofka, Krtina 15 7.720 3.000 540 _ _ _ _ _ _ _ 4 544 Smolnikar Ivo, Domžale 104.975 20.000 6.000 — — — — — — — 29 6.029 Zor Franc, Nožice 16 92.528 22.000 7.040 14.815 1.481 — — — — — 32 8.553 Žagar Franjo, Nožice 54 —• • 20.000 6.000 9.682 968 — 29 6.997 Znidaršič Franc, Naklo 33.965 12.000 2.160 — — — — — — — 17 2.177 Zivadinaršič S., Ljubljana 16.299 3.000 540 — — — — — — — 4 544 Znidar Silva, Domžale 30.040 12.000 2.160 — — — — — — — 17 2.177 Znidar Cilka, Mengeš 24.189 12.000 2.160 — — — — — — — ; 17 2.177 Skupaj — 442.384 142.635 132.433 13.242 — — — — 386 641 156.904 2IMARJI, TAPETNIH'I Bevc Filip, Imovica 62.248 16.000 4.160 6.433 643 _ 4.000 — 667 _ 26 5.496 Cebulj Andrej", Topole 16 4.000 7.000 1.260 _ — — 2.000 — 200 — 10 1.470 Ccrar Maks, Krašnja 10 19.541 15.000 3.600 — — — 18.000 — 2.667 — 22 6.289 Kancilija Slavka, Črnuče 70.797 15.000 3.600 7.285 728 — — — — — 22 4.350 Kokalj Milan, Moravče 64 17.799 10.000 1.800 — — — 1.500 — 150 — 14 1.964 Murgič Marko, Homec 57 13.500 7.000 1.26C _ _ — 3.000 — 300 78 10 1.648 Peterlin Lovro, Preserje 99.120 20.000 6.000 _ — — 8.555 — 1.426 — 29 7.455 Peterlin Stane, Kamnik 40.475 15.000 3.600 _ — — — — — 22 3.622 Smon Franc, Domžale 27.841 12.000 2.160 7.974 797 — 8.000 — 800 — 17 3.774 Tavčar Franc, Domžal? 31.666 6.000 1.080 4.083 408 — 4.580 — 458 — 9 1.955 Skupaj — 123.000 28.520 25.775 2.576 — 49.635 — 6.668 78 181 38.023 STAVBNA OBRT Gros Pavel, Vir, Cojzova 174.805 18.000 2.250 44.008 4.401 _ 2 5.000 — 2.500 _ 26 9.177 Judež Franc, Vir, Bukovčeva 3.720 3.000 375 — — — 3.720 — 372 38 4 789 Leban Ivan, Rodica 9.800 5.000 625 — — — 5.000 — 500 — 7 1.132 Lagoja Janez, Loka 106 8.500 7.000 875 _ — — 5.000 — 500 69 10 1.454 Kvas Vinko, Cešenik 1 9.800 5.000 625 _ — — 5.000 — 500 — 7 1.132 Majdič Peter, Mengeš 28.449 11.300 1.412 3.712 371 — 18.000 — 1.800 — 16 3.599 Ocepek Anton, Breg, Komenda 22.700 7.000 875 8.753 875 — 2 2.700 — 2.270 201 10 4.231 Prelovšek Ludvik, Mengeš 18.107 6.000 750 — — — 6.000 — 600 — 8 1.358 Petrič Percgrin, Domžale 12.100 12.000 1.500 6.226 623 — 1 0.000 — 1.000 157 17 3.297 Pirnat Branko, Trzin 118 8.900 7.000 875 — — — 5.000 — 500 69 10 1.454 Sršen Janez, Domžale — 15.000 1.875 27.045 2.705 — 2 5.000 — 2.500 710 22 7.812 Stonar Janez Loka 25 21.815 7.000 — — — — 10.000 — 1.000 — 10 1.885 Skok Frane, Rodica 5 28.000 9.00«, 1.125 7.811 781 — 19.000 — 1.900 — 13 3.819 Slavnik Anton. Ihan 7 8.400 7.000 T75 — — — 5.000 —• 500 69 10 1.454 Starbek Lado, Dob 77 8.000 7.000 875 — — — 5.000 — 500 69 10 1.454 Tekavc Jože, Rafolče 26 44.818 12.000 1.500 28.262 2.826 — 4 0.000 — 4.000 — 42 8.368 Skupaj — 138.300 17.287 125.817 12.582 — 20 9.420 — 20.942 1.382 222 52.415 PREVOZNIKA S KONJSKO VPREGO Cerar Janko, Trnjava 23 12.161 3.000 375 — — — 12.161 — 2.432 — 4 2.811 Florjančič Fran, Zelodnik 900 1.114 139 — — — 1.294 — 259 — — 398 Grašlč Jože, Nožice 13 14.439 5.000 625 — — — 1 6.394 — 3.278 — 7 3.910 Hrovat Franc, Domžale 8.622 1.300 162 — — — 8.622 — 862 — 2 1.026 Habjan Jakob, Domžale 10.387 3.500 447 — — — 8.650 — 1.730 — 5 2.182 Koželj Stane, Domžale 6.040 3.000 375 — — — 8.773 — 1.755 — 4 2.134 Kušar Jernej. Domžale 4.713 1.500 187 — — — 4.712 — 942 — 2 1.131 Kane Jože. Mengeš 38.381 10.000 1.250 — — — 3 8.389 — 7.677 — 14 8.941 Logar Alojz, Domžale 18.351 5.000 625 — — — 1 8.351 — 3.670 — 7 4.302 Marinšek Andrej, Pšata 2.500 1.000 125 — — — 2.860 — 572 35 1 733 Mehkota Franc, Vir 7.670 4.000 500 — — — 7.670 — 767 68 6 1.341 Pirnat Valentin. Domžale 4.386 1.000 125 — — — 4.385 — 877 — 1 1.003 Pavli Franc. Mengeš 8.000 4.01)0 500 — — — 8.000 — 1.600 — 6 2.106 Ravnikar Andi. Domžale 6.156 2.500 312 — — — 6.156 — 1.231 — 4 1.547 Rahne Janko, Rače 6 719 1.000 125 — — — 9.882 — 1.976 — 1 2.102 Slevec Janez, Preserje 31.040 9.000 1.125 — — — 3 1.040 — 6.208 367 13 7.713 Serko Gregor. Kolovec 4 25 508 7.000 875 — — — 2 5.508 — 5.102 298 10 6.285 Vidali Ivan. Mengeš 3 520 1.000 125 — — — 6.382 — 1.276 — 1 1.402 Zupan Janez. Preser.'e 18 78.762 2.000 250 — — — 7.876 — 1.575 — 3 1.828 Znidar Anton. Mengeš 6.256 2.000 250 — — — 6.256 — 1.251 — 3 1.504 Skupaj —" 67.914 8.497 — — — 23 3.361 — 45.040 768 94 54.399 DRUGI Hribar Jernej, Prevoje 14.649 13.000 1.625 597 60 — 10.000 — 1.000 134 18 2.837 Urbanija Jože, Mengeš 24.600 5.000 625 3.040 304 — 9.000 — 900 — 7 1.836 — 18.000 2.250 3.637 364 — 1 9.000 — 1.900 134 25 4.673 Vsega skupaj 2,730.970 831.735 1 108.460 111.583 26.610 1 ,77 9.501 4.314 221.779 14.070 4382 1,187.863 Problematika v zvezi z ukinitvijo javnega prometa na železniški progi Ljubljana-Kamnik je bila nadaljnja pomembna točka dnevnega reda januarske seje domžalske občinske skupščine. Izvršni svet Slovenije jo namreč sklenil, da v bodoče ne bo več regresiral morebitnih izgub na omenjeni progi. Posledica tega je bila odločitev CDS ZTP Ljubljana, da se s 1. II. ti. ukine javni promet na tej progi Po navedbah omenjenega podjetja je bilo namreč v letu 196(1 na tej progi 343 milijonov S dinarjev izgube. Prizadete občino so pokrenile v zvezi 1 lom sklepom podjetja ustrezno akcijo. Njen rezultat je bil, da se je s 1. II. zagotovil najprimernejši režim obratovanja na kamniški progi, ki naj bi veljal vsaj v prvem polletju, medlem pa bi poskušali ugotoviti in najti najustreznejšo rešitev za v bodoče. Vendar bodo morale pristojne skupščino za ta čas prevzeti Plačilo razlike za potniški promet, kar ima za posledico vprašanje regresiranja prevoznih stroškov za dijake in delavce Železnica v bodo Ze v zadnji številki smo vas obvestili o naporih, ki sta jih vložili skupščina občine Kamnik in Domžale ter gospodarstvo obeh občin, da bi ohranili Promet na železniški progi Ljubljana-Kamnik. Na sestanku predstavnikov gospodarskih organizacij se je dokončno razčistilo vprašanje. a]i je proga potrebna ali ne. Nesporno je bilo ugotovljeno, da z ukinitvijo proge Kamniško domžalski prostor izgubi enega izmed bistvenih lokacijskhi pogojev. To pa tudi pomeni, da ^bi morale gospodarske organizacije, če bi bila proga ukinjena, zaradi te spremembe ponovno preučiti perspektivno razvojne programe. Poleg tega so na sestanku poudarili, da tudi ni zanemarjati problema osebnega prometa, ki jc izredno Pomemben predvsem za šolarje, vprašanje pa jo, ali naj vozi Po starem voznem redu. Prisot-n1 na sestanku so izrekli marsikatero docela resnično pripom-00 na račun poslovanja železnic. Predstavniki železnic pa so nanizali svojo problematiko in Predvsem poudarili, da jc jugoslovansko gospodarstvo poznalo železnico v dobi, ko jo je °rpalo ne samo za prevoze pač Pa tud njeno akumulacijo za zgradn o. sedaj pa, ko je izčrpana, zastarela, pa jo je spusti-o na težka pota rentabilnosti. "e da bi ji vrnili vsaj nujno Potrebna srodstva za moderni--acijo. Nasprotno, družba vsa redstva vlaga v ceste in s tem z mesečnimi vozovnicami, medlem ko morajo gospodarske organizacije zagotoviti planirano višino blagovnih pošiljk. V razpravi je bilo povedanih precej pripomb na račun poslovanja ZTP. ki je imelo vsekakor za posledico tudi ugotovljeno izgubo, ki pa se je zdela odbornikom v laki višini nerazumljiva in nesprejemljiva. Odborniki so dali že tudi koristne napotke za poslovanje v bodočem režimu, od katerih bo marsikaterega mogoče upoštevati, medtem ko tega za doslej ni mogoče trditi. Ko se je razpravljalo i. odločitvi IS glede ukinitve regresa, so se odborniki strinjali s stališčem, naj bi se republika dogovarjala z občinami tudi takrat, kadar nastajajo v okviru republike do.'očeni viški in ne le, kadar gre za pokrivanje izgube. Naj bi se torej določilo, koliko mora občinsko gospodarstvo odvesti za skupne zadeve, z ostalimi pa naj razpolaga področje, kjer se dohodek ustvarja če - da ali ne? omogoča neenako konkurenco med železniškim in cestnim transportom. Marsikatera upravičena pripomba je padla na račun Izvršnega sveta Slovenije, ki na ta sestanek kljub vabilu ni poslal predstavnika. Poleg tega pa je dopustil, da ima celotno področje za rešitev tega problema le slab mesec dni časa. V tem času pa je nemogoče pripraviti najboljši način rešitve, opraviti ustrezne primerjalne analize in doseči zadovoljive komercialne sporazume. Na podlagi opisanih ugotovitev so vsi prisotni ugotovili, da je nemogoče v tako kratkem času priti do trajnih odločitev. Zato se lahko sklene z železnico le začasen dogovor z veljavnostjo do 30. junija. V tem času pa se bo preučila vsa nakazana problematika Predstavniki gospodarstva in občinskih skupščin so na tem sestanku izvolili posebno komisijo, ki bo v njihovem imenu reševala ta problem Obe skupščini sta na svojih sejah obravnavali problematiko kamniške proge. Čeprav sta bili seji v Kamniku in Domžalah, sta skupščini sprejeli po vsebini enake sklepe: Da solidarnostno skleneta pogodbo Z železniško transportnim podjetjem Ljubljana za nadaljnje opravljanje blagovnega in potniškega železniškega prometa. Za podpis pogodbe pa sta pooblastili oba predsednika skupščin. Za blagovni promet je skup- ščina sklenila pogodbo z ZTP pod pogojem, da ji gospodarstvo in posamezne gospodarske organizacije s pogodbo jamčijo, da bo prevozilo prijavljeno število vagonov letno oz. polletno in, da bodo krili razliko med dosedanjo in novo izračunano tarifo Pripomniti moramo, da bo pokrivanje razlike manjše, kolikor bo prevoz po železnici večji in obratno. Res je. da imajo gospodarske organizacije za to možnosti, kajti doslej so prevažale po železnici le nizko tarifirano blago npr. premog, pesek, surovine, dočim so visoko tarifirano blago kot so npr. izdelki, pretežno prevažali po cesti. Prav t- razlika v načinu prevozov pa kaže. da je pripeljala do izračuna izgube na tej progi. Kajti železniške tarife so pripravljene tako, da je ob normalni obremenitvi proge (v tonaži) in ob poprečnih tarifah, proga normalno rentabilna. Ce pa vozi blago, ki ima nizke tarife, je proga kljub velikemu tovoru ob takem načinu tarifi-ranja v izgubi. Rešitev je torej možna. 1) da se povečajo prevožene količine po železnici, 2) da se spremeni struktura prevozov in 3') da se kombinirano povečuje količina in struktura prevozov. Glede rešitve problema osebnega prometa sta bili skupščini postavljeni še pred večji problem. Izračuni so namreč pokazali, da ima le-ta dva do trikrat večjo izgubo kot blagovni promet. Analize so pokazale, da izvira izguba pri osebnem prometu predvsem iz sledečih vzrokov: veliko število vlakov v enem dnevu; z nekaterimi vlaki se potnikt skoro ne vozijo; vozni redi vlakov so prilagojeni predvsem na zveze z drugimi vlaki, ne pa na prihod in odhod v službo oziroma šolo; zamude vlakov so česte in precejšnje predvsem zaradi čakanja za uvoz v Ljubljano Tako potniKi kljub zgodnjemu odhodu vlaka zamujajo službo Zaradi le« vzrokov je bilo potrebno, da skupščini režim vožnje prevzameta sami, železnica pa da na razpolago kompozicije vlakov po točno določeni nespremenljivi ceni. Ponuđena cena je bila za vožnjo iz Kamnika v Ljubljano in nazaj 62.000 S din. )z Domžal v Ljubljano in nazaj pa 31.000 S din. Izračun je bil sedaj veliko lažji. V eno smer iz Domžal do Ljubljane moramo dobiti 15.500 S din. Ce se pelje 100 potnikov pomeni, da bi moral plačati potnik 155 S din za to razdaljo, če se jih pelie 200 pa le še 78 S din na potnika. V kolikor se pelje več potnikov, se prevoz,-nina na enega potnika še zniža. Vendar te cb prevozu 2(!() potnikov bi mesečne vozovnice znašale 3900 S din (78 S din X 25 delovnih dni X 2 (obe smeri) - 3900 S d •->. Vsi vemo, ua se dnevno vozi s področja občine Domžale v Ljubljano v službo in v šole ?5!)0 prebivalcev. Utopično bi bilo na to število delati izračun. Pač pa smo menili, da je pripravljenih vsaj 10«/,, vseh voziti se z viakom. zato smo po izračunu za relacijo Domžale-Ljubljana in nazaj postavili ceno mesečne vozovnice 3500 S din. Ustrezno razdalji pa se cena mesečne vozovnice veča ali manjša kot prikazuje sledeča labe'a: Znižane vozne cene za me sečne vozovnice v predplačilu: Kamnik 2,50 7,50 Duplica 12,50 5.00 Homec 17,50 10,00 5,00 Jarfie 22,50 15.00 10.00 5,00 Rodica 25.00 17,50 12,50 7,50 2,50 Domžale 30,00 22,50 17,50 12,50 7.50 5,00 Trzin 45.00 37,50 32,50 27,50 22.50 20,00 15,00 Črnuče 50,00 42,50 37,50 32.50 27.50 25,00 20,00 5.00 60,00 52.50 47.50 42.50 37 50 35.00 30.00 15.00 Jožica 10.00 LJ. Redne vozne cene se v primerjavi z dosedanjimi ne bodo zvišale, ker vsak nepredvideni potnik zvišuje dohodek in s tem omogoča, da bi v bodoče lahko cene mesečnim vozovnicam še morda celo znižali. Skupščini sta sprejeli tudi spremenjeni režim mesečnih vozovnic. Nabavi si jo lahko vsakdo, samo da predloži sliko Prodaja kart je spremenjena v toliko, da se te lahko kupijo ali na postaji ali pa v vlaku. Brezplačnih voženj na vlaku ni več FBzen za otroke do 4. leta sta- rosti, za otroke od 4. do 12. leta pa je polovična voznina. Poleg tega je bilo tudi sklenjeno, da bo železnica za vsako zamujeno minuto plačala občini 600 S din. Tako je že marsikaj urejenega na račun prej ugotovljenih pripomb, razen voznega reda. Prvotno pripravljeni vozni red. ki ga je pripravila železnica, je trajal samo 5 dni. Na pripombe občanov pa so se predstavniki obeh skupščin ze-dinili za nov vozni red. ki velja samo za delavnike, in sicer. 37 še enkrat o prispevku za urejanje mestnih zemlMšč ODHODI: 4.14 5,37 6,57 14.30 19,10 4,22 5.45 7.0S 14.38 19,18 4.29 5,52 7,12 14.45 19,25 4,32 5,55 7,15 14.49 19,29 4.35 5.58 7,18 14,52 19,32 4,38 6,01 7,21 14,55 19.35 4,41 6.04 7.24 14.98 19.38 4,44 6,07 7,27 15,01 19,41 4.4B 6,11 7,31 15,05 19,45 4,50 6,13 7,33 15.07 19.47 Ta vozni red seveda ni dokončen, pač pa bo potrebno zbirati pripombe in želje občanov za čim ugodnejšo razporeditev. Poleg tega se lahko uvede še nova zveza, če se zanjo prijavi več kot 300 potnikov. Iz vsega napisanega se vidi. Skupšična občine Domžale je na svoji seji dne 9. aprila 1967 sprejela odlok o prispevkih za uporabo mestnega zemljišča, ki je začel veljati s 1. majem 1967. Ta odlok je skupščina sprejela z željo oziroma z namenom, da bi se na zazidalnih in urbanistično urejenih območjih pričelo z urejanjem komunalnih problemov. S tem odlokom, ki predpisuje tudi prispevne stopnje za občane in delovne organizacije, bi se v sklad za urejanje mestnih zemljišč in ne nazadnje tudi v krajevne skup-nosi dotekala sredstva, s katerimi bi v veliki meri lahko izvrševali posamezne prepotreb-ne komunalne naprave (ceste, pločnike, zelenice, kanalizacijo Itd.). To je cilj tega odloka. Po skoro enem letu njegove veljavnosti pa ugotavljamo, da je ta sicer bil sprejet, kot že marsikateri drug, pa se ne izvaja. Vprašujemo se, ali upravne službe skupščine občine vedo. da je izvajanje odloka v njihovi pristojnosti ali ne. CJČutek. ki se sam po sebi poraja, je, da se tega ne zavedajo. To lahko sklepamo iz naslednjega: nekateri občani so po 12. členu tega odloka prijavili površine, od katerih morajo poravnavati te prispevke, nekateri te obveznosti niso izvršili, nekateri imajo odločbe in so tudi že poravnali te obveznosti, skratka kot da odloka (zakona) ni. ker ga odgovorni uslužbenci občinske uprave ne izvajajo ali vsaj ne dosledno. Krajevne skupnosti, ki spadajo pod ta vplivna območja, bi iz tega naslova lahko črpale oziroma plačevale določene storitve, ker pa teh sredstev ni in ker se odlok ne izvaja, pa so prisiljene pritiskati na proračunska sredstva, ki v danem primeru le v zelo skromnem obsegu zadostujejo za pokriva- PRIHODI: 5,30 6,53 12,52 18,27 20,31 5,22 6,45 12.44 18.19 20,23 5.15 6,38 12,37 18.12 20,16 5.11 6.34 12,33 18,08 20,12 5.08 6,31 12.30 18,05 20,09 5.05 6.28 12,27 18,02 20,07 5.02 11,26 12.24 17,59 20,04 4,58 6.21 12.20 17,55 20,00 4,56 6.18 12,17 17,52 19,57 4,53 6.16 12.15 17.50 19,55 da je obstoj potniškega prometa odvisen od nas samih. Ce ga potrebujemo, ga bomo uporabljali, predvsem še ker so cene izredno ugodne. Ce pa ga ne potrebujemo, ga bomo zavestno, na lastno odgovornost dokončno ukinili. S. M. nje stroškov družbenih dejavnosti, ki se morajo financirati iz tega naslova. Ob tem vprašanju bi bilo vredno razmisliti tudi o tem, ali je občinska skupščina v očeh izvajalcev (občinske uprave) družbeno samoupravni organ, katerega politiko, prijioročila, odloke in tako dalje moramo izvajati ali pa je to organ, ki dela za račun državne uprave in njene administracije. Ker po skoro enem letu odlok skupščine občine ni zaživel, sem mnenja, da bi svet za stanovanjske in komunalne zadeve ter zadeve krajevne skupnosti moral uporabiti 11. člen tozadevnega odloka, ki govori 0 tem. da ta izda posebno navodilo za izvajanje sprejetega odloka. Mnenja sem tudi, da bi ob sprejetju posebnega navodila moral obravnavati tudi problem kadrovske zasedbe v upravi skupščine občine, kateri je naloženo izvrševanje odlokov. Franc Gabrovšek O prispevku ».a urejanje inc-,1 nih zemljišč je bilo doslej v Občinskem poročevalcu že trikrat pisano. Zadnje objave in pojasnila so bila v novembrski številki. Se vedno pa je mnogo takih, ki žele taka ali drugačna pojasnila. Ker so prispevki, ki jih plačuje družbeni sektor in obrtniki od svojih poslovnih prostorov več ali manj urejeni, bi se danes zadržali na prispevku, ki so ga dolžni plačevati lastniki oz. uporabniki stanovanj. Vsak uporabnik je v smislu odloka dolžan plačati za 1 m; koristne stanovanjske površine 10 S din mesečno. Ce je površina večja kot 120 m- pa se plača za vsak nadaljnji m2 30 S din. V odloku je tudi določeno, da mora vsak zavezanec sam prijaviti površine, da mu nato pristojni občinski organ izda odločbo. Da bi olajšali prijavo, smo organizirali dostavljanje prijav na stanovanja. Prijave sta raz-našala in pobirala dva upokojenca. Ko pa sta bila pri enem izmed zavezancev napadena, sta prekinila z delom. Tako so mnogi, ki še niso prejeli prijav, ostali brez te usluge, seveda pa ne brez obveznosti in sankcij, ki slede iz odloka. Ker je od meseca maja lanskega leta do sedaj preteklo že dovolj časa, da bi vsakdo lahko uredil to svojo obveznost, bo seveda morala občinska služba postopati ustrezno odloku in zakonom. Na mnoga vprašanja, kdaj naj se plačuje prispevek, moramo pojasniti, da se mora prispevek plačevati mesečno. Da bi olajšali nakazovanje po pošti teh sorazmerno majhnih zneskov, pripravljamo organizacijo posebne inkasantske službe, ki naj bi ta prispevek pobirala istočasno z naročnino za radiu, elektriko ali vodarino. Obveznost plačevanja teče od 1. V. 1967 dalje. Od tega časa dalje bodo obračunane tudi zamudne obresti. Pojasniti moramo, da je precej zavezancev, ki redno plačujejo to svojo obvezo. Seveda pa je mnogo tudi takih, ki se za to obveznost ne zmenijo, verjetno misleč, da je skupščina spejela ta odlok bolj za šalo kot zares. Ker pa je vseh zavezancev 5.000, dosedaj nismo pristopili k organiziranju posebne službe, ker smo pač računali na moralno zavest zavezancev. Organizacija ponebr.e službe namreč povzroča dodatne stroške, ki pa ob normalni zavesti občanov ne bi bili potrebni. Kdo bo razpolagal s tako zbranimi sredstvi? Zbrana sredstva iz tega naslova se lahko uporabijo za urejanje zemljišč, cest, kanalizacije in zelenic. Po sklepu skupščine bodo s sredstvi, zbranimi od stanovanj, razpolagale krajevne skupnosti, ki bodo uporabo teh sredstev usmerjale s posebnimi programi. Prispevek pa se pobira samo na urbaniziranih področjih, to .je v tistih krajih, za katere je bil sprejet urbanistični program. Predvsem pa bi radi opozorili, da z odlašanjem plačevanja tega prispevka občani sami zavirajo izgradnjo in izboljšavo komunalnih naprav na področju, kjer žive, istočasno pa povzročajo še nepotrebne stroške, ki bodo nastali zaradi zamudnih obresti, izterjevanih stroškov in uvedbe novih, nepotrebnih administrativnih služb. _ 8. M. NISO NAS POZABILI Veselo smo bili presenečeni, ko so nas. upokojence tovarne Universale. obiskali ob novoletnih praznikih predstavniki podjetja. Prav k vsakemu nekdanjemu sodelavcu so prišli z lepo besedo in tudi z lepim darilom. Marsikdo se je ob tem spomnil, kako smo še pred leti skupaj tovariško praznovali in pričakovali novo leto. Upokojenci se kolektivu za darilo in dobre želje najlepše zahvaljujemo in mu želimo, da oi dosegal kar najboljše uspehe tudi v bodoče. T. S- Skupščina občine Domžale Oddelek za skupne in družbene službe Vpisovanje otrok v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 1968/69. Vpisovanje otrok v prvi razred za naslednje šolsko leto bo na vseh šolah v naši občini v nedeljo, dne 3. marca 1968 dopoldne. Starši morajo vpisati vse tiste otroke, ki so bili rojeni leta 1961, lahko pa se vpišejo tudi otroci, rojeni v prvih treh mesecih leta 1962. o sprejemu teh otrok bo odločilo vodstvo šole. upoštevajoč pri tem fizično in umsko razvitost otroka in pa razpoložljiv prostor v šoli. Starši naj k vpisu prinesejo otrokov rojstni list. Načelnik oddelka: Peter Primožič 1. r. LJubljana Črnuče Trzin . . Domžale . Kodica Jarše . . Homec Duplica Kamnik . Kamnik-mesto . Eno leto (ne) izvajanja odloka o prispevkih za uporabo mestnega zemljišča Ali si ze krvodajalec? Kri je nenadomestljivo zdravilo, ki ga lahko da samo človek. Krvodajalstvo predstavlja torej sestavni del našega zdravstvenega varstva, zato je prav, da pride zdrav človek vsaj dva do trikrat v svojem življenju na odvzem krvi. To je pogoj, če hočemo, da bo kri vedno na razpolago in da zaradi njenega pomanjkanja ne bo nikdar ogroženo človeško življenje, ali da zaradi tega ne bo nihče umrl. Občani, nujr.o je, da se vprašamo, ali jc prav, da dajejo nekateri tudi po 10 in večkrat kri, medtem ko drugi stojijo ob strani. Ob razpravah, kako bi organizirali krvodajalsko ak ■ cijo, vprašajmo drug drugega: »Ali si že krvodajalec?« Letošnja krvodajalska akcija za območje občine Domžale bo organizirana v dneh 6., 7., 8., 12., 13. in 14. marca. Pričakujemo, da se boste odzvali vabilu in da boste darovali kri, ko ste še zdravi, da si jo zagotovite, ko jo boste sami nunjo potrebovali. Prijave sprejemajo v vseh gospodarskih organizacijah, zavodih, ustanovah, zdravstvenih ambulantah in pri vseh družbe-no-političnih organizacijah, občinskem odboru RK Domžale ter pri krajevnih organizacijah RK na terenu. 2e v mesecu februarju vas bodo obiskali aktivisti Rdečega križa na domu ter vas prosimo, da izpolnite prijavnice. Z dobro organizacijo in zavestjo, da želite pomagati težko bolnim, ponesrečenim v tovarnah, na cesti, materam in dojenčkom, boste izvršili dobro delo in rešili mnoga življenja. OO RKS S sklepom skupščine občine Domžale z dne 26. XII. 1967, na podlagi 2. odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju, Ur. list SKS št. 16 67 in 71. člena statuta občine Domžale prične v sredo 21. februarja 1968 PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Cesta JLA 6/1 Kranj z URBANISTIČNO SLUŽBO V DOMŽALAH v prostorih stanovanjskega podjetja Domžale, Kolodvorska ulica 6/1. S to službo bo Projektivno podjetje Kranj — posredovalo občanom informacije o zazidl jivosti parcel za območje občine Domžale; — izdelovalo lokacijsko dokumentacijo; — sprejemalo naročila za izmero zemljišč in za zako-ličenje objektov; — posredovalo vse podatke, ki so vezani na urbanizacijo naselij. Uradne ure urbanistične službe so vsako sredo od 9. do 16. ure. Napredek" v Domžalah »Napredek-« se imenuje trgovsko podjetje v Domžc.lah in pomeni oceno za to dejavnost v domžalski komuni. Trgovina v Domžalah stagnira, so dejali eni, drugi, še bolj napredka željni, so dejali celo, da trgovska dejavnost v domžalski komuni nazaduje, ker ni konkurence. Čudežna beseda ali vsaj nekaj, kar ni uresničljivo, sem si mislil in poizkusil priti probomu bližje, če ga že ne moremo dokončno razrešiti. Hotel sem, poizkusil in uspel. Rezultat je zelo laskav za celotno upravo trgovskega podjetja Napredek v Domžalah. Vprašanje sem razvozljal sistematično tako, da sem se v Domžalah in njeni okolici pogovarjal s strankami, ki običajno kupujejo v prodajalnah trgovskega podjetja Napredek. V Preserjah, Mengšu, Domžalah in na Viru sem vprašal in prosil za odgovore naku-povalke potem, ko so v teh krajih in v trgovinah Napredka kupile vsakdanje dobrine. Razen v enem primeru — v Mengšu — sem zastavil vsa vprašanja gospodinjam. Tistim gospodinjam, ki podpirajo tri vogale hiše, ki vladajo družini, znanstvenikom, tehnikom in navadnim smrtnikom s svojim strah vzbujajočim pogledom predvsem, kadar dozdevni gospodarji zakasnijo s prihodom domov. Možje se borijo vse delavnike za vsakdanji kruh, žene vsak dan tudi za ljubezen, ki gre skozi želodec. Gospodinja skrbi za blagor v družini; blagor v hiši pa mora biti vse dni, petek ali svetek. Predvsem pa tudi na praznične dni. Takšne misli so mi rojile po glavi, ko sem stal nekega četrtka v meglenem jutru pred samopostrežno trgovino in prosil nakupovalke za razgovor. Vse sem vprašal isto: — Ste vse kupili, kar ste želeli? — Kako ste zadovoljni z izbiro blaga? — Kako ste zadovoljni s postrežbo in — ali imate pripombe za izboljšanje poslovanja? V Preserjah so mi na vprašanje odgovorile takole: M. K. iz podjetja LEK: — Kupila sem samo kruh in sem z njim zadovoljna. — Zdi se mi, da imajo vse. — Blago si vzameš sam, sicer pa so prodajalci takoj na voljo. — Prostor je premajhen. A. Z. iz Zgornjih Jarš: — Dobila sem vse. Sem kar zadovoljna. — Sem zadovoljna. — V redu. — Nimam. A. S. iz Preserij: — Vse. Prevečkrat pa zmanjka denarja. — Izbira je dobra. Lahko blago izberem, če mi pa ni všeč, pa ne vzamem. — Ne vem, kaj bi še lahko imeli. Imajo sadje, meso, mlečne izdelke, skratka vse. Ce blaga ne bodo imeli, tudi prometa ne bo! I. R. iz Srednjih Jarš; — Danes vse. — Včasih manj, včasih bolj. — Postrežba je v redu. — Včasih nekaterih stvari nimajo, ker jih ne morejo dovolj hitro dobiti. Oborožen z odgovori strank sem stopil v trgovino in prosil za razgovor na isto temo še poslovodjo tovariša Danijela Še-verjo, ki mi je rekel, da je takšna ocena za njegovo enoto ugodna. V novejšem času, odkar je Sever prevzel poslovodstvo samopostrežne trgovine v Preserjah, se je promet podvojil in dosega sedaj mesečno približno 160 do 180.000 N din. V Preserjah pa nameravajo povečati prodajalno s premestitvijo sedanjega skladišča (potrebujejo novo tovorno dvigalo), želijo pa si tudi povečanje poslopja tako, da bi dogradili biffctni del, kjer bi stranke lahko kupile topla jedila in pijače. Tovariš Sever je rekel, da so mu dobrodošle vse pripombe, ki stremijo k izboljšanju prilik. Kritične pripombe glede kakovosti kruha so navedle vodstvo enote do tega, da prodajajo sedaj kruh, katerega dobavljata dva peka. Prav tako imajo na prodaj sedem vrst kave in drugega, kar zahtevajo kupci. Res pa je, da ni velike izbire sadja. O sadju pa ne odločajo sami, čeprav ga redno naročajo. V Mengšu sem pobaral pred Delikateso Napredka štiri stranke. J. K. iz Mengša je takole odgovorila: — Vse. — Sem zelo zadovoljna. — Izbira je dobra in postrežba solidna. — V Delikatesi veliko kupujem in sem zadovoljna, zato nimam pripomb. L. S. iz Komende (zelo se ji je mudilo domov): — Vse. — Kar v redu. — Nimam pripomb. — Poleti naj nabavijo muholovce; še bolje pa bo, če bodo meso in drobovino prodajali pakirano. Ce ne. raje nič! A. P. (Moški) iz Loke pri Mengšu: — V redu. Dobim vse. — Vsak dan sem tu in sem zadovoljen. — Blago je sveže in sem z njim zadovoljen. B. B.-V iz Mengša. — Vse. — V redu. Krasno. — V redu. — Nimam. Je v redu. Vse dobro. Poslovodkinja Delikatese v Mengšu mi je odgovorila »na odgovore-«: Meso prodajamo samo pakirano (pripomba L. S. je neumestna, o tem sem se sam prepričal). Kljub zelo utesnjenemu prostoru Imamo na zalogi vse. kar stranke želijo. Kadar zahtevane robe ni, je prodajalka dolžna to zapisati in že naslednji dan je roba naročena. »Stremimo, da imamo zadostno zalo-eo in da ie zaloga pestra««, je rekla Ani Vidrih. Mesečni promet znaša od 80 do 110 000 N din. Posebnih konic pri prodaji nimajo, ker prodajajo artikle za vsakdanje življenje. Pred prodajalno Napredka v Kolodvorski ulici v Domžalah sem ustavil M. D. iz Domžal, Prešernova ulica. Tako je odgovorila: — Sem. Mesečno zalogo kupim vedno v tej trgovini. — Sem. Nimam pripomb. — Kar želim, dobim. Ce neke ' • ' ;: m-'; . *%~s%. , X3&*<* ^ .... Domžalska »Veleblagovnica« trg. podjetje -Napredek« je tik pred dokončanjem. V njej bo potrošnik dobil lahko vse, karkoli bo rabil stvari nimajo, jo kupim drugod. To me ne moti. O. K. iz Domžal — Ne. Paradižnika nimajo, peteršilj pa je pod kritiko. — Izbira zelenjave je slaba. — Ja. Dobro. — Več izbire in boljše blago. J. K. iz Domžal — Danes sem. — Se kar. — Tudi dobra. — Manjka konkurenca. Naprodaj morajo imeti več zelenjave, ker jo popoldne pogosto zmanjka. Poslovodkinja Jelka Strajnar je dejala na to: — Delamo v dveh izmenah in želimo strankam le dobro. Kadar se nam zdi, da je več prometa kot običajno, pojačamo prodajno osebje tako, da jih je več v službi. Zaloge zelenjave in sadja imamo samo za en dan. Tako se zgodi, da včasih zmanjka banan, ne samo popoldne. S sadjem in zelenjavo nas oskrbuje podjetje Agraria iz Kranja. Zelenjava ovene, ker je v lokalu toplo. Raznolikost blaga je velika, zato tudi presegamo predvideni obseg prodaje za 20 "U v poprečju. Največji promet ustvarijo po 25. v mesecu in v prvih dneh, je na koncu rekla Straj-narjeva. Mesečno prodajo za okoli 230.000 Ndin blaga. Pred samopostrežno trgovino Napredka v Domžalah. Ljubljanska cesta sem se najprej pogovarjal s tovarišico P. J. iz Domžal. Takole je odgovorila: — 5em, sicer pa pretežno kupujem v Ljubljani. — Kadar v Domžalah neke stvari zmanjka, potem je tudi drugod v Domžalah običajno nimajo. — Navadiš se na prodajalca in on nate. To je osebna stvar — Neprijetno je. ker se — in kadar se — zgodi, da te na blagajni vljudno pobarajo »je to vse, kar ste kupili?« Mislim, da sumničenja ne ustvarjajo dobrega odnosa in ne večajo ugleda. M. V. iz Domžal — Danes sem. — Zdi se mi, da je v Domžalah izbira v redu. — Zelo so prijazni. — Na račun ne napišejo cen. kar bi bilo zelo potrebno, predvsem kadar pošljemo v trgovino otroke. M. K. z Vira pri Domžalah — Breskev nisem. — Da. Sicer pa kupujem običajno na Viru. — Se kar. — Nimam. Je kar v redu. Poslovodja Samopostrežne trgovine, Ignacij Strušnik je pojasnil na odgovora naslednje: Večje izbire ne moremo imeti, ker je prostor premajhen. Ima mo zato vse tisto, kar je najnujnejše in kar lahko zložimo na 5 metrov dolg prostor. Nekateri Domžalčani še vedno ne uporabljajo nakupovalnih košaric, zato imajo blagaj-ničarke nalog, da stranke vljudno pobarajo, če so povedale vse, kar so nakupile. O cenah pa je prav tako naročeno, da se na računu označijo. Običajno — ali skoraj gotovo — tako tudi delajo. Mnogi pa pogledajo samo zadnjo številko (ki jo morajo plačati op. p.) in listek pustijo pri blagajni, kjer jih je za pol koša. Poleg tega je cena izdelku zapisana tudi na blagu, kakor to veleva ustrezni predpis. Odslej pa bodo označili ceno tudi na vsakem kosu jajca in podobnem. Reklamacii skoro ni: kadar pa so. niso nastale po krivdi prodajalcev. V prodajalni, ki je ne bodo povečali, ampak tudi v prihodnje prodajali na stojnicah pred trgovino, dosežejo mesečno za 200.000 Ndin prometa. V Samopostrežni trgovini Napredka na Viru (Količevo) sem se srečal s T. M. z Vira. Odgovorila je: — Vse. — Lahko bi imeli naprodaj tudi drobnarijo (gumbe in sukanec) po katerega moraš, če ga rabiš, do Domžal. — Postrežba je kar dobra. — Je kar v redu. Ce bi imeli še več, bi bilo še boljše. I. J. s Količevega pa je dejala : — Vse. — Kar rabim je v redu. — V redu. — Mesa nimajo vsak dan. Lahko bi imeli tudi več drobovine. I. K. z Vira je takole odgovorila: — Ne. Mesa nimajo, kakršno bi rada. — Izbire ni preveč. — Je še kar. Malo jih je strah. — Kruh dobavlja samo ena pekarna, zato ni izbire. Držijo naj tudi pestrejšo zalogo mesa. Sicer pa je lokacija lokala odlična in personal zelo postrež-ljiv. S. Z. z Vira je menila: — Vse. — Večkrat zmanjka mleka in ob sobotah je kruh star. — Postrežba je v redu. — To je odvisno od šefa (poslovodje, op. p.). Morali bi več nabaviti. Kadar neke stvari nimajo, potem ne vem, ali je tega zmanjkalo ali tega sploh niso imeli. V prodajalni mi je dala naslednja pojasnila prodajalka Iva Osolin. Poslovodja je bil odsoten. Rekla je, da v samopostrežni drobnarij ne morejo držati; drugače je z mlekom, ki ga včasih zmanjka, včasih pa ostane. Tu ni pravila niti je dan dnevu enak. Drobovine dobimo toliko, kolikor je pripada k mesu. Naši kupci bi pa res radi več drobovine. Zelenjavo dobimo vsak dan — velike izbire pa ni, ker imajo naši kupci zelenjavo z domačih vrtov. Kruh dobimo v petek zvečer in ga tedaj tudi pretežno prodamo — svežega. Nekaj kruha pripelje radomeljski pek še v soboto dopoldne. Poslovodja ni slab; mlajše kolegice se ga celo premalo bojijo. Tako je v petih Nnpredkovih trgovinah. Prepričan sem, da se strinjate z menoj, če ocenim ugotovtive kar dobre in laskave za vodstvo podjetja NAPREDEK iz Domžal. Pripombe, ki so upravičene, bodo upoštevali in upajo, da jih v prihodnje ne bo več.' NAPREDEK PRI NAPREDKU je moj komentar. Kadar so kupci s trgovino zadovoljni, in to so. tako smo ugotovili, tedaj ni pravega vzroka, da slepo -zahtevamo še konkurenco«. Uprava Napredka je precej investirala v izboljšanje poslovanja. Denar, ki ga je iztržila kot dobiček, jc tako namenila za boljše pogoje tislim. ki so ta denar dali. Na koncu pa poglejmo le, kaj pravi k temu direktor trgovskega podjetja Napredek, tovariš Anton Repovž. DELALI SO IN DOSEGLI — ZAUPANJE Ko smo začeli z reorganizacijo trgovske mreže, smo želeli Domžalčane oskrbeti z osnovnimi in razširjenimi reprodukcijskimi dobrinami, je pričel razgovor direktor trgovskega podjetja Napredek tovariš Anton Repovž. V mnogočem smo že uspeli; še vedno pa smo v upravi nezadovoljni z možnostjo prodaje drobnarij. Odločili smo se zatorej, da zgradimo v središču Domžal veleblagovnico, kjer bo moč kupiti -skoro« vse. Veleblagovnica bo imela tri prodajne etaže. V zgornji, to jc v četrti, pa bo restavracijski prostor s teraso. Naše načelo je. je nadaljeval Repovž, da si bodo naše stranke lahko v veleblagovnici nabavile vse. kar se pravi, da bodo vstopile le v eno trgovsko hišo in v njej dobile vse, kar želijo. To načelo jc važno predvsem zato, ker bodo motorizirani kupci samo enkrat parkirali svoje vozilo in potem opravili nakupe brez nepotrebnega tekanja Iz trgovine v trgovino. V spodnjih, tj. pritličnih prostorih novega trgovsko stanovanjskega bloka nasproti banke v Domžalah pa bo trg. podjetje -Napredek« uredilo novo samopostrežno trgovino, moderno mesnico in bife, kjer bodo servirali topla in mrzla jedila Nasproti kreditne banke pa bo že v kratkem dana v uporabo nova samopostrežna trgovina. V njej bo posebna prodajalna mesa in mesnih izdelkov, delikatesna trgovina ter oddelek za prodajo mleka in mlečnih izdelkov. Prebivalcem, ki stanujejo zahodno od železniške proge, tako ne bo treba daleč, da bodo lahko kupili vse, kar za vsakdanje življenje rabijo. Pred samopostrežno trgovino naspre-ti banke bo urejen parkirni prostor za motorna vozila; parkirišča pred veleblagovnico ne bo Skupno s samoupravnimi organi Napredka so se na upravi ed'očili, da zavoljo lokalov ne bodo opustili nobene obstoječe Prodajalne. Odločili so se le za specializacijo nekaterih trgovin V sedanji prodajalni mesa (pri Stajnerju) bodo n. pr. prodajali morske ribe. To bo za Domža'e novosl. katero bodo mnogi pozdravili. Sedanjo mamif-o pokopališča je bilo t celin do nedavnega pešačili: danes vas kljub 25 %o strmini pripelje do vrlin vsak fičko. Pa pojdimo po vrsti. Franc Mavser Lz Nožic je na vseh /borih volivcev poslušal tarnanje domačinov, da je treba nekaj pokreniti, da se vprašanje pokopališča uredi. Nihče ni povedal, kaj naj bi bilo listo nekaj in to celo takrat ko je Pred leti občinska skupščino v Domžalah odločila, da se na In mi šk o pokopališč ne sme več pokopavali pokojnih. V odloku je bilo rečeno, da je treba pokopavati v Radomljah, Mengšu ali celo v Kamniku. Mavser je bil drugačnega mnenja in s časom je pridobil za uresničitev svoje ideje vse širši krog so-mišl jenikov, 1'red uveljavitvijo občinskega odloka so na Homcu prekopali gnili včasih že po treh ali štirih letih. In malo preden so nrieeli z urejevanjem novega pokopališča, je l>ila v nevarnosti tudi cerkev, ki sodi v pristojnost Zavoda /a spomeniško varstvo iz. Kranja. Skratka, pobuda tovariša Mavsorjo ni bila le humana, ampak zelo nujna. Mladinci iz 1'reserij, Homca. Nožic in i/. Smarce — včasih jih je bilo do petdeset so uredili cesto, po kateri so potem nekaj mesecev vozili s kamioni gradbeni material, kot prvi je pripeljal na vrh buldožer in pričel t nivelacijo, kakor jo je predvideval načrt inženirja Izidorja Milija. Kolikor je bilo na prostoru dreves. s'i jih vašrnni s prostovoljnim delom posekali in odpeljali na žago v razrez. Počasi a vztrajno je dobivalo novo pokopališče svojo obliko. Novo pokopališče — severno Ofl cerkve — je, kot smo že napisali, urejeno, kot to zahtevajo predpisi. Prostor v izmeri *X(h metrov je dovolj velik g načrtni pokop 220 pokojnih, lokopališee ima električno razsvetljavo ter moško in žensko stranišče / umivalniki. Po krotil poli p,1 lahko pripelje avto ■Al mrliški voz jirnv na novo Pokopališče. 1 'odporni zid med s|arim in novim pokopališčem s,,ga meter globoko v zemljo in |(' spodaj debel kar poldrugi motor. Visok je 4.2 melra in 7« 111 dolg. Vanj so vzidali poleg velikih skal še 160 ma betona in lr>(K)kg betonskega železu. Precej materiala pa so porubili Še za opaž okoli novega pokopališča, za stopnice, greznico in drugo, kar je bilo treba sezidati. Atmosferske in odpadne rode so speljuiie po kuiiulih uu vzhodno stran hribu, ker je znano, da je na severni glavna črpalka homšk o-p rese rškega vodovoda. Čistost je tako zajamčena. Odštejmo dvainpol tisoč prevoženih kilometrov iu nekaj stotin ur, ki jih je žrtvoval tovariš 1'runc Mavser za novo pokopališče in nupišimo, du je celotno delo veljulo gradbeni odbor okoli osem milijonov dinarjev. Občinska skupščina Domžale, ki je najprej nasprotovala legalizaciji Domskega pokopališča, je po osebnem ogledu del predsedniku občinske skupščine tovariša Jožeta Pogačnika, delo odobrila in iz proračuna namenila za financiranje 2,1 mli jutui starih din. /j nabiralno akcijo so zbrali (že) i,630.000 S din, družbene organizacije 1 tega območja pa so prispevale 1,214.000 S din. Skratka, nekaj več kot polovi co denarju je že zbranega, ostalo pu DO v prihodnjih dneh, saj so se prebivalci leh krajev prostovoljno odločili, da bodo sofinancirali delu. Do konca oktobra je bila obnovljena tudi cerkev, tako du je seduj pokopališki kompleks dokončno urejen. Kot za mnoge si vari, ima tudi tU Franc Mavser iz Nožic največ zaslug, du je bilo vse delo lepo. solidno iii v izredno kratkem času opral I jeno. O. Lipovšek Iz zapisnika o delu občinske skupščine Nato so odborniki obravnavali vlogo košarkaškega kluba Domžale za dodelitev denarnih sredstev, s katerimi bi bilo omogočeno sodelovanje članske ekipe KK Domžale v II. zvezni ligi. Do tega ni uspelo priti še nobeni športni ekipi v občini, zato so bili odborniki mnenja, naj bodo uspehi dela tudi na tem področju v bodoče merilo za dodeljevanje proračunskih sredstev. Glede na to je skupščina sklenila, da se KK odobri zaprošena vsota, vendar na račun oziroma v okviru letne proračunske dotacije občinski zvezi za telesno vzgojo. OBVESTILO ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINE DOMŽALE V sklad za gradnjo stanovanj borcem NOB občine Domžale so nakazale naslednje organizacije sredstva, ki jih je vrnila Služba družbenega knjigovodstva iz naslova preveč vplačane provizije za leto 1!)66. 1. Gostišče pri Konšku, Trojane 2. Cestno podjetje Domžale 3. SEMESADIKE. Mengeš 4. TERMIT, Domžale 5. Slaščičarna BISTRICA, Domžale 6. Papirnica Količcvo 7. Kinopodjetje, Domžale 8. MLINOSTROJ. Domžale 9. Podjetje VODOVOD, Domžale 10. Podjetje PEC — PLASTIKA. Mengeš Zveza združenj borcev NOV občine Domžale se vsem delovnim kolektivom najiskrenejc zahvaljuje za izkazano nesebično pomoč, obenem pa prosi še druga podjetja, da odstopijo sredstva, ki jih je vrnila Služba družbenega knjigovodstva. Januar, mesec obračunov, predračunov, statistike, sama suhoparna dela, a na kraju se lahko zadovoljno oddahneš, ko pregledaš številke. Tako je bilo tudi v »Občinski matični knjižnici«, katera ima svoje skromne prostore v Kolodvorski ulici št. 8, skromne zato, ker po obsegu dela in pos'anstva, ki ga opravlja, zasluži boljše prostore, kjer bi lahko svoje knjige bolje razporedila in obiskovalcem, ki so že od leta 1950 navajeni na prosti pristop h knjigam, bolje prikazala vso njihovo lepoto. Med obiskovalci knjižnice so šolarčki prvega razreda, pa študentje Univerze, mladi fantje in dekleta, delavci po tovarnah, pa vse do 72-letnega možička in 80-letne mamice. A njih želje in potrebe so različne: od tanke do debele knjige, knjige za štiri kovače, zabavne ali zaljubljene, da se lahko razjoče, za obvezno branje, pustolovske, zgodovinske in poljudno znanstvene itd. Vse se dobi v knjižnici. S sredstvi, katere sprejemamo iz občinskega proračuna, skušamo najbolje gospodariti in nabavljamo poleg leposlovja za odrasle največ mladinske literature. S temi sredstvi nabavljamo knjige tudi za področne knjižnice v Mengšu, Moravčah in Radomljah in skrbimo za potujoče knjižnice. Knjižnica v Moravčah ima lepe prostore v novem kulturnem domu, v Mengšu pa bodo jiočasi pozabili na knjige, zato so svojo knjižnico preselili v tretje nadstropje kulturnega doma, kamor težko najdejo bralci in jo poiščejo res samo najbolj vneti ali potrebni. Kljub vsem težkočam pa je končni pregled pokazal lepe številke. V naših knjižnicah, stalnih in potujočih, je bilo v letu 1967 izposojenih 27.818 knjig 12.711 obiskovalcem, od teh je bilo 7940 mladine. Vemo, da knjige čitajo tudi ostali člani družine, tako da se krog bralcev podvoji. Ti Vsi so in bodo hvaležni članom občinske skupščine, ker vedo, da bodo tudi v bodoče skrbeli za sredstva, katera potrebuje knjižnica za svoj obstoj. V Trzinu je zaživel pravi mladinski klub Mladinski aktiv v Tranu je v soboto, 10. februarja priredil V Kulturnem domu zelo uspelo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika — Prešernovega dne. Tako kvalitetne prireditve V Trzinu že dolgo ni bilo. V kratkem času od ustanovitve so člani popolnoma samostojno, brez pomoči starejših pokazali, da znajo tudi sami nekaj ustvariti, če le imajo pred seboj trdno postavljeni cilj. Proslava je bila izvedena zelo posrečeno, brez tradicionalnega uvodnega »govora«, le mladinka je domiselno povezovala pred polno dvorano pazljivih poslušalcev oesnikove najpomembnejše stvaritve, ga prikazala kot pesnika, človeka in revolucionarja, ki je postal kažipot našemu ljudstvu v svobodo. Za poživitev recitacij so uporabljali tudi diapozitive, tako '.a Krst pri Savici, Povodnega 1931 moža pa so prikazali v dramatizirani obliki ob spremljavi harmonike in s plesom. Izvajalci so nastopali v kostimih tedanje dobe. Enako sta bih izvedeni tudi Zdravljica in pa Železna cesta. Vsi poslušalci so bili navdušeni nad izvajanjem trzinski mladine, ki je s to prireditvijo dokazala, da se zaveda, da mora ona v prvi vrsti poznati kulturne dobrine našega naroda in da je prav. da jih posreduje vedno hvaležnim poslušalcem. Trzinci si takih nastopov mladine še žele, organizatorjem pa dajejo vse priznanje, kajti dokazali so, da »gre« tudi, če sami vzamejo stvar v roke in da imamo tudi po vaseh še dovolj mladine, ki si želi poleg plesa in lokalov tudi še kaj drugega in da se s tem svojim delom vrašča V tista stremljenja, ki človeka bogate in ple-menitijo, Trzinskim mladincem in mladinkam k uspehu čestitamo! J. T. Smučarski tečaj na I. osnovni šoli Gasilci, o katerih delu poročamo v današnji številki, vlagajo mnogo naporov tudi v to, da čim spretnejo obvladajo gasilsko orodje in stroje. Temu služijo medsebojna tekmovanja, katerih se udeležujejo člani in pionirji. Na sliki eno takih tekmovanj v lanskem letu Odprto občinsko prvenstvo v smučarskih skokih v Ihanu Smučarski klub Ihan je organiziral dne 14. januarja 1968 sporazumno z občinsko zvezo za telesno kulturo tekmovanje v smučarskih skokih na 45 m skakalnici za člane in mladince, ki je bilo obenem tudi občinsko prvenstvo za člane. Kljub hudemu mazu se je zbralo kar 69 skakalcev in ca. 1000 gledalcev, ki so spremljali tekmovanje. Letos je organizator prvič angažiral domače sodnike pod vodstvom predsednika zbora smučarskih sodnikov Slovenije Vilija Bernika. Sojenje je v redu potekalo. Podobna prireditev bo v tej sezoni še enkrat ponovljena, in sicer s še bolj kvalitetno udeležbo. Povabljeni so tudi smučarji iz Avstrije, in sicer iz Zahomca in Beljaka. Rezultati: Člani: 1. Dovžan Jože, JLA. 41.5. 42 m 196,9 točke, 2. Doda Jože, SK Jesenice. 185.5 točke; 3. Babšek Franc, Enotnost, 184.6 točke. Starejši mladinci: 1. Lužnik Marjan. SK Jesenice, 34,5, 35 m, 151,6 točke; 2. Ajnik Prane, SK Celje. 147,7 točke; 3. Jakopina Brane, Šentvid, 147,5 točke. Mlajši mladinci: 1. Cuznar Andrej. SK Jesenice, 31.5. 33 m, 144,5 točke; 2. Blaznik Iztok, SK Enotnost Lj., 140,9 točke; 3. Vačič Polde, SK Šentvid Lj., 140,7 točke. Občinski prvaki pri članih so postali: 1. Posavc Roman, TVD Mengeš 35, 35 m, 141.1 točke; 2. Oražem Franc, SK Ihan, 35.5, 34,5 m, 139,4 točke; - 3. Štele Franc. TVD Mengeš, 31,5, 34 m, 132,0 točk. Pri mladincih bi zasedel prvo mesto Soren Bojan iz Ihana, vendar je pri skoku .'17.5 m padel, kar ga je uvrstilo na osmo mesto. R. F. Domžalska I. osnovna šola je v zimskih počitnicah organizirala za vse učence petih razredov smučarski tečaj. Tako je končno na poti k uresničitvi ideja, da bi se osnovnošolski otroci poleti naučili plavanja, pozimi pa smučanja. Ce bi uspeli, da bi materialno šibkejšim otrokom pomagali tudi z opremo, bi smučarski tečaj še lepše uspel. Za zaključek je bil organiziran celodnevni izlet na Veliko planino. Tečaj je vodila prizadevna telesno-vzgojn; delavka Ela Koširjeva. Vzporedno s tem smučarskim tečajem pa je tudi smučarski klub Domžale organiziral smučarski tečaj. Tudi zanj se je prijavilo veliko število mladine, kar kaže, da je smučanje še vedno med mladino zelo priljubljen šport, čeprav je oprema iz leta v leto dražja in se je marsikdo ne more več privoščiti. Tudi ta tečaj je uspel v vsakem oziru. Znanje, ki so si ga tečajniki pridobili, so pokazali na zaključnem tekmovanju. USPEL SPOMINSKI TURNIR Rezultati : 1 Triglav Kranj . . . 6820 2 Branik Maribor . . . 6670 3 Papirnica Količevo 6668 4 6558 5 Kranjska gora . . . 6544 6 Fužinar Ravne . . . 6511 7 Celje....... 6432 8 Slovenija ceste Ljub- 6391 9 Gradis Ljubljana . . 63S0 10 Brest Cerknica . . . 6370 11 Slovan Ljubljana . . 6353 Peterica najboljših kegljačev je takale: 1, Turk (Triglav Kranj) . 926 2. Steržaj (Branik Maribor) 915 3. Trstenjak (Fužinar Rav- 902 4, Santl (Branik Maribor) . 887 5. Česen (Triglav Kranj) . 884 M. B. V Domžalah je bil tudi letos organiziran že tradicionalni kegljaški turnir (3 X 200 lučajev) v .spomin na nekdanjega organizatorja in tekmovalca Avgusta del Bell a. Letos so se turnirja udeležila vsa najboljša slovenska moštva, saj jih je nastopilo kar enajst. Prav lep uspeh so dosegli tekmovalci Papirnice - Količevega. katerim je za las ušlo drugo mesto Prav gotovo pa je. da je tudi tretje mesto v konkurenci, kakršna je bila tokrat, nadvse lep uspeh. Tekmovanje je pokazalo, da je tudi med gledalci v Domžalah za kegljanje veliko zanimanja; prav b: torej bilo. da b: se organizatorji tega tekmovanja še večkrat lotili organizacije večjih in kvalitetnejših keg-ljaških prireditev. Rezultati republiškega tekmovanja v smučarskih tekih za pionirje Mlajše pionirke: 1. Štefka Mežnar ..... SK Ihan 13,29 2. Marinka Moder...... TVD Do! 18,54 3. Mirjam Kokalj...... SK Ihan 19,44 4. Ida Vidmar....... TVD Dol 19.53 5. Majda Kokalj...... SK Ihan 22,12 Starejše pionirke: 1. Kati Pristov....... TVD Gorje 11.42 2. Helenca Bešter...... SK Triglav 12,27 3. Breda Sedelšak..... SK Ihan 12,35 4. Milenca Kordcž...... SK Triglav 13.06 5. Jolanda Korenčič..... TVD Lovrer 13,46 Mlajši pionirji: 1. Franc Simic....... TVD Gorje 12,00 2 Franci Kak....... SK Ihan 12,22 3. Lojze Pokljukar..... TVD Goije 13.05 4. J. Kačič........ SK Triglav 13,18 5. Janez Jelene....... SK Triglav 13,18 Starejši pionirji: 1 Franci Tajnikar..... TVD Jesenice 10,59 2. Marjan Gregorič..... SK Ihan 11.30 3 Tone Ogrin....... FS Ravne 11,61 4 Ivko Hren........ SK Enotnost 12.00 5. Ivče Straser....... TVD Dol 12,01