52. številka.
V Trstu, v torek dne 1. maja 1894.
Te&y XIX.
alDIl___
ishaja po trikrat na teden v io stili i«, danjih ob torkih, Aatrtkih sobotah. Zjutranj« izd»nje iz-kaju ob 6. uri zjutraj, večerno p« ob 7. uri večer. — Oboja« iaduje iUm : u Jadra mesec . f. —.BO, izven Avstrija f. 1.40 »» tri mesec. . . 2.60 « .	4,—
n pol lete ... 5.- . . , 8._ u tm leto . . , 10.— . , . 1« _
Na Hrkh Im filoisa« mnIiIm m
rs Jsaljs Mir. Posamične itsrilke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trttu po S nvČ., v Ooriei po M n vi. Sobotno večerno Udarja r 1 ratu 9 n4„ v Gorici « al.
EDINOST
OImUo ■lovenaketfa polltldnetfa druitva
Oglasi m račune po tarifa v petitu; ta naslove ■ debelimi črkami ee plačuje proitor, kolikor obsega navadnih vrstit. Poslana osmrtnice in j tvnesahvale. domači oglasi itd. te računajo po pogodhi.
Vsi dopisi naj te poJiljajo uredništvu : ulica Caserma it. 13. Vsako piamo mora biti fraakovaao, ker aefrankovana se a« sprej imajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije ia oglase sprejema npravniitvo ulica Caserma 13. Odprta reklamacije so prost« poitnine.
.Delolskegn podpornega f&oAtva'
dne 39. aprila 18», je Trftil ob precejšnji udeležbi jUuoT. V svojem nagovora >e je spominji>Wuštveni predsednik f. prof. Mate H a n d i d, kako j« društvo Mtadovalo v minulih letih v fl-nančnem pogleda. V tem ravnokar minulem letu amo pa tako napredovali, da amo popla-dali stari dolg in le nekaj prihranili ao bo-d ode potrebe. Na tem ugodnem preobrata se moramo sahvaliti Bogu, potem vestnosti sdrav-nikov in slednjič točnosti vseh članov. Oosp. predsednik se nadeja, da se bodo člani tudi v bodoče svesto sbirali okolu svoje prekrasne nastave. Priporoma delavcem naj ostaoejo ■vesti Boga in svojemu vladarja, pred kojima amo vsi jodaoki. Treba to priporočati sosebno danas, ko vidimo povsodi mogočna delavska gibanja. Govornik se nadeja, da ostaoejo aafti slovenski delavci svesti cesarja in narodnosti.
Delavcem dragih oarodov ja lahko ne-glaisti mednarodnost in narodni indiferenti-aem, ko jim je narodnost ugotovljena, nam p a o i. Mi si moramo najprvo sagotoviti na* rodni obstanek ia potem skrbeti sa vse drago. Na tem pota ho6e tudi naia inteligencija podpirati dtlavoe. Driimo ae sloge ia ljubavi I V to ime kliče: Bog polivi .Delal.ko podporno drultvo" 1
Navaoči liani so ae odavali tema po-adrava iivahnimi živio-klioi.
Goap. predsednik je predstavil na to vladnega poverjenika, namostniitveuego tajnika
gosp. dodija, kojega je sbor spoltljivo posdravil.
Ii porodila od borovega o delovanju v minolem letu, koje porodilo je pretita) na poaiv predsednika tajnik Stjepan Gjivić, po-enemljemo: Toliki primanjkljaji, e kojimi ee je bilo drnilvu boriti v minolih letih, so premagani. Premoienje bolniškega saklada zna-Aalo je konoem leta 1893 1807 gld. 58 uvi.; k tej svoti je priiteti le letošnji dobiček 442 gld. 98 nvč. Odbor je v minolem letu gledal etroge na to, da pride v okom simulaciji in nemarnosti. Is tega vsroka isbiisal je 980 molkih ia 89 Ionskih; vpisalo pa sa je 190 molkih in 47 članov. Umrlo je 11 drnštve-nikov in 8 dcalabniae. Rodbinam umrlih se je ispločalo pogrebnine 390 gld. Koncem leta je imelo drultvo 1 častnega člana, 9 ustanovni kov in 23 podpornih Alanov. Rednih molkih članov je bilo 990, Ionskih 220. Bolnih je bilo minolo leto 516, slućajev bolesni pa 649. Podpore se je {splačalo a pogrebnino vred gld. 10,390.41. Zdravila so se podelila 570 čl inom, stala pa so ta adravila 1.345 gld.
PODLISTEK.
89
Kmetski upov«
Mguionirnako jtovsst Jeslnq)stvg<* eekm.
— Spisal Avgust Šenoa. Priložil 1. P, Planinski. —
—	Tvoje P Kaj tvojo P Nič tvoje. A sedaj vem 1 Pojdi k gospoj Urlali po pitanoga vola.
Ta hip se saleti Gavro proti mesta, kjer stoji lena, in toliko da je ni prevrnil a detetom vred, kar priskoči isnenada Gubec, zgrabi konja sa uzdo, a lena jokaje odide. Konj postoji, stari Tahi pa ostrmi in pogleda kotota.
—	Kdo si ti P v p rala Tahi.
—	Matija Gubeo, odgovori kmet mirno,
ali odločno.
Gospodar ga precirno pogleda.
—	Gubeo P Gubec P vpraia. Saj res! Ti si iz Gorenje Stobice, kaj ne da P
—	Sem, vttža milost!
—	Tisti krivi prorn , kmetski Bog, pripomni porogljivo pospodsr, moj kmet.
—	Kmet stobiike gospode, odgovori Gubeo mirno.
44 novč. Drultvo je izdalo torej sa podporo, pogrebnino in sdravilna sredstva skupaj gld. 11,721.02. Is druitvene knjilnice se je letos pročitalo 580 knjig, knjižnica Iteje 1569 knjig.
O poročilu odborovem oglasi se Član Miha Kamuičič ta bejedo. Govornik se čudi, ds se je brisalo toliko itevilo udov. Kje so vsrokiP Menda previsoka tednina. Govornik pa pripotnava, da sa letos je ni mogoče sni-lati. Drugo slo je to, da imamo samo en sistem plačevanja, kajti siromaku je telko plačevati. Članov, ki saostanejo nekoliko s plačevanjem tedni ne, ne bi so smelo takoj brisati. Govornik saključuje s ieljo, da bi novi odbor sporazumno s sdravniki in drugimi činitelji delal na to, da ne bi se krčilo Itevilo članov. Istotalo naj bi odbor delal na to, da bi se vriil zakon, ki nalaga gospodarjem, da prispevajo s jedno tretjino tednine.
Predsednik M a n d i č oblaluje, da sa je predgovornik izralsl kot novinec, ki ne razume uprave. Zdravniki in nadsorniki ni* majo nikakega upliva pri brissnju člsnov, odbor je isti, ki odločuje. V slučaju bolesni treba dati podporo tudi nemarnim udom in s tem so otkodovani drugi pridni udje. Zato so se premenila pravila, da se more strožje postopati. Kar se tiče prispevanja gospodarjev so je odbor dogovarjal z dragimi enakimi drultvi za skupno akcijo, toda bresvspelno; niti ona druitva niso mogla doseči ničesar, ki atoje pod pokroviteljstvom vlade. Gledč nemarnih članov opala prodeednik, de je povsodi najti ljuliko med plenioo, tako tudi pri nas. Podporni udje pa ne dobivajo ni podpore, nI sdravil, kakor misli gospod Ks-molči«.
Član B e n č i n s se pritožuje, da se knjilnioa premalo iskorilčaje, ker je telko dobiti kojige. Priporočs odboru, nsj ksj ukrene v tem pogleda.
Glede knjilnice so se oglasili tudi drugi člani.
Ivanu Zadnika ia udovi Marija Huio se je dovolila podpora po kratki raspravi.
Član Samec priporoča, da se vsake tri meseoe v .Edinosti" priobči poročilo o stanju druitva, kakor je bilo sklenjeno pri lanskem občnem aborn.
Jako iivahnn rasprava se je unels radi draltvenegn uradnika, ker je ta poslednji pre-klioal svoj podpis na proinji za slovensko lolo v Trstu. Člsa Kolb in drugi so sehtevali, da ae uradnik odpusti; drugi so ga pa zagovarjali, ker je polten in točen. Kar je zakrivil, je sakrivil i s ven druitva in taka atroga kasen ne bi bila v pravem razmerju s pregreikom. Po dnljii
—	Kaj bi rad, redki gost, kakovo milost P vpraia Tahi, ohol si, kakor sem sliial, nisem te le videl.
—	Ne prihajam po milost, pravi kmet, ampak po pravioo.
—	Kmet pravioo P začudi se Tshi.
—	Da, vala milost, sliial sem, da vaia milost vpisuje naio mladeniče v konjike.
—	Da, pa ksj potem P
—	Sliial sem, da je vpisan tudi Jurij Mogajič iz Stobice, sin moje sestre.
—	Je že res I Mogajič t Tudi on je! domisli se Tahi.
—	Ali Jurij je svobodnjak, reče Gubec, on ni primoran iti v drugo, kakor v bansko vojsko in se sedaj ženi.
—	Pa vse to tebi mari P
—	Jaz sem mu ujec, mesto očeta in matere l Skrbeti mi je zanj, zatoroj prihajam, da opozorim vate gospodstvo na to.
—	Kaj svobodnjak! zadere se Tabi, mari meni, z menoj pojdo. Ne Brno bo ženiti. Sedaj vel. Z menoj mora. Ničvrednež je, nemir dela v hiii.
iazpravi sta člana Kolb in Kamuičič formu-irala nastopni predlog: .Občni sbor izraža radniku grajo radi zaničevanje slovenskega »sika tzven druitva*, proti kateremu predlogu pa je protestoval vladni poverjenik. Predlagatelja izjavita na to, da se hočeta pokoriti sili, umaknivii svoj predlog.
Ns interpelacijo člana K o I b a, kako je moglo dati druitvo kavcijo 1000 gld. za Dolenčevo tiskarno, pojainjuje predsednik, da ni nikake nevarnosti ter da je imel odbor pravioo razpolagati a to obligacijo, kajti vsak savod ima svoje nedotakljive fonde, koje treba koristno naloliti. Po daljii razpravi se je predsednikovo pojasnilo vzelo na znanje.
S tem je biln savršena vrsta rasprav, na kar je predsednik volilne komisije gosp. Bogdanovi« naznanil isid volitve novega odbora. O vspehu volitve poročamo med rosnimi vestmi.
Zaključujoč sborovsoje prsvi predsednik, do se ne čuti loljenegs, niti bi hotel koga laliti, ker so ga zapustili nekateri člani. Njemu ni do oseb, ampak do stvari in koristi druitva. Priporoča navzočim, da posteč na strani osebnosti delajo so druitvo, da delaveo ostane polten slovensk delavec. Dokler ostane on predsednik, delal bode nepremično sa napredek in procvit druitva, da se vrli pravica, da delaveo ostane sam svoj. Govornik spominja navzoče no domovino in vladarja, poživljajoč jih, da sakličejo poslednjemu trikratni „livio", čemur ae je vez zbor navduieno odsval.
0 uredbi dopuščenih stavbnih obrtov.
§. 10.
Da se je kedo kakemu obrtu priučil, more dokasati tako-le:
a)	s odhodnim apričevalom dotične strokovne iole, v kateri ae podeljuje vsaj tri leto trajajoči praktični poduk v učni delavnici;
b)	s učnim spričevalom (ačnim pismom), da sa je obrtu v redu priučil, ali pa s dok s* silom, da je bil oasproti časnim določilom g. 11. dve leti več nporabljen;
c)	prosilci, kateri ae z dobrim vspehom dokončali stavbno ali inlinirsko lolo na kaki tehniiki visoki loli, prebivli obe drlavoi preskuinji, ali pa vilo obrtao šolo sa stavbnotehnilke atvari na kaki o. k. dr-lavni obrtni loli ali na kakem enakem, a pravico javnosti opremljenem učiliiču, morajo donesti dokazilo, da so bili saizučbo dotičnoga obrta, vitevii delo, ki so je opravljali pied ali med učno dobo, uporabljani v njem lest mesecev, oziroma eno leto.
—	Svoboden človek je, odgovori Gubec mirno, ne mora v vojsko, lahko se leni.
—	Ferko! sakliče z okna gospa Jelena, pa ti vse to mirno posluiaš P
—	Da
ne mora I zakrtči Tahi in savihti bič, da ne moro, pes k metski, in zamahne na Gubca.
—	Stojte, gospod, pravi kmet, pogleda resno Tabija in vzdigne roko. Mene ni udaril ie nihče, kakor turška sablja v kraljevi službi. — Gospodarju sosedgrajskemu omahne roka. Zamiži in prezirno pogleda kmeta, a ta reče :
—	Povejte mi, milostni gospod, kaj mislite z Jurijem P
—	To boš v kratkem videl, capin, ali mej tem ti pravim, brzdaj svoj pasji jezik, ne hodi mi iz hiie, ker sicer te dam v nedeljo prod stobiško cerkvijo vpreči v jarem, zakriči Tahi in odide naglo proti notranjemu gradu. Kmet pa stisne zobo, stisne posti, pogleda proti visokemu poslopju in sikuo :
—	Tudi ti bol v kratkem videl, krvolok I ter odhaja urno po klanjci v vas.
§. 11.
Dobo, kako dolgo naj traja praktična izučba prosilcev kakega dopustila za kateri obrt, oovedeo v §. 1., ustanov I ja se tako-le:
1.	Za stavbne in zidarske mojstre šest let, od teb vsaj dve leti v enačaja polirja ali delovodca.
2.	Za kamenarske ali tesarske mojetre pet let kot pomočnik, od teh vsaj dve leti v snačaju polirja.
3.	Za vodnjalke mojstre tri leta kot pomočnik, od teh vsaj eao leto v značaju polirja.
4.	Pri kamenarjih in vodnjalkih mojstrih je moči s osirom ns krajoe razmere tudi iz-pregledati uporabe v značaja polirja.
§. 12.
Takim prosilcem sa pravico stavboih, sidarskih, kamenarskih in tesarskih mojstrov, kateri ao dokončali stavbno ali inženirsko lolo na kaki tehnični visoki loli ter opravili s dobrim aspehom obe drlavoi preskuloji, sadostuje dokasilo praktično uporabe v obrtu, akrajiooe nasproti časnim določilom §. 11. aa dva leti, za prosilce pa, ki so si pridobili diplomo kake tehniške visoke iolo is stroke nad talnega stavbstva ali inienirskega stavbstva, dokasilo praktične oporabe v obrtu, skrajiane nasproti časnim določilom g. 11. sa tri leta, seveda e pogojem, da so to prakso izvrše-vali v stroki nadtalnega stavbstva. Pri praktični vporabi iziolaoih aluiateljev kake teh-nilke visoke lole se ne zahteva, da bi se vporabljali kot polirji ali delovodoi.
Takim prosilcem za pravioo obrta stavbnih, zidarskih, kamenarskih, tesarskih in vodnjalkih mojstrov, kateri so z dobrim vapehom dokončali vilo obrtno iolo sa stavbnotehnične atvari na kaki državni obrtni loli ali tej enakem, e pravico javnosti opremljenem učiliiču, zadostuje dokasilo praktične vporsbe v do-tičnem obrtu skrajiane nasproti časoim določilom §. 11. za eno leto.
Prosilcem za pravico tesarskih ali kamenarskih mojstrov, kateri ao zadobili od-hodno spričevalo dotične etrokovoe iole, epo-jene z učno delavnico, sadostuje dokaailo praktične vporabe v tesarskem, osiroma ko« meoa'rskem obrta, skrajlaao oasproti iaanim določilom točke 2. v g. 11. sa dve leti, takim pa, ki so sadobili odbodno spričevalo kake delovodne iole sa stavbnotehnične stvari na kaki državni obrtni ioli ali na tej enakem, a pravico javnoeti opremljenem učiliiču, dokasilo praktične vporabe, skrajiane nasproti časnim določilom točke 2. v g. 11. sa eno loto.
(Dalje prih.) VIL
Visoko je plaval meaeo nad Brdovcem, a mirno listje se je lesketalo v mesečini kot srebro; nobene žive daše nisi slišal, okna so bila povsod po vasi temna, le v jedni koči je gorela luč. Za plotom te koče je etala Jana, a zunaj mladi Jurij Mogajič. Deklica je slonela z laktmi ob plotu, a obličje je imela obrneno proti mesecu. Temne nje oči so se ji Čudno svetile in zrle proti nebu, a obras se ji je smehljal, kakor bi sanjala o raji. Jurij se je naslonil ob plot in gledal deklico in ni se je mogel nagledati.
—■ Jane, reče mladenič mehko, ali ti je prav, da se je tako oarediloP
—	In še vprašaš, Jurij, odgovori smehljaje ae deklica. Vedela aem in verjela, da me ne prevariš, ker si poštena duša, toda niti sanjala nisem, da bom tako hitro tvoja. Kakor bi me bilo strah in kakor ne bi zaupala ti nagli sreči.
—	Mar te je mene strahP vpraša mladenič.
(Dalje prih.)
Politiške vesti.
Volilna preosnova. ,N. Pr. Pr. javlja, da se bode Hohenvartnv klub prihodnje dni bavi] s volilno preo§novo. Jeden del Hoben-wartovc«v noče niti, da ae deželnim »borom prisna korporacijsko volilno pravo, niti da ae osnuje nova kurija industrijskih delavcev, ampak osnuje naj se nova kurija a oboo volilno pravo. V prilog tej kuriji naj ae vsaka obstoječih kurij odpove razmernemu Jtovilu mandatov. Od razprav v Hohenwar-tovrm klubu bode savisno, ali ae med zaupniki koaliranih strank v tem useda* nju zopet pričiio paavetovanja o volilni pre-osnovi.
Shod obrtnikov v Brna- V danainjom
zjutranjem irdanju poročali smo med politi* škimi vestmi o shodu obrtnikov, vriiviem ae minulo nedeljo v Brnu. O tem shodu poro« čali ao tudi tržaiki italijanski listi, in sicer v tem smislu, kakor da ae je shod iirekel za ustanovitev nemških trgovinskih šol. Nam se je ta vest takoj dosdevala neverjetna, a zabeležili smo jo kot verni kronisti, prido-davši pa v oklepu vprašaj. Ii pozneje doŠlih poročil smo se prepričali, da je bila omenjena vest res popačena, kajti shod je vsprejel 2 resoluciji, v katerima obžaluje prepočasno napredovanje del v permanentnem obrtnem odioku ter ae izraža proti osnovljanju nem« ških,jednojezičnih trgovinakih šol. Navzoča poslanca Z a Ček In Brezno v h k i sta izrekla željo po zdruienju Staro* in Mladočehov, kakor tudi sa to, da ae osnnje slovanska protikoalicija.
Poljski klub proti avMtro-ogrski banki. V svoji včerajšnji seji raspravlja! je poljski klub o avstro ogrski banki. Razni govorniki napadali so banko breiobiirno, Pred* ložilo se je cel6, da naj bi se banka razdelila v avstrijsko in v ogrsko, da ae a tem zapreči vpliv Madjarsko na Avstrijski denarni promet.
Cerkveno-politi&ka zakonska pre-osnovu na Ogrskem pride v razpravo pred zbornico magnatov dne 7. t. m. Klerikalni Hat „Magyar Alan" objavlja sleherni dan članko, v katerih roti magnate, da odbijejo ta zakonski načrt.
Štrajk na Dnnajn. Včeraj spri jeli so so štiajkujoči delavci na Dunaju v raznih krajih h stražarji, in z delavci, kateri se niso pridi ulili štrajku. Stražarji so prijeli Josipa Vonoena, jednega najgorših kričačev v pred* mestju Ottakring, toda delavci so obkolili stražarje, zahtevajoč, da »pustijo njih druga. Več policijskih agentov obdalo je na to pri* jetega vodjo, da ga odpeljejo k bližnjemu polic, komisarjatu. Slučajno je bil ▼ neki ulici kup kamonja, pripravljen sa posipanjo; ko bi trenil izginilo je kamenje po žepih štrajkujočih, na kar se je vsula prava toča kamenja na glave pulioijstov. Jeden agent je bil težko uinjen; stražarji in polio, ngentje pričeli so na to streljati (Straiarji na Dunaju so oboroženi s sabljo in revolverjem. Ur.), s prva v srak, da privabijo pomoč, potem na ljudstvo. Par krogelj je sadelo slučajno mimo idoče oeobi«, katere niso bile a štrajkujočimi delavci uiti v najmanjši dotiki. To je mno-žioo uprav občsnilo; policijsko osobje pobegnilo jo na to a svojim jetnikom, da se reši razkačene množioe, in, dospevši v po* slopjo kouiisarjata, zagradili so se v poslopju, delavci pa so jih oblegali, metaječ kamenje. Proti večeru prišla jo pomoč, ki je razgnala izgrednike in zaprla Be 16 oseb. Ob 9. uri bilo je vse mirno.
Ogrska akademija znanosti. Pri v če rajšnji seji ogrske akademije znanosti v Budimpešti izjavil je predsednik Eikvos, da je neosnovana trditev, da se je odpovedal nadvojvoda Josip svoji časti kot predsednik in počastni ( lan iste akademije.
Različne vosti.
Za proslavo SOletnice vladanja Nj. Vel. cesarja. Dne 29. min. tn. zborovali so na Dunaju zastopniki najuglednejših korpc<racij Avstrije, da se posvetujejo o načinu proslavljen ju SOletnice vladanja cesarjevega. Tovar-ničar Krupp iz Berndorfa izjavil se je v iutenu kluba obrtnikov proti državni ras-atavi leiu 1898; predlagal jo, da bi se nabiral narodni dar po vsem cesarstvu, za kateri iiftj bi daroval vsak po jedno krono. Z na-bruuitn denarjem da naj so zgradijo zdravišča zu ulubotuo otroke starisov delavskega stanu, in da ho ustanovijo brezplačna mosta za
vsprejem takih otrok po vseh kronovinth; dalje da se priredi svečan sprevod v doka*
udanosti vseh kronov'n in vseh alojev, v katerem naj bi se pokazale ianajdbe in napredki 19. stoletja in konečno, da se isročč darila posamičnih kronovin in korporaeij Nj. Veličanstvu. Tudi zadruga obrtnikov rudarstva, ieleznine in izdelovanja strojev sklenila jo resolucijo, s katero se izjavlja proti razstavi in priporoča ustanovljenja stalnih dobrotvornih zavodov. — Grof Pran Cof) ni ni izjavil se je sa odloženje predloga, po katerem naj bi ae odprta na Dunaju narodna razstava leta 1898.
Iz Kopra se nam pile; Dao 24. min. m. bil je za gojence tukajšnjega o. kr. učiteljskega izobraževališča izvanredne slavnosti in važnosti, ker se je prasnoval svečanostni spomin 401 e t ne poroke Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja. Preprosta dvorana se je pod vodstvom prof. Scb. primerno okinčala s selenjavo in grbi vseh avstrijskih dežel, katere je naslikel sa to slavnost neki gojenec. Svečanost je počastilo nad sto odličnih oseb. Med temi je bil deželni lolski nadzornik vites KI od i č, iolski svetovalec vitez B a b u d e r, nekdanji vodja vitez Revelante, etolni proit don Petronio s mnogo duhovičino, okrajni glavar Sehaffenhaaer, okrajni šolski nadsornik Kožuh, ves učiteljski zbor tu kaj-loje kasnilniške iole in italijanske ljudske šole, mnogo gospej in gospio ter uradnikov in nekoliko mestjanov.
Ume se ob aebi, da je bil vas učiteljski sbor tukajšnjega učiteljišča ■ vodjem J. Mar-keljem. Na programu bile so tele točke sa orkester, ki je sestal is U godoev-gojencev:
1.	Moja Avstrija, koračnica. 2. Sarti, simfonija. 3. Verdi, „Rigoletto1. 4. Rosiini, ouver-tura is opere »Semiratnida'. Pevski sbor, ki je štel 24 pevcav jo pel: 1. Cesarska pesem.
2.	Ljudska pesem o cesarji. 8. Kreutser, sbor is opere „Prenočtfčo v Granadi". (Vse tri pesmi v nemftkem jeziku.) Pri godbi odlikovala sta ae posebno, mimo nekaterih igraloev na gosli, slovenski gojenec Širca in hrvatsk, gojenec Ryilavy (rodom Čeh). Na glasoviru igrala sta is Meudelsohna slovenska gojenca Široa in Vuga.
tfed posameznimi točkami govoril je prvič vodja Markelj (v nemškem jeziku), kt je poudnrjal posebno udsnost do vladarske hiše. Potem pa je govoril profesor J. pl. Kloinmujr o veljavi to iivauredne slavnosti. O govoru samem nočemo delj biložiti, ker je priobčen ie v nekem triaškem nemškem listu. Pritrdimo pa lahko, da mu je aledil burni aživio" vseh navsučih, kateremu se je pridružil tudi kak „eviva".
Sploh se je kazalo, da jo bila svečanost občo avstrijska, da je druiilo vse navzoče pravi viribus unitis. — Onim, ki smo bili pri svečanosti ostane ta svečanostni dan dolgo v spominu.
(Prav in lepo je — in v takih mestih kakor je Koper tudi posebno potrebno —, da se goji avstrijsko čustvovanje. Sicer pa se pridružujemo tudi mi in brezpogojno me* nenju dratih slovenskih listov, da nemščina ni jedino sredstvo sa gojenje takega čutslvovanja. Izključno nemške slavnosti na izobraževališču v Kopnu so pravi nezmisol — sod nezmi<elnih naših cdnoiajev, Uredništvo.)
Pri občnemu zbora .Delalskega podpornega druitva" iivoljen je bil z večino glasov ta-le odbor: Predsednik: Mate Mandič; odborniki: Bogdanovič Ant., Biček Iv., Bar* bič Fr., Mikota Julij, Ojivič St., Hvaatja Iv., Perhavo Jak., Primožič Fr., Slajko Ant., Spi-lar Iv., Lotrič Gr., Vertoveo And., Mavrin Miha, Ipavec Iv., Bavcon Iv., Sumeč Mat., Knmuščič Mtha, Rep A., Poljšak M ha, Pe* rufiek Vinko, Mrhar Ant., Hlad Jos. — Namestniki : Kolb Jor., Lavrončič Vine., Lovo Iv., Kobal Anton, KraŠna A it., BabuJer Fr. — Preglodovalci računov: Sabor Teobald, Skamperle Jak., Fubjan Jos. — Razsodišče: Žitko Fran, Malo Ivan.
Prvi maj V Trotu. Kakor smo se bili nadejali, res ni bilo danes v Trstu nikskoršnih demonstracij. Vedeli smo to v naprej, kajti ogromna večina tržaških dolavcev so mirni Slovenci, ki se prav brigajo malo za socijalistiške agitacije. Zaradi tega delalo se je po vseh zavodih in dolavnicab danes, kakor po navadi. Samo v Lloydovem arzenalu so praznovali. Okolo 100 delavoev iz arzenala šlo je zjutraj k av. Ivanu v gostilno „A I I a
Breehetta*, kjer s« p »plinoma mirno jedli in pili ter rasgovarjali se. Opoludne vračali so se mirno v mesto. Prijavnem vrtu ustavilo je iste stražarstvo, poživljajoč jih, da se rszidejo ; ker pa tega delavci niso storili mahoma, prijeli so straiarji par upornikov in le par drugih, ki so •• ustavljali takemu arestovanju in kričali, ds naj izpustijo prijet« drugove. Vseh so saprli 5. Izgredov ni bilo nikjer.
Naznanilo, vabilo In proftnja. Odbor „Slovenskega bralnega in pevskega društva v Boljunci' naznanja uljudno č. p. n. gg. dru-štvenikom, da bode, pričenši z današnjim dnem, društvena bralna soba v hiši it. 66, poleg društvene sobane v drugem nadstropji glavne hiše na levo. — Zajedno vabimo vse č. p. n. gg. druitvenike najuljudnejše in prosimo, da bi čim marljivejše prihajali čitat in da bi čim itevilnejio blagovolili udeležiti se skupnih druitvenih večerov, kateri bodo, po od-borovom sklepu, od sedaj naprej vsake sobote večer.
Zunajne č. p. n. ude pa ie posebej opo-zornjemo na gg 8. in 9. druitvenih pravil in jih prosimo, da čim prej poravnajo zaostalo druitvenino.
Boljuno, dae 26. aprila 1894. Za „Slovensko bralno in pevsko druitvo v Boljunci" Miroslav Anžlovar, predsednik.
NooroCa. Včeraj popoludne pomikal ae je tovarni vlak, kakor vsak dan, jako počasi ob obrežju na progi, ki spaja južno ielesnico s državno. Na obrežju Oiuseppina priiel je vlaku nasproti nek prileten mož, ki je v nesrečo sdrsnil, bai ko je priiel do vlaka. Da ne bi padel, prijel ae je nehotč sa šelesniik vos, toda bai vsled tega ker se je pomikal vlak njemu nasproti, padel je pod vos. Prvo kolo povosilo je nesrečneža preko trbuha, da se je takoj pokasal drob, drugo kolo strlo mu je prsi od jedne rame do druge, da je bil revež na mah mrtev. Ljudje so sagoali krik grose; vlak se je ustavil takoj.
Takoj se je nabrala velika množica ljudij okolo grosno razmesarjenega trupla, straiarji pa so tekli po adravnika in po sodnijsko komisijo. Ko je sdravniiko-sodnijska komisija konstatovala, da je nesrečnež mrtev, potem so odpeljali truplo v mrtvašnico pri av. Ju-stu. Nihče ne sna, kdo je ponosrečeni; isti jo navidezno delavskega stanti, 60 do 6B let star, je pleiast in ima pjlno sivo brado.
Nenadna omrt. Včeraj popoludne zadela jo kap 66letuega javnega postrelčeka Dome* uika Aszolinija iz Ruvoreda, stanujočoga v ulici delle Candelo hit. 2, bsš v tem, ko je stopil iz postajo juine železnico, kjer je imel opravka. Ljudje so poklioali zdravnika, toda, prihitovši dr. Plitek od idraviike postaje, prepričal so je, da je nesrečnež mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvainioo pri sv. Justu. Pokojnik sspustil je ženo in troje otrok Poikuion oamomor. 20letni kroinjar Edvard Coen, stanujoč v ulici Riborgo, zastrupil se je včeraj pod Skednjem s raztopljenimi glavicami ftveplenic. Ljudje se po-svali sdravnika, ki mu je ispral želodec in ga poslal v bolnišnico. Coen je v prejšnjih letih že dvakrat skuial končati svoje življenje s strupom.
Zatafion ropar. Is Rima poročajo, da so minole nedelje saprli tam ietesniikega sa-vornika Ognibene, ker je bil na sumu, da je roparsko napadel na vlaku sprevodnika Sar-toria. (Glej v večernem isdanju „Ed." s dne 28. min. mes. vest „Drsen roparsk napad na vlaku". Ur.) Ognibene je prisnal svoj sločin, toda izjavil je, da hoče vsrok povodati ie preiskovalnemu sodniku, — Najnovejia poročita pa oposivljajo to vest, češ, da Ognibene ni priznal ničesar in da je sploh nekriv tege napada.
Najnovejše vesti.
Dunaj 1. maja. V včerajšnji seji tiskovnega odseka isjavil je pravosodni minister, da so more omejiti objoktivno postopanje le takč, da bi bo odpravilo v vseh slučajih začasne zaplene in da bi sodili o zaplenah pravi sodniki namesto porotnikov. — Minister notranjih poslov je izjavil, da bi se moralo preskrbeti jamstvo za Blučajne denarne globe, ako se odpravi kavcija, takć da »e more zatreti na denarno globo obsojen list, če v teku treh dnij ne bi položil pri državnem pravdništvu sodnijsko označene globe.
Rim 30 aprila. Vesti, katere širi list ,La Capital«* o zdravju papeževem, so popolnoma neosnovano. Papež je zdrav.
Barcelona 30. aprila. V včerajšnji tajni seji vojnega sodišča jo bajn predlagal vludni komisnr smrtno kazen za 10 anarhistov, kateri so zntožuni, da so sokrivi atentata na imuAoh Murtinez-CiiinpoHa.
Atono 1. »aja. Potres minolega petka
napravil je več škode, kakor se je mislilo s f.rva. Posebno je trpela pokrajina Livadia. Mesto Atalanteje popolnoma zapuščeno. Morsko obrežje znižalo se je sa l1/, metra.
Pariz 30. aprila. Ooneral de Bois-Deffre imenovan je atalniia načelnikom generalnega fttaba.
Trgovinski braojavl.
Budimpešta. Piani*-* ta spomlad 7 12 —714, ta jeNcn 7 38 -7 39 Koruza za juli-avgust 5-13 do 6'15 Oves ta jesen 5 88—5 90.
Punica nova od 77 kil. t. 7*25—7 30, od 78 kil. f. 7 35-7-40, od 79 kil. f. 7-45—7 50. o<l 80 kil. f. 7 50-7 63, od 81 kil. for. 7-60-7-75, Ri 5-60 -5-75.
■Tečnian 8-55—9 - > proso 9-90—1-30. Slabe ponudb« pienics, trg mlačen. Prodalo so je 12.000 mt. st. Druge vrsti iita nespremenjene, malo zanimanja. Vreme: deževno.
Praga. Nerafinirani sladkor : bolje. Za maj 14-95, Nova roba Meptnmber 1|-85.
Budimpešta. Špirit, 16.25 —'6-65 Bavre. Kava Santos good average sa maj 10215, ta neptamber »7 75.
Hamburg. Santos good average sa maj 83- —, september 78-75, december 73-— popuatljivo, mlačno.
Dunajska bon
Drlavnl dolg v papirja .
s * v srebrn Avstrijska renta v slnta .	„v kronah
Kreditne akcij« ....
London 10 Lst.....
Napoleoni......
100 mark ......
1"0 italj. lir.....
Gostilna „AlVAntico Morou
utira Solitario 12, (po domače pri ,Prvač/eovcu*), prodaja črna in bela rim prve vrste iz prvaikih in dornbrrSkih tittnpradov, in sicer: domače irno po 89, belo po .38, modra frankinja po 40 in irno kratko po 40 ni. liter. Izvr.itna kuhinja. — Driei it gesla: , Rojak k rojakupriporoča st podpisani za oM obisk._Anton Vodopivec, gostilničar.
1. maja :	iee4.
včeraj	danes
. . 98*80	98-45
i . 98-35	90-85
. .120--	190*15
. . 9795	97 90
. . 952 —	S59S6
. . m—	195-
. . 994'/,	9-94'/,
. . 61-22'/,	81-227,
. . 44-15	44 9«
pivovarne bratov
Rsinlnghau« v Stelnfeldu — Gradič
pri	16«
k. DEJAKU, junior, y TRSTU
Vlft dmtfli Artisti št. t,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Ltvant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico staroznano steinfeldsko eksportno (Ezport), oiujski (M&rzen) in uleiano (Lnger) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
jo selč lep, nenavadno velik, 14 mesecev star, jako močan, dobro dresiran pes
„BERNARDINEC"
Voč se lahko poisvn pri lastniku Mirtln
Fischer-ju logarski uradnik v Šnepsrku, polta Stari trg pri Rakeku.
Slnvno občinstvo opozarjam na mojo novonrejeno pekavljo v ulici Ohega št. 4, v kateri se dobiva sleherni dan svsie pecivo vsak* vrsti. Ob jednsm naznanjam, da sprejemam narofbe na isvrstne
KOLAČE
isa birmance~m\
Priporočam se vsem botrom in botram s mesta in deiele sa obilen obisk.
Edvard Lampe.
Zagrebške delniške pivovarne
in tovarne slada
priporoča in sprejemlje naročila toliko t sodih kolikor v steklenicah. Glavni sastop in akladtide
ULICA DEGLI ARTISTI i«. 8.
Topivo je Izvretne kokovoetl in po nizkih cenah
.Kupuj pri kov.ču in ne pri kova&etu!"
pravi stari pregovor.
To velja po vs«j pravici r.n moj zavod, kajti lo taki velika kupčija, knkor&na j» moja, ima zbok gotovega plačevanja velikanskih množin blaga, in drugih prednosti, cene stroike, kar jo slednjih v korist kupovalcu samemu.
Krasni viorci aasebnim odjemalcem gritis in franko. — Bogate sblrbe nsorcev, kakor ie nikoli, ca krojače nefrankovane.
Snovij asa* obleke«
Peruvien in doaking za vele&astito dn-hovtičino, predpiHane snovij /a uniforme c. k. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje, suknjo za biljard in igralne mtie, preproge za vozove, loden, tudi ne premoč-Ijiv za lovske suknje, snovij, ki ae dajo prati, potut ogrtači od gld. 4 do 14 itd.
Ceno, primerno, poSteno, trajno, čisto volneno snkneno blago in ne dober kup cunje, katero veljajo komaj odikodnino za krojača, priporoča
BRNO Ml»"cliestor).
Največ« zaloga tovarniikega sukna v vrednosti V« milijona KoUlinarjev. — Podilja se le po podtnem povzetju !
KoroHpondenciju v nemškem, čoHkem, ogrskom, poljskem, italijanskem, francoskem in anglei-kem jeziku.	(24)
Lastnik pulilićuo društvo »Edinost*
— Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota.
— Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.