GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXI. KAMNIK, 1. MARCA 1982 Priprave na volitve, ki bi morale trajati vse sedanje mandatno obdobje, a so bile prave pozornosti deležne le v zadnjih mesecih, bomo strnili 11. marca, ko bodo delavci volili v temeljnih organizacijah združenega dela in 14. marca, ko bodo volitve v krajevnih skupnostih. Izvolili bomo nove delegate za zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter jim za naslednje mandatno obdobje zaupali težko in odgovorno nalogo - ne le zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, ampak težko in odgovorno zato, ker bi naj v prihodnjih letih odpravili vsaj tiste pomanjkljivosti, ki so najmočneje ovirale razvoj in delo delegatskega sistema in neredko preprečevale, da bi se prek izvoljenih delegatov v dogovarjanje in odločanje vključevali vsi delovni ljudje in občani. Resnica namreč je, da smo tako kot pri stalni kadrovski politiki odstopali od sprejetih ciljev tudi pri ocenjevanju dela delegatskega sistema in predvsem pri odpravljanju pomanjkljivosti. Ocene dela smo leto za letom sprejemali formalno, zato ker je bilo treba, vendar brez vsebine ali pa z izgovori, ki jim ni vedno mogoče pritrditi. Zaradi te nedoslednosti bodo volitve hočeš nočeš postale prelomnica, ob kateri bomo skušali odkriti vzroke za slabosti in iskali boljše poti za vnaprej. Pri tem ne bi smeli ubrati najpreprostejše poti, ki smo jo že doslej v praksi prepogosto uporabljali - namreč, da bomo s prstom pokazali na delegate, ki so nas na teh ali drugih delegatskih mestih za- stopali v tem mandatnem ob- zmerje med naložbami v go- dobju, češ, oni so krivi za na- spodarstvu in negospodarstvu pake, za slabe gospodarske neugodno, vendar zato, ker rezultate, za slabe razvojne so bile načrtovane naložbe v načrte, za to, da so bile skupščine nesklepčne in podobno. A taka razmišljanja slišimo že zdaj, na primer, da je bilo naložb v negospodarstvo preveč. Res je sicer, da je ra- negospodarstvo dosledno uresničene in smo pri njih sledili ciljem, da so tudi družbeni objekti sestavni del prizadevanj za dvig produktivnosti, za boljšo kakovost in količino dela. Se bolj res pa je, da gospodarstvo načrtovanih naložb doslej ni uresničevalo, da je bilo premalo zavzetosti za uveljavljanje boljših proizvodnih programov, za boljšo organizacijo dela, za večjo produktivnost, ustvarjanje večjega dohodka, za premagovanje tradicional-nosti, ki je nočemo izkoreniniti v prid novostim, brez katerih ni napredka in razvoja. Opravičila za vse to pač ni mogoče iskati v naložbah širšega pomena. V preteklosti smo kot najpomembnejši vzrok za premajhno učinkovitost delegatskega sistema navajali obširna, nejasna gradiva. Ugotovitev sicer včasih drži, toda v praksi je vse prepogosto predstavljala opravičilo tistim, ki so kot noj skrili glavo v pesek in vso odgovornost preložili na ramena strokovnih služb, ki so pripravljale gradiva. Njihove odgovornosti sicer ni mogoče zanikati, ni pa jim mogoče naprtiti krivde za molčečnost delegatov, za nesklepčne seje, za neodgovoren odnos nas vseh do delegatskega sistema in vsesplošnega napredka in razvoja. Ko bomo torej volili nove delegate, ne bi smeli le formalno obkrožati številk pred imeni, ampak hkrati v mislih in dejanjih ustvarjati poti, ki nas bodo povezale z delegati, da se bomo s skupnimi močmi in z močjo in voljo vsakogar posebej vsi vključili v dogovarjanje, odločanje in uresničevanje sprejetih odločitev. Da ne bo nikogar, ki bi stal ob strani pri krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov, pri graditvi naše prihodnosti. JANA TAŠKAR Kako volimo V četrtek 11. in v nedeljo 14. marca bomo, uresničujoč svojo ustavno pravico in dolžnost, odšli na volišča, kjer bomo volili delegate in delegacije, prek katerih bomo v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju uresničevali svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Volitve' delegacij bodo opravljene z glasovanjem delovnih ljudi in občanov neposredno na voliščih; delovni ljudje in občani, ki na dan volitev niso v kraju svojega stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah, lahko glasujejo po pošti. Volilno pravico imajo vsi občani, ki so dopolnili 18 let. Delavci v organizacijah združenega dela oziroma drugih oblikah združevanja dela in sredstev ter interesov pa pridobijo volilno pravico za izvolitev delegacij samoupravnih organizacij in skupnosti v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih že s 15. letom, ko pridobijo lastnost delavca v združenem delu. Volili bomo na posebej določenih voliščih. Za nemoteno glasovanje in pravilnost volitev bo na volišču skrbel volilni odbor. Glasovanje na volišču je tajno. Glasovali bomo tako, da bomo na glasovnici obkrožili zaporedno številko pred imenom tistih kandidatov, za katere želimo glasovati. Posameznik lahko glasuje za toliko kandidatov, koUkor članov delegacije je treba izvoliti, vendar le za tiste kandidate, katerih imena so vpisana na glasovnici. O listi kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine bomo glasovali tako, da bomo obkrožili besede »GLASUJEM ZA« aH »GLASUJEM PROTI«, pri čemer ie možno črtati posamezne kandidate na listi. Za člana delegacije je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh delovnih ljudi oziroma občanov v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti. Če je na kandidatnih listah več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, so izvoljeni tisti izmed kandidatov, ki so dobili največ glasov, pri čemer mora kandidat dobiti najmanj tretjino glasov vseh volilnih upravičencev v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti. V primeru, da je bilo na tak način izvoljenih več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, ker jih je dvoje ali več med njimi, Id so dobili najmanj glasov, dobilo enako število glasov, se glede teb kandidatov z enakim številom glasov opravijo ponovne volitve. Pri glasovanju o listi kandidatov za družbenopolitični zbor je neveljavna glasovnica, na kateri je precrtanih več kot polovica vseh kandidatov. VOLILNA KOMISIJA PREDSEDSTVA OK SZDL Ko spet prihaja 8. marec, Dan žena, se sprašujemo, kaj je danes lahko v naši socialistični samoupravni družbi vsebina mednarodnega ženskega dne, ki ga revolucionarni delavski razred slavi že toliko let? Je to res lahko le še drobna pozornost materam, ženam, dekletom? »Ženska veselica«? Obujanje spominov na prehojeno trnjevo pot revolucionarnega boja, ki je srečno za nami? Ali pa nam izkušnje revolucionarnega dela še zmeraj dajejo pobude za današnje delo in boje. Osnovna misel, ki je spodbudila nastanek mednarodnega ženskega dne, je, da položaja žensk dela slehernega našega delovnega človeka, bolj kot doslej postavlja na laž vprašanje: ali naj bo ženska le mati in gospodinja ali tudi proizvajalka. Družba, ki bi ukinila delo skoraj polovici svojih delavcev, bi najbrž ne mogla preživeti, še manj pa uresničevati svoje razvojne možnosti. Ženske v naši občini predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih. To sicer predstavlja najboljšo osnovo za ekonomsko osvoboditev žensk, vendar pa hkrati ugotavljamo, da položaj žensk v družbeni delitvi dela še ni povsem tak, kakršnega bi si želeli. Nismo še uspeli preseči skupnost se torej pogosto preslikavajo tradicionalni družinski odnosi. Ženske še vedno prvenstveno nastopajo v vlogi mater in gospodinj, z upravljanjem o družbenih zadevah - s politiko pa naj se ukvarjajo možje. Posledica tega je, da smo družino le v majhni meri razbremenili ekonomskih in delno vzgojnih nalog. Tako stanje se v težkih gospodarskih razmerah še poglablja, namesto da bi ga kljub manjšim sredstvom pospešeno razreševali in tako vplivali na hitrejše preseganje trenutno naših najhujših družbenih nasprotij na področju gospodarstva. V občini imamo premalo otrok ovira za delitev po potrebah pri otrocih. Ob trenutno poudarjenih prizadevanjih za izboljšanje gospodarstva ne smemo pozabljati na vse tisto, kar imenujemo humani medčloveški odnosi v socialistični družbi. Čeprav več tako glasno ne govorimo o zagotovitvi družbene prehrane vsem delovnim ljudem in otrokom, čeprav se malokje skriva popravljalnica čevljev, čistilnica, pralnica ali kak drug servis za pomoč družini. Brez vseh teh in še drugih možnosti za razbremenitev družine, ki pa ne bi smele biti družini nedostopne zaradi visokih cen, si družine kot vzgojne in čustvene celice naše družbe Revolucionarno izročilo 8. marca v družbi ne opredeljuje njihov spol, ampak vloga v družbeni delitvi dela in družbeni sistem. Zato boj za žensko enakopravnost ni boj proti moškim, je sestavni del boja delavskega razreda proti izkoriščanju. Zato to ne more biti boj žensk samih, pač pa neločljiv sestavni del boja vseh naših ljudi za osvoboditev človeka in dela. Zato ta boj, čeprav v drugačnih oblikah in razmerah socialističnega samoupravljanja, bijemo še danes. Zato 8. marec ne more in ne sme izgubiti svoje revolucionarne vsebine. Zaostrene gospodarske razmere, ko je uspeh stabilizacijskih prizadevanj odvisen od dobrega delitve dela med »ženska« in »moška«. V neposredni proizvodnji se stanje izboljšuje in še bolj se bo moralo s prestrukturiranjem gospodarstva in doslednim uresničevanjem zasnov usmerjenega izobraževanja. Preveč pa se zatika pri vključevanju žensk v odgovornejša dela in naloge tako v združenem delu, organih družbenopolitičnih skupnosti in drugod. V samoupravno odločanje v organizacijah združenega dela se vključuje vse več žensk, pogosto le formalno. Položaj je slabši v krajevnih skupnostih, kjer je doslej delovalo v organih in delegacijah bistveno manj žensk. V krajevno vključenih v organizirano družbeno varstvo in vzgojo. Podaljšano varstvo otrok v osnovnih šolah je daleč od tistega, kar pričakujemo od celodnevne šole, ki naj se vrašča v okolje. Nedopustno je, da imajo pri nas le nekateri otroci možnost razvijati svoje ustvarjalne sposobnosti, ker imajo njihovi starši za to dovolj denarja in posluha. To je zanikovanje tistega, čemur pravimo: enake možnosti vsem otrokom - ne glede na socialno poreklo. Za mladostnike po končani osnovni šoli smo poskrbeli najslabše - to mora kmalu postati predmet širše družbene obravnave. Delitev po delu pri starših ne bi smela biti več ne moremo zamišljati. In položaj žene v taki družini le-te ne more osvoboditi. Če se sedaj vprašamo, kako bomo letos obeležili praznik delovnih žensk, lahko najdemo odgovor. Cvet in skromna čestitka - da, prisrčna otroška proslavica - da. Da - pa tudi za kritično oceno doseženega na poti osvobajanja celotne naše družbe, še posebej najbolj obremenjenih žensk, ki so hkrati proizvajalke, matere, vzgojiteljice, gospodinje, žene, upravljalke. TATJANA ROT-DJALIL predsednica sveta za družbeno ekonomski in politični položaj žensk Kje bomo volili Volišča za glasovanje delovnih ljudi in občanov o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor in volišč za volitve delegacij v skupnosti kmetov in obrtnikov po krajevnih skupnostih KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK volišče št. I bo v pisarni krajevnega urada Motnik za glasovalce naselij: Motnik, Zg. Motnik, Zajasovnik in del Bele (h. št. 10, 11, 13, 14, 15, 16, 18, 28, 29, 30 in 31) KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ volišče št. 2 bo v dvorani kulturnega doma Špitalič za glasovalce naselij: Špitalič, Okrog pri Motniku in Bela (razen hišnih številk, ki so priključene h krajevni skupnosti Motnik) KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ volišče št. 3 bo v osnovni šoli Zg.Tuhinj za glasovalce naselij: Zg. Tuhinj in Stara Sela volišče št. 4 bo v Češnjicah št. 13 pri Ani Jeglič za glasovalce naselja Češnjice volišče št. S bo v Golicah št. 2 pri Janezu Drolcu za glasovalce naselij: Golice, Liplje, Crni vrh in Cirkuse volišče št. 6 bo na Malem Hriba št. 5 pri Jožetu Bajdetu za glasovalce naselij: Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU volišče 7. bo v osnovni šoli Šmartno za glasovalce naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj in Gradišče volišče št 8 bo v Hruševki št. 1 pri Jerneju Korošcu za glasovalce naselij: Hruševka, Podbreg, Ravne pri Šmart-nem in Praproče KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA volišče št. 9 bo na Malem Rakitovcu št. 2 pri Filipu Žibertu za glasovalce naselij: Pšajnovica, Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS volišče 10 bo v osnovni šoli Loke za glasovalce naselij: Loke v Tihinju, Srednja vas, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik KRAJEVNA SKUPNOST SELA volišče št. 11 bo v kulturnem domu Sela za glasovalce naselij: Sela, Znojile, Žubejevo, Bela peč, Poljana, Trobelno, Rožično, Studenca, Markovo in Sovinja peč KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE volišče št. 12 bo v osnovni šoli Nevlje za glasovalce naselij: Nevlje, Briše, Oševek, Tučna in del Vrhpolja od h. št. 1 do 59 volišče št. 13 bo v gostilni Zlata kaplja Vrhpolje za glasovalce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber in del Vrhpolja od h. št. 60 dalje KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ volišče št. 14 bo v prostorih pri Hribarju za glasovalce naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA volišče št. 15 bo v gasilskem domu na Gozdu za glasovalce naselja Gozd volišče št. 16 bo v osnovni šoli Gozd, Krivčevo št. 2 za glasovalce naselij: Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje v Črni, Podlom, Zavrh nad Črnivcem in Kališe volišče št. 17 bo v zgradbi Rudnika kaolina Črna za glasovalce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA volišče št. 18 bo v Bistričici št. 15 pri Francu Pančurju za glasovalce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemenčevo in Zakal volišče št. 19 bo v pisarni obrata Kalcit Stahovica za glasovalce naselij: Stahovica, Županje njive in Kamniška Bistrica, Velika Planina volišče št. 20 bo v osnovni šoli Kamniški bataljon Stranje za glasovalce naselij: Sp. Stranje, Zg. Stranje, Stolnik, Zagorica in Kregarjevo KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE volišče št. 21 bo v osnovni šoli Tunjice za glaslovalce naselij: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše in del Kosiš h. št. 15, 16, 17, 18, 19, 20 in 21 KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA volišče št. 22 bo v pisarni Lončarskega podjetja Komenda na Mlaki za glasovalce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi in Komendska Dobrava volišče št. 23 bo na Bregu št. 3 pri Mariji Petrič za glasovalce naselij: Breg pri Komendi, Potok pri Komendi in Nasovče volišče št. 24 bo na Klancu št. 45 pri Cirilu Svetku za glasovalce naselja Klanec volišče št. 25 bo v Zadružnem domu v Komendi, Glavarjeva 63, za glasovalce: Kranjska pot, Remicova pot, Zajčeva cesta, Glavarjeva cesta, Krekova ul., Čebuljeva ul., Urhova ul., Jezerškova ul., Zadružna ul., Sadarjeva ul. KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ volišče št. 26 bo v gasilskem domu Križ za glasovalce naselja Križ KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE volišče št. 27 bo v osnovni šoli Moste za glasovalce naselij: Moste in Žeje pri Komendi volišče št. 28 bo v Suhadolah št. 22 pri Selanu za glasovalce naselja Suhadole KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE volišče št. 29 bo v dvorani prosvetnega društva Podgorje/a glasovalce naselja Podgorje KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA volišče št. 30 bo v kulturnem domu Šmarca za glasovalce naselja Šmarca in Domžalska ul. h. št. 6 in 8 KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK volišče št. 31 bo v Volčjem potoku v »Tisa hramu« v Arboretumu za glasovalce naselij: Volčji potok in Rudnik pri Radomljah KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ volišče št. 32 bo v osnovni šoli Vranja peč za glasovalce naselij: Zg. Palovče, Sp. Palovče, Velika Lasna, Trebelno in Vranja peč KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA volišče št. 33 bo v kulturnem domu Duplica za glasovalce: Dobajeva ul., Jakopičeva ul., Jamova ul., Jelovškova ul., Ljubljanska c. od h. št. i5 do 86 in Domžalska ul. - razen h. št. 6 in 8 volišče št. 34 bo v osnovni šoli Duplica za glasovalce ulic: Černivška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca, Groharjeva ter za Bakovnik volišče št. 35 bo v otroškem vrtcu na Bakovniku za ulice: Klavčičeva, Meninska, Šipkova, Slatnarjeva, Mengeška, Bazoviška in Bakovniška KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE volišče št. 36 bo v osnovni šoli Mekinje za glasovalce ulic in naselij: Polčeva pot - razen h. št. 2 in 4, Antona Kotarja Martina, Dr. Tineta Zajca, Jeranovo, Pot na Jeranovo, Cankarjeva cesta od h. št. 39 do 59, Cesta treh talcev, Molkova pot od h. št. 10 do 22, Cesta ob Bistrici, Zduša in Podjelše volišče št. 37 bo v domu Partizan Mekinje za glasovalce: Cankarjeva cesta od h. št. 1 do 38, Molkova pot od h. št. 1 do 9, Drnovškova pot, Neveljska pot in Polčeva pot h. št. 2 in 4 KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK-CENTER volišče št. 38 bo v prostorih LB Kamnik, Tomšičeva l,za glasovalce: Trg talcev, Medvedova ul., Žebljarska ul., Fužine in Tunjiška cesta od h. št. 1 do 5 volišče št. 39 bo v prostorih Gozdnega gospodarstva Ljubljana - obrat Kamnik za glasovalce: Levstikova ul., Kettejeva ul., Pot na Poljane - razen h. št. 1, Košiše h. št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 22, 23, 24, 25, 26, 29, 30 in 31, Tunjiška Mlaka št. 5, Žale volišče št. 40 bo v prostorih Skupščine občine Kamnik, soba št. 9 (pritličje), za glasovalce: Šlandrova ul., Titov trg, Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva ul., Pot na Poljane h. št. 1 in Trg prijateljstva volišče št. 41 bo v prostorih Obrtnega združenja Kamnik, Kolodvorska 4, za glasovalce: Kidričeva ul., Sadnikarjeva ul., Petruškova pot, Kolodvorska ul., Zaprice, Usnjarska c, Šutna, Streliška ul., Parmova ul., Muzejska pot in Ekslerjeva ul. KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG volišče št. 42 bo v Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra Kamnik za glasovalce: Novi trg, Bevkova ul. Lobo-dova ul. Palovška c. in Perovo KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO volišče št. 43 bo v osnovni šoli Fran Albreht za glasovalce: Kajuhova pot, Kovinarska c. od h. št. 1 do 12, Tkalska pot in Ljubljanska cesta h. št. 1, 2, 3, 4a, 11, 12 in 13 volišče št. 44 bo v menzi tovarne Titan za glasovalce: Kovinarska c. od h. št. 12 dalje, Podlimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova ul., Zikova in Livarska ul. KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE volišče št. 45 bo v osnovni šoli Tomo Brejc za glasovalce ulic: Miklavčičeva, Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Župančičeva, Ul. Kamniško-zasavskega odreda, Vavpoti-čeva, Vremšakova in Ljubljanska c. h. št. la, lb, lc, lč, 3a, 3b, 3c, 4, 5, 6 volišče št. 46 bo v prostorih spodnje železniške postaje za glasovalce: Svetčeva pot, Podgorska pot, Ogrinčeva ul., Ul. Jakoba Aleševca, Pot Marije Vere, Koželjeva ul., Parapatova ul., F. M. Paglovca in Kranjska c. volišče št. 47 bo v prostorih Tekstilnega inštituta Maribor - Eksperimentalna tkalnica Kamnik za glasovalce ulic Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova, Čopova pot, Trdinova ul. Jurčičeva ul., ter Ljubljanska c. h. št. 7 in 8 volišče št. 48 bo v prostorih gostilne Bevc za glasovalce ulic: Ljudevita Stiasnvja, F. Albrehta, F. Berganta, F. Pirca, A. Smolnikarja, J. Zupana, Vegova, T. Brejca, Vilka Rožiča in Ljubljanska c. h. št. 9 in 10. Prva občinska kandidacijska konferenca Družbenopolitični in gospodarski trenutek, v katerem se pripravljamo na volitve terjata, da v vse samoupravne in delegatske strukture odgovorno kadrujemo in izvolimo tiste, ki so resnični borci za nadaljnje uveljavljanje socialističnega samoupravljanja, to pa terja vsestransko in poglobljeno aktivnost družbenopolitičnih organizacij v vseh sredinah. Iz poročil na seji občinske kandidacijske konference in ugotovitev 'temeljnih kandidacijskih konferenc lahko ugotovimo, da to ni bilo vedno doseženo, da ni bilo usklajene aktivnosti vseh nosil- cev volilnih priprav. Že visok odstotek nepopolnih volilnih dokumentov v združenem delu odraža neangažiranost precejšnjega dela vodstvene strukture in strokovnih služb pri spremljanju predvolilnih aktivnosti. Iz podatkov iz temeljnih kandidacijskih konferenc je razvidno, da so kljub stališčem družbenopolitičnih organizacij, da bi pri oblikovanju delegatskega sistema v temeljnih sredinah težili k širitvi delegatske baze in oblikovanju več posebnih delegacij, oblikovali več splošnih delegacij. Kaže pa se tudi tendenca oblikovanja zaprtih kandidatnih list. V tistih okoljih, kjer so bile napravljene spremembe v organiziranosti delegatskega sistema, bodo morali na ustrezen način uskladiti novo organiziranost delegacij in določbe v samoupravnih aktih. Tudi glede številčnosti delegacij se kaže tendenca k zmanjševanju števila članov delegacije na zakonski minimum, nekaj primerov je celo, ko je bilo predlagano manjše število delegatov, kot je po zakonu zahtevano, kar bo treba do volitev popraviti. Na predlagane možne kandidate ni bilo bistvenih pripomb, saj je bilo na 106 te- meljnih kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela skupaj 60 pripomb, od tega na enega posameznega kandidata največ na 5 odstotkih temeljnih kandidacijskih konferenc. Nekoliko večjo težavo je predstavljalo dejstvo, da so v posameznih temeljnih okoljih na kandidatne liste za posamezne skupščine kandidirali druge kandidate, kot so jih v predhodnem postopku evidentirali za nosilce volilnih funkcij. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja je pred sejo občinske kandidacijske konference posamezne pripombe proučil in pripravil nekatere kadrovske dopolnitve in spremembe, ki jih je potem predložil kandidacijski konferenci v potrditev. Jasno pa je, da s tem postopek kandidiranja še ni zaključen, saj bo po izvolitvi na seji kandidacijske konference treba ponovno razpravljati o kandidatih, ki jih bodo izvolile skupščine na svojih prvih sejah meseca aprila. Pojavljalo se je vprašanje, zakaj v naši občini nismo evidentirali možnih kandidatov za nosilce volilnih funkcij, oziroma trditve, da so bili evidentirani, pa so ostali v predalih. Žal moramo ugotoviti, da kljub temu, da so bile tako osnove organizacije sindikata kot krajevne organizacije SZDL seznanjene s postopki evidentiranja in strukturami republiških organov ni bilo do konca decembra nobenega predloga, evidentiranje se je zaključilo sredi decembra. Z dosedanjo aktivnostjo v pripravah na volitve smo kljub nekaterim pomanjkljivostim opravili veliko dela, še več pa ga je pred nami, ko bomo morali po volitvah, do katerih je le še štirinajst dni, konstituirati delegacije, skupščine in njihove organe. I. Z. Kandidati za najodgovornejše funkcije v občini Na prvi občinski kandidacijski konferenci so delegati sprejeli tudi predlog kandidatov za najodgovornejše funkcije v občinski skupščini in v skupščinah interesnih skupnosti. Predstavljamo kandidate za: predsednika občinske skupščine IVAN JUSTINEK, rojen 8. maja 1930, živi v Kamniku, Bevkova l. Je magister sociologije, zaposlen kot profesor na Pedagoški akademiji v Ljubljani. V tem mandatnem obdobju je nje gradiva zveznega zbora skupščine SFRJ. predsednico družbenopolitičnega zbora občinske skupščine MARTA ŽERKO, rojena 18. maja 1941, živi na Duplici, Matije Blejca 12. Zaposlena je kot računovodja v Domu upokojencev, po poklicu je ekonomski tehnik. V Domu upokojencev je sekretar osnovne organizacije ZK. predsednika zbora združenega dela občinske skupščine SZDL Volčji potok, delegat splošne delegacije samoupravnih interesnih skupnosti iz združenega dela ter predsednik občinskega odbora sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva, predsednika izvršnega sveta občinske skupščine FRANC JERAS, rojen 4. aprila 1937, živi v Zg. Stranjah 9/b. Po poklicu je inženir organizacije dela, zaposlen kot direktor Ljubljanske banke-Gospodarske banke, enota Kamnik. V tem IVAN JUSTINEK KAZIMIR ki K/H SLAVKO RIBAŠ MARTA ŽERKO predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti ter predsednik tovariškega razsodišča pri občinski konferenci ZKS. podpredsednika občinske skupščine KAZIMIR KERŽIC, rojen 21. februarja 1922, živi v Kamniku, Kamniško zasavskega odreda 3/a. Je oficir v pokoju. V zadnjem obdobju opravlja funkcijo predsednika občinske konference ZKS Kamnik, je član predsedstva občinske konference SZDL, predsednik komisije za odlikovanja, član komisije za zadeve borcev in invalidov. SLAVKO RIBAŠ, rojen 3. septembra 1938, živi v Kamniku, Vegova 17, predsednik občinske skupščine, po poklicu je diplomirani inženir tekstilne tehnologije. Je član predsedstva OK SZDL, član IO KO ZRVS Kamnik, član skupine delegatov za proučeva- BOGOMIL VVIEGELE BOGOMIL WIEGELE, rojen 18. oktobra 1946, živi v Podgorju 127/b. Zaposlen je v Svilanitu kot inženir organizacije dela. V tem mandatnem obdobju je predsednik statutarno pravne komisije občinske skupščine, član predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, član republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije, član komisije za statutarna vprašanja pri OK ZK, vodja delegacije za zbor združenega dela v tozd ter sekretar OO ZK, v krajevni skupnosti. predsednika zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine TONE ŽIBERT, rojen 31. julija 1947, živi v Volčjem potoku 10. Po poklicu je gozdarski tehnik, zaposlen je kot referent nabave v Slovenijalesu v Radomljah. Je sekretar OO ZK v tozdu, predsednik krajevne konference TONE ŽIBERT FRANC JERAS mandatnem obdobju je podpredsednik občinske skupščine, član delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine ter član delegacije za zbor občin republiške skupščine. Volilni imeniki Volilni imeniki za predstojeće volitve v delegatske skupščine so izdelani. Želeli bi opozoriti občane na nekatere stvari, da na voliščih ne bi prihajalo do nepotrebnih zapletov in težav. V splošni volilni imenik za posamezno volišče so vpisani vsi delovni ljudje in občani, ki so imeli na dan sestave splošnega volilnega imenika t. j. v mesecu februarju stalno prebivališče na območju volišča, na katerem bodo volili in ki bodo najpozneje na dan volitev t. j. 14. marca 1982 izpolnili 18 let starosti. Predvidevamo, da je določeno število ob- čanov zamenjalo naslov stalnega prebivališča, pa tega niso javili pristojnemu organu - oddelku za notranje zadeve, čeprav so po zakonu to dolžni storiti. Zato naprošamo vse tiste občane, ki niso javili spremembe stalnega prebivališča, da to store najkasneje do 9. marca 1982, da bomo lahko ustrezno popravili volilne imenike in tako olajšali delo volilnim odborom ter se izognili kritiki na račun sestave volilnih imenikov. Pa tudi sicer ima vsak delovni človek oziroma občan pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek do 9. marca 1982. Volilni imeniki so na vpogled na sedežu oddelka za notranje zadeve. Na dan volitev t. j. 14. marca 1982 bo uvedeno dežurstvo za čas trajanja volitev na vseh krajevnih uradih in na sedežu oddelka za notranje zadeve za izdajo morebitnih potrebnih potrdil o volilni pravici in dajanje drugih informacij o volilnih imenikih, stalnem prebivališču občanov idr. Ne pozabite pravočasno javiti spremembe stalnega prebivališča. ONZ Zakaj de lagati molče? Na 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije je kamniško občino zastopala Jelka Tušar, inženirka kemije in vodja proizvodnje v ETI. Tovarišica Jelka, ki je opravila študij na visoki šoli ob delu, je že vrsto let aktivna družbenopolitična delavka. Dokler ni opravljala vodilne naloge v svoji delovni organizaciji, je bila delegatka zbora združenega dela občinske skupščine in skupine za družbeno delo republiške skupščine. Sedaj je članica občinske konference ZKS in sveta za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov ter skupno porabo pri občinskem sindikalnem svetu. »Na 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije, kjer smo razpravljali o socialni problematiki, sem posredovala tudi pripombe, ki smo jih zbrali in oblikovali v sindikalnih okoljih v naši občini. Te pripombe so bile na konferenci obravnavane in upoštevane v sklepih in stališčih, sprejetih na konferenci,« je povedala naša delegatka. Stališča, ki so jih sprejeli na konferenci, bodo obravnavali v občinskem sindikalnem svetu in vseh delovnih okoljih. Vključili jih bodo v akcijske programe sindikalnih organizacij. Ob izteku sedanjega delegatskega mandata nas zanima, kako v vaši delovni organizaciji ocenjujete delovanje delegatskega sistema v ZZD? »O tem je bilo že mnogo razprav, zlasti ob nedavnem obisku delovne skupine CK ZKS, ki se je pogovarjala tudi z našimi delegati-komunisti v ZZD občinske skupščine. Ker je bilo tudi mnogo napisanega o tej problematiki, ne bi ponavljala. Želim pa poudariti nekaj, kar bi morali bolj upoštevati dele- gati in vsi družbenopolitični ter vodilni dejavniki. Gradiva naj bi bila v prihodnje manj obsežna in bolj konkretna. Najrazličnejši odloki, ki so že vnaprej pripravljeni in uzakonjeni, po mojem mnenju ne potrebujejo formalnih potrditev delegatov, ker je to golo dviganje rok brez razprav. Dnevni redi bi bili lahko le nekoliko krajši, kar bi pripo- moglo k večji aktivnosti - razpravam delegatov. Tako pa dostikrat tudi zategadelj ne razpravljajo, ker bi se seja preveč »zavlekla«. Menim, da je z dolžnostmi in obveznostmi potrebno seznanjati tudi strokovne delavce in poslovodne organe in ne samo delegate. Pri tem mislim zlasti na sodelovanje in strokovno pomoč, ki bi jo morali ti nuditi delegatom pri obravnavi strokovnih gradiv, kajti delegati ne morejo biti strokovnjaki na vseh področjih.« Kako bi lahko zagotovili bogatejše razprave na sejah delegacije? »Prav na način, ki sem ga omenila. Ljudje se na stvari ne razumejo in zato ni razprav in dobrih zaključkov. Mislim pa, da je strokovnim službam izpolnjevanje teh dolžnosti preveč v breme. Medtem, ko je delavski svet doživel svoj vpliv in odigral pričakovano vlogo, se bodo morali delegati še »boriti« za svojo vlogo v združenem delu. Mislim, da so bili izbrani pravi delegati in tudi o novih ne dvomim, vendar zaradi prej naštetih vzrokov še tako »zagnani« delegati počasi postanejo pasivni. Dokaz za to? Kadar je tema delegatom blizu, so tudi razprave živahne, kadar snov ni »domača«, nastane molk.« Besedilo in slika: MIRA JANČAR Strojna skupnost v Volčjem potoku Da so se za kmete začeli »boljši časi« dokazuje boljša organiziranost in preskrba v okviru Emone-Kmetijske kooperacije in kmetijsko zemljiške skupnosti. V krajevni skupnosti Volčji potok je 14 čistih kmetov in znatno več delnih. Bogate obdelovalne površine jim dajejo velike možnosti razvoja živinoreje in poljedelstva. Pred nedavnim so kmetje iz Volčjega potoka v okviru Kmetijske kooperacije ustanovili tudi strojno skupnost, ki jim obeta boljše in cenejše kmetovanje. O tem ter o življenju in delu kmetov v KS nasploh smo se pogovarjali s Francem Pogačnikom; v hlevu ima 26 glav govedi, pridela pa tudi nekaj žita, krompirja in koruze, pretežno ^ za silažo. »Strojna skupnost nam pomeni veliko pridobitev. Skupno vlagamo denar, skupno nabavimo stroje, ki jih tudi skupno uporabljamo. To so pretežno stroji, ki jih potrebujemo morda 2 do 3-krat na leto, zato ne bi bilo gospodarno, če bi vsak kmet kupil svojega. Emona-Kmetijska kooperacija nam zagotovi ugodna posojila, ki jih odplačujemo vsi člani skupnosti.« Krajevna skupnost pripravlja zbor občanov, kjer bodo spregovorili izključno o problematiki kmetijstva. O katerih težavah boste govorili? »O pomanjkanju gnojil, nekaterih semen, kako zagotoviti še boljšo preskrbo, čeprav je ta skrb kmetijske kooperacije in kmetijsko zemljiške skupnosti že zdaj velika. Spregovoriti bo treba tudi o prihodnosti naših kmetov, saj ima sedaj morda le 70 odstotkov kmetij možnost obstoja. Mladi odhajajo ali pa jih sploh ni. Za kmetovalce se izobražujejo samo 3 ali 4 mladi iz našega območja. Za kamniške kmete je tudi problem, ker Emona nima primernega skladišča. Nekaj moraš iskati na enem koncu, drugo na drugem. Zaradi pomanjkanja prostora je vse razdrobljeno. Tudi odkupne cene naših pridelkov vse preveč capljajo za drugimi. Ko že mislimo, da smo jih ujeli, se vse ostalo podraži in zopet smo na »repu«. Verjetno bo tu treba nekaj storiti, bolje načrtovati, da bomo imeli kmetje več spodbud za delo. Na našem območju predstavlja velik problem bolezen govedi-metljavost. Ker bližnji potok večkrat poplavlja, se na poplavljenih travnikih razvija bacil, ki povzroča hudo in nalezljivo bolezen. Zaradi fz. ventive nosimo često blato goved na preiskave veterinarski službi. O rešitvi tega problema se že dogovarjamo s kmetijsko zemljiško skupnostjo. Ustanovili smo tudi melioracijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za melioracijo potoka.« So tudi v vaši krajevni skupnosti kakšne možnosti za razvoj kmečkega turizma? »Zaenkrat ima vse pogoje in že tudi ureja svojo kmetijo za kmečki turizem samo en kmet v Rudniku. Mislim pa, da za tako obliko turizma niso dovolj le pogoji, temveč zlasti pripravljenost in veselje kmetov za to dejavnost. Mnogi s še tako ugodnimi pogoji nimajo »žilice« za to.« Kmetje v Volčjem potoku se odlikujejo tudi po solidarnostni medsebojni pomoči pri najrazličnejših opravilih, kadar mora za delo prijeti več parov rok, da je pravočasno končano. Radi priskočijo na pomoč tudi bolnemu gospodarju, ki bi zaradi bolezni izgubil precej pridelka in dohodka. Lani so sami organizirali tako pomoč bolnemu kmetu iz Rudnika, tako so pripravljeni ravnati tudi v prihodnje. Besedilo in slika: MIRA JANČAR Kakšna je in kakšne so razvojne možnosti Velike Planine Novo leto 1982 se je za Veliko planino živahno začelo. Že decembra lani smo imeli nekaj živahnih sestankov s predstavniki Integrala. Izrečenih je bilo nič koliko besed o sanaciji žičnice na Veliki planini in o razvojnih možnostih. Škoda, vsak je po svoje govoril. Ne domačini in ne Integralovci nismo imeli enotnih pogledov na sanacijo TOZD Gostinstvo in žičnice, še manj pa glede nadaljnjega razvoja Velike planine. Januarja letos smo se zopet dobili s predstavniki DO Golfturist. Niti kanček upanja nam niso dali, da bi bolj pogumno zastavili delo na Veliki planini. Vedno znova so poudarjali, da svojega programa nimajo, ampak da bodo načrt SIS RTC Velika planina sprejeli za svoje; denarja da pa nimajo nič. V naših medsebojnih razmerjih smo vendarle doživeli novo kvaliteto. V delovni skupnosti TOZD Gostinstvo in žičnice je novi vršilec dolžnosti ustvarjal delovni nemir. Nekateri nezadovoljni delavci so odšli, drugi so se dela bolj oprijeli in delovna skupnost postaja samozavestne j ša. Zimska sezona je na Veliki planini letos bolj slaba kot dobra. Snega je malo in žičniška kultura zaposlenih še ne zna ustreči smučarjem in s tem tudi ne sebi. Urejenost Velike planine kaže obilo slabosti na vseh koncih in krajih. Prav to pa je najboljši kažipot, kaj moramo letos postoriti, da bo na Veliki planini zadovoljen smučar, turist, kmet, lovec in še kdo. Predno začnem naštevati obilico nalog za leto 1982, naj še spomnim vse, ki se zanimajo za Veliko planino, na izredno dejavnost občinske skupščine Kamnika. Vsi trije delegatski zbori so v začetku februarja ponovno obravnavali zadeve in vprašanja, ki so povezana s sanacijo in razvojem Velike planine. Nihče izmed delegatov ni dvomič v bodočnost rekreacijskega in gospodarskega središča Velika planina. Vsi so pa dvomili v Golfturist, da bi bil sposoben uresničiti sanacijo in zagotoviti razvoj TOZD Gostinstvo in žičnice. Delegati so zahtevali od upravljalca na Veliki planini sanacijsko investicijski program, ki naj bi vseboval poleg analize vzrokov za stalno ponavljajočo se izgubo, načrt za modernizacijo, rekonstrukcijo in razširitev zmogljivosti, način in pogoje za finančna sredstva, ki se vlagajo v te namene. DO Golfturist mora izdelati tak program v roku enega meseca. Na zborih je bila še postavljena zahteva, da upravljalci žičnic in gostinstva na Veliki planini in SIS RTC Velika planina čimprej poenotijo stališča glede koncepta sanacije. Stavim, da sanacijskega načrta v enem mesecu ne bomo videli niti v konceptu, kaj šele, da bi ga sprejeli v DO Golfturist in SOZD Integral na ustreznih samoupravnih organih. Kolikor poznam vodilne delavce v DO Golfturist, jim je delo in gospodarjenje na Veliki planini z žičniškimi napravami in gostinskimi objekti bolj deveta briga kot prva. Kamničani bomo morali sami pljuniti v roke in ustvariti moderen rekreacijski center Velika planina, kot tudi sami spodbuditi druge gospodarske veje, da bodo s pridom in gospodarno izrabljale naravne danosti planine. Ta trenutek stoji gondolska žičnica. Monterji ji bodo zamenjali celo vrsto dotrajanih strojnih in električnih delov. Dobila bo nov varnostni sistem, ki bo skoraj v celoti zavaroval pred vsakršnimi nevarnostmi, ki bi morebiti ogrožale potnike. SIS RTC za Veliko planino je prevzela, četudi to ni njena dolžnost, polovico finančnih obveznosti. Upravljalec žičnic je izbral za generalno popravilo najbolj neprimeren čas. Namesto, da bi izkoristili zimsko sezono in služili denar, morajo počivati. No, delavci še bolj garajo, toda ne bo zaslužka in še eno leto se bomo zaradi izpadlega dohodka otepali z izgubo. Generalno popravilo gondolske žičnice je bilo načrtovano za lansko leto, zato ga ne štejem med naloge za leto 1982. V letu 1982 čaka SIS RTC Velika planina res veliko nalog. Naj grem po vrsti. Delavci Gozdnega gospodarstva Ljubljana bodo letos dogradili cesto do planine Kisovec. Utrdili in dokončali bodo cesto od Črnivca preko Kranjskega Raka do Rakove ravni. Zima bo pomagala, da bo cesta res utrjena in sposobna tudi za težak promet. Prav bi bilo, da bi se tudi občinski upravi iz Mozirja in Kamnika dogovorili za stalno utrjevanje in izboljševanje ceste med Črnivcem in Sv. Antonom v dolini Podvolovljeka. Cesta od Luč proti Črnivcu je po dolini Podvolovljeka že dobršen del asfaltirana. Cestna povezava med Ljubljano in Logarsko dolino preko Črnivca in Luč je kar za 47 kilometrov krajša kot preko Trojan in Mozirja. Kamničanom mora biti mnogo do bližnjice v Logarsko dolimo, kajti kdor se bo odločil za izlet v Logarsko se bo najbrž ustavil v prikupnem Kamniku in na zeleni Veliki planini. In vse to bo popotnik zlahka opravil v enem samem dnevu. Gozdarji bodo trasirali cesto iz Rakove ravni proti Policam in dalje vse do planine Dol. Koliko bodo dejansko tudi nadelali ceste, je odvisno od tega, koliko bo cestnih ekip in strojev na delu. Mi bi radi cesto vsaj do Polic. To je prostor bodočega vzhodnega smučarskega središča na Veliki planini. Delavci žičnic imajo na dolgu nadelati še del traktorske ceste od Šimnovca do Zelenega roba. To bodo letos zmogli in planine ne bodo več podolgem in počez orala traktorska kolesa. Železničarji so obljubili, da bodo takoj, ko bo cesta zgrajena do planine Kisovec, obnovili dom in ga trajno naselili. Tudi pastirji bodo s cesto veliko pridobili, zveza z dolino bo kratka in mleko bodo lahko oddajali vsakodnevno. Gozdarjem se bodo odprli lepi bukovi gozdovi, ki so doslej malo dajali. Nova cesta bo tudi izziv izobraževalni skupnosti Kamnik, da začne načrtovati na planini Kisovec šolo v naravi. Spomladi bo tudi sedežna žičnica na Šimnovcu imela svojo »generalno«. Dobila bo nov reduktor in dotrajane dele bodo zamenjali, pa najbrž bi kazalo pomnožiti sedeže aH vsaj nekatere zamenjati z novimi. Zelo važna postavka našega načrta bo vsekakor elektrifikacija kamniškega naselja na Zelenem robu. Bajte bodo dobile zavidljivo udobje in to bo nova spodbuda za pogostejši obisk Velike planine. Elektrifikacija bo tudi omogočila prestavitev vlečnice Purman na novo lokacijo pri Veliki jami - in bo vlekla smučarje na Koritni vrh že v prihodnji zimi. Obsežno bo delo pri ravnanju smučarskih prog, sedanjih in bodočih. Končati je treba z deli na smučarski progi od Zelenega'roba do Šimnovca. Na novo trasirati želimo smučišča od Gradišča do vmesne postaje na Zelenem robu. Ker bo Gradišče glavno križišče smučarskih prog, sta v načrtu novi smučarski progi, ena proti Tihi dolini, druga pa proti Veliki jami k novi vlečnici. Ta bo hkrati bodoča družinska smučarska proga, po kateri bodo brez skrbi dričali tudi najmlajši, ne da bi se nenadoma znašli nad prepadom. Kajti do Velike planine bo vodila po lahkih strminah skozi Kobil-no dolino in Na Sušah do Šimnovca. Veliko bo dela pri urejanju smučišč pod Koritnim vrhom okoli nove vlečnice. Nova naj bi bila tudi smučarska proga iz Koritnega vrha proti Tihi dolini. Vse naštete smučarske proge so morda kar prevelik delovni zalogaj. Toda smučarsko okolje v teh predelih je tako slikovito, da se splača potruditi in zagnati v delo. Sem prepričan, da bo marsikateri Kamničan prišel pomagat »udarniško«, če bo le poprošen in če bo videl, da se vsi trudimo pri bogatenju planine. Letošnje leto mora biti za Veliko planino in za vse uporabnike prelomno. Odnos do planine moramo spremeniti do te mere, da se bomo na vsakem koraku zavedali, da planina lahko vrne le toliko, kolikor smo ji dobre volje in požrtvovalno dali. S tako predpostavko morajo načrtovati v DO Golfturist, Pašniški skupnosti, Skupnosti bajtarjev, gozdarji in lovci. V letu 1982 moramo imeti vse idejne načrte za številne objekte, spremembe na terenu; zagotoviti na mnogih področjih zaščito pred stihijo narave, in še bolj pred neznanjem, objestnim ravnanjem ali vandalizmom, ki ga človek prinaša na planino. Prelomno leto bo tudi za Kamničane in seveda v prvi vrsti tudi za člane SIS RTC Velika planina: kako uspešno povezati celotno turistično gospodarstvo v občini Kamnik, seveda v tesni povezavi z drugimi občinami v obsežni ljubljanski kotlini in konec koncev se tudi odločiti ali je sploh še razumno zaupati Veliko planino DO Golfturistu. Petnajst in več letno životarjenje Velike planine kaže, da bomo imeli le toliko, kolikor bomo ustvarili s svojimi kadri in s svojimi močmi. In prav kadrov imamo najmanj, zato je vse moje razpredanje misli o razvoju Velike planine na trhlih nogah. Upam pa, da sem marsikaterega bralca prepričal 0 neslutenih možnostih razvoja Velike planine in pridobil za delo na nej in okoli nje. V članku za prihodnjo številko Kamniškega občana bom skušal opisati vizijo razvoja Velike planine v tem in prihodnjem desetletju. Vsi članki imajo tudi namen izzvati čimveč bralcev, da dodajo svoje razmišljanje v podporo ali pa v nasprotovanje. ALBIN VENGUST S seje predsedstva OKS SZDL Turni smuk z Rink Širša pozornost zaposlovanju Osrednjo pozornost je predsedstvo OK SZDL posvetilo problematiki zaposlovanja in štipendiranja. Zaradi zaostrenih razmer se v zadnjem času pogosteje zastavlja vprašanje upravičenosti vseh oblik zaposlovanja izven delovnega razmerja. Po ugotovitvah skupnosti za zaposlovanje bi lahko v občini na račun nadurnega in pogodbenega dela v letu 1981 zaposlili 211 delavcev, to pa predstavlja veliko rezervo za zaposlitev naših delavcev, predvsem mladine. Zarijmivo ob tem je, da je bilo ob industriji največ nadurnega dela opravljenega v vzgoji in izobraževanju. Tudi pri pogodbenem delu odpade sorazmerno velik delež na vzgojo in izobraževanje. Ob tem bo morala svoje reči tudi občinska izobraževalna skupnost. Predsedstvo je menilo, da bi o tej problematiki morali razpravljati v vseh delovnih organizacijah in ob tem oceniti razmere v svojem delovnem okolju. Skupaj s strokovno službo skupnosti za zaposlovanje in sindikatom naj bi spremljale razmere na področju zaposlovanja in oblikovale rešitve, tako da se zmanjša zaposlovanje izven delovnega razmerja v kar največji veri. Posebno pozor- nost je treba ob tem posvetiti mladini, ki konča šolanje. Del politike zaposlovanja je tudi štipendiranje, kjer je predvsem zaskrbljujoče dejstvo, da se je število štipendij v dveh letih zmanjšalo na polovico, štipendijska politika pa tudi ni usmerjena v poklice, ki so v občini deficitarni in prednostni. Predsedstvo se je seznanilo tudi z dosedanjimi pripravami na volitve in ocenilo, da potekajo v skladu z rokovnikom. Pojavljajo pa se odstopanja od dogovorjenih stališč, predvsem pri oblikovanju splošnih delegacij in zaprtih kandidatnih listah. Ob tem kaže opozoriti tudi na to, da v posameznih sredinah, kjer so oblikovali delegacije drugače kot so bile doslej, niso tega vskladili tudi v samoupravnih aktih, kar bo do volitv treba urediti. J. Z. AO PD Kamnik organizira na prvi pomladanski dan, to je v nedeljo, 21. marca 1982, turni-smuk z Rink, če bodo ugodni snežni in vremenski pogoji. Ce bo to tako, potem bo smuk potekal z vrha krajske ali koroške Rinke na Malo Rinko in naprej čez Male Pode do Bivaka. Sledil bo spust čez Žmavčarje v Konec in naprej v Kamniško Bistrico. Oglašujte v Kamniški občan Ce ne bo snega ali pa bo neprimerno vreme, smuka ne bo. Višinska razlika turnega smuka je več kot 1800 m in tako spada med tiste z najvejo višinsko razliko v Jugoslaviji. Vsak udeleženec mora imeti primerno opremo: poleg smuči obvezno tudi dereze in cepin za dostop, pa tudi kondicija je nujno potrebna, saj je do vrha kar 6 ur hoje. Odhod bo v nedeljo, 21. marca ob 4.30 iz Kamniške Bistrice. Vodja turnega smuka bo Janez Ažman. Za ta turni smuk se je potrebno prej prijaviti in sicer v četrtek, 11. marca ali pa 18. marca od 19. do 21. ure na Planinskem društvu Kamnik, Kidričeva 38, tel. 831-345. Prijav-nine ni. Bojan V prilogi objavljamo osnutke samoupravnih splošnih aktov in sicer: - Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti - statut in - pravilnik o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik. Osnutki samoupravnih splošnih aktov so usklajeni z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81) opredeljujejo pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. Kot novost v omenjenih aktih velja omeniti, da skupščina oblikuje za izvrševanje svojih nalog izmed svojih delegatov uporabnikov in izvajalcev: skupne organe - odbore na naslednjih področjih: - odbor za graditev, planiranja in razvoj družbenoekonomskih odnosov; Na podlagi 82. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 13/81) ter 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik je skupščina stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne ...... sprejela STATUT STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KAMNIK I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine _je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje potrebe in interese v stanovanjskem gospodarstvu, to je pri planiranju graditve stanovanj in zagotavljanju sredstev, združevanju sredstev za graditev stanovanj, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, oblikovanju in namenski uporabi stanarine ter uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva. 2. člen Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena. 3. člen Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter tega statuta. 4. člen Stanovanjska skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Kamnik odprt žiro račun in druge račune. 5. člen Ime stanovanjske skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik. - odbor za gospodarjenje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini - odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu - komisija za splošne, finančne in administrativne zadeve - komite za SLO - odbor za delavsko kontrolo. V splošnih aktih so zelo podrobno obdelane pravice, dolžnosti in odgovornosti Odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev. Izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti je osnutke samoupravnih splošnih aktov obravnaval na svoji 26. seji dne 5. 2. 1982 ter sklenil, da jih da v javno razpravo. Prosimo, da osnutke obravnavate ter svoje pripombe pošljete na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, Steletova 8, do dne 10. 3. 1982. Sedež stanovanjske skupnosti, je: Kamnik, Steletova 8. 6. člen Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. 7. člen Stanovanjska skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanju štam-piljko z besedilom: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik«. Štampiljka je okrogle oblike. II. OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI 8. člen Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti: - naloge stanovanjske skupnosti, - samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti, - usklajevalni postopek med zboroma, - podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, - samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti, - pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti, - izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, - financiranju stanovanjske skupnosti, - uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti, - naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. - javnost dela stanovanjske skupnosti, - opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost, - reševanje sporov, razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini, - odgovornost stanovanjske skupnosti. III. OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI 9. člen Z namenom uresničiti pravice, obveznosti in odgovornosti, opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjskih skupnosti zlasti naslednje naloge: - usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva, - sprejemamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva, - se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti, namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, - organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj, - organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj, sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, updštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti, - skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov, - skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanje stanovanjske kulture, - skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah, - dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo, - določamo izvajalce investitorskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, - ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela. IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI 1. Skupščina stanovanjske skupnosti 10. člen Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 11. člen Zbor uporabnikov šteje......delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje......delegatskih mest. 2. Mandatna doba 12. člen Mandatna doba članov delegacije za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta. 3. Način dela in odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti 13. člen Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine. 14. člen Delegati v skupščini odločajo: - na skupni seji obeh zborov, - enakopravno v obeh zborih, - samostojno v posameznem zboru. 15. člen Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti o: - izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov, - imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov, - o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini, - o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti, - o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta DO, - o sprejetju samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela s pooblaščeno DO, - volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v Skupnost socialnega varstva občine, - nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, - o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti. 16. člen Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti: - o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti, - o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti, - o planskih aktih stanovanjske skupnosti, - o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu, - o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve, - o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v dužbeni lastnini, - o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin, - o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja, - o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč, - o ukrepih civilne zaščite, -o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, - o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve, - o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš, - o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva, - o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti. 17. člen Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti: - o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora, - o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij, - o upravljanju z združenimi sredstvi, - o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, - o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš, - o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj, - o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine, - o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, - o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti. 18. člen Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti: - o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika bora, - o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij, - o upravljanju z združenimi sredstvi, - o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, - o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš, - o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj, - o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine, - o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, - o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti. 19. člen Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnost-nih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev. 20. člen Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti: - o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora, - imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora, - o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, - o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov, - o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev. 4. Skupni organi skupščine 21. člen Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let. 22. člen Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini. 23. člen Skupni organ dela in odloča na sejah. 24. člen Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe: - odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov, - odbor za gospodarjenje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, - odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, - komisijo za splošne, finančne in administrativne zadeve, - komite SLO, - odbor delavske kontrole. 25. člen 4. 1. Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov ima zlasti naslednje pristojnosti: - skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja planiranja in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ter graditve stanovanj, pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti, - pripravlja predloge dolgoročnega plana stanovanjske skupnosti, - pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o usklajevanju plana stanovanjske skupnosti ter v okviru pooblastil skupščine oziroma njenih zborov skrbi za medsebojno usklajenost dejavnikov, ki so udeleženi pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi, - pripravlja predloge posebnega samoupravnega sporazuma za medsebojno solidarnostno združevanje solidarnostnih sredstev za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin, - spremlja izvajanje vseh planskih aktov stanovanjske skupnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih planskih aktov, - skrbi za pripravo programov za uresničevanje s planskimi akti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in naselij, - proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z vzajemnim združevanjem dela sredstev stanarin, - proučuje vprašanja in pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini ali za graditev stanovanjske hiše, - pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa stanovanjske graditve v občini, - spremlja izvajanje programov stanovanjske graditve ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov graditve, - proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom stanovanjske gradnje, strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj, - proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom združevanja vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev, - skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo, stavbno-zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stnovanjski graditvi, - proučuje osnove in merila ter pripravlja predloge sklepov s področja oblikovanja cen stanovanjske graditve, - skrbi za racionalizacijo na področju stanovanjske graditve, - proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve, - pripravlja predlog delitve vzajemnostno združenih sredstev, do katerih so upravičene organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter delavci, - organizira strokovni nadzor nad družbeno usmerjeno stanovanjsko graditvijo, - pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja, - opravlja druge naloge s področja planiranja in družbeno-ekonomskih odnosov in stanovanjske graditve, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine. Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov šteje 7 članov. 26. člen 4.2. Odbor za gospodarjenje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini ima zlasti naslednje pristojnosti: - skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in prenove, - pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, - oblikuje predlog enotnih meril za namensko uporabo stanarin, - skrbi za pregled stanarin, najemnin in stroškov in sicer po posameznih elementih stanarin, najemnin in stroškov za vsako stanovanjsko hišo, - skrbi za vzajemnostno združevanje dela sredstev stanarin, - organizira solidarnostne naloge pri uporabi družbenih stanovanj, - proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega vzdrževalnih del, - pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa prenove, - spremlja izvajanje sprejetih programov prenove ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov prenove, - proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s prenovo, - pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov s področja prenove, - opravlja druge naloge s področja gospodarjenja in prenove, ki mu jih poveri skupščina oziroma zbor skupščine. Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini šteje 7 članov. 27. člen 4.3. Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti: - skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma zbora uporabnikov s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, - pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, - spremlja izvajanje programov solidarnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov solidarnosti, - proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s solidarnostjo v stanovanjskem gospodarstvu, - pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, - pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost, - obravnava ter odobrava vloge za delno nadomestitev stanarine upravičencem do delne nadomestitve stanarine, - proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju, - opravlja druge naloge s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki mu jih poveri skupščina oziroma zbor uporabnikov. Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu šteje 7 članov. 28. člen V okviru odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu deluje 3-članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Komisija opravlja zlasti naslednje naloge: - razpravlja o predlogih občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV, - pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV za dodelitev družbenega najemnega stanovanja ali odobritvijo posojila za nakup, gradnjo ali za adaptacijo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš. 4. 4. Komisija za splošne, finančne in administrativne zadeve ima zlasti naslednje pristojnosti: - po usklajevanju med skupnimi organi oblikuje predlog delovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila in zaključnega računa stanovanjske skupnosti, - skrbi za financiranje dejavnosti stanovanjske skupnosti skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in letnim delovnim načrtom, - obravnava družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost, - obravnava pogodbe ter dogovore, ki jih sklepa stanovanjska skupnost, - obravnava in pripravlja predloge za volitve in imenovanja skupščine oziroma posameznega zbora, » opravlja druge naloge, ki jih ji poveri skupščina oziroma posamezen zbor. Komisija za splošne, finančne in administrativne zadeve šteje 3 člane. 5. Sprejemanje odločitev v skupščini stanovanjske skupnosti, njenih zborih in skupnih organih 30. člen Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala veŠna delegatov obeh zborov. Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov, oziroma izvajalcev, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev. 31. člen Če ni doseženo soglasje med zboroma, jc potrebno opraviti usklajevalni postopek. 32. člen Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in tri delegate zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti na svoji seji. Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji. 33. člen Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev. Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom. V primeru navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti, predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve skupščini stanovanjske skupnosti. 34. člen V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo Izvršnemu svetu Skupščine občine Kamnik, da skupščina občine začasno uredi to vprašanje. 35. člen Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov. 6. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov 36. člen Delegati v zborih skupščine stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter ta statut, predvsem pa: - da izražajo na sejah zborov skupščine stališča konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale, - da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki uveljavljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu ob upoštevanju načela, da je stanovanje ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa del družbene reprodukcije, o katerem odločajo delavci, delovni ljudje in občani ter stanovalci v stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, - da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev glede stanovanjske graditve, zagotavljanja vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in varstva stanovanjskega in bivalnega okolja, - da dejavno sodelujejo v delu skupščine oziroma zborov skupščine stanovanjske skupnosti, v delu skupnih organov ter v delu občasnih delovnih teles skupščine oziroma zborov, - da skrbijo za obveščanje konferenc delegacij oziroma delegacij o delu stanovanjske skupnosti. 37. člen Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu v skupščini oziroma zborih upoštevaje smernice, stališča in sklepe konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale v stanovanjsko skupnost. Delegati so za svoje delo v stanovanjski skupnosti odgovorni ustanoviteljem stanovanjske skupnosti. 7. Poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti 38. člen Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnega organa, usklajevalnem postopku ter programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti. V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI 39. člen Za neposrednejše uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva, lahko delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci ustanovijo enote stanovanjske skupnosti. 40. člen Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom, s katerim se opredeli naloge, postopke, način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, samoupravno organiziranost, način zagotavljanja sredstev za njeno delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enote. 41. člen Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut. Statut enote skupnosti mora biti sklenjen s samoupravnim sporazumom o utanovitvi stanovanjske skupnosti in s tem statutom. 42. člen Skupščino enote sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Glede sestave in delegiranja delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev ter glede obravnave in odločanja o enoti stanovanjske skupnosti se smiselno upošteva določila členov 16 do 20 tega statuta. 43. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in statut enote potrdi skupščina stanovanjske skupnosti. VI. PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE STANOVANJSKE SKUPNOSTI TER RPISTOJNOSTl PREDSEDNIKOV ZBOROV SKUPŠČINE 44. člen Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: - predstavlja in zastopa stanovanjsko skupnosti, - sklicuje in vodi seje skupščine, - organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine, - skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom, - daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma zborov, podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela stanovanjska skupnosti, - skrbi za usklajevanje nalog stanovanjske skupnosti v skupnosti socialnega varstva, - skrbi za usklajevanje skupnih nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, - skrbi za sodelovanje skupščine in njenih zborov ter skupnih organizacij v občini, - opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma posamezen zbor. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 45. člen Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine. 46. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti - predstavljata zbor, - sklicujeta in vodita seje zbora ter predlagata dnevni red zbora, - organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora. VII. USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V OBČINSKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 47. člen Stanovanjska skupnost usklajuje v skupnosti socialnega v arstva v občini zlasti: - osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost, - osnove in merila za delno nadomestitev stanarine občanom z nižjimi dohodki, - standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami. 48. člen Skupni organi stanovanjske skupnosti, še posebej pa odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se neposredno vključujejo v izvajanje nalog skupnosti socialnega varstva na področju stanovanjskega gospodarstva, ki imajo socialno varstveni značaj. VIII. USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE 49. člen Zadeve skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, ki jih stanovanjska skupnost skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi usklajuje in izvaja v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, so zlasti naslednje: - nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, - opredeljevanje usmeritev in obveznosti pri planiranju, zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstva stanovanjskega in bivalnega okolja in drugih zadevah, ki so pomembne za vse delavce, delovne ljudi, občane in stanovalce v republiki, - usklajevanje graditve stanovanj in drugih zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z zakonom razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena z družbenim planom SR Slovenije, - usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja za področje stanovanjskega gospodarstva, - izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo prek Zveze, raziskovalna in študijska dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva, - zagotavljanje strokovne pomoči stanovanjskim skupnostim, - združevanje sredstev za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike, - sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in republiškimi upravnimi organi v zadevah skupnega pomena ter z ustreznimi organizacijami in organi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter federacije, - sodelovanje pri pripravi zasnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva, - spremljanje razvoja ter proučevanje zadev stanovanjskega gospodarstva na območju SR Slovenije in obveščanje skupščin občin in Skupščine SR Slovenije o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva, - opravljanje drugih zadev posebnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov. IX. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 50. člen Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta za: - dela združenih sredstev vzajemnosti, - dela združenih sredstev solidarnosti, - dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš, - dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. 51. člen Stanovanjska, skupnost z. letnim finančnim načrtom določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti v okviru letnega delovnega načrta. Stanovanjska skupnost na načelih svobodne menjave dela določi obsega sredstev za delovno skupnost stanovanjske skupnosti. X. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO 52. člen Odbor za stanovanjsko delavsko kontrolo ima zlasti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti: - nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb, - nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi m interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti, - nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev vzajemnosti ter solidarnosti, samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi, - nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Stanovanjske skupnosti in plane stanovanjske skupnosti, - nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti, - nadzira uresničevanje načela javnosti dela stanovanjske skupnosti, - nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti. 53. člen Odbor za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa ter od delovne skupnosti stanovanjske skupnosti in vodje delovne skupnosti Stanovanjske skupnosti vse podatke, ki so mu potrebni pri delu ter ima Pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo. 54. člen Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja nadzor na lastno Pobudo, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov ter vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti. Odbor za samoupravno delavsko kontrolo vrši ustrezen nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne stro kovne organizacije oziroma strokovnjake. 55. člen Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, delovno skupnost stanovanjske skupnosti, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor za samoupravno delavsko kontrolo o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja. 56 člen Odbor za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah. 57. člen Odbor za samoupravno delavsko kontrolo šteje 3. člane. Člane odbora za samoupravno delavsko kontrolo volijo in odpokličejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti, upoštevajo načelo zastopanosti uporabnikov in izvajalcev. Člani odbora za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v stanovanjski skupnosti. XI. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 58. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti: - sprejema in dopolnjuje obrambni načrt o organizaciji in delovanju stanovanjskega gospodarstva v občini ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, - predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljnih plana stanovanjske skupnosti ter plana stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stano.vanske skupnosti ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna stanovanjska skupnost. - izdela načrt ukrepov pripravljenosti z izvajanjem varnostnih in zaščitnih ukrepov po načelih družbene samozaščite, - izdela načrt mobilizacije z vsemi pripravami, v katerem določa način organiziranja in delovanje stanovanjske skupnosti pri prehodu iz mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje, - izdela na podlagi republiških in drugih predpisov načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja stanovanjskega gospodarstva organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, - zagotavlja večji vpliv, da bo projektiranje in sama stanovanjska gradnja upoštevala obvezne varnostne vidike kot npr. smotrno načrtovanje izgradnje skupnih zaklonišč v posameznih stanovanjskih hišah; upoštevanje predpisov za protipotresno varno gradnjo in preverjanje vgrajevanja potrebnega materiala s strani izvajalcev stanovanjske gradnje; vključevanje, požarnovarnostnih elementov in naprav (rezervni izhodi, požarne stopnice, hidranti, alarmne naprave in drugo), - skrbi za usposobitev stanovalcev v skupnostih stanovalcev in hišnih nesreč ali morebitne vojne, še posebej za: zagotovitev potrebnih sredstev za nabavo in redno vzdrževanje gasilnih aparatov, zagotovitev materialnih pogojev za nabavo in potrebno obnavljanje obveznega orodja in sredstev za odstranjevanje ruševin in reševanje občanov, - v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pomaga pri pripravi ukrepov za zaklanjanje stanovalcev, - sodeluje z občinskimi upravnimi organi pri: opredelitvi lokacij za postavitev začasnih naselij (šotorov, prikolic, in lesenih hišic), pripravi opreme teh zemljišč z nujno potrebnimi komunalnimi napr;: vami, pripravi potrebne delovne sile, gradbenega materiala, elementov in drugega za postavitev začasnih naselij za popravilo in obnovo poškodovanih zgradb in rušenje tistih zgradb, ki se ne dajo popraviti. Odbor sodeluje še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev v skupnostih stanovalcev. Odbor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakoni ter predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje ... članov. Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. Člana odbora po položaju sta pa tudi predsednik odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti. XII. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 59. člen Delo stanovanjske skupnosti je javno. 60. člen Skupščina in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo ustanovitelje stanovanjske skupnosti o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanske skupnosti ter drugih planskih aktov stanovanjske skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti stanovanjske skupnosti in enot stanovanjske skupnosti , o delu delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, o delu organizacij združenega dela, ki opravljajo strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti. 61. člen Javnost dela ter obveščanje o delu stanovanjske skupnosti se zagotavlja zlasti: - prek delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti, - s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov stanovanjske skupnosti, - z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti, objavlja-nimi v glasilu občinske konference SZDL, - z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Uradnem listu SRS, - z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. XIII. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST . , 62. člen Opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena poverja SSS občine Kamnik Stanovanjskemu in komunalnemu gospodarstvu Kamnik, ki je specializirano za opravljanje teh del. 63. člen Razmerja med stanovanjsko skupnostjo in delovno organizacijo opredeljuje samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela na področju stanovanjskega gospodarstva. 64. člen Stanovalci v skupnosti stanovalcev, delavci v OZD in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih prek svojih delegatov kot uporabniki uveljavljajo poseben družbeni interes s tem, da enakopravno z delavci odločajo v svetu DO v skladu s 47. členom Zakona o stanovanjskem gospodarstvu. XIV. REŠEVANJE SPOROV 65. člen Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva. Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta opredeljuje akt 0 ustanovitvi poravnalnega sveta. 66. člen Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela. Podrobnejše določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazum stanovitvi posebnega sodišča združenega dela. XV. ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI 67. člen Stanovanjska skupnost je za izvajanje svojih nalog, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skup nosti občine Kamnik odgovorna skupščini občine. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 68. člen Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. 69. člen Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina stanovanjske skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem. Za razlago določb statuta je pristojna skupščina. 70. člen Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut stanovanjske skupnosti z dne 71. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Na podlagi 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine ter......člena statuta stanovanjske skupnosti občine..........je skupščina stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne...... sprejela POSLOVNIK O DELU SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KAMNIK I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Poslovnik o delu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: poslovnik stanovanjske skupnosti) ureja delo in organizacijo skupščine, njenih zborov in stalnih skupnih organov ter drugih delovnih teles skupščine ter druga vprašanja, ki zadevajo delo delegatov ter njihove pravice in dolžnosti v skupščini pri uresničevanju nalog stanovanjske skupnosti. 2. člen Kolikor posamezna vprašanja o delu skupščine niso urejena s poslovnikom stanovanjske skupnosti, jih ureja skupščina s sklepom, upoštevaje določila tega poslovnika. 3. člen Delo skupščine je javno. 4. člen Skupščino predstavlja njen predsednik. 5. člen Skupščina ima in uporablja okroglo štampiljko z napisom: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik«. Štampiljka je v hrambi pri delovni skupnosti. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV V SKUPŠČINI 6. člen Izhajajoč iz interesov in smernic delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev, združenih v stanovanjski skupnosti občine, določajo ustanovitelji temeljna stališča za delo svojih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti. 7. člen Pri zavzemanju stališč in opredeljevanju do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini, zastopa delegat stališča konferenc delegacij, ki ga je delegirala, upoštevaje splošne družbene potrebe in interese. 8. člen Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščin in organov, v katere je izvoljen ter ustvarjalno delovati pri njihovem delu in odločanju. 9. člen Delegat skupščine se neposredno pred sejo izkaže s pooblastilom konference delegacij, ki ga je delegirala. V pooblastilu se navede, ali je delegat pooblaščen za vse ali le za posamezne točke dnevnega reda seje. Delegat se lahko vključuje tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere je predlagana ali sprejeta razširitev dnevnega reda seje, če mu to dopuščajo splošne smernice in stališča konference delegacij, ki ga je delegirala. KI. člen Delegat, ki ne more priti na sejo skupščine, mora o svoji zadržanosti pred sejo obvestiti konferenco delegacij, ki ga je delegirala. Delegat, ki ne more priti na sejo skupnega organa, katerega član je, obvesti o tem tudi predsednika skupnega organa. 11. člen Če na sejo skupščine ni delegata brez opravičila, skupščina o tem obvesti konferenco delegacij. 12. člen Delegat ima pravico predlagati posamezne zadeve za uvrstitev v delovni program skupščine, pravico in dolžnost razpravljati o predlogih delovnih programov, kakor tudi pravico predlagati posamezne naloge kot prednostne naloge v delovnih programih. 13. člen Delegat ima pravico, da predlaga posamezne zadeve za uvrstitev v predlog dnevnega reda seje skupščine, razpravlja o predlaganem dnevnem redu, upoštevaje proučenost zadev, ki naj bi se obravnavale na seji. 14. člen Delegat ima na seji skupščine zlasti naslednje pravice: - sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah, ki so na dnevnem redu seje, - predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda, - predlagati obravnavo samoupravnih splošnih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev, kakor tudi zahtevati obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov, - dajati pobudo za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva, v katerem je udeležena stanovanjska skupnost, - dajati pobudo za za sprejem stališč, smernic in sklepov skupščine, o zadevah, ki so na dnevnem redu seje, - dajati pobudo za pripravo informacij o izvrševanju stališč, smernic in sklepov skupščine, - predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov skupnih organov in drugih delovnih teles skupščine. Delegat uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji ali pismeno. 15. člen Delegat ima pravico postavljati vprašanja o zadevah, ki se nanašajo na delo skupščine, posameznega zbora, skupnega organa oz. drugega delovnega telesa ali delovne skupnosti stanovanjske skupnosti. 16. člen Vprašanja delegatov morajo biti kratka ter postavljena praviloma v pismeni obliki, lahko pa so postavljena tudi ustno med sejo pri posebni točki dnevnega reda seje, namenjeni za vprašanja delegatov ter za dajanje odgovorov nanje. Kolikor je možen takojšen odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje, se ga ustno sporoči delegatu takoj, sicer pa se da odgovor v 30 dneh v pismeni obliki ali pa ustno na naslednji seji. 17. člen Ko dobi delegat odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje. Delegat lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem razpravlja. O morebitni razpravi in o gradivu zanjo določa skupščina. , 18. člen Delegat je dolžan varovati uradno tajnost. O tem, katero gradivo velja za uradno tajnost, odloča predsednik skupščine. Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki je bilo poslano skupščini z oznako »Uradna tajnost« ali »državna tajnost«. 19. člen Delegat mora obveščati konferenco delegacij, ki ga je delegirala o stališčih, mnenjih in sklepih, oblikovanih na seji skupščine, kakor tudi o svojem prispevku pri dogovarjanju in usklajevanju stališč stanovanjske skupnosti. III. ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE 1. Splošne določbe 20. člen Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno na skupni seji obeh zborov, določene zadeve pa opravljata zbora tudi samostojno, 21. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno: - odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora. - voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razreši, - po potrebi ustanavlja svoja delovna telesa ter jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi. 2. Predsednik in podpredsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 22. člen Predsednik in podpredsednik zbora sc izvolita za dobo dveh let, pri čemer sta lahko ponovno izvoljena še za nadaljnji dve leti. 23. člen Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata zlasti naslednje naloge: - sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za sejo, - skrbita za izvajanje sklepov zbora, - sodelujeta v delu kolegija predsednika skupščine, - skrbita za izvajanje tega poslovnika, - opravljata druge naloge na podlagi zadolžitve zbora. 24. člen Podpredsednik posameznega zbora pomaga predsedniku zbora pri delu zbora in lahko opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. V primeru, če je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili. 3. Delovno področje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 25. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji odloča zlasti o: - izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov, - imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov, - o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini, - o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti. - o sprejetju samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela s pooblaščeno delovno organizacijo, - volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v skupnost socialnega varstva občine, - nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, - o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in o drugih predpisih ter atatutu stanovanjske skupnosti. 26. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno in ločeno odločata zlasti: - o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti, - o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti, - o planskih aktih stanovanjske skupnosti, - o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu, - o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve, - o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, - o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarine in najemnin, - o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja, - o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč, - o ukrepih civilne zaščite, - o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, - o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve, - o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš, - o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva, - o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti. 27. člen Zbor uporabnikov odloča samostojno zlasti: - o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora, - o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij, - o upravljanju z združenimi sredstvi, - o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, - o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš, - o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj, - o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine. - o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, - o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti. 28. člen Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnost-nih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oz. o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo delegati temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti oz. delegati krajevnih skupnosti. 29. člen Zbor izvajalcev odloča samostojno zlasti: - o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora. - o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora, -o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami. - o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov, - o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev. 4. Usklajevalni postopek 30. člen Sklep o vprašanjih in zadevah, o katerem enakopravno odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, mora biti sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride do odločitve oz. sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek. 31. člen Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov in tri delegate zbora izvajalcev. Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji. 32. člen Skupščina stanovanjske skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev. Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajcvalnim postopkom. V primeru, navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti, predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve. Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovanjske skupnosti. 33. člen V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo, da skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje. IV. SEJA SKUPŠČINE I. Sklic seje 34. člen Skupno sejo obeh zborov skupščine (v nadaljnjem besedilu: sejo skupščine) skliče predsednik skupščine in ji predseduje. 35. člen Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo, na pobudo najmanj ene petine delegatov zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev ali na pobudo skupnega organa skupščine stanovanjske skupnosti. Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine tudi tedaj, ko to zahteva občinska konferenca SZDl. Slovenije, skupščina občine ali izvršni svet skupščine občine, občinski svet Zveze sindikatov Slovenije ali skupnost socialnega varstva občine. Predlagatelji sklica seje skupščine stanovanjske skupnosti morajo zahtevi za sklic seje priložiti gradivo oz. predlog odločitve oz. sklepa, zaradi katere so zahtevali sklic seje. 36. člen Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora vsebovati čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda seje skupščine. Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora biti poslano konferenci delegacij najmanj 14 dni pred dnem, določenim za sejo skupščine. Vabilo z gradivom za sejo skupščine sc pošlje najmanj sedem dni pred sejo skupščine tudi vsem vabljenim predstavnikom družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti v občini ter zastopnikom tiska. 37. člen Z vabilom in gradivom za sejo skupščine se pošlje delegatom tudi zapisnik prejšnje seje, kolikor ni bil poslan že prej. 38. člen Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku, kot je določen v 36. členu tega poslovnika, razlogi za ta sklic morajo biti posebej obrazloženi na seji skupščine. 2. Potek seje 39. člen Seji skupščine predseduje predsednik skupščine. Če je predsednik 'skupščine zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik. Če je tudi podpredsednik zadržan ali odsoten, vodi sejo skupščine delegat, ki ga izvoli skupščina. Predsednik skupščine vodi sejo skupščine s pomočjo predsednikov ali podpredsednikov zborov, pri reševanju organizacijskih vprašanj pa sodeluje tudi vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti. 40. člen Predsednik ugotovi pred začetkom seje ali je seja sklepčna. V ta namen izvoli skupščina na seji 3-članski verifikaeijski komisiji zborov skupščine, ki preverita število in veljavnost pooblastil delegatov. 41. člen Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. 42. člen V primeru, da seja ni sklepčna, jo predsednik preloži. 43. člen Dnevni red seje potrjuje skupščina. Predlog dnevnega reda se lahko spremeni ali dopolni na predlog predsednika skupščine ali delegata, ki je dobil podporo najmanj 1/4 delegatov. Med sejo praviloma ni dovoljeno dopolnjevati oz. spreminjati dnevnega reda, lahko pa se spremeni vrstni red posameznih točk dnevnega reda. Ena od točk dnevnega reda so vselej vprašanja in pobude delegatov. 44. člen Na začetku seje se praviloma obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje. Vsak delegat ima pravico podati pripombe k zapisniku prejšnje seje. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik. 45. člen Posamezne zadeve, ki so na dnevnem redu, obravnava skupščlina praviloma po vrstnem redu. Uvodno obrazložitev k posamezni točki dnevnega reda, če je le-ta potrebna, pripravi poročevalec, ki ga določi predsednik skupščine. 46. člen Na seji imajo pravico razpravljati vsi delegati. Predsednik lahko dovoli razpravljati tudi drugim udeležencem. 47. člen Delegat ali drug udeleženec sme govoriti le o vprašanjih, ki zadevajo obravnavano točko dnevnega reda seje skupščine. 4H. člen Na seji skupščine ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika skupščine. Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca razprave. Predsednik skrbi, da govorika nihče ne moti pri govoru. 49. člen Predsednik daje delegatom v skupščini besedo po vrsti, kakor so se prijavili. K razpravi se prijavijo delegati in druge vabljene osebe, čim se začne razprava o posamezni točki dnevnega reda in dokler razprava traja. Ne glede na vrstni red prijav k razpravi, lahko predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu skupnega organa, ki je poročevalec pri posamezni točki dnevnega reda skupnega organa. 50. člen Delegat v skupščini, ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oz. dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči skupščina o vprašanju brez obravnave. Če zahteva delegat v skupščini besedo, da bi popravil navedbe, ki po njegovem mnenju niso točne in so povzročile nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v skupščini se mora v tem primeru v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. S l. člen Če se delegat ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Čc se delegat tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči skupščina brez obravnave. 52. člen Razprave delegatov v skupščini in drugih vabljenih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če skupščina ne odloči drugače. Skupščina lahko na predlog predsednika ali kateregakoli delegata skupščine ob podpori najmanj devet delegatov odloči, koliko časa naj traja razprava o posameznih vprašanjih na dnevnem redu in koliko časa sme govoriti posamezen govornik. 53. člen Razpravljanje o posamezni točki je končano, ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljenih govornikov. Če predsednik meni, da je razprava o posamezni točki povsem obrazložila obravnavano zadevo, lahko pozove skupščino za odločitev o prekinitvi ali nadaljevanju razprave. O predlogu predsednika odloča skupščina brez obravnave. 54. člen Predsednik skupščine lahko med sejo prekine delo skupščine in določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsednik skupščine prekine delo skupščine, če je potrebno posvetovanje in usklajevanje, če je potrebno pridobiti dopolnilno mnenje, zaradi odmora, pa tudi v drugih primerih, ko to predlagajo delegati na seji. 55. člen Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik skupščine sklene sejo. 3. Vzdrževanje reda 56. člen Za red na seji skrbi predsednik skupščine. Za kršitev reda se smejo izrekati naslednji ukrepi: - opomin, - odvzem besede, - odstranitev s seje. 57. člen Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki govori, čeprav mu predsednik skupščine ni dal besede, ki sega govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika. Beseda se odvzame delegatu v skupščini, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na seji že dvakrat opomnjen naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Opomin izreče in besedo odvzame predsednik skupščine. 58. člen Odstranitev s seje se izreče delegatu v skupščini, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo np seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine. Ukrep odstranitve s seje izreče skupščina z glasovanjem in brez obravnave. Delegat, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti dvorano. 59. člen Predsednik skupščine obvesti konferenco delegacij in krajevno konferenco SZDL o delegatu, ki mu je bil izrečen ukrep odvzema besede in odstranitve s seje in o razlogih, zaradi katerih mu je bil izrečen. 60. člen Predsednik skupščine lahko odredi, da se odstrani iz sejne dvorane vsak Poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji skupščine. 61. člen Ce predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji skupščine, odredi prekinitev seje. **• Sprejemanje sklepov 62. člen Skupščina sklepa na podlagi predloga sklepa, priravljenega in obrazlo-Zenega s strani skupnega organa skupščine in razprave delegatov na seji. O predlogu se sklepa najprej načeloma, nato pa v posameznostih, če skupščina meni. da je tako glasovanje potrebno. 63. člen spremembe in dopolnitve predloga se lahko predlagajo, dokler se o Predlogu ne prične glasovanje. Predlagatelj se izjavi takoj o predlaganih sPremcmbah ali dopolnitvah. Če se s spremembami in dopolnitvami s*J'nja. postanejo le-te sestavni del predloga, če pa se z njimi ne strinja, ■uloči o tem skupščina z glasovanjem. Ce je več različnih sprminjevalnih '"' dopolnjevalnih predlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu tako. kot s° bili predlagani. Spremembe in dopolnitve, ki jih skupščina sprejme, postanejo sestavni 5. Glasovanje 64. člen Glasovanje v skupščini je praviloma javno. Skupščina lahko odloči, da se o posameznih zadevah glasuje tajno. 65. člen Delegati v skupščini glasujejo tako, da se izjavijo za predlog, ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja. Glasuje se hkrati in sicer z dvigom rok. 66. člen Glasovanje se opravi tako, da predsednik skupščine pozove delegate v skupščini, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja. 67. člen Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, je neveljavna. 68. člen Skupščina veljavno sprejme sklep o zadevi, ki je v pristojnosti skupne seje z večino glasov vseh delegatov obeh zborov. 69. člen Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je skupščina glasovala, sprejet ali zavrnjen. 6. Zapisnik 70. člen O delu skupščine se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o seji skupščine, zlasti pa: - zaporedno številko seje, - čas in kraj seje, - ime in priimek predsednika skupščine ali predsedujočega in njegovo funkcijo, 8 seznam prisotnih delegatov po posameznih skupnostih, - seznam odsotnih delegatov po posameznih skupnostih, - ugotovitev sklepčnosti, 8 dnevni red seje, - imena delegatov, ki so razpravljali, - povzetek razprave, - sprejete sklepe, - izid glasovanja o posameznih sklepih, - delegatska vprašanja ter odgovore nanje. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. 71. člen Potek posamezne seje se lahko snema na magnetofonski trak. V primeru, da je seja posneta na magnetofonski trak, je trak treba shraniti do potrditve zapisnika na seji skupščine. V. SKUPNA ZASEDANJA ZBOROV 72. člen V zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata, lahko zbora skleneta, da bodo zadeve obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. 73. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skličeta na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njihove predsednike. Skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov. 74. člen Če zbora zasedata skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej. V zapisnik skupnega zasedanja se zapiše potek skupnega zasedanja. 75. člen Zadeve, ki jih zbora enakopravno obravnavata in sprejemata, se lahko obravnavajo tudi na ločenem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. V zapisnik zbora, ki ločeno zaseda, se zapiše potek ločene seje. 76. člen Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za skupna zasedanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. 83. člen Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda. sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za sejo skupnega organa, razen roka za vabilo. Predsednik skupnega organa odloča o vabljenih institucijah in ostalih udeležencih na seji skupnega organa. VIII. SEJE OBČASNIH SKUPNIH ORGANOV 84. člen Seje posameznega občasnega skupnega organa sklicuje predsednik občasnega skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov, na pobudo predsednika skupščine, predsednika zbora ali predsednika stalnega skupnega organa. 85. člen Vabilo in gradivo za sklic seje občasnega skupnega organa mora biti poslano najmanj pet dni pred sejo. 86. člen Predsednik občasnega skupnega organa odloča o vabljenih institucijah in ostalih udeležencih na seji. IX. KOLEGIJ PREDSEDNIKA SKUPŠČINE 87. člen Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsednika ter podpredsednika zborov sestavljajo kolegij predsednika skupščine. Pri delu kolegija skupščine sodelujejo predsedniki SKUpnih organov in pooblaščeni delavec pooblaščene delovne organizacije. Kolegij predsednika skupščine zlasti: - obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela /borov in stalnih skupnih organov, - skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnava v skupščini ali posameznem zboru in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov, - predlaga stalnemu skupnemu organu, katerim od predlogov in /adev se da prednost pri obravnavanju, - spremlja delo stalnih in občasnih skupnih organov in obravnava / njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z deloni teh organov, - po potrebi sodeluje s komisijo /a usklajevanje stališč med /boroma, - skrbi za izvajanje določb tega poslovnika. 88. člen Kolegij predsednika skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej kolegija skrbi predsednik skupščine. X. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE 89, člen Skupščina sprejema delovni načrt praviloma za dobo enega leta. Podlaga delovnemu načrtu skupščine so naloge, ki izhajajo i/, zakona o stanovanjskem gospodarstvu, samoupravnega spora/uma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine, samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti /a posamezno srednjeročno obdobje, statuta stanovanjske skupnosti in potreb in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti ter stališč družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na ravni občine o stanovanjskem gospodarstvu. Sestavina delovnega načrta skupščine so tudi naloge, ki izhajajo iz sprejetih družbenih dogovorov in sporazumov, katerih udeleženec je stanovanjska skupnost. 90. člen Skupni organi uresničujejo delovni načrt skupščine oziroma zborov skupščine in lahko v ta namen sprejemajo tudi svoje delovne načrte. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 91. člen Spremembe in dopolnitve tega poslovnika sprejema skupščina stanovanjske skupnosti na sejah svojih zborov, ki daje tudi tolmačenje tega poslovnika. 92. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti z dne ... VI. SEJA ZBORA del predloga Akte skupščine podpisuje predsednik skupščine. 77. člen Sejo posameznega zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo ene petine delegatov v zboru. _ Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine ali skupni organ skupščine. Ce predsednik zbora ne skliče seje. ko hi jo po prejšnjem odstavku tega BELEŽKE: člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina, ki šteje najmanj eno tretjino delegatov iz posameznega zbora ali predsednik skupščine. Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seie zbora, predložijo zahtevi za sklic seje gradivo oz. predlog odločitve, zaradi katere so zahtevali sklic seje zbora. 78. člen Zbor skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča najmanj polovica delegatov. Zbor skupščine odloča z večino glasov vseh delegatov. 79. člen Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se simselno uporabljajo tudi za seje zborov skupščine. VIL SEJE SKUPNEGA ORGANA 80. člen Seje skupnega organa sklicuje predsednik skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov skupnega organa ali na pobudo predsednika skupščine ali na pobudo predsednika zbora skupščine. Ce predsednik skupnega organa ne skliče seje. ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče predsednik skupščine. Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje skupnega organa, predložijo skupnemu organu gradivo ter predlog sklepa v zadevi, zaradi katere so zahtevali sklic seje skupnega organa. 81. člen Vabilo z gradivom >a sejo skupnega organa mora biti poslano praviloma najmanj sedem dni pred sejo. Ce je seja skupnega organa sklicana v roku. krajšem od sedem dni. mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo. 82. člen / Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Na seji odloča skupni organ z večino glasov vseh članov. 93. člen Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne ... Poslovnik se objavi v Kamniškem občanu. Na podlagi 69. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) sprejemamo delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Kamnik. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KAMNIK I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Kamnik ustanavljamo neposredni) in po svojih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter drugih samupravnih organizacijah in skupnostih samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), v kateri se dogovarjamo zlasti: - o oblikovanju in usklajevanju planskih aktov stanovanjske skupnosti; - o združevanju sredstev za graditev stanovanj; - o združevanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj, - o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - o enotnih merilih in osnovah za oblikovanje in namensko uporabo stanarine; - o varstvu stanovanjskega in bivalnega okolja; - o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva 2. člen Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Kamnik s tem samoupravnim sporazumom opredeljujemo zlasti: - ustanovitelje stanovanjske skupnosti; - naloge stanovanjske skupnosti; - osnove družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski skupnosti; - samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti; - temeljna načela za ustanavljanje enot stanovanjske skupnosti; - soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva v občini; - financiranje stanovanjske skupnosti; - uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti; - naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; - pravice, obveznosti in odgovornosti, ki se urejajo s statutom stanovanjske skupnosti; - javnost dela stanovanjske skupnosti; - opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost; - reševanje sporov, - odgovornost stanovanjske skupnosti. 3. člen Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena. 4. člen Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, tega samoupravnega sporazuma ter statuta stanovanjske skupnosti. 5. člen Ime stanovanjske skupnosti je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik. Sedež stanovanjske skupnosti je Kamnik, Steletova 8. Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register št..... II. USTANOVITELJI STANOVANJSKE SKUPNOSTI 6. člen S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost uporabniki: - delavci prek organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti; - upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev; - delovni ljudje, občani in stanovalci prek krajevnih skupnosti; - delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, prek osnovnih organizacij zveze sindikatov; - delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost prek občinskih, obrtnih in drugih združenj; - imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj kot posameznih delov stanovanjskih hiš prek krajevnih skupnosti; - delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za ureditev svojega stanovanjskega vprašanja, prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki; - člani stanovanjskih zadrug prek stanovanjske zadruge. S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot izvajalci: - delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki sodelujemo kot izvajalci v stanovanjskem gospodarstvu pri programiranju, urbanističnem načrtovanju, projektiranju, graditvi, urejanju stavbnih zemljišč, vzdrževanju, prenovi ali opravljanju drugih del in opravil za potrebe v družbeni lastnini, prek svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. III. NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 7. člen Z namenom uresničiti cilje, opredeljene v prvem členu tega samoupravnega sporazuma, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani, v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge: - usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva; - spremljamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva; - se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; - organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj; - organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj; - sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti; - skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih del stanovanjske hiše in stroškov; - skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah; - dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo; - določamo izvajalce investitorskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev; - ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela. IV. OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANOVANJSKI SKUPNOSTI 1. Planiranje ,X. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uresničujemo pravice in dolžnosti družbenega planiranja na področju stanovanjskega gospodarstva s tem, da ugotavljamo svoje potrebe in možnosti za enostavno in razširjeno reprodukcijo ter za vzajemnost in solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu predvsem s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, ki ga sprejemamo v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in skupnostih stanovalcev, usklajujemo pa v skupščini stanovanjske skupnosti, nadalje s spremljanjem uresničevanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti ter s sprejemanjem ukrepov za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti. 9. člen Za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnoti sprejemamo in usklajujemo zlasti naslednje elemente: - obseg stanovanjske graditve v posameznem srednjeročnem obdobju in letno ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj; - površino in lokacijo stavbnih zemljišč namenjenih za graditev planiranega števila stanovanj; - obseg združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti namenjenih za stanovanjsko graditev ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi; - obseg in pogoje združevanja sredstev solidarnosti ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi; kakor tudi roke in načine vračanja tet sredstev; - pogoje in merila za razreševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin; - število, vrsto in kvaliteto stanovanj, prilagojenih za občane s posebnimi potrebami; - pogoje in merila za pridobitev pravice uporabe na stanovanjih zgrajenih s sredstvi solidarnosti; - pogoje in merila za delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki; - pogoje in merila za oblikovanje cen stanovanjske graditve; - razmerja med sredstvi namenjenimi za graditev stanovanj in kreditiranje nakupa stanovanj glede na strukturo in namen stanovanjske graditve; - temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo stanarine; - temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo najemnin za poslovne prostore s katerimi upravlja stanovanjska skupnost; - temeljne usmeritve o lastni udeležbi delavcev, delovnih ljudi in občanov pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja; - oblikovanje stanarin in najemnin, merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter uporabo sredstev stanarin in najemnin; - osnove in merila za vzajemno združevanje in razpolagajo z delom stanarine namenjene za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; - obseg vzajemnega združevanja sredstev za nujno odpravo nepredvidenih poškodb na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; - osnove in merila za združevanje in razpolaganje s sredstvi amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; - obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve - tehnologijo stanovanjske graditve; - ukrepe za racionalizacijo na področju graditve, vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; - naloge in sredstva za financiranje raziskovalnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva; - naloge samozaščite ter varstva bivalnega okolja. K), člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmejo skupaj s komunalno skupnostjo, stavbno-zcmljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbenousmerjeni stanovanjski graditvi, samoupravni sporazum o usklajevanju plana, s katerim podrobneje opredelimo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti vseh dejavnikov pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v občini. 11. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti urejamo s posebnim samoupravnim sporazumom z drugimi stanovanjskimi skupnostmi tudi združevanje sredstev za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin. 12. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo dolgoročni plan razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini najmanj za obdobje desetih let, s katerim opredelimo tiste naloge in cilje, ki imajo dolgoročen značaj. 13. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti določamo s pkuiskimi akti stanovanjske skupnosti tudi način reševanja stanovanjskih potreb občanov, ki ne združujejo delo v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (borci NOV, invalidi, starejši občani, za delo nesposobni občani) ter tistih upokojencev in invalidov, ki niso zajeti s planskimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter tistih delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenih delavcev ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost. 14. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo tudi programe za uresničevanje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij. Ustanovitelji stanovanjske skupnosti usklajujemo te programe skupaj z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene.pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi oz. organizirani prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij. 2. Zagotavljanje sredstev 15. člen Delavci, delovni ljudje in občani kot ustanovitelji stanovanjske skupnosti namenjamo za stanovanjsko graditev naslednja sredstva: - sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka; - sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka; - lastna sredstva delavcev, delovnih ljudi in občanov; - sredstva čistega dohodka in dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost; - sredstva čistega dohodka in dohodka kmetov ter drugih delovnih ljudi, ki jih pridobivamo z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe - del investicijskih sredstev organizacij združenega dela iz skladov skupne porabe, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela; - del amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; - sredstva anuitet kreditov odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada in druga namenska sredstva anuitet namenskih kreditov, danih za stanovanjsko graditev; - sredstva, ki so z aktom družbenopolitične skupnosti namenjena za stanovanjsko graditev. 16. člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost namenjeno za stanovanjsko graditev sredstva iz čistega dohodka v višini, opredeljeni s svojim planom, samoupravnim sporazumom o temeljih plana organizacije združenega dela, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter dogovorom o temeljih družbenega plana občine. 17. člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost, združujemo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti iz dohodka sredstev za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki. IS. člen Stanovalci v skupnostih stanovalcev smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini skladno z dogovorjenimi pogoji in merili samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, za kar vzajemnostno združujemo del stanarine. 3. Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. 19, člen Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki so jih organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali druge družbeno pravne osebe prenesle v gospodarjenje skupnostim stanovalcev, pri čemer smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Stanovalci gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami, upoštevaje pravice, obveznosti in odgovornosti, določene s samoupravnimi splošnimi akti, organizacij združenega dela, delovnih skupnosti ali drugih družbenopravnih oseb kot vlagateljev s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in drugimi predpisi. 4. Stanarine 20. člen Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s sredstvi stanarin, ki se oblikujejo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ob upoštevanju vzajemnostnega združevanja dela stanarine, namenjenega za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v občini skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI I. Skupščina stanovanjske skupnosti 21. člen Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 22. člen Zbor uporabnikov šteje.......delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje......delegatskih mest. 23. člen Delegate v zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti delegirajo: - delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti: ...............................................delegatov! delovni ljudje, občani ter skupnosti stanovalcev prek delegacij krajevnih skupnosti .........................................delegatov; - upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev: . . . delegatov; - delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov: prek osnovnih organizacij zveze sindikatov...........................delegatov; - delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost prek svojih občinskih, obrtnih in drugih združenj oziroma prek osnovnih organizacij zveze sindikatov delegatov; - delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo z3 reševanje stanovanjskega vprašanja prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki: ..........................................delegatov; -člani stanovanjskih zadrug prek stanovanjskih zadrug: .... delcgtovi - druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovitelj1 stanovanjske skupnosti:...............................delegatov (kmetje). 24. člen Delegate v zbor izvajalcev delegirajo: organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki - programirajo, - urbanistično načrtujejo, - projektirajo, - gradijo, - urejajo stavbna zemljišča, - vzdržujejo, - prenavljajo oz. - opravljajo druga dela in opravila za potrebe gospodarjenja s stanova' nji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini prek svojih organ iza« združenega dela in delovnih skupnosti...................delegato' 25. člen Sejo skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina izmed delegatov v skupščino za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. 2. Mandatna doba delegatov v skupščini 26. člen Mandatna doba delegatov v skupščini traja štiri leta. 3. Način dela in odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti. 27. člen Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine. 28. člen Delegati v skupščini odločajo: - na skupni seji obeh zborov, - enakopravno v obeh zborih, - samostojno v posameznem zboru. 29. člen Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti o: - izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov; - imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov; - o stališčih in smernicah za nadalnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini; - o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti; - o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti; - volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v skupnost socialnega varstva občine; - nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; - o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti. 30. člen Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti: - o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti; - o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti; - o planskih aktih stanovanjske skupnosti; - o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu; - o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin; - o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja; - o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve; - o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin; - o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja; - o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za prepre- čevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč; - o ukrepih civilne zaščite: - o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; - o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve; - o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš; - o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega gospodarstva; - o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti. 31. člen Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti: - o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora; - o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij - o upravljanju z združenimi sredstvi; - o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu; - o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš; - o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine; - o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost; - o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti. 32. člen Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnost-nih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oz. o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev. 33. člen Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti: - o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora; - o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora; - o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami; - o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov; - o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev. 4. Skupni organi skupščine 34. člen Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let. 35. člen Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe: - odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov; - odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu; - odbor za samoupravni delavski nadzor; - odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; - komisijo za splošne, finančne in administrativne zadeve. Pristojnosti posameznega odbora določa statut stanovanjske skupnosti. 5. Občasni skupni organi 36. člen Skupščina stanovanjske skupnosti lahko za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe. Skupščine stanovanjske skupnosti s sklepom o imenovanju od skupnega organa določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata VI. TEMELJNA NAČELA ZA USTANAVLJANJE ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI 37. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti lahko v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti ustanovimo enote stanovanjske skupnosti z namenom neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter za reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva. 38. člen Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom. Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut. Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote in njen statut potrdi skupščina stanovanjske skupnosti. VIL SOUSTANOVITEUSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI 39. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v občinskih skupnostih za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter delu Skupnosti startnega zavarovanja kmetov SR Slovenije, ustanovimo občinsko skupnost socialnega varstva, v kateri usklajujemo zlasti osnove in merila za dodelitev solidarnostnih stanovanj ter za delno nadomeščanje stanarine ter stanovanja občanov s posebnimi potrebami. VIII. USTANOVITEUSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE 40. člen Stanovanjska skupnost občine Kamnik skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanovi zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije. Temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi in Zvezo se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. IX. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST 41. člen Opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena: poverja Samoupravna stanovanjska skupnost, Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, ki je za opravljanje teh del specializirana. X. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 42. člen Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta iz: - dela združenih sredstev vzajemnosti: - dela združenih sredstev solidarnosti; - dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš; - dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. 43. člen Sredstva iz prejšnjega člena so namenjena za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela stanovanjske skupnosti in stroškov poslovanja v okviru skupno določenih nalog ter za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovne skupnosti stanovanjske skupnosti. Podrobnejša določila o načinu financiranja stanovanjske skupnosti določa statut stanovanjske skupnosti. XI. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI 44. člen Funkcijo samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti, nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in statuta stanovanjske skupnosti ter vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti opravljamo: - ustanovitelji stanovanjske skupnosti neposredno; - delegati v skupščini in skupnih organih; - odbor za samoupravno delavsko kontrolo. 45. člen Odbor za samoupravno delavsko kontrolo v stanovanjski skupnosti nadzira zlasti izvajanje tega samoupravnega sporazuma in vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti, uporabo sredstev stanovanjske skupnosti, delovanja skupnih organov in dela delovne skupnosti stanovanjske skupnosti. 46. člen Podrobnejše določbe o pristojnih, sestavi in delu odbora za samoupravno delavsko kontrolo ureja statut stanovanjske skupnosti. XII. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 47. člen Stanovanjska skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in BELEŽKE: družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje stanovanjske skupnosti v izjemnih razmerah. 48. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi skupščine in izvršnega sveta občine in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev. 49. člen Podrobnejša določila o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa statut stanovanjske skupnosti. XIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI 50. člen Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti: - opredelitev pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti; - samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti; - usklajevalni postopek med zboroma; - podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti; - pristojnost predsednika skupščine stanovanjske skupnosti; - soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva v občini; - ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije; - uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti - naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; javnost dela stanovanjske skupnosti; - opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost; - reševanje sporov; - razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini; - odgovornost stanovanjske skupnosti. XIV. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI I 51. člen Delo stanovnjske skupnosti je javno. Javnost dela se zagotavlja zlasti: - prek delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti; - s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov; - z občasnim informiranjem stanovanjske skupnosti, objavljanjem v občinskem glasilu; - z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Ur. I. SRS. - z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določa predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. XV. ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI 52. člen Stanovanjska skupnost je za izvajanje nalog, opredeljenih v sedmem členu tega samoupravnega sporazuma, odgovorna ustanoviteljem, za opravljanje zadev posebnega družbenega pomena pa občinski skupščini. 53. člen Če med zboroma skupščine stanovanjske skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve o zadevi, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje. XVI. REŠEVANJE SPOROV 54. člen Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva. Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta določa akt o ustanovitvi poravnalnega sveta. Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela. Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela. XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 56. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina ustanoviteljev stanovanjske skupnosti. 57. člen Postopek za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko prične vsak ustanovitelj stanovanjske skupnosti. 58. člen Ta samoupravni sporazum potrjuje skupščina občine Kamnik. 59. člen Ta samoupravni sporazum prične veljati osmi dan po objavi v Ur. I. SRS. V Kamniku dne ... USTANOVITELJI: - Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. Prodajalca kmet. repromateriala za ZE Komenda; pogoji: KV prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj, zaželen izpit za voznika viličarja. 2. Molznega kontrolorja za ZE Kamnik; pogoji: KV kmetovalec, 1 leto delovnih izkušenj, lastno prevozno sredstvo. Kandidati naj svoje vloge pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Emona DO Kmetijska kooperacija Domžale, Kidričeva 14. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključku roka za prijavo. DRUŠTVO INVALIDOV KAMNIK KAJUHOVA 11 honorarno zaposli tehničnega tajnika za 20 ur tedensko i Pogoj: srednja izobrazba s prakso r c Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe na gornji na- j slov v 15 dneh po objavi. c i --J c kemijska industrija KAMNIK n.SOl.O. 61240 Kamnik, Fužine 9 KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« Ik vabi k sodelovanju l; J« večje število delavcev za delo v proizvodnji d črnega smodnika Delo je organizirano v eni oziroma delno v dveh £ delovnih izmenah. Osebni dohodek z dodatki za začetnike znaša priblž no 13.000,00 din. rr Prijave naj kandidati pošljejo na kadrovsko službo. * d o Seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Skupščine občine Kamnik bo predvidoma 22. marca 1982, skupno zasedanje ZBORA ZDRUŽENEGA DELA in ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI pa bo predvidoma 23. marca 1982. Zbori bodo na sejah predvidoma obravnavali: 1. Poročilo o izidu volitev v organe družbenopolitične skupnosti in SIS 2. Predlog programa dela zborov Skupščine občine Kamnik za leto 1982 3. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1981 4. Predlog odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1982 5. Informacije o javni razpravi o: - osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982 - osnutku odloka ospremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov - osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 6. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih blagovnih rezervah 7. Predlog odloka o razdružitvi naselja Vrhpolje in o določitvi ter imenovanju novega naselja 8. Predlog odloka o prostorski in samoupravni organiziranosti območja občine Kamnik v krajevne skupnosti 9. Predlog odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 10. Kadrovske zadeve 11. Delegatska vprašanja 18. redna seja zbora uporabnikov in 17. redna seja zbora izvajalcev občinske skupnosti socialnega skrbstva bo v sredo, 10/3-1982 ob 12. uri v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1, II. nadstropje. DNEVNI RED: 1- Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in poročilo komisije 2- Pregled sklepov 17. seje zbora uporabnikov in 16. seje zbora izvajalcev 3. Obravnava realizacije finančnega načrta občinske skupščine socialnega skrbstva Kamnik za leto 1981 4. Obravnava poročila o delu skupščine in njenih organov v letu 1981 5. Obravnava predloga za uskladitev preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v letu 1982 6. Obravnava predloga za valorizacijo družbenih materialnih pomoči in rejnin 7. Obravnava predloga finančnega načrta za leto 1982 8 Obravnava delovnega načrta za leto 1982 9. Vprašanja delegatov 17. redna seja obeh zborov skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik bo v torek, 9. marca 1982 ob 12. ari v sejrd dvorani Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1, II. nadstropje. DNEVNI RED: 1. Izvolitev verifikacijske komisije in poročilo 2. Potrditev sklepov 16. seje skupščine 3. Poročilo občinske skupnosti otroškega varstva za leto 1981 4. Zaključni račun OSOV za leto 1981 5. Sklep o prenosu pravice uporabe in razpolaganja s premičninami in nepremičninami VVE Duplica 6. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 7 Izvleček iz delovnega programa WO Anton Medved 8. Športna značka - program 1982 9. Letovanje otrok, poročilo in program 10. Skupna služba SIS - poročilo in finančni načrt 11. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za redno izhajanje Kamniškega občana 12. Delovni in finančni načrt OSOV za leto 1982 13. Samoupravni sporazum o uvedbi in izvajanju enotne skupne evidence prejemnikov socialno-varstvenih pravic 14. Delegatska vprašanja Seje izvršnih odborov: - 3. marca ob 11. uri bo seja izvršnega odbora občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik, pritličje; - 3. marca ob 12. uri pa bo seja izvršnega odbora občinske zdravstvene skupnosti Kamnik v prostorih OZS Kamnik. Seja skupine delegatov za proučevanje in spremljanje zadev iz pristojnosti zveznega zbora skupščine SFRJ Skupina se je pod vodstvom Franca Svetelja sestala 19. februarja in obravnavala gradivo za bližnjo sejo zveznega zbora. Seje sta se udeležila tudi delegata tega zbora - Rado Rotar in Bojan Polak-Stjenka Člani skupine so najprej razpravljali o predlogu za izdajo zakona o sodiščih združenega dela z osnutkom zakona in pismom Ustavnega sodišča Jugoslavije. Osnutek zakona predvideva reorganizacijo sodišč združenega dela tako, da bi se ta sodišča ustanavljala v TOZD, oz. DO; člani senata pa bi bili delavci, zaposleni v tej TOZD oz. v DO. V razpravi, ki se je ob tem gradivu razvila, so člani skupine ugotovili, da v osnutku zakona o sodiščih združenega dela ni bila organizirana javna razprava, osnutek zakona pa je bil že sprejet na seji zveznega zbora, januarja letos. Zato bo skupina predlagala delegatom SR Slovenije, da v zveznem zboru skupščine SFRJ predlagajo, da se osnutek zakona objavi v /-^ DELEGATSKA PRILOGA Poročevalcu Skupščine SFRJ in SRS in da se glede na tehtnost problema izvede javna razprava. Po izteku javne razprave naj predlagatelj ponovno pripravi osnutek zakona in ga predloži v obravnavo in sprejem zveznemu zboru v obliki in vsebini, ki bo najbolj ustrezala združenem delu, saj se bo zakon sprejemal zaradi združenega dela in ne zaradi neke formalne potrebe. Skupina bo svoj predlog slovenskim delegatom v zveznem zboru skupščine utemeljila z argumenti, ki so bili izrečeni v razpravi (s samoupravnimi akti so že urejene oblike reševanja konfliktnih situacij v delovnih organizacijah; vprašljiva je objektivnost tako formiranih stališč; finančne posledice takega ukrepa in drugo). Razprava v skupini je tekla še o analizi izvrševanja določb izdanih zakonov in o potrebi, da se izda poseben zakon o urejanju temeljnih razmerij, s katerimi se zagotavlja enotnost jugoslovanskega trga. Argumenti navedeni v analizi, zavračajo potrebo, da bi se izdal poseben zakon, ki bi urejal temeljna razmerja, s katerimi se zagotavlja enotnost jugoslovanskega trga, saj obstoječi zakoni to že urejajo; nedvomno pa se slabo ali sploh ne izvajajo. Potrebnejše je izvajati ustrezno sankcioniranje pri že obstoječih zakonih, oziroma ga zaostriti. Skupina je razpravljala še o gradivu, ki je obravnavalo aktualna vprašanja odgovornosti v združenem delu in dtltgatakf odločanju v zvezi z zakonom o združenem dela; ob čemer se je razprava članov skupine sukala okoli primerov neodgovornosti v združenem delu, ki so pogoste in očitne. Kot zadnjo so člani skupine pretresli še informacijo o oblikovanju sredstev za 101010« in skupne potrebe z analizo gibanja vsebine in investicijske porabe s stališča akumulativne in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva v prvih devetih mesecih leta 1981, ki jo bodo v zveznem zboru obravnavali šele, ko bo izdelala analiza za 12 mesecev. DELEGATSKA VPRAŠANJA Z zadnjega skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik, ki je bilo 10. februarja, dolgujemo še dva odgovora. Delegacija krajevne skupnosti Komenda v svojem vprašanju ugotavlja, da so občani te krajevne skupnosti že večkrat zahtevali oznako novega voznega reda na tabli, ki stoji ob križišču v Komendi in kjer je obenem tudi avtobusno postajališče. Točnega in javnega odgovora na to, kdo je odgovoren za označitev voznega reda, niso uspeli dobiti. Zato delegacija želi jasen odgovor na vprašanje: »Kdo je pristojen za označevanje voznega reda Integralovih avtobusov, ki vozijo skozi Komendo?« Odgovor so pripravili na Komiteju za družbenoekonomski razvoj: »Odgovornost za postavitev voznega reda ima prevoznik Integral, od katerega smo tudi prejeli obvestilo, da bodo vozni red dostavili do 1. marca 1982 Krajevni skupnosti Komenda« Delegaciji Krajevne skupnosti Kamnik posredujemo odgovor na njen ponovni predlog, da naj se plačevanja samoprispevka oprostijo tisti občani, ki imajo mesečne prejemke nižje od 8.000,00 din. Odgovor so pripravili na Komiteju za družbenoekonomski razvoj: »Kdo je oproščen plačila samoprispevka določa zakon o samoprispevku v 1. odstavku 10 člena (Ur. list SRS, št. 3/73). To so prejemniki socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka in štipendij. Po drugem odstavku 3. člena navedenega zakona pa lahko občina z aktom o uvedbi samoprispevka določi, da imajo občani, katerih dohodki ne presegajo določenega zneska, pri plačevanju samoprispevka posebne olajšave. To določbo člena občine uporabljajo zelo različno. Nekatere poleg zakonskih nimajo dodatnih olajšav (med njimi občine Pomurja. Litija, Laško), druge pri tem določajo različna merila. Večina tistih občin, ki so uvedle pri plačevanju samoprispevka dodatne olajšave, so se odločile za mejni znesek - višino povprečne pokojnine; le občine mesta Ljubljane določajo kot mejni znesek 8.000,00 din. V odloku občine Kamnik je določena kot dodatna olajšava oprostitev plačevanja samoprispevka za vse občane, katerih dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine ne presega določenega zajamčenega osebnega dohodka. Tako merilo je bilo sprejeto na podlagi stališča, da se s takim dohodkom še zagotavlja socialna varnost občanov. Zajamčeni osebni dohodek se vse leto usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov, s povprečnimi osebnimi dohodki in povprečnimi pokojninami in znaša približno 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka izplačanega v SR Sloveniji v preteklem letu, kolikor znaša tudi minimalna pokojnina. Lani je znašal povprečni OD v SR Sloveniji 11.404 din; 60% znaša 6.842,40 din. Ker načrtovani prihodek samoprispevka temelji na zasnovah sprejetega akta o uvedbi samoprispevka, bi vsako spreminjanje tega vplivalo na uresničitev programov. O delegatskem vprašanju Krajevne skupnosti Kamnik je razpravljalo tudi predsedstvo občinske skupščine Kamnik in se po tehtni presoji, smiselno navedenim dejstvom odločilo, da se ne začne postopek za spremembo odloka«. Od vsepovsod • Nekatere podražitve blaga in proizvodov kršijo dogovor BEOGRAD - Maloprodajne cene so se v letošnjem januarju povečale za 1,4 odstotka, vendar bi bila trditev, da so cene že »ukročene«, vendarle nekoliko preuranjena. V januarju so bile vse cene, razen tistih na »zelenem trgu«, zamrznjene in je do podražitev prišlo lahko le tedaj, ko so bile ukinjene kompenzacije za nekatere prehrambene izdelke. Kot pa so opozorili delegati v skupščinskih odborih skupščine SFRJ, so se kljub temu zvišale cene nekaterih proizvodov, čeprav pristojni organi nikomur niso dovolili spremembo cen. Zato delegati zahtevajo, da takoj začno vse te nepravilnosti ugotavljati tržne inšpekcije, tako da bodo vsi tisti, ki se niso držali dogovora občutili vse posledice neupravičenih postopkov. • Osnutek sprememb in dopolnitev zakona o carinskih tarifah ni najbolj primeren BEOGRAD - Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o carinskih tarifah ponuja zastarel koncept ukrepov na tem Področju, so ugotovili delegati v odboru za gospodarske odnose s 'ujino v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ. Predlagani ukrepi namreč po mnenju delegatov ne upoštevajo devalvacije v letu 1980, kajti s tem ukrepom niso bile doseženi pričakovani rezultati, in Prav zaradi tega so ponujene rešitve v osnutku zakona neaktualne. Po mnenju drugih delegatov pa bi bilo treba še pred temi spremembami temeljito analizirati carinsko zaščito, predvsem glede na dolgo-r°čni razvoj države. • Razlike med osebnimi dohodki v republikah se zmanjšujejo LJUBLJANA - Lani je bil povprečni mesečni čisti osebni dohodek Uposlenih v Sloveniji 11.404 dinarjev in je bil za 30,1 odstotka višji kot je predlani. Kot ugotavlja slovenski zavod za statistiko je bil |anski povprečni osebni dohodek v gospodarstvu 11.153 dinarjev in bil za 31 odstotka večji, v negospodarstvu pa je znašal 12.767 dinarjev in je bil za 25,7 odstotka večji kot leta 1980. Razlike med osebnimi dohodki se torej po teh ugotovitvah med republikami in Pokrajinami vse bolj zmanjšujejo. Tako so v lanskih devetih mesecih "a Kosovu povečali osebne dohodke za 39,9 odstotka, v Vojvodini za 37,8, v BiH za 37,0 na Hrvaškem za 36,3, v Srbiji za 32,7, v Makedoniji za 32,3 in v Sloveniji za 29,8 odstotka. V devetih ""esecih lani je bil povprečni osebni dohodek (podatke navaja zvezni Zavod za statistiko) na zaposlenega v Sloveniji 10.891 dinarjev, na Hrvaškem 10.340, v BiH 8.700, v Srbiji 8.953 in na Kosovu 7.944 dinarev. • V januarju manjša poraba elektrike kot pred letom dni LJUBLJANA - Po podatkih dispečerske službe Elektrogospodarstva Slovenije je bilo za oskrbo Slovenije v januarju potrebnih skupno 795 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je za 3,6 odstotka več kot januarja lani. Zaradi relativno visokih temperatur v prvih sedmih dneh januarja je bil distribucijski odjem relativno majhen, zaradi kasnejših ohladitev pa je bila 20. januarja dosežena rekordna dnevna poraba - 28,7 milijona kilovatnih ur električne energije. Trda jim prede PLANINSKA OKROŽNICA! Spet je naokrog leto dni naših planinskih potepanj, leto novih izkušenj in dela naše planinske dejavnosti. Čas je torej, da se ponovno srečamo na letnem občnem zboru Planinskega druitvaKamnik, ki bo v petek, dne 12. marca 1982 ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika. Vabljeni vsi prijatelji gorske narave! ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre in ljubljene mame, stare mame, sestre, tete in snahe ANGELE KRUMPESTAR roj. Merše iz Most se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje in izrekli sožalje. Zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem SGP »Graditelj« Kamnik, Titan Kamnik in Kočna Kamnik. Enako se zahvaljujemo tudi gospodu župniku in dekanu za opravljeni obred. Vsi njeni Moste, februarja 1982 Zimsko nedeljo sem s tekaškimi smučami tekel po obronku gozda. Snega je zapadlo kakih deset centimetrov na že trdo podlago. Zato se mi je ugrezalo, kot bi hodil po maslu. Vsa drevesa so bila prekrita z belo, mehko odejo. Zavil sem na stransko pot, ki je peljala v sredino gozda. Tam so poleti traktorji prevažali les. Pred seboj sem zagledal majhno srnico, ki je imela temne pike na trebuhu. Ni se me bala, še manj. sploh ni zbežala, ko sem zavil na kolovoz. Milo me je gledala, kakor bi hotela reči: »Daj mi jesti!« Život se ji je tresel od mraza. Težak kamen mi je padel na srce, da mi je postalo hladno in težko. Hotel sem se ji približati, a ni me čakala. Z enim skokom je odskočila. Z nogami se je odrivala in tekla, kolikor je mogla. Zamislil sem se... Kako bi bilo meni težko brez doma. hrane, zavetišča .. Gledal sem za njo, dokler sem mogel. Človek bi moral narediti več krmilnic in zavetišč ter se bolj zanimati za življenje živali pozimi. Primož Magister. OŠ Komenda-Moste Bolj zanimiva ritmična gimnastika Vsako leto imamo na naši šoli tekmovanje v ritmični gimnastiki. Letos jo bomo popestrili še z raznimi pripomočki, kot so trak. krog in kolebnica. Da bi naše znanje izpopolnili, smo na našo šolo povabili nekaj dobrih telo-vadk, ki se s to vrsto športa že dlje časa ukvarjajo in imajo za seboj že nekaj uspehov. Dekleta trenira Branka VVeingerl, ki je bila včasih aktivna telovadka. V Mariboru se je celih petnajst let ukvarjala z ritmično gimnastiko in je bila republiška in državna prvakinja. Pred šestimi leti se je preselila v Ljubljano in postala trenerka. Dekleta, ki so nas obiskala, trenirajo vsak dan tri ure, pred tekmovanji pa tudi ob nedeljah. Tovarišica Branka prihaja vsak četrtek k nam in nas uči ritmičnih vaj z orodjem. Pričakujemo, da bo tudi zato letošnje tekmovanje zanimivo in uspešno. Andreja Vukmir, novinarski krožek. OS Fran Albreht, Kamnik Pohiteti z gradnjo vročevoda O nameravani gradnji toplarne, ki bi v prihodnosti ogrevala ves Kamnik in Duplico ter dajala toplotno in električno energijo industriji, smo že pisali. Odločitev, ki naj bi jo vnesli tudi v srednjeročni plan razvoja občine in v plane OZD, je narekovala predvsem nenehna energetska kriza, ki jo bo treba reševati dolgoročno. Na osnovi strokovnih raziskav o možnostih in prednosti etapne gradnje vročevoda ter na osnovi delovnega osnutka samoupravnega sporazuma 6 pristopu k izgradnji objekta z razvodom vroče vode in tehnološke pare ter o medsebojnih pravicah in obveznostih financiranja ter upravljanja objekta je potekal tudi nedavni razgovor med zainteresira- nimi OZD in skupnostmi. Žal je bila udeležba na tem razgovoru znatno manjša od pričakovane. Kljub temu je bil pogovor ploden, izoblikovani so bili tudi nekateri predlogi za nadaljnjo akcijo, ki bi omogočila čim prejšnje uresničevanje načrtovane prve etape izgradnje toplarne. Strokovnjaki Stanovanjsko komunalnega gospodarstva so udeležencem razgovora ponovno predstavili način gradnje, financiranja in prednosti daljinskega ogrevanja iz enega mesta - toplarne za potrebe industrije, stanovanjskih sosesk in drugih objektov. Plin, ki bi ga za tako ogrevanje črpali iz bližnjega plinovoda, je brez dvoma prednostna energija. Načrtovana naložba bi bila kljub težavnemu gospodarskemu položaju in omejevanju investicij smotrna in perspektivna. Hkrati pa velja omeniti, da ima tako ogrevanje veliko ekološko prednost. Med razpravljala je bilo čuti bojazen. Kaj, če bo zmanjkalo plina? Petrol je po samoupravnem sporazumu pripravljen zagotoviti potrebne količine plina, vendar se je težko zanašati na še tako trdne pogodbe. V vsakem primeru bo treba poskrbeti za določene rezerve, za kar bi lahko že doslej bolje skrbeli. Predlagali so, da se ne bi vezali samo na zemeljski plin. Upoštevati je treba tudi prednost preskrbe z gorivom, saj bodo številni združeni porabniki močnejši pri preskrbovanju v primeru pomanjkanja goriva kot osamljeni. Kamniška enota Ljubljanske banke - Gospodarske banke podpira naložbo, za katero je pripravljena zagotoviti posojila, ki bodo ugodnejša zlasti za industrijski del. Čim več OZD bo pristopilo k gradnji toplarne, tem manjši bo njihov prispevek. Na sestanku so imenovali poseben odbor, ki bo vodil nadaljnjo akcijo za izgradnjo etape toplovoda. Vsi zainteresirani naj bi v svojih okoljih v najkrajšem času proučili vse možnosti pristopa in denarne udeležbe. Potrebne informacije in dodatna pojasnila lahko dobe pri Stanovanjsko komunalnem gospodarstvu. MIRA JANČAR /O ljubljanska banka Svet poslovne enote LB Gospodarske banke Ljubljana PE Kamnik ponovno razpisuje prosta dela in naloge: 1. zapisovanje razgovorov za določen čas Pogoji za sprejem: 4-letna srednja šola administrativne smeri ali 2-letna administrativna šola z znanjem strojepisja in 3 let ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjem delu pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Evropska gospodarska skupnost se vselej v zadnjem obdobju preizkuša na dveh področjih: na notranjem v kmetijski politiki, na zunanjem pa je v ospredju Poljska, ali bolje rečeno, odnos članic EGS do Sovjetske zveze. Oba problema, in po pravici bi jih lahko tako imenovali, sta dokaj trd oreh najprej za notranjo solidarnost vseh članic, v drugem primeru pa gre za nekakšno spoštovanje pravil dobrega ob- zdi, da bo zaradi vstopa Grčije in podobnega koraka še nekaterih drugih, kmetijsko močnih držav, prav ta gospodarska veja postala najbolj razdruževalna sila znotraj EGS. Toda problema, ki se zelo malo zmeni za siceršnje težave držav članic EGS, ne bo mogoče odpraviti z dogovori in dekreti, kajti kmetijstvo se pač veliko manj kot druge gospodarske veje more podrejati ustaljenim zakonitostim. Italijansko vino, pa mor- Preskusni kamen EGS nasanja do velikega skrbnika zahodnega sveta - ZDA. Videti je, da tako prvi kot drugi stvari v EGS posvečajo veliko pozornosti, a je pri tem očitno, da bo pot do usklajenih pogledov dolga in naporna. Nedvomno pa drži, da obe zadevi lahko služita tudi kot preskusni poligon, kjer je mogoče dokaj natanko ugotoviti šibke točke tako posameznih članic EGS kot celotne skupnosti. Italijansko vino, če vzamemo na primer samo zadnji najbolj kričeč dogodek, je pač samo pokazalo na eno izmed najbolj šibkih točk evropske deseterice. A paradoks je v tem, da je bila kmetijska politika že od nekdaj najtrši oreh evropske skupnosti, sedaj pa se da kdaj še špansko, portugalsko ali grško, bo verjetno še marsikdaj steklo na vroči asfalt članic EGS, še posebej zaradi tega, ker na obzorju ni videti primerne rešitve. Toda do rešitve tako rekoč mora priti, če seveda hoče EGS še naprej obstajati kot skupnost. Podobno je tudi v primeru, ko se članice EGS dogovarjajo o skupnih sankcijah proti SZ, ki je v tem primeru na zatožni klopi zaradi poljskih dogodkov. Tudi tukaj je enotnosti malo, če pa jo kaj sploh je, potem je velikokrat le simbolična in psihološka. Politika pač, bi lahko rekli, ki drži v eni roki gorjačo, a hkrati ponuja tudi roko sprave. G. KOVAČIČ V enotah teritorialne obrambe je še nekaj slabosti Zaščita naše domovine in ohranitev miru je prav gotovo najpomembnejša naloga vseh delovnih ljudi in občanov. Za dosego tega cilja mora vsakdo izvajati naloge, ki so mu zaupane in so pravica in dolžnost vsakega našega državljana. Teritorialna obramba je poleg JLA komponenta oboroženih sil in ena najpomembnejših struktur splošnega ljudskega odpora, zato dejavnosti, razvoju in delovanju enot in štabov teritorialne obrambe namenjamo posebno pozornost. Pri ocenjevanju dela občinskega štaba teritorialne obrambe v preteklem letu lahko ugotovimo pomembne rezultate pri nadaljnjem usposabljanju, in vzgoji enot in štabov, pri opremljanju z orožjem in vojaško opremo kakor tudi pri krepitvi idejnopolitičnega usposabljanja pripadnikov teritorialne obrambe. Trdimo lahko, da so enote in poveljstva usposobljeni za izvajanje bojnih nalog in da bi se v primeru agresije uspešno zoperstavili agresorju. Pri vzgoji je bil v preteklem letu poudarek na vzgoji poveljniškega kadra, ki je kos svojim nalogam. Enote, ki jih razvija občinski štab TO smo preverili v vaji NNNP Kamnik 81. Kljub skrbnim pripravam moramo Dve pesmi ob 8. marcu Bežim skozi čas Vsak dan, dan za dnem bežim skozi čas. Prazni dnevi, gluhe ure in ljudje, ki jim maska je zamenjala obraz - so moji spremljevalci. Vsakdo pravice zase si lasti. Pozablja na vse lepe, tople misli, ki združevale so ljudi. Množica osamljenih hiti med stolpnicami, asfaltom in betonom, med stroji in nesmislom. Karla OSREDKAR, predmetna učiteljica sociologije na osemletki Toma Brejca, je svoje pesmi izdala v samozaložbi in jih že mnogim poklonila. Za javnost pripravlja novo izdajo. Upamo, da bo ta še letos v prodaji v kamniški knjigarni. Njena pesem »Bežim skozi čas« resnično sovpada v današnji dan. Iz pregnanstva Sive ceste, sive stene, sivo sonce. Povsod sivina. Siva beda nenehno na telo in dušo seda. Sive megle, sive kaplje, siva kri: V človeku človek žalostno umira, Srce pred srcem se zapira. Duh koprni v domači kraj, si slika svetle njive in gozdove, poljublja trave, žita in cvetove. Tam ni sivine. Tam nebo se sveti, še kamenje je svetlo, prst mehkejša šume gozdovi, v zraku poje, nenehno slišiš vode žuboreti. O, biti v tisti čudežni dolini, jo dihati, jo gledati, čutiti! O, biti spet svoboden in doma, na rodni zemlji v zlati domovini. ugotoviti pomanjkljivosti. Velika večina pripadnikov zavzeto opravlja svoje naloge in dolžnosti, manjšina pa se do takih vaj obnaša neodgovorno, kar krni ugled pripadnikov TO. Tudi pri izobraževanju pogosto prihaja do izraza splošna praksa, da se prevečkrat obnašamo neodgovorno, ne' upoštevamo splošnih družbenih interesov, saj imamo prevečkrat v mislih osebni interes in svoje koristi, pozabljamo pa na pristen tovariški odnos, tako na svojih delovnih mestih kot takrat, ko smo v uniformah. Največkrat iščemo napake pri drugih, jih kritiziramo, obsojamo, pri tem pa pozabljamo na lastne napake. Taka miselnost, tako obnašanje prav gotovo ne vodijo k uspehu. Stabilizacija je beseda, ki jo pogosto izgovarjamo, a v praksi izgublja osnovni namen, to je vsesplošna prizadevanja na izboljšanje gospodarskega položaja, istočasno pa krepitev naše obrambne in samozaščitne sposobnosti. Prav ti dve komponenti sta med seboj še kako povezani. Dobro gospodarjenje, trden ekonomski položaj pomeni tudi dobro in trdno obrambno sposobnost. Zaradi tega si bo občinski štab TO tudi v prihodnje prizadeval za krepitev medse- bojnih odnosov, za načrtno in vsestransko vzgojo enot in štabov ter za nadaljnjo krepitev moralnopolitičnega stanja v enotah TO, kakor tudi za nadaljnje opremljanje in modernizacijo svojih enot. Vse aktivnosti bodo usklajene z možnostmi družbenopolitične skupnosti. Ne smemo namreč pozabiti, da lahko potrošimo le tisti denar, ki ga za SLO in DS združujejo delovni ljudje in občani. Moralni faktor je za uspešno zoperstavljanje agresorju eden od najpomembnejših elementov za uspešno vodenje oboroženega odpora. Iz tega razloga smo v preteklem letu namenili politični vzgoji posebno mesto. Ugotovimo lahko bistvene premike pri organizaciji, usposabljanju in aktivnosti aktivov ZK in ZSMS v enotah TO. Dobra kadrovska zasedba, dobra usposobljenost osnovnih nosilcev političnega dela daje zagotovilo za uspešno opravljanje vseh nalog, ki jih v letošnjem letu ne bo malo. Ena prvih bo odprava pomanjkljivosti iz lanskoletne vaje. Zavestna, kritična obravnava in analiza vaje pri vseh temeljnih nosilcih vzgoje in usposabljanja bo vodilo za delo v letošnjem letu. Kot doslej bo tudi letos največje pozornosti deležno praktično usposabljanje članov TO, predvsem vzgoji specialistov in pripadnikov narodne zaščite. Ne samo v delu TO, ampak tudi pri delovanju na delovnih mestih ugotavljamo vse premalo samozaščitne usposobljenosti in obnašanja dobršnega dela pripadnikov TO, kakor delovnih ljudi in občanov. Zato bomo na tem področju v okviru akcije NNNP 82 poskušali postaviti to kulturo na zavidljivejšo raven. Tudi fizična pripravljenost je temeljni pogoj za dobrega vojaka oziroma pripadnika TO. Zato v preteklosti kakor tudi v letošnjem letu nismo pozabili na športno udejstvo-vanje. Prav na tem področju smo dosegli dobre rezultate tako na teritoriadi kakor na smučarskih tekmovanjih. Lahko trdimo, da smo v svojem dosedanjem delu dosegli pomembne rezultate in uspehe, za kar gre zasluga nosilcem dela v teritorialni obrambi. V bodoče bo treba vložiti še več truda na omenjenem področju in sicef predvsem z zavestnim, odgovornim delom ter z dobrimi in tovariškimi medsebojnimi odnosi. Le tako bomo lahko trdili, da je teritorialna obramba glavna komponenta splošnega ljudskega odport in tista sila, ki se bo lahko zoperstavila vsakemu sovraž' niku- JOŽE ARKO V Titanu ne pozabijo na kulturo Elka PODBEVŠEK, učiteljica v pokoju, je partizanske pesmi pisala že med vojno, po vojni in še danes. Objavljena pesem »IZ PREGNANSTVA« je še toliko bolj pomembna, ker posega v še neobdelano tematiko internirancev. Njene posamezne pesmi so že izšle v raznih revijah, največ v reviji »BOREC«. Ostale so še v obdelavi za samostojno izdajo. Spet trte so rodile, prijatlji, vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko... S temi besedami je Prešeren že pred davnimi leti vabil prijatelje, da nazdravijo slovenskemu narodu in premislijo o njegovi usodi. Še danes, prek stotrideset let po njegovi smrti, njegovim pesmim radi prisluhnemo. Pesmi našega velikega pesnika so pisane preprosto, brez laži, odkritosrčno in z veliko ljubeznijo. Osmi februar, obletnico pesnikove smrti, Slovenci vsako leto proslavimo zelo svečano. Letos je bila največja prireditev v Cankarjevem domu. Tu so podelili najzaslužnejšim kulturnim delavcem Prešernove nagrade. Proslave so se vrstile vsepovsod. Bilo je veliko kulturnih prireditev, saj smo Slovenci ponosni na našega velikega pesnika. Tudi v tovarni Titan je bila proslava. Delavci so se v odmoru zbrali v lepo okrašeni dvorani in prisluhnili programu. Učenka šestega razreda Pibernikova iz Kanja je zaigrala dve klavirski skladbi, deklamacije Prešernovih pesmi pa smo pripravili učenci naše šole. Po proslavi je tovariš Potnik odprl mednarodno razstavo OTROŠKI EKSLIBRIS. Povedal je veliko zanimivosti o nastajanju izdelkov in vse povabil k ogledu. Opazovala sem delavce. Likovne izdelke so si ogledovali z velikim zanimanjem. Pozabili so na vsakdanje skrbi in delo in se zatopili v razstavo. Bili so zadovoljni. V tovarni Titan so dobri delavci, ki tudi na kulturno delo ne pozabijo. Vsakega praznika se spominjajo s proslavo. Poleg proslave vselej pripravijo tudi zanimivo razstavo. Dobro se zavedajo, da kultura bogati človeka. Prešeren bi bil ponosen nanje. Maja Štefula, 6i Osnovna šoft Toma Brejca Kamnfi Montiram IV antene. MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš tel. 737-466 1 Servis pralnih in pomival' nih strojev JAGODIC sprejema naročila vsak delavnik od 7. do 8. ure na tel. (064) 42-052 J Iščem varstvo za 11-me' I sečno deklico v dopoldan- t skem času, 5 dni v tednu od ! 15. marca do 30. junija 1982- I Možina-Butina Danijela* f Ljubljanska 3, Kamnik, tel- t I 832-290. Ali se »kamničanu« res splača voziti? V »Kamniškem občanu« z dne 9. novembra 1981 ste priobčili zapis »Kaj je novega na kamničanu« in pri koncu napovedali, da boste v prihodnji številki objavili podatke o prometu na kamniški progi in o problemih v zvezi s financiranjem kamničana. V nekaj naslednjih številkah nismo ničesar našli o tem vprašanju, v številki z dne 9. februarja 1982 pa beremo nov zapis z naslovom »Ali se kamničanu splača voziti«. Ko v času vse ostrejše krize na področju energije iščemo poti do najracionalnejše porabe pogonskih goriv, je res nerazumljivo razpravljanje o tem, ali se »splača« urejati promet s prevoznim sredstvom, ki je energijsko racionalnejše. Ne splača se - tako beremo -ker je število potnikov premajhno. Premajhno pa je, ker je vožnja z avtobusi ugodnejša. In zakaj? Potnik med Kamnikom in Ljubljano se ne mora ozirati na vozni red, če se popelje z avtobusom, saj bo počakal na odhod morda komaj kakšne pol ure ali še manj. Pri vlaku pa ni tako. Moral se bo strogo ozirati na njegov togi vozni red, ki mu nudi zelo skromno časovno izbiro in malo možnosti, da z vožnjo z vlakom racionalno izkoristi svoj čas. Potnik lahko vstopi v avtobus brez karte in plača voznino med vožnjo. V vlak pa brez karte ne sme vstopiti (ne da bi bil nagrajen s kaznijo), ampak se mora npr. od postaje Kamnik-mesto potruditi najprej po vozovnico v trafiko na Glavnem trgu, ki je tik ob avtobusni postaji. Ali ni to že kar neposreden napotek: Pelji se vendar z avtobusom in ne nadleguj nas z vožnjo z vlakom? Na avtobus lahko vstopi potnik na mnogih vmesnih postajališčih. Pri vlaku je število postaj znatno manjše in mora marsikateri potnik zato prehoditi mnogo daljšo pot do postaje in celo Praznovanje z babico Moja babica, Marija Kladnik je bila 2. februarja stara SO let. Za njen praznik se je okoli nje zbralo osem vnukov in vnukinj in sedem pravnukov \er vsi najožji, tako da je bila izba, v kateri smo praznovali, polna. Babica že vsa leta svojega življenja stanuje v vasi Volčji potok, kjer se je tudi rodila. Ob večerih se ob topli peči pogovarjava o marsičem in tako sem z njenim življenjem skoraj popolnoma seznanjena. Ko ji je bilo leto ji je umrl oče. Z dvaindvajsetimi leti je morala prevzeti materino mesto in skrbeti za svoje mlajše brate in sestre. Njeno življenje res ni bilo lahko, saj se je morala že mlada spopasti s skrbmi in z delom, ki ga ni bilo nikoli konec. Toda njen izraz in nasmeh na obrazu ne kažeta trde P°li, ki jo je morala moja babica prehoditi v teh osemdesetih letih. Nasprotno, beli lasje, ki se ji svetijo izpod rute in žive oči jo po-mlaJajo, le njene kretnje so zaradi neskončnega garanja postale manj gibčne. Leta 1924 se je babica poročila z dedkom Francem. Rodila je sina in dve hčerki. Takrat so se šele začele težave, saj je bilo v predvojni Jugoslaviji težko dobiti delo. Pri Titanu in Remcu so bili hudi štrajki, v katerih je sodeloval tudi ded. Medtem, ko je ded hodil na delo v tovarno, je babica hodila na delo k večjim kmetom, da bi omilila Pomanjkanje. Zemljo, ki smo jo takrat imeli v najemu, sta moja stara starša obdelovala ročno, pšenico sta mlatila s cepci. Potem je na vrata P°trkala druga svetovna vojna. abica mi je pripovedovala, ka-*9 težko ji je bilo, ko je na ne-t1c|jski večer, 27. julija leta 1941 sv°jemu bratu Slavku pripravila "ahrbtnik, ko je odhajal v partizane. V naši hiši so partizani veli-. okrat prenočevali, saj so babico 'meli za svojo. V njej so se zadržali Stane Žerovnik, Berto Ko-. r'č> Tone Rode-Silvester, ki je 'mel vezo Moravče - Gorenjska, rh Stenovec, Janez Bernot-Zvonko, Bojan Kristan, Jernej j enjak-Rab, Harko Kumer in Jože Zebovec-Lipko. Nemci so našo družino kaj malu spoznali za politično ne-J'arno in zato so članom izdali nJ'žico z rdečo črto, kar je po-rrienilo »politiš ferdehtig« - neotipljiv, nevaren. Babico so pe-'a't na zaslišanje, toda molk ji je Pomagal iz zagate. Zanimiv je ud' tale babičin doživljaj. Ko je abica izvedela za skrivališče partizanov v gozdu, se je odločila, da jim nese nekaj za pod zob in nekaj pijače. Prišla je že do skrivališča, ko nekaj poči. Partizani so že prijeli za puške, babici pa je zastal dih. Ozre se h košarki, in vidi steklenico brez zama-ška, zamašek pa meter pred seboj. Partizani dolgo časa niso razumeli, zakaj se babica smeji. Ko jim je vso stvar razložila, so tudi oni planili v smeh. Leto za letom se je babica tako pehala za delom in vlivala otrokom vero vase in jih učila spoznavati in zaničevati krivico. Ker še vedno hodim v šolo, babici nisem kupila darila, obljubila pa sem ji, da ji bom nekaj napisala. Ne vem kaj bo rekla, ko bo videla svoj življenjepis v Kamniškem občanu? K. V. morda prav mimo avtobusnega postajališča. Ni čudno, da se odloči raje za avtobus. Starejša potnica, ki stanuje tik ob železniški postaji pravi: Raje grem do bolj oddaljene avtobusne postaje, ker v avtobus z lahkoto vstopim, na železniški voz pa se ne morem po vzpet i ali le s težavo, ker so stopnice previsoke. In tako bi še in še lahko naštevali neugodnosti vožnje z neprilagojenim vlakom. Potniki se odvračajo od vlaka, ker je vožnja z njim manj ugodna, in sicer zato, ker se odgovorni za promet z vlakom za čudo ne morejo otresti starih in okostenelih železniških navad. Da bi bil »kamničan« res udobno sredstvo za povezavo Kamnika, Domžal in drugih krajev ob njegovi progi z Ljubljano, bi moral voziti po vzorcu primestne železnice, podobne tramvaju. Moral bi voziti od zgodnjega jutra do večera najmanj vsake pol ure (v poznih večernih urah pa morda vsako uro). Za tak promet bi zadoščal v glavnem po en motorni voz, v prometnih konicah s še kakšnim priključnim vozom. Vožnja od Kamnika do Ljubljane ne bi smela presegati pol ure (kar za progo, dolgo okroglih 20 km ni nedosegljivo). Tak motorni voz, ki se lahko hitro ustavlja in hitro speljuje, bi v gostejših naseljih dopuščal več postajališč, da bi bila ta potnikom kar najbolj pri roki (v Kamniku npr.: na Grabnu, na postaji Kamnik-mesto, na postaji Kamnik, na polovici poti do Duplice in na Duplici). Z vozovnicami bi moralo biti urejeno podobno kakor v mestnem potniškem prometu: mesečne vozovnice, vnaprej (s popustom) kupljene ali v vlaku plačane vozovnice. Za ves ta promet bi - poleg nekaj priključnih voz za promet v konicah - zadoščalo že dva motorna voza (»tirnična avtobusa«), ki bi se srečevala na sredini proge v Domžalah. In ta dva voza naj bi Zbirali smo, zbiramo Zvonec. »Le kdo bi bil?« sem se malo jezna vprašala, saj sem se ravno namenila k sestrični, ker smo se domenili, da bomo zbirali papir. Za zbiranje smo se osmo-šolci radi odločili, saj smo vedeli, da bomo denar zelo potrebovali za izlet ob koncu leta. Odprem vrata in zagledam prijateljico Gabi. »Živio«, se pozdraviva. »Gabi, jaz grem sedajte v Komendo, k Matejki«. »Nič zato, grem pa še jaz. Vam bom pomagala zbirati papir,« je rešila problem. »Ja, no... ne vem...« sem se izmikala, a na koncu le privolila. Peš sva jo ubrali skozi gozd. Kmalu sva bili pri Zoranu, kjer je bila zbrana že vsa druščina. Matejko smo določili za vodjo. Dovolila je, da gre z nami tudi Gabi. Majhen, zelen voziček nas je spremljal k prvi hiši. »Dober dan. Ali imate kaj starega papirja?« »Nekaj se ga bo že našlo.« In res nam ga je dekle nekaj prineslo. Veseli smo računali, koliko bi ga imeli na koncu, če bi ga pri vsaki hiši dobili toliko. Ko smo obiskali nekaj hiš, smo zavili na kmečko dvorišče. Zopet isto vprašanje. Mož in žena sta dobrohotno prikimala in dobili smo veliko starega papirja. Spoznali smo, da bo voziček premajhen. Matjaž se je napotil k stari mami po cizo. Pri Zoranu smo vzeli še polivinil in dežnike,, saj je začelo rositi. bila urejena udobno - tudi za lahek vstop starejših ljudi. Za tako urejen promet bi prišla v poštev tudi elektrifikacija proge, ki bi pomenila še racionalnejšo porabo energije, za potnika pa možnost še cenejše vožnje. V vsakem primeru bi bili stroški vožnje z vlakom manjši od avtobusnega prevoza, prav posebno pa še od prevoza z osebnimi avtomobili. Mimo tega bi bila tudi čistoča ozračja znatno izboljšana. Tak promet z vlakom bi pač pritegnil potnike, ki bi se kadar- koli čez dan vsake pol ure lahko v pol ure udobno pripeljali iz Kamnika v Ljubljano ali nazaj in to še pri cenejši vožnji. Pritegnil bi ne samo potnike iz energijsko mnogo manj varčnih in zato nujno dražjih avtobusov, ampak tudi mnoge potnike z lastnimi avtomobili, s katerimi bo vožnja vse dražja. Avtobusom naj bi ostala pač naloga, da povezujejo kraje, ki so od proge oddaljeni. Ali se odgovorni le ne bi zamislili v to, da togost pri urejanju železniškega prometa neposre- dno slabi konkurenčno sposobnost železnice, to pa še celo v času, ko naj bi prav železnica prevzela pomemben delež pri varčevanju z energijo? Ne sprašujemo se torej, ali se »kamničanu« splača voziti, pač pa se sprašujmo, če se nam res splača vztrajati pri zastareli obliki organiziranja vožnje z vlakom, kakršna je za potnike manj udobna in jih odbija, potem pa -statistično ugotavljati premajhen promet! B. K. Angleške in slovenske knjige v sožitju V sodobno urejeni šolski knjižnici je našlo svoj prostor tudi petdeset angleških knjig. Do letošnjega šolskega leta je bila ta knjižnica v kabinetu za angleški jezik in je delala le med odmori. Ivanka Učakar, mentor šolske knjižnice, je povedala, da je zdaj v knjižnici dovolj prostora za vse knjige, ker je več polic in omar. Tudi knjige za domače branje so se iz kabineta za slovenski jezik preselile v knjižnico. Vse kaže, da se učenci še niso navadili na novo angleško knjižnico, saj le redko zahtevajo angleške knjige. Najbolj redni obiskovalci so sedmošolci. Petošolci še ne razumejo dovolj jezika, še-stošolcem se ne da potruditi. osmošolci pa se trudijo z učenjem. Tovarišici Učakarjevi so učenci povedali, da razumejo vsebino knjig, saj so to v glavnem teksti ob slikah. Pravi, da obe knjižnici ne zahtevata preveč dela, saj jo to delo veseli. Rada se pogovarja z učenci in tako ugotovi, kaj učenci radi berejo in kako pozorni so, kadar berejo. Zora Jurjevič, Mojca Šurk, novinarski krožek, OŠ Fran Albreht, Kamnik Hranilnica vogalom Naša šolska hranilnica je praznovala svoj prvi rojstni dan in v tem času je postala del šole. Tovarišici Gregorčičevi, men- Obisk v kliničnem centru Kamor smo prišli, povsod so bili radodarni. V majhni hiši je starec povedal, da papirja nima, pač pa naj mu pridemo povedat, kdaj bodo za Rdeči križ zbirali obleko, saj je ima dovolj. Darja mu je to obljubila. S cizo smo se odpravili proti Mlaki, saj žive krajani Gmajnice tudi tam. Vedno znova so nas presenečale velike zaloge starega papirja. Ni se nam bilo treba posebej zahvaljevati, gospodarju ali gospodinji so že naši veseli obrazi povedali vse. Proti večeru, ko smo delo opravili in s cizo pristali v Zoranovi garaži, smo s smehom na obrazu gledali na goro papirja. »Okoli tristo kilogramov ga bo,« je pripomnil Matjaž. » Več, nekaj več,« sta povedala Zoranova brata, ki sta si prišla ogledat goro zbranega papirja. »Saj niti ni bilo težko, le volje je treba,« smo si govorili. Čez nekaj dni me je Matejka v šoli vprašala: »Zakaj tepa včeraj ni bilo k nam, ko smo tehtali papir?« »Saj nisem vedela, povedala bi. No, koliko smoga pa zbrali?« »Tristopetdeset kilogramov!« Papir smo zbrali tudi zato, ker bo koristil naši industriji, posebno še sedaj, ko smo v času stabilizacije. V drugih državah ga kupujemo s prepotrebnimi devizami, ki bi jih lahko uporabili drugače, koristneje. Barbara Kimovec, OŠ Komenda-Moste Učenke osmih razredov smo s socialno delavko obiskale Klinični center. Prišli so tudi učenci iz drugih slovenskih krajev. Zbrali smo se v predavalnici, kjer nam je namestnica ravnateljice medicinske šole povedala nekaj o delu v tej sodobni ustanovi. V letu 1982/83 bodo v medicinsko šolo vpisali šest oddelkov po 35 učencev. Ker ni bilo mogoče, da bi nam razkazali vse oddelke Kliničnega centra, smo si ogledali diapozitive. Kar precej smo izvedeli o zdravstvu. Predavateljica nam je predstavila tudi slabe strani tega poklica, kar bo morda vplivalo na kakšnega učenca, da bo spremenil svojo odločitev. Po predavanju je predavateljica odgovarjala na vprašanja, potem pa nas je popeljala po hodniku centra. Videli smo tudi sprejemnico za sprejem bolnikov. Seveda bi vsi radi videli še več, a to ni bilo mogoče, saj bi vznemirili bolnike in prinesli kakšno okužbo. Z naše šole se je ekskurzije udeležilo pet učenk in vse smo še vedno trdno odločene, da bomo postale medicinske sestre. Neli Osolnik, Alenka Čebulj, Urška Hace, Mojca Debevc, Mojca Šurk, novinarski krožek, OŠ Fran Albreht, Kamnik za prvim torici, pomagata pri delu dva učenca iz osmih razredov. Povedali so, da so najbolj redni obiskovalci učenci iz nižjih razredov, redkeje pa učenci višjih razredov. Učenci nosijo v hranilnico različne vsote denarja. Najmanjši polog je dva dinarja, vendar marsikdo prinese dvesto dinarjev in več. V hranilnici se je v enem letu nabralo že več kot 30.000 dinarjev. Hranilnico vodijo učenci sami in njihovo delo je zahtevno, saj delo z denarjem, ki jim ga zaupajo učenci, ni mačji kašelj. V hranilnici varčuje 220 varčevalcev, kar je brez dvoma uspeh. Najbolj pridni varčevalci dobijo vsake tri mesece nagrado, ob koncu leta pa tudi obresti. Največji problem je pomanjkanje prostora, saj hranilnica dela v enem od nižjih razredov, ki pa za to ni najbolj pripraven. Branka Zlatnar, Alenka Čebulj, Urška Hace, novinarski krožek, OŠ Fran Albreht, Kamnik S cigareto med zobmi Cigarete so dandanes zelo popularne, fant se pokaže z njimi kot odrasel, posebno pred puncami. V zunanjosti že, ampak drugače si tak kadilec lahko nakoplje veliko bolezni. Tudi moj prijatelj in jaz sva začela premišljati, kako bi bilo, če bi še midva poskusila malo partizanske narkoze. Prijatelj me je nagovarjal, naj doma očetu vzamem dve cigareti, vendar nisem imel toliko poguma, da biju »speljal«. Še bolje se mije zdelo, ko me je nehal nagovarjati. Nato pa zopet ista pesem: »Daj, prinesi, daj,' prinesi!« »Ja, no, pa bom,« sem slednjič klonil. Res, jaz butelj, sem odšel domov po cigareti. Ko sem vstopil v hišo, sem se kar prestrašil, kot da nameravam napraviti ne vem kakšen zločin. Zato sem hitro smuknil v kuhinjo, vzel s police dve cigareti in vžigalnik ter jo odkuril, kot bi me sto volkov podilo. Ko sem prišel k prijatelju, me je hvaležno pogledal in dejal: »Tako, pobček, zdaj bova pa prižgala.« Sprva sem se cigarete branil, nato pa sem jo vzel in si z vžigalnikom pritaknil. Zakadilo se je in potegnil sem. »Oh, saj to je pa kar lepo!« sem vzkliknil. Vendar se mi je potem začelo vrteti v glavi. Tako sem gledal, kot bi mrtveca igral v filmu. Prijatelj me je prijel za roko in mi dejal: »Ja, kako pa to, pa še inhalir.il nisi. Tega ne smeš, kajti škoduje pljučam. Tako boš dihal kot ubogi starček. A li bova še kadila.'« Oba sva odvrgla cigareto in odšla na neko jablano ter se tam do sitega najedla. Oh, sem mislil, kako cigarete vabijo, vendar ko sem jih poskusil, niso bile nič kaj preveč dobre. Zato jih odsvetujem vsakomur. S prijateljem sva potem, ko sva bila že starejša, še kadila, vendar sedaj nočeva več, saj cigareta vzame človeku skoraj pol življenja. Čeprav v prijateljevi knjigi za zdravstvo piše, da petnajst cigaret na dan nič ne škoduje, vseeno ne verjameva. Mislim, da ne bom več kadil, raje bom užival čist gozdni zrak. Najraje bi vse tovarne s tobakom porušil. Vendar ne morem, saj se veliko ljudi preživlja prav z delom v teh tovarnah. Tako se moramo kadilci sami premagati, saj kajenje vodi do hitre smrti. Tudi jaz sem sklenil, da ne bom več kadil. Tako nekako se je nehalo. Jože Kavčič. OŠ Komenda-Moste Ansambel bratov Krt ter humorista Tinte in Pero so pred nedavnim pošteno ogreli poslušalce v kamniškem Domu upokojencev. (Foto: Mira Jančar) Najmlajši ansambel za starejše okuse Pesmi in glasba naših očetov in dedov danes med mladimi skoraj ne najde več mesta. Še manjše pa je zanimanje za nekdaj zelo popularno in razširjeno narodno zabavno glasbo Avsenikov, Slakov in njim podobnih ansamblov. Morda je prav zategadelj zanimivo, da se je pred slabim letom lotil te zvrsti glasbe ansambel bratov Krt iz Stranj, ki je trenutno najmlajši narodno zabavni ansambel na Slovenskem. Najstarejšemu članu je komaj 22, najmlajšemu pa 18 let. Harmonikar Dominik Krtje vodja skupine, z njim so še klarinetist Emil Krt, trobentač Tomaž Grajzer, baritonist in basist Cene Matičič, kitarist Darko Podbevšek in pevka Marinka Rozmanič. Za popestritev nastopov in turnej poskrbita humorista Tinče in Pero iz Most pri Komendi. O kratkem, vendar uspešnem delu in prihodnjih načrtih ansambla smo se pogovarjali z Emilom Krtom, ki poleg klarineta v prostem času uspešno rokuje s kuhalnico med delovnim časom, ko preizkuša svoje kuharske sposobnosti. »Kljub temu si bolj želim obdržati klarinet, kot kuhalnico,« hudomušno pripomni Emil. Kateri cilji so vas združili v narodno zabavni ansambel, ki si je v tako kratkem času utrl pot na domače in zamejske odre? »Ta zvrst glasbe nam je všeč, z njo pridobivamo širši krog poslušalcev, še zlasti med zamejskimi Slovenci, kjer smo že nekajkrat nastopili. Pred nedavnim so nas lepo sprejeli tudi v Bazovici, Skednju in Doberdobu, kjer je naš nastop snemala tudi RTV Ljubljana.« In kdo so vaši vzorniki? »Predvsem Avseniki in Alpski kvintet, nekaj pa imamo tudi svojih skladb, katerih avtor je brat Dominik, pri besedilih pa nam je v veliko pomoč znana planšarica Kati Turk.« Se lotite tudi drugih zvrsti glasbe? »Na plesih popestrimo spored s popevkami, na koncertih pa se predstavimo samo z narodno zabavnimi melodijami.« Zagotovo vam že vaš mladostni polet in priljubljenost med (zlasti starejšimi) poslušalci daje velike možnosti za nadaljnjo uspešno pot. Kljub temu, nam lahko zaupate želje? »Radi bi tudi doma več nastopali. Zaenkrat se mi zdi, da so te možnosti precej omejene; če najamemo dvorano, je precej draga, potem pa se zgodi, da je tudi napol prazna.« MIRA JANČAR Bogat razstavni program Kamničanom se v letošnjem letu obeta bogat in vsebinsko pester program kulturnih prireditev: razstav, koncertov, predavanj, strokovnih vodstev itd. Kulturni center Kamnik kot osrednja kulturna ustanova v občini namreč pripravlja v okviru svojih programskih izhodišč vrsto zanimivih in privlačnih kulturnozgodovinskih, etnografskih in likovnih razstav. Nekatere med njimi bodo odprli v času partijskega kongresa ter tako počastili ta pomembni dogodek v našem družbenem življenju. Najprej se bodo odprla vrata galerijskih prostorov; v začetku marca bodo slovesno odprli razstavo Maleševih mladostnih del. Tokratna postavitev, ki je v letu in pol že druga, temelji izključno na eksponatih iz kamniške zbirke, bo predstavila prek 200 novih del, predvsem grafik iz obdobja 1920-30. Študijsko temeljito pripravljena razstava pomeni sistematičen korak v raziskovanju umetnikovega opusa. Razstavo spremlja bogato ilustriran katalog s študijami umetnostnih zgodovinarjev mag. Milčka Ko-melja in Boruta Rovšnika. Prav tako v marcu se bo v razstavišču Veronika predstavil naš priznani oblikovalec Branko Ur-šič iz Stola, ki s svojimi izdelki že dve desetletji ustvarjalno posega v sam vrh jugoslovanskega oblikovanja sedežnega in drugega pohištva. Na razstavi, pripravlja jo Arhitekturni muzej iz Ljubljane v sodelovanju z avtorjem in tovarno Stol iz Duplice, bo moč videti najboljše Uršičeve zamisli, prototipe in končne izdelke. Avtor je prav pred kratkim prejel za svoje izdelke visoko priznanje na mednarodnem sejmu pohištva v Beogradu. Za april ali začetek maja je napovedana dolgo pričakovana razstava o slovenskem zbiralcu starin in mentorju slovenskih umetnikov, priljubljenem Kamničanu Josipu Nikolaju Sadni-karju. O pomenu tega za našo kulturno zgodovino še kako pomembnega zbiralca in organizatorja, o zgodovini zbirke in njenem vrednotenju bo tekla beseda v katalogu. Avtorja sta Mirina Zupančič in dr. Mirko Juteršek. Med razstavnimi eksponati bodo med večjimi skupinami arheoloških ostalin in okamenin, predmetov vsakdanje rabe iz meščanskega in kmečkega okolja in izdelkov ljudske umetnosti prikazani tudi nekateri izjemno dragoceni predmeti: na primer Dalmatinova Stara zaveza iz konca 16. stol. pečatni prstan iz srede 4. stol., Čuvarja božjega groba iz srede 16. stol., rezbarski izdelki ljudskega mojstra Lovrenca Er-zarja. Muzej pripravlja posebej za Kamničane zanimivo etnografsko razstavo, ki bo ob primeru znane obrtniške družine Štele iz Kamnika osvetlila že dolgo zami- rajočo obrt svečarstva in lectar-stva. Velja omeniti prikaz tehničnih postopkov te obrti in izdelkov, ki s časom vse bolj tonejo v pozabo. V novembru, ko se bodo pričele prireditve ob 100-letnici prvega slovenskega pevskega društva Lira. jc predvidena zgodovinska »retrospektiva« tega društva in zbornik (s prispevki različnih avtorjev), ki bo spregovoril o zgodovini in pomenu Lire v času slovenskega narodnega prebujenja. V okviru likovnih prireditev so zamišljene 3 razstave in sicer ob občinskem prazniku razstava iz pobratene Slavonske Požege, nato v novembru že nekaj let uveljavljen Likovni trenutek, prikaz trenutnega snovanja predvsem mladih domačih likovnih ustvarjalcev, na prehodu iz letošnjega v prihodnje leto pa še pregledna razstava akvarelov akademskega slikaja Aladina Lanca. Ob naštetih razstavah se bodo zvrstile še naslednje kulturne pri-; redi t ve: koncert izvirnih del slovenskega skladatelja Božidarja Kantušerja ob njegovi 60 letnici,! nastop Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik ali pevskega1 zbora na dvorišču gradu Zaprice ter predavanje na temo slovenskega ekspresionizma v slikar-^ stvu in literaturi. Obeta se torej zares bogat in pester program kulturnih prireditev. B. Ri V najgloblje brezno na svetu Jamarji iz Kamnika se lotevajo širokopotezne ekspedicije. Hočejo se spustiti v jamarski Mount Everest, v najgloblje vertikalno brezno na svetu. Verjetno se boste vprašali če ni tako zahteven cilj le prevelik zalogaj za peščico zagnancev, ki so pred petimi leti v Kamniku ustanovili svoje društvo. Odgovarja Vido Kregar, vodja odprave v najglobljo vertikalo na svetu: »Pet let res ni dolga doba, vendar se v tem času že lahko Člani odprave Propantes 82 Predstavljamo fante in dekleta, ki se bodo spustili v žrelo največjega prepada na svetu in se že marljivo pripravljajo za zahtevno nalogo. Vsak ima svoje zadolžitve v odpravi. Največ časa bo vzelo urejanje starega kombija za dolgo potovanje, pripravljanje opreme ter kondicijske priprave. V kondicijskih pripravah se bodo spustili tudi v najglobljo slovensko vertikalo, Brezno na Leupah, globoko 244 m. Odprave se bo udeležila tudi vido Kregar, knjigovodja iz Helena Cerar, dipl. ing. kemije iz Milica Hadži Georgiev, 23 letna študentka kemije iz Nikozije na Cipru. Milica bo prevajalec in pomočnik v kuhinji. Volčjega Potoka, star 31 let, zaposlen v Iskra Commerce, vodja odprave. Radomelj, stara 23 let, zaposlena v Oljarni Domžale, njena skrb je prehrana odprave. Dane Holcar, strojni tehnik iz Kamnika, star je 23 let in zaposlen v Utok Kamnik, blagajnik odprave, poleg tega pa je zadolžen še za informiranje in vodenje dnevnika odprave. Franc Holcar, avtomehanik • iz Kamnika, star 21 let, zaposlen v Integral, gospodar odprave in šofer. Raje Slapnik, študent biologije iz Š marce, star 20 let, zadolžen za razsvetljavo pri snemanju filma ter za varnost. Janko Urbane, študent geologije iz Stranj, star 23 let, zadolžen za obveščanje in realizacijo filma. Rastko Zahrič, ing. strojništva iz Šmarce, star 25 let in zaposlen v Trival, snemalec in pomožni šofer. pokažejo rezultati resnega dela v športu, kot je jamarstvo. V teh petih letih smo zelo hitro napredovali in upam si trditi, da smo se prebili v sam vrh slovenskega in s tem tudi jugoslovanskega jamarstva. Uspelo nam je tisto, kar je bistveno v jamarstvu; sestaviti močno in uigrano ekipo, ki se je sposobna spopasti z vsako še tako zahtevno jamo. Jamarstvo je šport ekipe in posameznik pomeni le toliko, kolikor se zna prilagoditi delu skupine. Lovci za senzacijami in prestižem v naših vrstah nimajo kaj iskati. Naša jamarska ekipa se je kalila v visokogorskih jamah. Odkrili in raziskali smo mnogo jam, v katere še ni stopila človeška noga. Omenil bi našo prvo in zelo temeljito šolo jamarstva, to je dva kilometra dolgo Kamniško jamo v Zeleniških špicah, 200 m globoko Brezno pod Gamsovo čeljustjo na Dleškovškt planoti in pa seveda najnovejše odkritje 70 m globoke navpičnice Tinsula-nonda v Kalcah. To so jame, ki spadajo med največja slovenska irf jugoslovanska odkritja zadnjih let. Vzporedno z osnovnimi raziskovanji jam pa so potekale še druge dejavnosti: fotografiranje in dokumentacija jam, znanstvene raziskave, predavanja, prizadevanja za zavarovanje pomembnih kraških objektov in ne nazadnje tudi fizično delo, s katerim smo si omogočili nabavo drage opreme.« Dane Holcar, predsednik J K Kamnik dodaja: »Entuziazma v klubu ni nikoli manjkalo. V osamljenih rovih globoko pod zemeljskim površjem se je med nami skovalo trdno prijateljstvo, da ne govorimo o tehničnem znanju, ki ga je od nas zahtevalo podzemlje naših gora. Zato smo se odločili petletnico našega kluba proslaviti tako, da preizkusimo svoje sposobnosti v jami, ki bi zahtevala od nas vse, do česar smo se prikopali v teh letih in še več, kar se bomo morali še naučiti. Odločili smo se torej za Propantes, najglobje navpično brezno na svetu.« Kot v vseh športih, nastopajo rekordi tudi v jamarstvu. Za rekordne štejejo najgloblje in naj- daljše jame oziroma brezna. Ob stajajo lestvice takih velikanov ii sicer za najdaljše jame na svetu za najgloblje (tu se meri največji višinska razlika rovov v jami) ii pa lestvice najglobljih brezen. Ni lestvico najblogljih brezen pride jo le povsem navpična brezna takšna, v katerih kamen pade rt dno, ne da bi se dotaknil stert brezna. Na čelu lestvice najgloblji! brezen je grško brezno Propar) tes z globino 418 m. Sledi mu i Satan v Mehiki z 410 m, na trel jem mestu pa 393 m globok Provatina v Grčiji. Prepad Propantes, ki ga nam« ravajo obiskati kamniški jamarj' leži v gorah južnega dela PelopO neza blizu vasi Paleohorion (Sta ra vas). Kar težko si je predsta* ljati globino 418 m, zato naj pc vem za ilustracijo, da bi kame' vržen v globino prepada, zasliša šele po enajstih sekundah. 0 tako doglem padanju kamen dO bi tudi primerno hitrost in tal' izstrelki pomenijo veliko nevaf nost za jamarje na dnu ali f vrvi. Brezno Propantes je bil odkrito leta 1974. Za spuščanje v brezno in pl zanje iz njega bodo jamarji up1 rabljali najmodernejšo vrvno hniko (SRT). Po vrvi se bol spuščali z vrvnimi zavorami, \ plezali pa bodo s pomočjo pt žem. j 1 Kamniški obča} KAMNIŠKI OBČAN, glasil* občinske konference SZDl-; Kamnik - Kamniški občaij' je aprila 1981 ob 20-letnic izhajanja prejel srebrn znak OF - Ureja urednišK' odbor - glavna in odgovoi" na urednica Jana Taškar j tehnični urednik Franc Mi' hevc - strokovna sodelavk* Vera Mejač - Izhaja dvakra' mesečno - Naslov uredniš' tva: Kamnik, Tomšičeva 2> telefon 831 -311 - tekoči ra' čun pri OK SZDL 50140' 678-57039 - Kamniški ot>' čan - Rokopisov in foW grafij ne vračamo - TisK* CGP Delo v Ljubljani.