glasilo delavcev v vzgoji izobraževanju in I danosti Slovenije, 15. liaja 1989 - št. 8 - letnik Kl c I ji i J bi /i /f ul ■I ii i ii' r« gl Zorenje političnega pluralizma nCl' Sloveniji poraja veliko vpra-aj fonj, ki na prvi pogled niso povedana z nastajanjem novih zvez, e1 širjenjem političnega prostora, vi ’ zarisovanjem tako imenovanega ustavnega loka, vlogo 7 IZ D L in Zveze komunistov njej in v družbi. Pa vendar ^odgovori na ta vprašanja kaj hi-jjtro privedejo tudi dp šole, do 'prašanja o njenem idejnem teni nelju. o smotrih, o njenem sa-it noupravnem položaju, o politič-,! organizacijah na šoli od Z K, 7ii -SMS pa do pionirske organiza-tije. Zaostri se tudi vprašanje 011 šoli kot inštituciji civilne družbe "Ii šoli kot inštituciji države. Po Ustavi leta 1974 se je poskušalo tudi področje izobraže-ij^nja razdriaviti in podružbiti, .e ustanove pa postaviti v po-*ni organizacij združenega dela ej inštitucije civilne družbe pnega družbenega pomena, anoupravljanje v vzgoji in izo-r iževanju smo si zamišljali kot Najizvirnejši in najučinkovitejši ločin usklajevanja interesov upo-. ah ni kov in izvajalcev v razvitem ^cializmu. Odtujenost držav-niiega upravljanja šolskih inštitucij V bi nadomestilo samoupravljale delavcev v vzgoji in izobraženi 'anju ob soupravljanju delegatov d1 tiše družbene skupnosti (ustano-I« 'tieljev, delegatov družbenopoli-il< ičrce skupnosti, družbenopolitič-'ih organizacij in izobraževalnih kiipnosti. Tako naj bi se prema-n< in'uta razlika med gospodar-vi Ivom in negospodarstvom, tudi 10 'iitelji in drugi delavci šol naj bi el ohili vse lastnosti delavcev ‘ združenem delu, potreben 9 ružbeni vpliv naj bi se zagotav-it ia/ v organih upravljanja, vloga 12 lfžave kot ostanek meščanske l£ iružbe pa naj bi se kar najbolj 3’ inanjšala. Ta model se sicer ni o vsem uveljavil, saj je bil nare->e ’» na paradržavnih odnosih 'ko imenovane svobodne me-'hve dela (ta je bila in je še zme-8/ povsem pod nadzorstvom dr-[V'! tvnih organov, od občine do fe-§< (racije), državni organi pa so ,cli ohranili potreben nadzor td vsebino izobraževalnih pro-Sl rQmov, tako da o resničnem avtorju Starko Aljančič (1933), prof. ,z| ‘iologije, kustos-dokumenta-i$t v Prirodoslovnem muzeju . Slovenije, kand. za mojstra fo-lZ0grafije, član Fotokluba Ja-'ez Puhar v Kranju. Sodeloval 6 na več kot sto razstavah Soma in na tujem in prejel šte--^Une nagrade. Svoje delo je Pfedstavil na več samostojnih 'jazstavah. S fotografijo se ukvarja tudi teoretično kot publi-^st in kritik, bil je organizator a'jazličnih fotografskih priredi-'®fav, član žirij in pobudnik ^stanovitve Kabineta slovenske fotografije v Kranju. „/ e ec Med dragim preberite • KAKO BOMO RAZVIJALI SREDNJE IZOBRAŽEVANJE, str. 2 • SODOBNEJŠI POUK KNJIŽEVNOSTI str. 2 • POBUDA ZA PRIPRAVO DOLGOROČNE . STRATEGIJE RAZVOJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, str. 3 • REDNI RAZPISI, str. 7 Politični pluralizem in šola prehodu v inštitucije civilne ločanju učiteljskih kolektivov v skladu s pogoji, določenimi družbe ni mogoče govoriti. Še o delitvi osebnih dohodkov in Z zakoni in sindikalnimi samou- največ prvin deetatizacije je v od- o sprejemanju na delo (in še to pravnimi sporazumi). Splošno Kiparka Dragica Čadež, 1976 Marko Aljančič o portretiranju To seveda ne velja, če se (denimo za legitimacijo) fotografiramo po tekočem traku pri kakem fotografskem mojstru ali (še manj osebno) v molčečem avtomatu. Če nam izdelek ni všeč (se pravi, če si po svojih predstavah na sliki nismo všeč), ponovimo postopek pri drugem fotografu ali vržemo kovanec v režo in zbrano počakamo na štiri nove bliske. Ponavadi pa le zamahnemo z roko, češ za izkaznico je dobro (za uradno veljavnost je dovolj, da se le vidi za dva prsta čela in en uhelj). A kdo je sploh zadovoljen s svojo sliko, in če ni preveč samovšečen, se potolaži z dejstvom, da pač ni fotogeničen. To zadnje sicer ne drži, resnica pa je, da je človeški portret zahtevna stvar, zato pa morda - v ustvarjalni fotografiji - privlačna, nikoli dokončana tema. Privlačna tudi zato, ker mora portretist poleg splošne kritike sprejeti tudi kritiko portretiranca. Ta pa je neizprosna. Zalo je človeški portret velik izziv. »Za dober portret je potrebno troje: perfektna fotografska tehnika, prava mera umetniške spretnosti in občutek za občevanje z ljudmi.« Ta formulacija ni moja. Prebral sem jo v fotografskem leksikonu, žal. mnogo prepozno. Portretni fotografiji sem se zapisal že davno prej, ne da bi premišljeval, kaj je, kakšne zanke nastavlja in kakšne spretnosti zahteva. Danes lahko priznam, da izpolnjujem od teh zahtev kvečjemu zadnjo, občutek za ljudi. Ne da bi podcenjeval tehniko, moram reči, da je ta občutek za portretnega fotografa vendarle najpomembnejša in najpotrebnejša lastnost. Ljubiteljski fotografi - čeprav se mnogi profesionalizirajo - s svojo opremo niso kos poklicnim. Večinoma nimajo ne ateljeja in ne ustrezne razsvetljave, da ne govorim o dragih objektivih in drugem. Tako kot slikarski portret mora biti dober fotografski živ. Izražati mora značaj in razpoloženje portretiranca: ta si mora biti na sliki podoben. Pogoj za to pa ni le kamera, pa tudi slikarju ne zadošča zgolj čopič. Kot v vseh likovnih zvrsteh velja tudi v fotografiji: ne kaj, marveč kako videti. To pa ni več odvisno samo od orodja. In zato je pri fotografskem portretu docela nesmiselno govoriti o fotogeničnosti. Ta ni odvisna »samo« od modela, ampak predvsem od fotografa. Od njegovega občutka, od zanimanja, recimo kar od spretnosti, da se vživi v svoj model in ga kar najbolje spozna. V splošnem se ljudje radi fotografirajo. Nekaterih zlepa ne pripraviš k temu. Ob tem nisem nikoli razočaran, skušam jih razumeti. Ne poskušam jih ukaniti s skrito kamero. Zame je portretiranje odkrit dialog, piri katerem imata oba subjekta enaki vlogi. Pogovor med portretirancem in portretistom ni le pogoj za dobro delo, vsaj meni pomeni še nekaj več. Včasih je zaradi naglice kratek, včasih daljši, vselej pa dragocena življenjska izkušnja; neredko se razvije v prijateljstvo (če le slike niso bile preveč zanič). pa je znano, da so učiteljski kolektivi prav s tem področjem svoje samouprave precej nezadovoljni; mnogi se ozirajo v sosedne države, v katerih so učitelji državni uslužbenci, plačani po plačilnih razredih. Sistem svobodne menjave dela, ki je upoštevan v podružbljanju vzgoje in izobraževanja, se v praksi ni potrdil. Čedalje glasnejše so zahteve po spremembi družbenogospodarskih odnosov, okrepiti je treba vlogo republike pri ustvarjanju možnosti za zagotovljene (nacionalne) programe; mnogi se sprašujemo, ali se je o obvezni osnovni šoli res treba vsako leto v 66 občinah v Sloveniji samoupravno sporazumevati, v čem je razlika med davki in obveznimi prispevki idr. Očitno je, da odmiranje države ni ničesar rešilo v izobraževanju. Zato je toliko bolj čudna programska opredelitev novih »političnih subjektov« v Sloveniji, da je treba odpraviti državni monopol nad šolstvom, posebno zato, ker zahtevajo strokovne razčlenitve prav nasprotno in tudi osnutek dopolnil k Ustavi SR Slovenije omogoča drugačen način financiranja. (Ali s tem tudi monopola?). Celoten - model podružbljanju in razdržavljanja je potekal v območju monističnega modela poli-tičnga organiziranja. Že bežen pogled na politično življenje, npr. osnovnih šol, pokaže, da je pionirska organizacija zamišljena kot podmladek mladinske organizacije, mladinska organizacija je bila kljub razglašeni samostojnosti kar precej podmladek Zveze komunistov. In tako je bil krog sklenjen (sindikat ima drugačno vlogo). Tisti trenutek, ko se takšna povezanost političnega organiziranja na šoli podre (to se zgodi, če mladinska organizacija noče več biti podmladek ZSMS in tedaj, ko ZK napove svoj sestop z oblasti), se postavi vrsta vprašanj, na katera ni preprosto odgovoriti. Čeprav graditev novega tipa socializma, »socializma po meri človeka«, »socializma sinov namesto socializma očetov«, pomeni tekmovalnost programov in tekmovalnost ljudi - tudi pri tem je pripravljena enakopravno sodelovati Zveza komunistov - si težko predstavljamo, da bi takšna tekmovalnost med zamislimi političnih programov in organizacij našla svoje mesto tudi v šoli. Da bi idejni boj potekal v zbornicah, v razredih, med učitelji in med učenci, pripadniki in zagovorniki tega ali onega programa, te ali one politične zveze (pa čeprav vse znotraj SZDL in na pozicijah socializma). Prav tako si težko zamišljamo, da bi si posamezne zveze lahko na šolah organizirale svoje podmladke, da bi morda organizirale posamične oblike interesnega organiziranja, da bi morda denarno podpirale posamezne dejavnosti učencev, vključenih vanje itn. Kaj to pomeni, si lahko predstavljamo že ob javnih vprašanjih: ali je prav, da so učenci nekaterih osnovnih šol (ki so člani ZSMS) podpisovali izjavo proti izrednim ukrepom in za sožitje med narodi (Cankarjev dom), ki jo je sprejela tudi ZSMS. Tudi poziv Odbora za varstvo človekovih pravic, naj bi šole ob uresničitvi sodbe proti četverici prekinile pouk, je imel v javnosti odklonilne odmeve. Splošno razpoloženj: je, naj se dnevni politični boji ne vpletajo v šolo. Tudi premislek s čisto pravnega vidika političnega pluralizma pokaže skoraj nepregledno vrsto težav. Razčlenitev naših zakonskih predpisov in iz njih izpeljanih dokumentov bi pokazala, da s spremembo položaja ZK (mislimo na ustavni položaj) postanejo dvomljive tiste določbe, ki izhajajo pravzaprav iz programa Zveze komunistov (npr. utemeljenost šolskih programov na marksizmu kot znanstveni teoriji in revolucionarni praksi delavskega razreda). Na novo je treba razmisliti o nekaterih smotrih, ki jih predpisujejo zakoni, ne da bi se odpovedali socializmu in samoupravljanju (vprašanje je npr., ali je še potrebno kot smoter posebej in tako zelo izpostavljati družbeno lastnino; kako naj šola usmerja in spodbuja družbenopolitično dejavnost učencev in kdo naj določi v političnem pluralizmu pravo smer). Premislek o vseh teh vprašanjih pokaže, da smo v deetatizaciji na poti v šolo kot inštitucijo civilne družbe hkrati šolo politizirali, odsotnost države pa nadomeščali z vlogo družbenopolitičnih organizacij kot subjektivnih sil pri samoupravnem urejanju družbenih vprašanj. Nadomeščanje države pa je v političnem pluralizmu hudo dvomljivo. Izkaže se, da je ustvarjeno na podmeni, da so interesi ljudi, državljanov zakoniti le toliko, kolikor so skladni z interesi, ki jih zastopajo subjektivne sile. Te nastopajo namesto pravne države. Teh sil pa ni mogoče nadzirati, pa tudi njihovih stališč se ne da sooblikovati tako, kot je vpeljano v pravni državi. Usmerjeno izobraževanje se je začelo z Resolucijo 10. kongresa ZKJ in v nekaterih republikah dobesedno brez državnih (skupščinskih) odločitev. Zadostovala je kongresna resolucija, in v vse izobraževalne programe so bile uvrščene skupne vzgojno-izobra-Ževalne osnove, vpeljana je bila enotna dveletna skupna srednja šola (šuvarica) itn. Vse je vodila Medrepubliško-pokrajinska komisija za reformo, ki je bila ustanovljena po sklepih 10. kongresa ZKJ. Slovenijo, ki je usmerjeno izobraževanje vpeljevala tako, da je bil najprej sprejet Zakon o usmerjenem izobraževanju (torej po državni poti), pa so hudo kritizirali, ker so se kongresni sklepi v naši republiki prepočasi uresničevali. Ugleden visokošolski profesor je v pogovoru omenil, da se sploh ne zavedamo, kakšne posledice ima v šolstvu sestop ZK z oblasti, Nadaljevanje na 2. str. S aktualno S PROTESTNEGA ZBORA PROSVETNIH DELAVCEV OBČINE BREŽICE Zahteve za normalno življenje in delo Šolstvo je v naši družbi tako razvrednoteno, da moramo ponekod na žalost uporabljati skrajna sredstva, da bi pedagoško delo sploh normalno potekalo. Okoli 200 delavcev osmih osnovnih šol občine Brežice je s svojo navzočnostjo podprlo zahteve, ki jih je na predlog osnovne organizacije sindikata oblikoval stavkovni odbor. Upravičene zahteve delavcev osnovnih šol so na protestnem zboru podprli delavci Srednje šole Brežice, delavci Posavskega muzeja, predsedstvo občinske izobraževalne skupnosti, predsednik Skupščine občine in predsednica Izvršnega sveta skupščine občine Brežice. Delavci osnovnih šol občine Brežice smo na različnih sestankih v zadnjem letu večkrat opozarjali, da se stanje v osnovnem šolstvu v naši občini iz leta v leto slabša. Pri vseh mogočih organih smo zahtevali rešitev naših poblemov in zahtev, vendar razen načelne podpore nismo dosegli ničesar. Odnos združenega dela naše občine do naše dejavnosti pa se je v celoti pokazal pri letošnjem sprejemanju bilance skupne porabe v zboru združenega dela skupščine občine. Zaradi vsega navedenega smo delavci osnovnih šol občine Brežice s protestnim zborom, 19. aprila 1989 opozorili celotno družbenopolitično skupnost, da je stanje v osnovni vzgoji in izobraževanju v resnici kritično, ne samo zaradi osebnih dohodkov delavcev, ampak zato, ker je dejavnost podcenjena. Naše zahteve: 1. Zahtevamo sredstva za NORMALNO življenje in delo osnovnih šol. Zahtevamo, da zbori skupščine občine ponovno obravnavajo bilanco celotne porabe za leto 1989 in da strokovne službe Izvršnega sveta SO Brežice pripravijo program za prerazporeditev sredstev oziroma povečanje prispevnih stopenj. Ne dovolimo, da se naši programi dodatno krčijo. Nosilca: Izvršni svet SO Brežice in Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti. Rok: maj 1989. 2. Zahtevamo, da se v bilanci srestev občipske izobraževalne skupnosti za leto 1989 upoštevajo: - najnižji osebni dohodek v višini, ki ga določa Sindikalna lista; - uveljavljena delitvena razmerja, ki smo jih delavci sprejeli po Družbenem dogovoru; - sprotno usklajevanje osebnih dohodkov s povprečno rastjo osebnih dohodkov delavcev v osnovnem šolstvu v SR Sloveniji; - sprotno usklajevanje osebnih dohodkov z rastjo inflacije. Na usklajevanje osebnih dohodkov s poračuni ob koncu leta ne pristajamo, ker sprotna inflacija sredstva izniči. Nosilca Izvršni svet SO Brežice in Občinska izobraževalna skupnost Brežice. Rok: takoj in stalna naloga. 3. Zahtevamo, da se v ceno zagotovljenega programa zajamejo tudi sredstva za vzdrževanje šolskih stavb. Nosilca: Občinska izobraževalna skupnost Brežice in Izvršni svet SO Brežice. Rok: maj 1989. 4. Zahtevamo jasno opredelitev nacionalnega programa osnovne šole in zagotovitev enotnega financiranja tega programa v Izobraževalni skupnosti Slovenije. Nosilca: Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in Izobraževalna skupnost Slovenije. Rok: junij 1989. 5. Zahtevamo jasno in natančno opredelitev pedagoške obveznosti za vse pedagoške in strokovne delavce v osnovni šoli. Nosilec; Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Rok: junij 1989. 6. Zahtevamo, da se opredelijo in uveljavijo minimalni standardi in normativi za opremo osnovnih šol, ki bodo zagotavljali približno enake možnosti za izobraževanje vsem učencem v SRS. Nosilci: Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Izobraževalna skupnost Slovenije in Občinska izobraževalna skupnost Brežice. Rok: junij 1989 in stalna naloga. 7. Stavkovni odbor ne bo preneha! z delom, dokler ne bodo vse zahteve delavcev uresničene. Če naše zahteve v postavljenih rokih ne bodo uresničene, bo stavkovni odbor predlagal ostrejše oblike izražanja nezadovoljstva. Konferenca OOZS osnovnih šol občine Brežice STAVKOVNI ODBOR Slovesno podeljene Prežihove bralne značke Ob praznovanju mednarodnega dneva mladinske knjige so tekmovalci za Prežihovo bralno značko na Osnovni šoli Prežihov Voranc v Mariboru prejeli značke in knjige. Vseh tekmovalcev je bilo 475 ali 73,18 odstotka. Vsem tekmovalcem za Prežihovo bralno značko so poleg ravnatelja Franca Šilca in prizadevne mentorice Zdenke Res- nik, ki je pripravila bogato slovesnost, čestitali še: Draga Tarman, urednica Pelikanove zbirke pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Matjaž Jež, avtor knjige Ob Dravi in Muri. predsednik Bibliofilskega društva Maribor Herman Vogel in predsednica komisije za kulturo iz Krajevne skupnosti Prežihov Voranc Sonja Goleč. SONJA GOLEČ Politični pluralizem in šola Nadaljevanje s L str. „/e, da pa nikakor ne misu ,ega skratka, morebitno črtanje neka- mesta prepusntl komu drugemu; terih določb iz Ustave SR Slove- storila bo vse, da ga ne bi zasedel nije in nekaterih drugih doku- kdo drug mentov (statuta SZDL). V zvezi 2 odgovori seveda m smiselno s tem je pomembno stališče ZK, hiteti. Pričujoči zapis naj le opo- da se sicer odpoveduje svojemu zorj m'Politične razsežnosti vpra-vnaprejšnjemu avantgardnemu šanp kl si jlh danes postavljajo položaju privilegirane politične vsi misieci učitelji, in seveda tisti, Kako bomo razvijali srednje izobraževanje Spreminjanje na pamet naj bi zamenjale znanstveno utemeljene odločitve O tem, kako v prihodnje razvijati srednje šolstvo, oblikovati in spopolnjevati njegovo programsko podobo, so danes v Sloveniji različna mnenja. Nekateri bi radi ubirali najkrajše poti do idealno zamišljene šole, drugi dvomijo v take »idealne« zamisli in odklanjajo prenagljeno spreminjanje tako občutljive dejavnosti, kot je vzgoja in izobraževanje. Nekaterim zadoščajo zgledi razvitih dežel, drugi po-udarjajo naše posebnosti, izkušnje in potrebe. Nekateri gledajo na srednje izobraževanje zgolj kot na pripravljalnico za visokošolski študij, drugi poudaijajo, da je domala za tri četrtine mladih danes srednje izobraževanje tudi neposredna priprava za delo. Pluralizem mnenj, ki smo mu priče, je vsekakor korak naprej v primerjavi z nekdanjimi uniformnimi razpravami o reformah, ki jim je okvire določala ta ali ona resolucija. Večja demokratičnost pa sama po sebi še ne zagotavlja, da bomo zmeraj zbrali najprimernejše poti do ciljev in da se bomo zanje dovolj premišljeno odločali. Vprašanje metodologije postaja zdaj osrednje tako pri načrtovanju kot pri uresničevanju reformnih procesov. Od spreminjanja na pamet k znanstveno preučenemu razvijanju srednjega izobraževanja smo naredili prve korake že pred leti, ko smo začeli z načrtno e-valvacijo novih programov. Tako smo sproti odpravljali vidnejše pomanjkljivosti, hkrati pa pripravili vse potrebno za prenovo programov in že tudi prve sistemske spremembe (uvajanje tako imenovanega nivojskega pouka, drugačna razporeditev splošnoizobraževalnih predmetov idr.). Tako spopolnjeni programi so se začeli vpeljevati s šolskim letom 1987/88, razen pri naravoslovno-matematični in družboslovno-jezikovni dejavnosti, kjer so vpeljali prenovljene programe že leto prej. Evalvacijske raziskave se nadaljujejo, spremljajo uresničevanje prenovljenih programov in drugih sprememb in tako pripravljajo podlago še za drugo stopnjo prenove srednješolskih programov. Ob empirični evalvaciji pa dozorevajo tudi druge zamisli, kako celostno in znanstveno pretehtano zasnovati nadaljnje spopolnjevanje srednjega izobraževanja. Na seminarju, ki ga je pripravil zavod SRS za šolstvo 31. marca t. 1. v Ljubljani za sodelavce evalvacijskih raziskav, sta dr. Janez Segadin in dr. Vera Doma predstavila projekt nadaljnjega razvoja srednjega izobraževanja in načrt empirične evalvacije, ki bo spremljala uresničevanje prenovljenih programov. Iz celotnega prikaza lahko razberemo, kako bodo (ali vsaj naj bi) potekale raziskave, ki bodo podlaga za nadaljnje razvi- janje srednjega izobraževanja. Razprava na seminarju pa je ob tem odprla tudi več vprašanj, na katera še ni odgovora. Vsaka reforma mora upoštevati širše primerjalne vidike Danes vemo, da bi bilo za razvoj naše republike usodno vsako gospodarsko zapiranje v republiške, pa tudi jugoslovanske meje. Nič manj usodno pa ne bi bilo, če pri snovanju nadaljnjega razvoja našega vzgojnoizobraževal-nega sistema ne bi upoštevali širših primerjalnih raziskav. Ko načrtujemo npr. nadaljnji razvoj srednjega izobraževanja, ne smemo prezreti tokov in zamisli, ki spreminjajo srednje šolstvo razvitih dežel, ki jim želimo slediti tako v znanstvenotehnolo-škem in gospodarskem pogledu kot v kulturnem in demokratičnem napredku. Primerjalne raziskave o sodobnih reformnih tokovih v svetu, ki potekjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, bodo zato pomembna opora pri snovanju naših sprememb. V okviru tako imenovane racionalne evalvacije, ki jo vodi Pedagoški institut, bodo zbrana kritična razmišljanja o zdajšnjem in prihodnjem razvoju srednjega šolstva, njegovih programskih in sistemskih temeljev. Potekajo pa še druge raziskave (npr. o pripravništvu) in primerjalne študije (npr. o stanju in razvojnih načrtih drugih republik v srednjem Sodobnejši pouk književnosti v srednjih šolah Končana prva faza priprave prenovljenih učbenikov za književnost v srednjih šolah V začetku naslednjega šolskega leta bosta izšli dve novi šolski knjigi za pouk književnosti v srednjih šolah, in sicer BERILO 3, namenjeno pouku v tretjem letniku, in KNJIŽEVNOST, učbenik literarne zgodovine in teorije, ki je namenjen učencem prvega, drugega in tretjega letnika. Hkrati z izidom Berila 3 predvidevamo tudi izid treh zvočnih kaset, na katerih bo izbor besedil iz vseh treh beril v interpretaciji naših znanih dramskih umetnikov. Uporaba kaset pri pouku bo prav gotovo popestrila učne ure. O Berilu 3 ne kaže izgubljati besed, saj je nastalo v sklopu zasnove, ki sojo vsi profesorji že spoznali ob uporabi Berila 1 in Berila 2, menim pa, da je treba nameniti več pozornosti Književnosti, saj gre za vsebinsko in me-todično-didaktično izjemno delo, kakršnega še ni bilo v naših šolah. Učbenik, katerega avtorje dr. Janko Kos, je namenjen uporabi ob omenjenih treh berilih in obravnava celotno učno snov prvih treh letnikov srednjega izobraževanja od temeljev literarne teorije do celotnega pregleda slovenske, jugoslovanskih in svetovne književnosti. Ker je namenjen vzgojno-izobraževalnim programom z različnim številom ur slovenskega jezika ki književnosti, je notranje ustrezno diferenciran, posebni grafični znaki na začetku vsake teme pa bodo učence in učitelje opozarjali, katerim učencem je snov namenjena. Podobno kot v berilih je tudi v učbeniku snov vidno raz- ki se ukvarjajo z izobraževalno politiko ob prenovi Zveze komunistov, gospodarski reformi in reformi političnga sistema. Zgledi pa nas navajajo na misel, da bi morali šolo depolitizirati. Izobraževanje je pravica (v osnovni šoli pa tudi dolžnost), ki jo je treba urejati v okviru pravne države. deljena na tri letnike, v okviru posameznega letnika pa so problemi obravnavani v enakem zaporedju, kot to nakazujejo berila - izhodišče je vedno obravnava slovenske književnosti, tej sledijo jugoslovanske in na koncu svetovna književnost. Ob začetku vsakega temeljnega poglavja so našteta besedila iz berila, na katera se bo vezala obravnava. Tako je interakcija med berili in učbenikom še dodatno poudarjena, to pa bo učencem olajšalo učenje in dojemanje novega znanja. Posamezna poglavja se dalje členijo na ožja problemska področja, in sicer tako, da avtor zastavlja vprašanja, na katera nato odgovori. Z metodo vprašanj in odgovorov je dr. Kosu uspelo racionalizirati obseg učbenika, hkrati pa uporabiti primerjalno metodo pri obravnavi književnozgodovinskih in teoretičnih vprašanj. Prav ta metoda omogoča celostno spoznavanje obravnavanih problemov, saj učencem snov ne bo razpadla v množico nepreglednih nadrobnosti, temveč se bo sestavila v smiseln in urejen mozaik vzrokov in posledic in številnih logičnih povezav. Prav to bo omogočalo lažje učenje in pomnjenje, pa tudi resnično razumevanje problemov, učenci pa ne bodo obremenjeni z nepotrebnimi podatki. Temeljni podatki v zvezi z družbenozgodovinskim trenutkom posameznega literarnega obdobja kot tudi v zvezi z življenjem in delom posameznih avtorjev so zmeraj podani na začetku ali koncu posameznih poglavij. Na koncu poglavij so tudi številne preglednice, ki olajšujejo vpogled v tipologijo književnih del. Na koncu vsake obdelane teme so vprašanja, namenjena ponavljanju ali utrjevanju, pa tudi razširjanju vedenja, saj učence pogosto usmerjajo k drugim virom, skratka k dodatni literaturi. Vprašanja so povezana z besedili v berilih, ki bodo v središču učenčeve pozornosti. Tako se neprenehoma plete vez med učbenikom in berili, hkrati pa avtor opozarja bralca tudi na li- terarna dela, ki v berilih niso zajeta. Poleg uvodnega dela učbenika, ki je namenjen temeljem literarne teorije, najdemo razlage posameznih literarnoteoretičnih pojmov v vseh poglavjih, kakor pač zahteva snov. Manj pomembni strokovni izrazi so razloženi v Slovarčku književnih pojmov, s katerim se učbenik končuje; da pa bi bil učbenik še bolj pregleden, so ob posameznih pojmih v slovarčku navedene tudi strani, kjer so bili uporabljeni. Učbenik tako učencem ne bo pomagal le pridobiti predvidenega literarnozgodovinskega znanja, temveč jih bo navajal na delo z besedilom, na razčlenitev posameznih literarnih problemov, ob njem pa bodo spoznali tudj temelje literarne teorije. Če bo Založba Obzorja Maribor, ki bo učbenik izdala, storila vse, kar je v njeni moči, bo učbenik Književnost tudi slikovno bogato opremljen. Načrtujemo podobno notranjo ureditev, kot jo najdemo v leksikonih ali enciklopedijah, torej številne ilustracije (posamezna dela, avtorji, filozofi ipd.) na robu posameznih strani. Seveda pa bo na obseg ilustracij vplivala predvsem cena učbenika. Z izidom učbenika Književnost kot tudi Berila 3 in treh zvočnih kaset končujemo prvo fazo priprave novih učbenikov za književnost v srednjem izobraževanju. Ostaja nam še zadnja, druga faza - priprava učbenika in berila za 4. letnik. Seveda pomenijo nova berila, še posebno pa učbenik/za vse profesorje, novo obremenitev. Verjetno bo minilo nekaj let, preden se bodo na novosti navadili in jih sprejeli, vendar menim, da bi pouk književnosti ob teh šolskih knjigah moral dobiti nove razsežnosti, moral bi postati še bogatejši in privlačnejši tako za profesorje kot za učence, hkrati pa tudi eksaktnejši in strokovno trdnejši. Sicer pa; končno oceno naših prizadevanj bo, tako kot vselej, dal čas oziroma šolska praksa. TINE LOGAR izobraževanju). Načrtno bj treba preučevati izsledke raZ' skav. V mednarodnih organiz? cijah (OECD, Unesco), pa tud v nekaterih naših središčih, b niso neposredno povezana s Šol' stvom (npr. v slovenski gospo darski zbornici). Srednje izobraževanje postaj3 danes eden ključnih dejavnike' gospodarskega in družbeneg3 razvoja. Mladini, ki večinoma^ osnovni šoli nadaljuje izobražo vanje, odpira pot do višf splošne izobrazbe; večina mladi! ljudi se v programih srednje?3 izobraževanja usposablja Z> delo, čedalje večji del se po kof' čanem izobraževanju vpisuj1 v višje in visoke šole. Znanstvo notehnološki napredek in čedo Ije zahtevnejše delo sili že zapo slene odrasle, da se vračaj0 v srednje izobraževanje po to meljno poklicno izobrazbo, p5 višjo stopnjo izobrazbe ali po du datno izobrazbo, ki jim jo dajejo nadaljevalni programi. SistetO srednjega izobraževanja mo ramo zato razvijati kot progran1' sko in stopenjsko zelo razčlo njeno, kot odprt sistem, notranjo prehoden in prožen, brez slepil ulic, prilagojen potrebam razlik nih udeležencev, gospodarstvi in celotne družbe. Pri načrtov?' nju nadaljnjega razvoja sred njega izobraževanja moram0 upoštevati torej ne le različne bolj in manj zrele zamisli, mar več tudi izsledke različnih razi skav in primerjalnih študij. [ Brez empirične evalvacije lebdimo nad stvarnostjo Prenova srednjega izobraževa nja pa ni mogoča brez empiričn1 evalvacije, ki od blizu spremlj1 uresničevanje programov in nj hovih ciljev. To nalogo ima z? vod SRS za šolstvo in jo name rava tesneje povezati s svojo ra? vojno-svetovalno vlogo. Šel empirične raziskave nas postav Ijajo na trdna tla naše šolske res ničnosti, da vidimo v ogledal pedagoškega dela njegove res nične uspehe in neuspehe, p tudi to, kako se »idealne« žaru1 sli« uresničujejo v praksi. Z empirično evalvacijo name rava Zavod SRS za šolstvo pri verjati izkušnje šol in znanj učencev pri tako imcnovaneH nivojskem diferenciranem po uku v prvih letnikih tri- in štiri letnih programov. Spremljal t> uresničevanje novih programu' in ocenjeval zdajšnja razmerja i1 povezave med splošnimi, stri kovnoteoretičnimi in praktik nimi deli programov, ugotavlja znanje učencev pri končnih izp1 tih in še marsikaj. Tako bom* dobili postopno celostno oceU zdajšnjih skrajšanih, tri-in štiri letnih ter nadaljevalnih progri mov, pa tudi empirično razčleni tev tega, kako se programi prih gajajo odraslim udeležencem p izobraževanju ob delu. Empirična evalvacija je ve med teoretičnimi modeli prakso, pa tudi med šolami učitelji ter snovalci programov i sprememb. Skrajni čas je, i začnemo obravnavati učitelj kot ustvarjalnega sodelavca p: vpeljevanju in razvijanju nov1 programov, saj brez tega lah zbujamo pri njem pasiven odpri Sodobno izobraževanje pa p° trebuje tudi med učitelji mn° žično inovacijsko dejavnost. V končni razpravi na seri1 narju je ostalo vprašanje, od ki terega je pravzaprav odvisfl j" uresničevanje vseh opisanih P J Črtov: Ali bo Izobraževalo skupnost Slovenije namenil evalvacijskim raziskavam potu ben denar? Načelna obljuba . dana, prvi del denarja nakazal skupščina ISS pa naj bi v kr? kem odločila o celoti. V razril' rah, ko se šolstvo bojuje za pf' živetje, bi se marsikomu lah! zazdelo, da so naložbe v razvi manj pomembne. Če bi žara1 gmotnih stisk prevladale ta! odločitve, se bomo vrnili staro, spreminjali in reformir« <;t na pamet - posledice'' pa bo01 trpeli celi rodovi mladih. JOŽE VALENTINČIČ k Ja t; ti Sl Republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije predsedstvo iC l J i k J' j i: i' |C i’ tl i; £' 3' O i° e- a ic Ul o- ii’ e- ¥ iti ii’ Vl 3' d’ 3C ;£■ ir zr >3’ n‘ lj> ■ji' M Pobuda za pripravo dolgoročne strategije razvoja vzgoje in izobraževanja Svet za vzgojo in izobraževanje pri Predsedstvu Republiške konfe-rence SZDL Slovenije je v začetku junija 1988 dobil od Centralnega komiteja ZK Slovenije tole pobudo, sprejeto na konferenci ZK Slovenije: Republiška konferenca SZDL naj predlaga, da se pri Predsedstvu SR Slovenije ustanovi skupina priznanih strokovnjakov •er uglednih javnih in kulturnih delavcev, ki bi v skladu s strategijo inovacijske socialistične samoupravne družbe predlagala in razvijala ključne sestavine dolgoročne nacionalne izobraževalne politike in •emelje razvoja izobraževalnega sistema. Svet je pobudo obravnaval 10. junija 1988 in jo podprl. Pri tem je izhajal iz ocene, da se v dozdajšnjem razvoju vzgoje in izobraževanja •er pri usmerjanju in vodenju družbene izobraževalne politike v naši republiki ves čas kaže kot temeljna slabost pomanjkanje globalne, na Podlagi najširšega družbenega soglasja sprejete dolgoročne vizije razvoja tega, za gospodarski, kulturni, socialni in civilizacijski razvoj •er za osebni razvoj vsakega posameznika vse pomembnejšega področja družbenega dela. Vizija, ki bi bila tudi merilo za vsakokratne posege v vzgojno-izobraževalni sistem in za vsakokratne razvojne odločitve, bi lahko Preprečevala voluntarizem, pragmatizem in nestabilnost, ki so precej značilni za dozdajšnjo izobraževalno politiko in posege v vzgojno-izobraževalni sistem in katerih posledice so bile že dovolj razkrite. Tudi če bi doslej imeli tako vizijo (čeprav je nimamo), bi bilo treba 0 njej ponovno premisliti, saj družbena razvojna kriza postavlja Zmeraj nova razvojna vprašanja, relativizira pa tudi dozdajšnje odgovore na stara, že znana. Vse bolj je tudi jasno, da dozdajšnja družbena razvojna filozofija ter njej prilagojena gospodarski in politični sistem izgubljata bitko za prihodnost - vsi pa so torej potrebni temeljite obnove. Za nekatere pomembne spremembe smo se že odločili, o mnogih bomo morali še premisliti in se odločati. Pri tem nimamo odgovorov, kakšno vlogo in položaj naj imata v okviru teh sprememb vzgojno-izobraževalna dejavnost in izobraževalna politika, zlasti če od njiju pričakujemo, da bosta tudi vplivali na tokove celotne družbene reprodukcije in na zagotavljanje višje kakovosti življenja. Navedeno pobudo podpirajo tudi izkušnje in praksa v mnogih drugih deželah (zlasti razvitejših); tudi tam so ugotovili, da je v sodobnih razmerah treba na novo premisliti in opredeliti zasnovo razvoja vzgoje in izobraževanja in še posebno šole kot najbolj organizirane institucije za pridobivanje in širjenje znanja kot ene najpomembnejših pridobljenih razvojnih prednosti. Vendar se ob načelni podpori nismo zmogli zediniti o konkretnejši naravi, vsebini in ciljih pobude ter na tej podlagi tudi o načinu dela pri njenem uresničevanju. L Razvoj in delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema ter vodenje skladne dolgoročne izobraževalne politike v sodobnih razmerah opredeljujejo mnoga razvojna protislovja in dileme. Zato potrebuje slovenska družba na prehodu v 21. stoletje ter pred razvojnimi izzivi razvitega sveta in Evrope dokument s pobudami in priporočili za usmerjanje razvoja vzgoje in izobraževanja v prihodnosti in za prihodnost. Med razvojna vprašanja, na katera nimamo dovolj jasnih in utemeljenih odgovorov, bi lahko ta trenutek uvrstili zlasti tele vsebinske sklope in njihove sodobne antinomije (vendar ta seznam ni popoln): 1. Znanje (izobraževanje) kot kulturno-civilizacijska vrednota - dostopnost, enakost možnosti - selektivnost, prehodnost-usmerje-nost; - kontinuiteta-diskontinuiteta, zgodovina-sedanjost-prihodnost; - izobraževanje kot pravica in svoboščina-izobraževanje kot dolžnost; - kvantiteta-kvaliteta, intenzivnost-ekstenzivnost; - šola-narod, šola-domovina, šola-posameznik ipd. 2. Znanje (izobraževanje) kot družbeni dejavnik razvoja - znanje (izobraževanje) - znanost, tehnika in tehnologija, gospodarstvo, kultura, politika; znanje (izobraževanje) - raznovrstne družbene prakse; - humanistično-pragmatično, vsebinska tržišča (humanistika-tehnika in naravoslovje, umetnost-znanost-tehnika); - izobraževanje-usposabljanje, splošno-strokovno (poklicno), sploš no-specializirano; - izobraževalno-vzgojno; - strategija permanentnosti izobraževanja ipd. 3. Položaj vzgoje in izobraževanja v družbi in družbeni nosilci izobraževalne politike - izobraževanje v družbeni delitvi dela, izobraževalna politika - druge razvojne politike; - družbeno-zasebno-državno; - funkcija države v izobraževanju; - izobraževanje-ustvarjanje in delitev družbenega proizvoda; - trg-proračun-svobodna menjava dela; ;1 iv družboslovna gimnazija lil p, lil l£ Spremembe so nekaterim odveč Z ukinitvijo gimnazij leta 1981, skratka po ukinitvi zadnjih gimnazijskih oddelkov leta 1984 smo dobili v Sloveniji dva programa: družboslovno-jezikov- nega in naravoslovno-matema-•ičnega. Zaradi svojih posebnih značilnosti pa nista mogla nado-Ijj mestiti starih priznanih gimnazijskih vsebin, saj je bilo tudi tu treba izobraževati za delo, za po-klic, in ne samo za nadaljnje izo-iii braževanje. V družboslovju je ob množici Predmetov, ki so imeli vsi dokaj skromno število ur, temeljni pi Predmeti pa so bili celo nekoliko zapostavljeni (da o koncentričnih krogih vsebin sploh ne pišemo), bilo delo dokaj zahtevno, •ako pri učiteljih kot pri učencih, ki pa kljub trudu in množičnemu v delu ni imelo pravega učinka. ,)j Veliko truda za malo uspehov. S tem ni bil zadovoljen nihče. ,,, V strokovnih ustanovah in širši javnosti so se začele pojavljati jnisli in pobude, da je treba, če želimo imeti bolj kakovostno srednjo šolo, spremeniti program. Tako so v družboslovju že lea 1985 pospešeno, v številnih komisijah izvedencev, začeli pri-SIJ Pravljati predloge za vsebinske spremembe programa. Na prvi stopnji prenove (1986) se je v družboslovju posrečilo zmanjšati število predmetov ter povedati številko ur in s tem vsebin Naravoslovnih predmetov, dodati temeljnim predmetom nekaj ar ter zajeti v programski sklop še končni izpit. Izkušnje družboslovcev in naravoslovcev so temeljito izrabile •udi vse druge srednje šole naslednje leto (1987), ko smo za-t deli frontalno prenavljati srednje ir! šolstvo. 1 V družboslovju pa s tem prvim korakom h kakovosti še niso bili Zadovoljni. Manjkal je program za bolj nadarjene učence in program, ki naj bi izobraževal za zahtevnejša dela s študijem na univerzi. Ugotavljali smo še posebno to, da je bilo premalo kla-sično-humanističnega znanja. Zakaj tega znanja v našem srednjem šolstvu ni bilo trideset let, ni težko razčleniti. Tudi krivci so znani. Pomembno je, da so v strokovnih organih Piša za družboslovje pripravili in sprejeli ob tako imenovani drugi fazi prenove najprej posebno in zelo zahtevno klasično-humanistično smer ter dopolnili družboslovno-jezikovno smer s kulturo, ob tem odpravili predmet osnove tehnike in proizvodnje ter še bolj povečali število naravoslovnih ur. S to drugo fazo je družboslovje vpeljalo dve kakovostni smeri, ki sta že sami po sebi, seveda pa tudi s pomočjo učiteljev, zagotovili uspešno delo na vseh visokih šolah. Tako so zrasli in se oblikovali temelji splošne srednje šole, mogoče kar temelji družboslovne gimnazije. Zanimivo je, da pred letom dni (1988) ni bilo mogoče uveljaviti naziva gimnazija. Oblikovanje in izpeljava splošne smeri v naravoslovju (1989) je spodbudila družboslovce, da so začeli ugotavljati, mogoče tudi zaradi strahu, da bi zaostali pri prizadevanjih za boljšo srednjo šolo, kako še izboljšati svoj program. Zato so poenostavili dozdajšnji predmetnik in oblikovali namesto druž-boslovno-kulturne smeri novo splošno smer. Tako sta predlagani, enako kot v naravoslovju (tam sta naravoslovno-matema-tična in splošnoizobraževalna smer), dve smeri, in sicer kla-sično-humanistična ter splošnoizobraževalna. Predlagane spremembe, ki jih je sprejel Strokovni svet Piša za družboslovje, so pomembne iz več razlogov. Najprej se je znova nekoliko skrčilo število ur za družboslovje in povečalo število ur za naravoslovne predmete. Tako zdaj nadarjeni osnovnošolci ne bodo imeli več občutka, da je teh predmetov v družboslovju premalo. Število ur pri naravoslovju je tolikšno, da zadošča vsem visokim šolam: tehniškim in medicinskim. Drugo, kar moramo poudariti, je, da je predlog predmetnika splošnoizobraževalne smeri v družboslovju še najbolj podoben staremu gimnazijskemu in je tako ta smer v bistvu nadaljevalka stare gimnazije. Da smo že takrat imeli gimnazije z intenzivnim poukom posameznih predmetov, je znano. In tretje, *kar je treba še poudariti: s to smerjo okvirno zaokrožujejo prihodnjo splošno srednjo šolo, ki bo v resnici, žal po neverjetnem trudu in veliki škodi, ki je bila povzročena, reformirana stara gimnazija z vsemi svojimi kakovostnimi prvinami uspešnega izobraževanja in vzgajanja srednješolcev za univerzo. Predlog Strokovnega sveta SRS je zdaj v strokovni javni obravnavi. O njem bodo razpravljali tudi delegati Skupščine Piša za družboslovje. Sprejet bo, tako kot predvideva rokovnik, ob koncu maja. Zakaj takšna naglica? Odgovor je jasen in prepričljiv: V teh dneh, ko še delujejo vsi samoupravni in strokovni organi posebnih izobraževalnih skupnosti, je te spremembe mogoče sprejeti. S sprejemom »paketa šolskih zakonov« v juniju te dejavnosti ne bodo ukinjene, ampak bodo same po sebi usahnile ali odmrle. Nastopil bo čas novega oblikovanja različnih enotnih vseslovenskih šolskih institucij, ki ne bodo nastale kar čez noč. Lahko predvidevamo, da se bodo oblikovale tudi več let. Kako v tem času izpeljati Spremembe? Skorajda nemogoče! Zato je razumljiv trud, naj se celotna pozitivna akcija izpelje čimprej, v skladu z našo zakonodajo. Tu in tam je slišati tudi opozorilo. da je vsako leto vse preveč sprememb, da sojih siti učenci in učitelji, da jim javnost skoraj ne more več slediti itn. Res je, da so spremembe vsako leto in res je tudi, da so nujne, saj so bila reformna prizadevanja najprej prava polomija, pa še nepre-nehno popravljanje hudih napak. Nekateri posamezniki in skupine še zmeraj ne dopuščajo, da bi odpravljali napake tako, kot bi želeli posamezniki. Zato tudi postopnost, majhni koraki, večkratne spremembe. Ker pa gre za zboljšave, za boljšo šolo, učitelji ne negodujejo. Pobude pozdravljajo in podpirajo. Niso pa preveč zadovoljni tam, kjer ni pomembnejših sprememb - v družboslovnih šolah. Negodovanje bo prihajalo tudi iz nekaterih institucij. Znano je, da si tudi tu marsikateri ne želijo, da bi se kaj predrugačilo. Spremembe vznemirjajo, zahtevajo več dela, več truda. To pa je birokratom odveč. Z vpeljevanjem nove smeri v družboslovni program se že nekako oblikuje prihodnja slovenska splošna srednja šola. To oblikovanje bo nujno zahtevalo - kot vidimo, praksa in življenje prehitevata našo zakonodajo - še spremembe v nekaterih splošnejših srednješolskih programih ter v naši šolski zakonodaji, ki jo zdaj sprejemamo, na tem področju pa ni prinesla bistvenih spreminjevalnih posegov. Nesmiselno je, da se zdaj pogovarjamo o splošni srednji šoli in zadnje čase tudi veliko o maturi, obenem pa še kar ohranjamo v splošnih zakonih izobraževanje za delo in izobraževanje za nadaljnji študij. Očitno je, da bo nekatere partijske dokumente treba ponovno preučiti in verjetno tudi spremeniti. To naj bi storili na primer v II. poglavju 33. točke Resolucije 10. kongresa ZKJ (1974), 5. sklep PCK ZKS iz februarja 1977 in v 36. točki tretjega odstavka Resolucije 8. kongresa ZKS (1978). ki so temelj zdajšnje neustrezne zakonodaje. Za konec še tole. Veliko pišemo in govorimo o učiteljevi samostojnosti, ustvarjalnosti. Ta se je zadnje leto izjemno uvelja- - politika-stroka, samouprava-uprava, razvoj-nadzor; - posamezno-posebno-skupno-obče, lokalno (regionalno)-republi-ško-zvezno; - predpisano z zakoni in drugimi predpisi - nepredpisano, stopnja samostojnosti šole ipd. 4. Šola med poučevanjem in učenjem - materialno (informativno) - formalno (formativno) v izobraževanju; - enotnost-večtirnost; - šola-učna tehnologija; - šola-inovativnost; - programska in organizacijska stabilnost-programska in organizacijska pasivnost ipd. II 1. Ob taki vsebinski členitvi (najbrž pa tudi ob kakšni drugačni) se postavlja vprašanje, kakšna naj bi bili narava in globina dokumenta, ki bi ga oblikovali na podlagi pobude. Okvirno sta dve možnosti: - dokument ostaja na ravni globalnega pogleda, razvojne filozofije, nove razvojne paradigme, na ravni poprejšnje strategije ali - dokument je na ravni strategije, operativno obdelanih predlogov in pobud, ki so lahko že temelj za neposredno načrtovanje in vodenje izobraževalne politike. V nekaterih dokumentih, znanih iz drugih dežel (na primer: iz Francije in ZDA) sta ponavadi kombinirani obe ravni, vendar prevladuje raven »poprejšnje strategije«. 2. Navedeni ravni pričakovanja tudi nekoliko opredeljujeta, komu zaupati nalogo, skratka, koga poprositi, da takšen razvojni dokument pripravi. Prva raven pričakovanja nagiba k skupini strokovnjakov in uglednih javnih in kulturnih delavcev (ne glede na njihovo stroko), druga raven pričakovanja pa k ožje strokovno pristojni skupini ali instituciji (na primer: Univerza, Filozofska fakulteta. Pedagoški inštitut, SAZU ipd.). Mogoče je tudi kombinacija obeh ravni pričakovanj, torej tudi kombiniran delovni prijem glede na nosilce nalog. Odločitev o teh dilemah bi kazalo prepustiti Predsedstvu SR Slovenije, ki bi pri tem upoštevalo tudi svojo vlogo in naloge pri obravnavanju za družbeni razvoj pomembnih vprašanj in dajanju pobud za njihovo dolgoročno reševanje. V Ljubljani, 4. aprila 1989 \ Gradivo pripravila: Jože Miklavc Boštjan Zgonc vila in že daje v marsikateri šoli izredne uspehe. Ustvarjalnost pa počasi in zanesljivo posega tudi v organe zunaj šol. In to je zelo dobro. Zato jo je treba ne samo podpirati, ampak tudi z zakonodajo širše uveljaviti in sprostiti. Strah pred pedagoškim izobra-ženstvom je odveč, saj je učitelj skrbel predvsem za narodov razvoj. Zato pustimo, da se učitelj tudi celotno uveljavi. In spremembe v družboslovju so tako kot v naravoslovju sprožili učitelji, ki se zavedajo svojega poslanstva. Nekaj dobrega je torej na pohodu v slovenske šole. JOŽE ZUPANČIČ Slikarka Veselka Šorli, 1975 jugoslovanski razgledi JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O NOVI INFORMACIJSKI IN UČNI TEHNOLOGIJI Za pedagoško in človečno šolo Simpozija Nova informacijska in učna tehnologija za napredek izobraževanja, ki je bil od 21. do 23. aprila v Vrnjački Banji, se je udeležilo več kot 200 učiteljev vseh stopenj šol in drugih delavcev v izobraževanju. Uvodni referat je imel dr. Milan Ratkovič. poleg tega pa je bilo še 7 korefe-ratov, 35 poročil in veliko vsebinsko bogatih razprav. Posvetovanje so organizirali: Pedagoška akademija za izobraževanje učiteljev Beograd, Zavod za napredek vzgoje in izobraževanja Kru-ševac, Politikina Šolska ura in Sekcija prosvetnih časnikov Jugoslavije. Pedagoški delavci, ki so prepričani v moč novih znanstvenih in tehničnih dognanj v družbenem razvoju in še posebno v napredek sodobne šole. so tri dni pozorno poslušali, razpravljali - menjavali izkušnje ter razlagali, kako si zamišljajo novo šolo. Ta naj bi bila veliko bolj učinkovita od zdajšnje, obenem pa ne bi smela izgubiti humanizma in pedagoškega duha. Ohranjala naj bi ga drugače kot doslej - po novem. Klasična šola je prišla do razpotja. Dobila je silovite izzive in hudo tekmovalnost v novi informacijski in izobraževalni tehnologiji. Komunikacijska sredstva prodirajo: njihove šole se porajajo po domovih in drugje, informacija že zdavnaj ni več monopol šole. Dr. Milan Ratkovič. profesor Pedagoške fakultete v Osijeku, meni. da bo nova tehnologija kljub nasprotovanju močno prevetrila pouk. najboljše pa bo. če bo kombinirana s klasičnimi sredstvi. Same spremembe ne morejo biti frontalne, temveč usklajene z možnostmi, pa tudi ne administrativne, ampak motivirane. - Tradicionalno izobraževanje se ni odzivalo spremembam, nenehno je bilo v sporu z okoljem, novostim so le malokje odpirali vrata. Nenehna nasprotja, ki jih porajajo novosti v okolju in v samih uresničevalcih, pa rode slabe sadove. Najmanj sporne so evolucijske spremembe, zato se tudi praviloma uspešno uresničujejo. Zaradi vsega tega je treba ravnati načrtno: najprej ovrednotiti zdajšnje stanje in ugotoviti, kakšne so razvojne težnje, nato pa dobre težnje spodbujati in slabe odpravljati; to pa obenem odpira vrata novostim, pravi Ratkovič. Vrednost umetne inteligence Dr. Vladimir Mužič. profesor na Pedagoški fakulteti v Osijeku. meni. da prav umetna inteligenca odpravlja klasični paradoks. ki se je pojavil očitneje v začetku tega stoletja: da sprašuje tisti, ki pozna odgovor (učitelj) redkeje pa oni. ki odgovora ne ve (učenec). Opozarja na pomen in smeri znanstvenega raziskovanja razvoja in sprememb v šolah in meni. da je to pomemben. ne pa edini pogoj, da se šola usmeri k najbolje zamišljenim ciljem. Nova izobraževalna in informacijska tehnologija bo ne samo zvečala učinkovitost dela v šoli. ampak bo pripomogla tudi k večji humanizaciji dela in odnosov v njem. To se bo zgodilo šele tedaj , ko bo pomembno ne samo tisto, kar naredi. šola za »subjekte'pouka« (s tem pa tudi širše za družbo), temveč tudi ono, kar s temi subjekti počne, czajati ji mora ne samo potrebno znanje, jim razvijati sposobnost in spretnost, ampak jih tudi podpirati. varovati, razodtujevati kot osebnosti, ne pa jih ogrožati in si prizadevati vzgojiti iz njih konformiste. Pedagoško zelo instruktivno je bilo razpravljanje akademika dr. Petra Mandiča, profesorja na Filološki fakulteti v Sarajevu. Pojasnil je prednosti pedagoške tehnologije pa tudi njene omejitve. Opozoril je na dejavnike, ki so vplivali na razvoj izobraževalne tehnologije, ta pa se je v zadnjih dveh desetletjih razvila bolj kot prej v dveh stoletjih. V zadnjih letih so pričakovali, da bo prav tehnologija posodobila vlogo učitelja - ta naj bi bil vse manj predavatelj, čedalje bolj pa organizator, programer in raziskovalec. Pedagoško osmišljena tehnologija v šoli bi morala omogočati več individualnega načrtovanja, dela in napredovanja, prožno programiran, polprogra-miran. problemski in računalniški pouk. kombinacijo klasičnih metod z metodami odkrivanja in reševanja problemov, prepletanje frontalnega, skupinskega in individualnega dela. Zato pa je treba neprenehoma zboljševati gmotne možnosti za delo (vpeljati stroje za učenje, video sisteme. televizijo). Dr. Mandič pa je opozoril tudi na morebitne odklone, ki se lahko ob tem pojavijo; pretirano poudarjanje tistega. kar bo človek delal in zapostavljanje onega, kar bo v resnici počel, omejevanje vsebin izobraževanja, premoč poučevanja nad samostojnim učenjem. Ob koncu je dejal: - Za vpeljevanje sodobne pedagoške tehnologije. razumevanje njenih meja in moči, njeno smotrno uporabo ter prilagajanje novim oblikam učenja in pouka, bi bilo treba spopolniji tudi oblike spopolnje-vanja učiteljev, saj so prav ti ustvarjalci in oblikovalci učnega procesa. Nedopustno bi bilo. če bi premalo pripravljeni učitelji v novem tehnološkem procesu programirali stari način poučevanja in učenja. Tega pa je žal dandanes pri organizaciji in vpeljevanju pouka še veliko. To je pogosto tudi razlog, da se lastni neuspehi pripisujejo neuspehom tehnologije. Veliko razpravljal-cev je poudarjalo, da postaja vloga učiteljev pri posodabljanju šole čedalje pomembnejša. Seznanjali so se z zahtevami, ki jih je treba izpolniti pri izdelavi izobraževalnega uporabnega programa. govorili o novi ureditvi šolskega prostora in opreme ter sodobnih alternativnih možnostih pedagoške tehnologije. Jasno je. da družba in šola potrebujeta tehnološko preobrazbo izobraževanja, le-to pa zahteva tudi ustrezno družbeno obravnavo. Novi veliki podvig ne bo prenesel administrativnih omejitev. zato se moramo dogovoriti, kako bomo povezali potrebe, združili moči in sposobnosti za delo. Šele potem bomo lahko izdelali razvojne načrte za prihodnje desetletje. Ni več toliko časa. da bi lahko čakali na izsledke nekaterih srednjeročnih in dolgoročnih raziskav. Največji ustvarjalci ne čakajo na simpozije. ampak sami najdejo poti za povezavo in sodelovanje. Veliko •opravil bo prepuščenih pobudi posameznikov in njihovi ustvarjalnosti. zato je treba ustvariti takšne družbene razmere, da pe-.dagdška ustvarjalnost ne bo ostala zasebna ali na pol zasebna ' zhdeva. MOMČILO 1’ARAUŠIČ SR SRBIJA Visoka šola za učitelje Malo jih je dandanes, ki še zmeraj trdijo, da »učitelji ne potrebujejo visoke izobrazbe«, da je »najboljše« učitelje dajalo staro »dobro« učiteljišče, da pedagoške akademije niso poskrbele »za boljšo učiteljevo izobrazbo. čeprav so trajale dlje od učiteljišč«, »da fakultetno izobraženi učitelji ne bodo hoteli delati na vasi« ipd. Na splošno je prevladala odločitev, da je učiteljem treba zagotoviti visokošolsko raven izobrazbe. Kadarkoli takšna opredelitev ni bila sprejeta v javnosti, se je pri poskusih njenega uveljavljanja v praksi pokazalo, da so precejšnje razlike v načinu, stališčih in predlogih rešitev vsakega od pomembnejših vprašanj (trajanje in narava visokošolskega študija, študijski predmetnik in učni načrt, preučevanje teoretičnih in praktičnih študijskih ved. spraševanje. ocenjevanje, celotna dejavnost študentov med študijem itn.). Glede na vsa ta pojmovanja in obravnave ter izkušnje, ki so si jih pridobili na tem področju v Sloveniji (tam so zagotovili visokošolsko izobrazbo vsem učiteljem) in v drugih deželah (povečini se učitelji izobražu- jejo na visokošolski ravni) pa tudi glede na zasnovo, ki so jo o tej zadevi izdelali v Inštitutu za pedagogiko na Filozofski fakulteti v Novem Sadu (obravnavali so jo na posebnem mednarodnem posvetovanju, ki ga je pripravil OECD), in stališča, podana v raznih objavah ipd., je strokovna skupina SR Srbije izoblikovala temeljna stališča ter jih poslala republiškim in pokrajinskim komitejem za izobraževanje. Strokovna skupina predlaga, »naj bi visokošolsko izobraževanje učiteljev organizirali v posebni visokošolski ustanovi, visoki šoli za izobraževanje učiteljev ali visoki učiteljski šoli. Tako zasnovana visokošolska organizacija naj bi predvsem organizirala ustrezno izobraževanje za potrebe osnovne šole, deloma pa tudi raziskovalno delo na področju osnovnega izobraževanja, skratka, v razrednem pouku. Postala pa naj bi tudi središče za izobraževanje in spopolnjevanje učiteljev; za to bi potrebovala svojo hospitacijsko šolo, kabinete ter tako zasnovan predmetnik in učni načrt, da bi si udele- Pesnik Kajetan Kovič, 1983 SAP KOSOVO Potrebam ni zadoščeno V SAP kosovo so začeli ustanavljati predšolske ustanove v šolskem letu 1953/54. Tisti čas je bilo v vrtcih 214 otrok. To število se kljub zahtevam okolja dolgo ni zvečalo. Šele leta 1980, ko je Skupščina SAP Kosova sprejela načrt o razvoju vzgoje in izobraževanja v predšolskih ustanovah, je število otrok v vrtcih začelo naglo naraščati in doseglo številko 4656. To pa je bilo. izračunano v odstotkih, še zmeraj manj kot drugje v naši državi. Primanjkovalo je prostora, posebno veliko težav pa je povzročalo pomanjkanje vzgojiteljev. V vsej pokrajini je namreč eno samo središče za usposabljanje vzgojiteljev za predšolsko vzgojo, in sicer v Gnjilanih. Ta oddelek ali smer višje pedagoške šole, v kateri se izobražujejo vzgojiteljice in traja dve leti, pa vse do danes ni mogel zadostiti vsem potrebam v pokrajini SAP Kosovo. Zato so ustanovili tudi oddelek za usposabljanje specializiranega profila - vzgojiteljica - medicinska sestra, ki naj bi pripomogel, da bo v vrtce zajetih več otrok. Zdaj je v predšolskih ustanovah 11.248 otrok. V njih so zaposlene 604 vzgojiteljice; 323 jih ima višjo strokovno izobrazbo, 70 srednjo - učiteljišče. 211 pa končane druge srednje šole. Kar zadeva jezikovno sestavo, jih je 63,74 odstotka usposobljenih za delo v srbohrvaškem jeziku, drugi pa v albanskem. Lik nove vzgojiteljice je tema, o kateri razpravljajo te dni v pro-svetno-družbenih krogih Kosova. Sodobna zahteva je namreč. da je treba otroke že od malega vzgajati v duhu skupni-štva, bratstva in enotnosti. To pa pomeni novo podobo sodobnega vzgojitelja. O tem, ali se bo v dozdajšnji sestavi izobraževanja kaj spremenilo, ni mogoče reči še nič določnega. Gotovo pa je. da v pedagoških krogih o tem že razmišljajo in resno razpravljajo. SABIT JAHA ženci izobraževanja pridobili primerno splošno, strokovno in pedagoško izobrazbo za delo v razrednem pouku.« Opustili naj bi naslov »fakulteta« (in celo pedagoška fakulteta), ker »menijo, da takšen tip visokošolske organizacije ne bi mogel dajati učiteljem ustrezne izobrazbe«. Učitelji naj bi se »izobraževali štiri leta. posebej pa je treba v študijskem predmetniku in učnem načrtu zagotoviti skladnost med splošnoizobraževalnimi in strokovnimi predmeti ter ustrezno praktično usposobljenostjo učiteljev za uresničevanje zahtev, predpisanih s predmetniki in učnimi načrti osnovnega izobraževanja in vzgoje.« Poprejšnja izobrazba (temeljna) za tak študij je končana pedagoška smer (srednja stopnja), pod nekaterimi pogoji pa tudi nekatere druge smeri. Študij naj bi bil reden in ob delu. Študenti z diplomo pedagoške akademije naj bi končali študij po posebnem programu. Kadar gre za kadre te visokošolske ustanove, predlagajo, »naj bodo nazivi učiteljev za vse splošnoizobraževalne in splošnostrokovne predmete enaki kot na univerzi, to pa pomeni, da bo treba izpolniti pogoje, ki ji za te nazive predpisuje zakon. Učitelji za ožje strokovne predmete morajo imeti stopnjo strokovne izobrazbe VII/2 z nazivom strokovni sodelavec in predavatelj. Učitelji telesn« vzgoje, tujega jezika, za rekre; acijo in prostočasne dejavnosti naj bi imeli stopnjo strokovne izobrazbe VII/1. Vpeljati j£ treba tudi naziv asistent in asi stent sodelavec s stopnjo strO’ kovne izobrazbe VII/1«. Učite Iji, ki bi končali študij na tej visO' košolski ustanovi, bi dobili nazh diplomirani učitelj s stopnjo strokovne usposobljenosti VII/1. Glede na te opredelitve ')[ strokovna skupina izdelala tud' osnutek študijskega predmet' nika. Študenti naj bi bili obvezn( zaposleni 30 ur na teden (te na) bi bile namenjene za študij, ob vezne in prostočasne dejavnosti-izbirne dejavnosti, praktična delo idr.). Število predmetov je premišljeno določeno in pra' tako tudi število izpitov po letil1 (skupaj 15 izpitov iz študijskil1 predmetov, 6 izpitov iz metodike in na koncu diplomski izpit) Študenti opravljajo izpite različno: ustno, pisno in praktično Veliko študijskih ved je med se; boj povezanih; to, kar so se učil' na pedagoški smeri v srednji šoli-se tokrat ne ponavlja. Vpeljana sta dva interdisciplinarna šemi' narja itn. To so, na kratko pove; dano, samo nekatere novosti, k' se pojavljajo v osnutku študij' skega načrta. l l NIKOLA M. POTKONJAK SR SRBIJA Novi vzgojitelji - novi programi V Zakonu o usmerjenem izobraževanju SR Srbije je zapisano, naj bi bila akademija enotna vzgojno-izobraževalna organizacija, ki bi trajala šest let. Izobraževanje prihodnjih vzgojiteljev naj bi bilo organizirano v sklopu pedagoške smeri od prvega do četrtega leta. Na tej stopnji izobraževanja ima poleg splošno-izobraževalnega področja pomembno mesto splošno strokovno področje. Povečanje števila ur za psihologijo in pedagogiko pa tudi vpeljevanje novih predmetnih področij, kot sta na primer fiziologija razvojnega obdobja in higiena, pa naj bi pripomoglo, da bi se vzgojitelji predšolskih otrok bolje pripravili za svoje prihodnje delo. Nekatere pripombe k organiziranju poklicne prakse učencev pa tudi k neenakomernemu številu ur iz posameznih predmetnih področij so seveda upravičene. Po končani četrti stopnji strokovne izobrazbe se pridobi naslov strokovni sodelavec v vzgojno-izo-braževalnem delu - ta naziv pa na žalost ne obeta, da bi ga lahko uvrstili na področje vzgojno-izobraževalnega dela s predšolskimi otroki. To pomeni, da je ta stopnja izobrazbe v resnici samo kadrovska podlaga za učiteljske šole, skratka za nadaljnje izobraževanje za poklic vzgojitelja in učitelja na pedagoških akademijah. V drugem delu izobraževanja vzgojiteljev, to je na končni stopnji (5. in 6. leto), prevladujejo vsebine iz splošnostrokovnih in še posebej ožje strokovnih predmetov in področij; to je tudi razumljivo, saj se na tej stopnji usposabljajo prihodnji vzgojitelji praktično, pripravljajo se za neposredno vzgojno-izobraževalno delo s predšolskimi otroki. Pri obravnavi usposabljanja vzgojiteljev na končni stopnji so se pojavljala različna vprašanja: ali je treba izobraževati vzgojitelje za dve smeri, in sicer vzgojitelja za otroke v jaslih - za delo ž otroki do treh let. in vzgojitelja za delo z otroki od 3 do 7 let. Menimo, da bi bilo smotrno, če bi pedagoške akademije izobraževale enoten profil vzgojiteljev za delo z otroki od 3 do 7 let. Glede na to je treba zdajšnje predmetnike in učne načrte za izobraževanje vzgojiteljev za otroke od 3 do 7 let razširiti s področji in vsebinami, ki obravnavajo problematiko o delu z otroki v jaslih. Kadar govorimo o posodabljal nju učnih vsebin in še posebna o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela s študenti, moramo upoštevati tudi večstranske , naloge vzgojiteljev pri organizi'1?. ranju vzgojno-izobraževalnega procesa s predšolskimi otroki':S( Zato bi morala biti vsebina s0'jIe dobnega usposabljanja vzgojite« Ijev predvsem usklajena z obli' ^ kami neposrednega dela vzgoji' teljev predšolskih otrok. Prihod' Sr nji vzgojitelji si bodo morali pO' leg široke splošno-izobraževalT osnove pridobiti tudi sodobne poklicno izobrazbo za številne k raznolike pedagoške naloge, jih čakajo na delovnem mestu. Pri izbiri učnih vsebin naj bi k zdajšnjih učnih načrtov črtali z3' starele vsebine in nepotrebne nadrobnosti, ki že tako obremfi' njenim študentom onemogočajo' da bi bili pri pouku ustvarjalni' Program usposabljanja prihodnjih vzgojiteljev bi morali sestav; Ijati predvsem tisti učni predmet! in področja, ki bodo pripomogli ^ k popolnejšemu in sodobnej' šemu usposabljanju prihodnjil1 vzgojiteljev v skladu z družbe nimi opredelitvami, da je treh) to pedagoško dejavnost posodobiti in zvečati njeno učinkov! tost, skratka, usposabljati vzgoji' s° telje, ki bodo delali s predšol' skimi otroki v 21.'stoletju. Upamo, da bodo navedena stališča primerno obravnavana 'l0 tudi v prihodnji javni razpravi^ o osnutku novega predmetnika in učnega načrta za zadnjo stop' njo pedagoške akademije Razumljivo je, da še tako sodobno zasnovani predmetniki it v°; učni načrti sami po sebi še ne zagotavljajo sodobnejše in učin' kovitejše didaktično-metodične organizacije vzgojno-izobraže valnega dela, če pri tem ne bode uporabljene tudi aktivnejše metode in oblike pouka (razpravlja' nje v manjših skupinah, konzul' tacije, praktične vaje ipd.). Of tem je nujno s praktičnimi V3' jami poskrbeti za večjo poveza nost teoretičnega in praktičnega znanja, skratka, za uporabo pridobljenega vedenja o v neposredni vzgojno-izobraže valni praksi vzgojiteljev. To zahteva predvsem boljše gmotne temelje in neprenehno usposabljanje učiteljev, ki so poglavitni nosilci sprememb v sistemu uspo sabljanja vzgojiteljev, pa tud' primerno vrednotenje in nagrajevanje njihovega dela. BORISLAV STANOJLOVIČ do tat 4 h ro N” NAROČILNICA Naročam publikacije: 1. Izobraževanje odraslih kot strateški dejavnik pospeševanja našega razvoja (cena 75.500 din) 2. Izobraževanje delavcev v delovnih organizacijah v Slovenji (cena 70.000 din) 3. Odrasli v izobraževanju v Sloveniji do leta 200() (cena 134.000 din) 4. Odrasli prebivalci Slovenije v izobraževanju (cena 195.000 din) Naročniki, ki naročijo vse štiri publikacije, bodo prejeli publikacije z desetodstotnim popustom (skupna cena 427.230). Naslov naročnika: Ime (organizacija, posameznik): az (at Frij azt 'o, tar )S! :az Naslov: Telefon: Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite do 25. maja na naslov: Skupnost izobraževalnih centrov v Sloveniji, Aškerčeva 9. 61000 k . Ljubljana r REDNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev :es‘ v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1989/90 p0! Združene osnovne šole ceue /inf ;v^}- TOZD OSNOVNA ŠOLA L CELJSKE ČETE CEUE, P.-, 'odnikova 4 ibe 5cn razpisuje dela in naloge ko- mo' lik« aša- mi« 'j k' POMOČNIKA RAVNATEUA - DELAVCA S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI Pogoji: - najmanj višja izobrazba pedagoške smeri - najmanj 5 let izkušenj v vzgojno-izobraževalni organiza- ciji - deljen delovni čas. Stanovanja ni. U TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN KOVAČIČ-EFENKA atti ^EUE, Dečkova 60 on1 bn«,azpisuje dela in naloge St PREDMETNEGA CČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas Pogoji: - višja izobrazba ustrezne pedagoške smeri: tehnična vzgoja ali tehnična vzgoja-fizika Snovanj a ni. " 3, TOZD CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA FRAN ROŠ PEUE, Cesta na Dobrovo 114 izpisuje dela in naloge PREDMETNEGA UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATJE DOBROTINŠEK VOJNIK h ili ;e m izpisuje dela in naloge h 3 VODIJ POŠ (Socka, Strmec, Šmartno) !- ie > U i- ia ie la 14 y- h n \ /- ia j. :a f. iš o li § 5 TOZD OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE DOBRNA izpisuje dela in naloge ^ UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, PRU ali P. ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem gospodinjstva, za določen čas (z možnostjo za nedoločen čas) 'rijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in s kratkim ivljenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na tiste šole, kjer eHte delati. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po razpisnem °ku. Začetek dela je 1. 9. 1989. £t>or delavcev Zasavskega srednješolskega centra miha Marinko .•ozd srednja šola elektrotehnične usmeritve Zagorje OB SAVI, Cesta zmage 3 a izpisuje prosta dela in naloge v UČITEUA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, pogoj: diplomirani inženir elektrotehnike za energetiko Začetek dela 1. 9. 1989. " UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, pogoj: inženir elektrotehnike za elektroniko Začetek dela 1. 9. 1989. Pijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema zbor delavcev 15 Jni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. 'vet delovne skupnosti Zasavskega srednješolskega centra miha Darinko, fOZD SREDNJA ŠOLA NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNE N EKONOMSKE USMERITVE TRBOVUE izpisuje prosta dela in naloge: “ UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, za določen čas “ UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE, za nedoločen čas. z nepolnim delovnim časom. ^ndidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z ZUI. 'rijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi azpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh 9 objavi razpisa. ie ^misija za delovna razmerja ‘SNOVNE ŠOLE 11. SNOUB MILOŠA ZIDANŠKA MARTNO PRI SLOVENJ GRADCU izpisuje prosta dela in naloge ^ UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas. s polnim delovnim časom. v UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Ogoji: Končana ustrezna strokovna izobrazba in strokovni izpit. Začetek dela 1. septembra 1989. kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v ,5 jaeh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja Osnovne šole 11. jNOUB Miloša Zidanška. Šmartno pri Slovenj Gradcu. ^ izbiri bodo pbveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANCA RAVBARJA DOL PRI UUBUANI razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE (zaželeno je poznavanje dela z računalnikom) - UČITELJA GLASBENE VZGOJE Pogoj za prevzem razpisanih del in nalog je VI. ali VIL stopnja izobrazbe ustrezne pedagoške smeri. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Franca Ravbarja, Videm 17, 61262 Dol pri Ljubljani. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po roku za prijavo. Začetek dela je 1. 9. 1989. Dobre avtobusne zveze med Ljubljano in Dolom. Zbor delavcev ZASAVSKEGA SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA MIHA MARINKO TOZD SREDNJA ŠOLA RUDARSKE USMERITVE ZAGORJE OB SAVI, Cesta zmage 5 a razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV v rudarski usmeritvi, za nedoločen čas, pogoj: visoka izobrazba rudarske smeri, začetek dela L 9. 1989 — UČITEUA TELESNE VZGOJE, ki bo poučeval telesno vzgojo in obrambo in zaščito, za nedoločen čas, pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri telesne vzgoje in končana šola za rezervne oficirje, začetek dela L 9. 1989 — UČITELJA KEMIJE, za polovični delovni čas, pogoj: visoka izobrazba kemijskoizobraževalne smeri ali kemijskotehnološke smeri, začetek dela L 9. 1989 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. Svet OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO NA POHORJU razpisuje dela in naloge - RAVNATEUA Pogoj: Za ravnatelja šole je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje 511. člena ZZD in 137. člena ZOŠ. Mandat traja 4 leta. Prijave sprejema Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po razpisnem roku. - UČITEUA ZEMUEPISA IN ZGODOVINE, PRU, s polnim delovnim časom, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE KRIMSKI ODRED PRESERJE razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Jezero za določen čas - šolsko leto 1989/90. Začetek dela L 9. 1989. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA KRIMSKI ODRED, Preserje 60. 61352 PRESERJE. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po prijavnem roku. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA TREBNJE razpisuje prosta dela in naloge L PREDMETNEGA UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas 2 PREDMETNEGA UČITEUA ZA GLASBENO VZGOJO, za nedoločen čas Pod L točko je zaželen učitelj s študijsko smerjo angleški in slovenski jezik. Na osnovni šoli Trebnje bo poučeval angleški jezik, in če bo potrebno, tudi slovenski jezik ter fakultativno angleški jezik na drugih šolah v občini Trebnje. Učitelj glasbene vzgoje bo poučeval na osnovni šoli v Velikem Gabru in na'osnovni šoli Šentrupert. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na VIO Trebnje, Kidričeva 2. Delati bodo lahko začeli 1. 9. 1989. OSNOVNA ŠOLA JOŽE GORJUP KOSTANJEVICA NA KRKI, Gorjanska cesta 2 razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATEUA (za 4 leta) Pogoji: — kandidat mora izpolnjevati poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu še pogoje iz 137. člena Zakona o osnovni šoli: — s svojo celotno poklicno in samoupravno dejavnostjo mora uveljavljati humane medčloveške odnose in socialistično samoupravljanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Jože Gorjup Kostanjevica na Krki - z označbo na ovojnici »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE HEROJA STANETA KOSCA UUBUANA - ŠMARTNO razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Začetek dela 1. 9. 1989. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: KDR Osnovna šola heroja Staneta Kosca, Cesta v Gameljne 7, 61211 Ljubljana - Šmartno. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po objavi razpisa. Dobre prometne zveze - mestni avtobus št. 16 - na progi Ljublja-na-Gameljne. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA LAŠKO razpisuje dela in naloge - PSIHOLOGA, P za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Začetek opravljanja del 1. 9. 1989. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-izobraževalna organizacija. Laško, Titova 3/IL 63270 Laško. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE POSTOJNA razpisuje prosta dela in naloge a) za nedoločen čas s polnim delovnim časom: - 2 UČITEUEV GLASBENE VZGOJE, PRU ali P - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za podružnično šolo Bukovje, U - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za podružnično šolo Planina, U - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za PB, U - SPECIALNEGA PEDAGOGA, PRU ali P Prevzem del in nalog L 9. 1989 b) za določen čas s polnim delovnim časom: , - UČITEUA TELESNE VZGOJE, PRU ali PU Prevzem del in nalog 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990 - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za podr. šolo Hru-ševje, D - UČITEUA FIZIKE IN MATEMATIKE, PRU ali P Nadomeščanje delavk na porodniških dopustih. Prevzem del in nalog 1. 9. 1989 do vrnitve delavk s porodniških dopustov. Kandidati so lahko tudi pripravniki. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: OSNOVNA ŠOLA POSTOJNA - komisija za delovna razmerja 66230 POSTOJNA, Cesta na Kremenco 2. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ROGAŠEVCI razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA KEMIJE IN BIOLOGIJE, PRU ali P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela L 9. 1989. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE CEUE razpisuje prosta dela in naloge: - PROFESORJA MATEMATIKE IN FIZIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoj: VIL stopnja strokovne izobrazbe, zaželene delovne izkušnje. — LABORANTA (pomoč pri kemiji, biologiji in somatologiji), za določen čas, s polnim delovnim časom. Pogoj: V. stopnja ustrezne smeri,predpisane z zakonom. Prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja zdravstvena šola Celje. Ipavčeva 10, 63000 Celje. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. Svet OSNOVNE ŠOLE DRAGOMIRJA BENČIČA BRKINA HRPEUE, 66240 KOZINA razpisuje prosta dela.in naloge - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN RAČUNALNIŠTVA, za nedoločen čas,.s polnim delovnim časom, PRU ali P Začetek dela: L 9. 1989 Svet šole sprejema prijave z dokazili o izobrazbi 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE X. SNOUB Lj. LJUBLJANA Karunova 14/a razpisuje dela in naloge — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom. Pogoj: PA ali akademija za glasbo Poskusno delo 6 mesecev. - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN RAČUNALNIŠTVA za nedoločen čas. Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri. Poskusna doba 6 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po razpisu. Začetek dela: 1. 9. 1989 ŠOLSKI CENTER JOSIP JURČIČ IVANČNA GORICA TOZD OSNOVNA ŠOLA STIČNA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela je 1. 9. 1989. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja GLASBENE ŠOLE LJUBLJANA MOSTE-POLJE, Ob Ljubljanici 36, Ljubljana razpisuje dela in naloge: - UČITEUA KITARE - 3 UČITEUEV KITARE, s polovičnim delovnim časom — UČITEUA VIOLONČELA, s polovičnim delovnim časom - UČITEUA FLAVTE IN KUUNASTE FLAVTE, s polovičnim delovnim časom — UČITEUA KLARINETA, s polovičnim delovnim časom — RAČUNOVODJE, s polovičnim delovnim časom Pogoj za opravljanje del in nalog je visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri. Vsa dela in naloge razpisujemo za določen čas. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Začetek delaje 1. 9. 1989. Kandidate bomo obvestili o izbiri 15 dni po končanem sprejemu prijav. ZAVOD MATEVŽA LANGUSA KAMNA GORICA razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa — RAVNATEUA Pogoji razpisa: — višja ali visoka izobrazba smeri DPO — opravljen strokovni izpit — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delu z mentalno prizadetimi otroki — imeti mora organizacijske in druge sposobnosti za vodenje. Mandatna doba traja 4 leta. Začetek dela najpozneje s 1. 9. 1989. Ni reelekcija. ___ Kandidati naj priložijo prijavi, poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev in življenjepisa z opisom dosedanjega dela še smernice za delo in razvoj zavoda. Prijave z dokazili naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod Matevža Langusa Kamna gorica - za razpisno komisijo. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Razpisna komisija za določitev predloga za imenovanje pomočnika ravnatelja pri svetu OSNOVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE razpisuje prosta dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATEUA Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene v 95. členu Zakona o osnovni šoli, in imeti: — opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, — organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom pripomogel k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole, — biti mora družbenopolitično dejaven. Kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje (za razpisno komisijo). Trg zbora odposlancev 28, 61330 Kočevje. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po roku za prijavo. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI TOZD GLASBENA ŠOLA, Cankarjev trg 4 razpisuje dela in naloge — RAVNATEUA (ni reelekcije) Kandidat mora izpolnjevati tele pogoje: — biti mora državljan SFRJ, — izpolnjevati pogoje, ki jih predpisujeta Zakon o glasbenih šolah in 511. člen Zakona o združenem delu. — imeti najmanj 5 let prakse v glasbenovzgojnem delu, — biti moralno-politično neoporečen, — njegovo dosedanje delo mora zagotavljati, da bodo doseženi sprejeti cilji temeljne organizacije. TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN KAVČIČ, Izlake 67. Izlake razpisuje dela in naloge: — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu — UČITEUA GOSPODINJSKEGA POUKA IN VODJE ŠOLSKE PREHRANE, za nedoločen čas. s polnim delovnim časom. PRU Začetek dela 1. septembra 1989. Prijave z dokazili pošljite razpisni komisiji šole z oznako »za razpis« v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. VIZ JESENICE TOZD GLASBENA ŠOLA JESENICE razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA VIOLINE, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas, pogoj P ali PRU — UČITEUA FLAVTE, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas, pogoj P ali PRU — UČITELJA FAGOTA in KUUNASTE FLAVTE, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas, pogoj P ali PRU — UČITEUA KLARINETA, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas, pogoj, P ali PRU — UČITELJA KLAVIRJA, s polnim delovnim časom,za nedoločen čas za pouk na dislociranem oddelku v Mojstrani in na matični šoli, pogoj P ali PRU — UČITELJA KLAVIRJA, s polnim delovnim časom, za določen čas,za pouk na dislociranem oddelku v Žirovnici - nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom, pogoj P ali PRU — UČITEUA TROBENTE in za VODENJE ŠOLSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas, pogoj P ali PRU — UČITELJA NAUKA O GLASBI, s polnim delovnim časom, za določen čas, za pouk na matični šoli in na dislociranih oddelkih v Kranjski gori, Mojstrani in Žirovnici, pogoj P ali PRU — UČITELJA ROGA in TENORJA, s polovičnim delovnim časom, za nedoločen čas, pogoj P ali PRU — UČITEUA KITARE, s polovičnim delovnim časom, za nedoločen čas, pogoj P ali PRU — UČITEUA HARMONIKE, s polnim delovnim časom,za pouk na dislociranem oddelku v Mojstrani in na matični šoli, pogoj PRU ali — UČITEUA VIOLONČELA, * l * vA delovnega časa, pogoj P ali-PRU — KNJIŽNIČARJA - ARHIVARJA, za 3 ure na dan, pogoj P ali PRU Za učitelja violine bo na voljo družinsko stanovanje. Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa - odgovor pa boste prejeli v 30 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOŽE MOŠKRIČ UUBLJANA, Jarška cesta 34 razpisuje prosta dela in naloge - 2 UČITEUEV TEHNIČNE VZGOJE, PA tehnična vzgoja, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Zaželeno znanje računalništva. - UČITEUA GOSPODINJSTVA - VODENJE ŠOLSKE PREHRANE, PA - gospodinjstvo, za določen čas, s polnim delovnim časom (od. 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990) - UČITEUA TELESNE VZGOJE, P, za določen čas, s krajšim delovnim časom (od 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990) Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri jih bomo obvestili v 8 dneh po prijavnem roku. Začetek dela 1. 9. 1989. Komisija za delovna razmerja GLASBENE ŠOLE FRANC ŠTURM ŠIŠKA-BEŽIGRAD, UUBLJANA, Celovška 98 razpisuje prosta dela in naloge I. Za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - 2 UČITELJEV KLAVIRJA - 2 UČITEUEV HARMONIKE - UČITELJA KITARE - UČITEUA FLAVTE IN BLOKFLAVTE - UČITELJA TROBENTE II. Za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) - UČITEUA KLAVIRJA J -v III. Za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom - UČITELJA SOLOPETJA Začetek dela 1. 9. 1989. Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja na glasbeni šoli ustrezne smeri. Stanovanj ni. Prijave z dokazili o strokovnosti in z življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE razpisuje prosta dela in naloge: 1. UČITEUA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA 2. UČITEUA GLASBENE VZGOJE 3. UČITELJA TELESNE VZGOJE Pod točkama 1 in 2 sklenemo delovno razmeije za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, pod točko 3 pa za določen čas, s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Izbrani kandidati bodo začeli delo 1. 9. 1989. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje navedenih del in nalog 15 dni po objavi razpisa, o izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po roku za zbiranje prijav. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MILAN ŠUŠTARŠIČ UUBUANA BEŽIGRAD, Štembalova 2/a razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA KEMIJE IN GOSPODINJSTVA, za določen čas od 1. 9. 1989 do 31. 1. 1990 (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, za določen čas - za šolsko leto 1989/90 (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po razpisnem roku. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE LEOPOLDA MAČKA BORUTA, Zadobrovška 35, 61260 UUBUANA-POUE razpisuje prosta dela in naloge f - UČITELJA GLASBENE VZGOJE Pogoj: višja izobrazba ustrezne smeri. h01' sHei azt l u U i, XI M Trimesečno poskusno delo. Začetek dela 1. 9. 1989. ... Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako »**' Pl razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh p ( prijavnem roku. OSNOVNA ŠOLA HINKO SMREKAR UUBUANA, Gorazdova 16 razpisuje prosta dela in naloge: UČITEUA KEMIJE IN GOSPODINJSTVA, PRU ali nedoločen čas, s polnim delovnim časom UČITEUA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PB1:, ali P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE', PRU ali P, za nedoločen ti ) s polnim delovnim časom UČITEUA MATEMATIKE, PRU ali P, za nedoločen ^ s poniim delovnim časom Stanovanj ni. Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejel komisija za medsebojna delovna razmerja 8 dni po objavi razpisa- Komisija za medsebojna delovna razmerja in delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE KOMENDA-MOSTE, Moste 40, 61218 KOMENDA PC PC ^ela ?sor ^nc 'redi jbor gLA 3Zf 1 h l S 2 razpisuje prosta dela in naloge 'Stic «nil UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za določel; čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porod niškim dopustom) 'fija Začetek dela: 1. 9. 1989. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOV VORANC V UUBUAM razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge 'aslc ^on Lil 'az - UČITELJA LATINŠČINE IN ANGLEŠČINE Pogoj: predmetni učitelj ustrezne smeri. Začetek dela: 1. septeh bra 1989. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa i> naslov: OŠ PREŽIHOV VORANC, LJUBLJANA, Prežihova 8. - ian Komisija za delovna razmerja pri OSNOVNI ŠOLI »8 TALCEV« LOGATEC razpisuje prosta dela in naloge: RI '■o, I. - na matični šoli 1. UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE - PRU - za določen W a z s polnim delovnim časom - (nadomeščanje delavke, ki bo >' porodniškem dopustu) - u 2. UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE ali . . UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE - PR'k - za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ^ 3. UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN LIKOVNE VZGOl' 1 - PRU - za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. 4. UČITEUA GLASBENE VZGOJE - PRU - za določen ča s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na poro< niškem dopustu). H. - v oddelku glasbene šole I. UČITELJA KLAVIRJA časom za nedoločen čas, s polnim delovni* UČITEUA TROBIL - za nedoločen čas, s polovičnim delovni* v J za nedoločen čas, s polnim delovni^ časom UČITEUA VIOLINE časom UČITEUA KITARE IN NAUKA O GLASBI - za nedoločen s polnim delovnim časom. Začetek dela za vsa objavljena dela in naloge je 1. 9. 1989. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objaT na naslov: Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli »8 talce'1 Logatec, Notranjska 3. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prija' | Komisija za razpis del in nalog SREDNJE ŠOLE KOVINARSKE, PEDAGOŠKE IN EKONOMSKE USMERITVE LENDAVA razpisuje po 174. čl. Zakona o usmerjenem izobraževanju in p sklepu zbora delavcev z dne 20. 4. 1989 dela in naloge :l iari‘ lrazl bja' '/biti UČITEUA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA - proft sor, za določen čas, s polnim delovnim časom UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE - profesor z znanjei madžarskega jezika, za določen čas, s polnim delovnim časom UČITEUA RAČUNALNIŠTVA IN FIZIKE - profesor z znj njem madžarskega jezika, za nedoločen čas, s polnim delovni* časom ^ UČITEUA STROKOVNOJEORETIČNIH PREDMETO' v VIP Poslovno finančna in Trgovinska dejavnost - diplomira**‘Orr ekonomist z znanjem madžarskega jezika, za nedoločen ča$S]N s polnim delovnim časom ... UČITEUA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETO' v VIP Strojništvo - diplomirani inženir strojništva, za nedoloče azj čas, s polnim delovnim časom UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA v VIP Strojništvo - inž)" nir strojništva, osnovni poklic te smeri in najmanj 3 leta delovn? izkušenj v kovinskopredelovalni stroki, za nedoločen čas, s polni* delovnim časom Pogoj za razpisana dela in naloge je z zakonom predpisal*1 strokovna in pedagoška izobrazba. • 1j l k d Jasi Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev C naslov: Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmerit'1 Lendava, Partizanska 82, v 15 dneh po objavi razpisa Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po razpisnem rok** iev; Začetek dela je 1.9. 1989. 'fiia »“17. členu Pravilnika o delovnih razmerjih Mednje lesarske šole maribor Opisujemo dela in naloge J UČITEUA FIZIKE IN MATEMATIKE UČITEUA MATEMATIKE ‘ treh učiteljev strokovnoteoretičnih predmetov »<* 1 2 3 1 11 PETIH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA opisni pogoji za prevzem dej in nalog: ) f pod točkama 1 in 2: visoka izobrazba ustrezne smeri; pod točko 3: za dva učitelja diplomirani inženir lesarstva, za tretjega pa diplomirani inženir lesarstva ali strojništva; pod točko 4: višja izobrazba, inženir lesarstva. j^la in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim ■?som. Prevzem del in nalog je 1. septembra 1989. Candidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: rednja lesarska šola Maribor, Lesarska ulica 2, s pripisom »za gji^pisno komisijo«. u izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po razpisnem roku. ča* ^or delavcev ^ASBENE ŠOLE TRBOVLJE, Keršičeva 50a, Trbovlje azpisuje prosta dela in naloge UČITEUA VIOLINE UČITEUA TROBIL s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Začetek dela: 1. september 1989. kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o glas-l^nih šolah. r'jave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na ‘slov: Glasbena šola Trbovlje, Keršičeva 50a, 61420 TRBOVLJE. u; .i ■od ^misija za delovna razmerja ;ZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE JARŠE, TUBUANA, Rožičeva 10 azpisuje prosta dela in naloge " 12 VARUHOV, za nedoločen čas Pogoji: J — šola za varuhe ali srednja vzgojiteljska šola ali srednja medicinska šola - pediatrična smer ! — starost najmanj 18 let Začetek dela 1. 9. 1989. ■andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. REDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA MARIBOR, ' o.. Mladinska 12 R azpisuje po sklepu sveta šole dela in naloge - učiteljev za nedoločen čas gp Izobraževalna enota Srednja glasbena šola UČITEUA TROBENTE, polni delovni čas )J' UČITEUA GLASBENEGA STAVKA, nepolni delovni čas '• Izobraževalna enota Glasbena šola UČITEUA FLAVTE, d. o. Slovenska Bistrica, nepolni delovn čas UČITEUA KLAVIRJA, enota Center, polni delovni čas UČITEUA NAUKA O GLASBI, enota Center in d. o. Poljčane polni delovni čas , UČITEUA KLAVIRJA, d. o. Poljčane, polni delovni čas UČITELJA KITARE, enota Center, polni delovni čas h UČITELJA ORKESTRALNIH TROBIL IN ORKESTRA, d o 1j( Ruše, polni delovni čas UČITELJA VIOLINE, enota Center, polni delovni čas UČITEUA KLAVIRJA, d. o. Lenart, polni delovni čas UČITELJA KLAVIRJA, d. o. Slovenska Bistrica, polni delovn čas a, • Izobraževalna enota Srednja baletna in Baletna šola •v' UČITEUA BALETA, polni delovni čas KOREPETITORJA BALETA, polni delovni čas H1 učiteljev za določen čas (nadomeščanje delavk med porodniški dopustom) v tasbeni in baletni šoli UČITEUA VIOLINE, OE Tabor, nepolni delovni čas UČITEUA HARMONIKE, d. o. Ruše, polni delovni čas UČITEUA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA, d. o. Selni ob Dravi in Lovrenc na Pohorju, polni delovni čas KOREPETITORJA BALETA, baletna šola oziroma sredn baletna šola, polni delovni čas ■i^ndidati morajo izpolnjevati z zakonom zahtevane pogoje o iz' , fazbi in poslati prijave z ustreznimi dokazili najkasneje v 10 dneh f rt)“javi razpisa. O izidu razpisa bodo obveščeni 8 dneh po opravlje Jbiri. a" ^misija za delovna razmerja a*'SNOVNE ŠOLE VIDE PREGARC LJUBLJANA, 'azoviška 1 )' razpisuje prosta dela in naloge žif 3 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA (PA - razredni pouk tij za določen čas, s polnim delovnim časom, od 1. 9. 1989 za del lil v OPB ' UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedolc i® čen čas, s polnim delovnim časom, od 1. 9. 1989 (potrebno j znanje računalništva) ' UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU, za nedc a1 ločen čas, s polnim delovnim časom, od 1. 9. 1989. :y 'fijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Priložite dokazila o izpo d levanju pogojev. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh p ''(javnem roku. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DR. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ HRVATINI Hrvatini 137, 66280 Ankaran razpisuje dela in naloge 1. UČITEUA TELESNE VZGOJE, PRU ali P 2. UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P 3. UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, PRU 4. UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P 5. DVEH UČITELJEV ITALIJANSKEGA JEZIKA, in sicer: — enega za poučevanje na predmetni stopnji z manjšim dopolnjevanjem učne obveznosti, PRU ali P, smer italijanščina in angleščina oziroma italijanščina in slovenščina — enega za poučevanje na razredni stopnji, PRU ali URP z izpitom iz metodike italijanskega jezika Razpisana dela in naloge od 1. do 5. točke se sklenejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 6. UČITEUA LIKOVNE VZGOJE, PRU ali P - likovna vzgoja in tehnična vzgoja ali likovna vzgoja in zgodovina 7. UČITEUA GOSPODINJSTVA, PRU - kemija in gospodinjstvo ali biologija in gospodinjstvo Razpisana dela in naloge od 6. do 7. točke se sklenejo za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Učitelja bosta lahko dopolnjevala delovno obveznost. 8. ŠOLSKEGA PEDAGOGA, P za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. 9. 1989. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 95. členu Zakona o osnovni šoli. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri po končanem razpisnem roku. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA GOSPODINJSTVA IN VODJE ŠOLSKE PREHRANE, PRU, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v OPB - UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ' ' ^ - UČITEUA LIKOVNE VZGOJE, PRU, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v OPB Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1989. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po roku za prijavo. Komisija ze delovna razmerja pri ZAVODU ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE V KAMNIKU razpisuje dela in naloge: OSNOVNA ŠOLA: - UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU, poln delovni čas, nedoločen delovni čas, - UČITELJA GLASBENE VZGOJE. PRU, poln delovni čas, nedoločen delovni čas, SREDNJA ŠOLA: - UČITELJA FIZIKE, MATEMATIKE IN STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV v elektro-usmeritvi. P, poln delovni čas, nedoločen del. čas, - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, P, poln delovni čas, določen delovni čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, P, polovični delovni čas, določen delovni čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE, p, 5 ur na teden, nedoločen delovni čas - UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA, P, 7 ur na teden, določen delovni čas - UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, P, polovični delovni čas, nedoločen delovni čas, - UČITELJA FIZIKE, P ali PRU, polovični delovni čas. določen delovni čas - UČITELJA ZGODOVINE, P, polovični delovni čas, določen delovni čas - UČITELJA OZ, P, polovični delovni čas, nedoločen delovni čas - UČITELJA STROJEPISJA, PA - strojepisje, stenografija ali višja upravna šola, poln delovni čas, nedoločen delovni čas - UČITELJA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV v elektroenergetiki - dipl. inž. elektrotehnike - energetik, 5 ur na teden, nedoločen delovni čas. Začetek dela L 9. 1989. Vsi učitelji si morajo pridobiti specialno pedagoško-andragoško izobrazbo za delo s telesno prizadeto mladino - FIBM, učitelj strojepisja in strokovnoteoretičnih predmetov pa tudi pedagoško-andragoško izobrazbo. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, 61240 KAMNIK. Novi trg 43/a. Komisija za medsebojna razmerja delavcev VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE MLADI ROD UUBLJANA, Črtomirova 14 razpisuje prosta dela in naloge 1. 7 VZGOJITEUEV, za določen čas (do 31. 8. 1990) 2. 3 VARUHINJ, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 3. 4 VARUHINJ, za nedoločen čas. z nepolnim delovnim časom (24 ur na teden) Začetek dela: 1. 9. 1989. Pogoji: pod 1: srednja vzgojiteljska šola, opravljen strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika; pod 2: šola za varuhinje, aktivno znanje slovenskega jezika; pod 3: tečaj iz higienskega minimuma in varstva pri delu. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija Mladi rod Ljubljana, Črtomirova 14 z oznako »Komisija za medsebojna razmerja delavcev«. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE UUBO ŠERCER IG razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; pogoj: končana PA z enoletnimi delovnimi izkušnjami — UČITELJA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; pogoj: končana PA in delovne izkušnje — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; pogoj: končana PA smer razredni pouk — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, za določen čas, za delo v oddelku podaljšanega bivanja; pogoj: končana PA smer razredni pouk (lahko tudi pripravnik) — UČITELJA MATEMATIKE, za določen čas, s polovičnim delovnim časom; pogoj: končana PA in usposobljenost za delo na računalniku (vodenje računalniškega krožka). Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole Ljubo Šercer, Ig. Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pisno v zakonitem roku. Delovna skupnost GLASBENE ŠOLE FRANA GERBIČA CERKNICA razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA HARMONIKE, za nedoločen čas. s polnim delovnim časom — UČITELJA KLARINETA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom — UČITELJA VIOLINE, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glasbenih šolah. Prijave z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov Delovna skupnost Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica, Partizanska 9. Zečetek dela je 1. 9. 1989. Za učitelja harmonike je na voljo enosobno stanovanje v Cerknici. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE IVAN BABIČ-JAGER MAREZIGE razpisuje dela in naloge - PREDMETNEGA UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITELJA ITALIJANSKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, z desetimi urami učne obveznosti na teden - PREDMETNEGA UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za določen čas od 1.9. 1989 do 30. 6. 1990 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) z devetimi urami učne obveznosti na teden Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in kratek življenjepis v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Ivan Babič-Jager, Marezige 33a. 66273 Marezige. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. GLASBENA ŠOLA RADOVUICA razpisuje prosta dela in naloge - DVEH UČITELJEV HARMONIKE - UČITELJA KITARE - UČITEUA VIOLINE (za polovični delovni čas) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o glasbenih šolah. Prijave z dokazili o izobrazbi naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po prijavnem roku. Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE ZA ELEKTRONIKO IN NARAVOSLOVJE LJUBLJANA, Prušnikova 98, Ljubljana-Šentvid, razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. POMOČNIKA RAVNATELJA - s polovično učno obveznostjo za nedoločen čas s polnim delovnim časom z reelekcijo na 4 leta 2. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA - za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 3. UČITELJA FIZIKE - za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 4. UČITELJA RAČUNALNIŠTVA - za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 5. UČITELJA KEMIJE - za nedoločen čas. s polnim delovnim časom 6. UČITELJA BIOLOGIJE - za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 7. UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 8. UČITELJA TELESNE VZGOJE - za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 9. UČITEUA LATINSKEGA JEZIKA - za nedoločen ččas, s krajšim delovnim časom 10. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA (prvi tuji jezik) - za nedoločen čas. s krajšim delovnim časom 11. UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA (drugi tuji jezik) - za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom 12. UČITELJA MATEMATIKE - za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom 13. UČITELJA FIZIKE - za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom 14. UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA - za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom 15. UČITEUA OBRAMBE IN ZAŠČITE - za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom 16. UČITELJA GEOGRAFIJE - za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom 17. UČITELJA ZGODOVINE - za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom Pogoji: Ad 1 - usposobljenost za učitelja teoretičnega pouka ali sodelavca z visoko izobrazbo, tri leta delovnih izkušenj, smisel za organizacijo in družbena angažiranost. Ad 2 do 17 - kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o usmerjenem izobraževanju. Začetek opravljanja del in nalog 1. 9. 1989 Kandidati se morajo prijaviti do 9. 6. 1989. Prijavi morajo predložiti kratek življenjepis in kopijo diplome. Izbrani bodo do 30. 6. 1989. SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKO-NARAVOSLOVNE IN PEDAGOŠKE USMERITVE RAVNE NA KOROŠKEM, Na gradu 4 Živeti in delati ustvarjalno razpisuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom prosta dela in naloge - 2 PROFESORJEV FIZIKE - PROFESORJA MATEMATIKE - PROFESORJA STROJNIŠTVA (lahko tudi dipl. inž. strojništva) Začetek dela s 1. 9. 1989. Od prijavljenih kandidatov pričakujemo, da poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še pogoje, ki jih predpisuje Zakon o usmerjenem izobraževanju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo srednje šole TNPU Ravne, Na gradu 4. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE HEROJA JANEZA HRIBARJA STARI TRG PRI LOŽU razpisuje neustrezno zasedena dela in naloge: - UČITEUA GLASBENE VZGOJE za 8 ur na teden - UČITELJA GOSPODINJSTVA za 8 ur na teden - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE za poln delovni čas - UČITEUA SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA za 4 ure na teden Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Prijave sprejema Komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi razpisa. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po prijavnem roku. Komisija za delovna razmerja SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE MURSKA SOBOTA, Veljka Vlahoviča 12 razpisuje dela in naloge - UČITEUA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA Pogoji: visoka izobrazba iz slovenskega in angleškega jezika in književnosti. Delo se združuje za določen čas (do 31. 8. 1990), s polnim delovnim časom. - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA Pogoj : visoka izobrazba iz angleškega jezika in književnosti. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. - ŠTIRIH UČITEUEV MATEMATIKE Pogoj : visoka izobrazba iz matematike. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. - UČITEUA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE Pogoj : visoka izobrazba iz računalništva in informatike z matematiko. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. - UČITEUA RAČUNALNIŠTVA Pogoj: visoka izobrazba iz računalništva in informatike. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. - UČITEUA KEMIJE Pogoj: visoka izobrazba iz kemije. Delo se združuje za določen čas (do 31. 8. 1990), s polnim delovnim časom. - UČITEUA VARSTVA PRI DELU Pogoj: višja izobrazba iz varstva pri delu. Delo se združuje za določen čas (do 31. 8. 1990), s polnim delovnim časom. - UČITEUA OBRAMBE IN ZAŠČITE Pogoj: visoka izobrazba obramboslovne smeri. Delo se združuje za določen čas (do 31. 8. 1990). s polnim delovnim časom. - UČITEUA DRUŽBOSLOVNIH PREDMETOV Pogoj : visoka izobrazba iz zgodovine in geografije. Delo se združuje za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. 9. 1989. Za učitelja računalništva oziroma računalništva in matematike je na voljo samsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. Svet OSNOVNE ŠOLE ŠERCERJEVE BRIGADE LOVRENC NA POHORJU razpisuje dela in naloge - RAVNATEUA ŠOLE Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu. izpolnjevati še pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj na področju izobraževanja in strokovni izpit. Prijave z dokazili je treba poslati v 15 dneh na naslov: Osnovna šola Šercerjeve brigade. 62344 Lovrenc na Pohorju, z oznako »za razpisno komisijo". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. 18. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE Dan mladosti bo letos hkrati tudi začetek 18. mednarodnega pevskega festivala, glasbene prireditve, ki ima dvojni pomen: tekmovalni na zvezni in mednarodni ravni ter srečanje mladih pevcev s koncertom množičnega zbora v Mestnem parku v Celju. MPF že štiri desetletja spodbuja glasbeno ustvarjalnost jugoslovanskih otrok, primerja njihove dosežke ter razvija iskrene stike prijateljstva med narodi. Organizatorji želimo z MPF zbuditi čim širše zanimanje med glasbenimi pedagogi, pevci in ljubitelji mladinske zborovske glasbe ter vpeljati ustrezne razsežnosti njegove vsebine v slovenski glasbeni prostor. Jedro festivala je tekmovalni del. ki poleg merjenja kakovosti glasbene interpretacije posameznih zborov gotovo daje ob udeležbi najboljših jugoslovanskih in tujih zborov izjemno priložnost za koncertni užitek. Na letošnjem MPF, ki ga bomo začeli z uvodnim koncertom v četrtek, 25. maja ob 19. uri. se bodo v tekmovalnem delu v petek pomerili jugoslovanski zbori, v soboto pa v mednarodni konkurenci najboljši jugoslovanski in tuji zbori. Mladinski pevski festival bomo končali v nedeljo dopoldne s koncertom množičnega zbora v Mestnem parku v Celju. V sklopu MPF smo pripravili razstavo glasbene literature jugoslovanskih in tujih založnikov ter glasbeno delavnico, ki bo v soboto. 27. maja, začela pa sc bo ob K), uri v Glasbeni šoli v Celju. V njej bodo sodelovali zbori posameznih kategorij, in sicer mladinski zbor Kasta-njakuoro iz Mikkelija - Finska, dekliški zbor Dunavski slavci iz Metodologija preučevalno-raziskovalnega dela za osnovne šole in prenos izkušenj v pedagoški proces 4lE »Živeti in delati ustvarjalno« - to je temeljni namen preučevalno-raziskovalnega dela učencev na različnih stopnjah šolanja in tudi pri različnih dejavnostih. Učenci naj bi v vzgojno-izobra-ževalnem procesu z neposrednim opazovanjem spoznavali naravo in njene zakonitosti. Pri takem pouku pa se pojavljajo težave. Te se začno že pri usposobljenosti učiteljev in mentorjev, pri gmotnih razmerah, didaktičnih sredstvih in drugem. Da bi vzgojno-izobraževalno delo postalo zanimivo, aktualno, kakovostno in poglobljeno, hkrati pa življenjsko, si prizadeva tudi Anica Zupan, profesorica biologije in kemije v osnovni šoli Jurovski dol v Slovenskih goricah. To je dokazala tudi z diplomsko nalogo Metodologija raziskovalnih taborov za osnovne šole in prenos izkušenj v pedagoški proces. Nalogo je decembra 1988 zelo uspešno zagovarjala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani v treh poglavjih ali sklopih: Biološko-kemijski raziskovalni tabor, Paket življenja v vodi in Mala gozdna učna pot. Naloga je izvirno in prvo tovrstno delo za učence in učitelje. Vsako poglavje je sklenjena celota, predstavljeno v obliki sklopa. Izhodišče je prvi sklop - tabor, ki je sicer dobra oblika dela z učenci, a dostopna le redkim. Zato je ob izkušnjah dveh preučevalno-raziskovalnih, biološko kemijskih taborih osnovnošolcev v Jurovskem dolu 1987 in 1988 Anica Zupanova pripravila dva sklopa, ki pa sta izvedljiva z vsemi učenci: pri pouku, naravoslovnih dejavnosti, interesnih dejavnostih pa tudi za samostojno delo. Raven je treba prilagoditi zahtevnostnim stopnjam učenčev, njihovi zrelosti in sposobnosti. Vsi sklopi so bili z učenci preskušeni in so pre-skušnjo tudi uspešno prestali. Izkazalo se je, da vsi učenci lahko enakovredno kot »raziskovalci« sledijo takemu delu. L sklop: Biološko-kemijski raziskovalni tabor Do nadrobnosti je pripravljen program z vsebino: prostori, oprema, gradivo, literatura, udeleženci tabora: program tabora; potek dela v taboru; zaključno poročilo - bilten. 2. sklop: Življenje v vodi Z igro do znanja - priročnik za učitelja - kroženje vode v naravi; zamisli za pridobitev znanja; voda življenjski prostor rastlin in živali: zamisli za pridobivanje znanja. Prehranjevalna piramida Piramida onesnaževanja Mreža življenja - živali v vodi; zamisli za pridobivanje znanja; igre s kartami (rastline, živali); opazovanje živali in rastlin. Življenjski krog živali Raziskovanje celinskih voda - mlaka - stoječe vode ali len-tični ekosistemi; navodila in materiali za terensko delo; ključ za določanje živali voda; raziskovalno delo učencev; ukrepi po končanem raziskovalnem delu. 3. sklop: Mala gozdna učna pot - vodnik - mala gozdna učna pot; opis stojišč; raziskovalno delo na terenu; opazovanje rastlinskih združb; kako naredimo herbarij; opis najpomembnejših rastlinskih vrst: opazovanje in zbiranje živalskih sledov in ostankov; opazovanje malih živali; ključ za določanje živali tal; predlog opazovanj in poskusov. Spoznanje, da učenci zelo radi delajo na terenu, raziskujejo, so vodile učiteljico pri urejanju biološke učilnice v življenjskem in delovnem okolju, kjer učenci in starši ne rečejo več: »učijo me«, pač pa »spoznal sem«, »naučil sem se«, kar jim omogoča dojeti naravo celostno in enovito. Na aktivih učiteljev biologije Ob letošnji podelitvi Silihovih plaket in kemije osnovnih šol Zavo!| SRS za šolstvo, OE Maribor OE Dravograd, je v prograi izobraževanja učiteljev Ki pr«k takšno in tisto delo, ki naj bi ili učitelji z učenci oblikovali uresničevali po preučevalno-(r ziskovalni poti. Žato je na ja11! Ni arskih aktivih učiteljev biologijo in kemije Anica Zupan pred4 ‘red vila in pokazala številne moŽiT ti0/( sti za sodobnejši pouk in dej^oj nosti. Nadaljevali bomo s sefl1^/,, narji v avgustu in pripravili p(l P, gram. ki temelji na preučevali111 d raziskovalnih metodah pouka t1! iine, ologije in kemije pa oboga^lo, s priročnikom. Jitin, Če hočemo spremeniti nač1 o, dela in zboljšati kakovost, r»l%y£ • ramo imeti usposobljene učilno p Ije, le takšni lahko - ob primčega nih delovnih razmerah - vodrL/ vzgojno-izobraževalni pro^ 'd, To pa je s svojim diplomskima p delom dokazala Anica Zupan »j V DO Biotehniška fakultd^-Ljubljana so tovarišici Anici Z(; pan podelili 8. 2. 1989 Prešdfc)^ novo nagrado za njeno pionirsk1^, delo (v diplomski nalogi). I1 k m ■ 1 ».'i kreno čestitamo in želimo, dal ii( priročnik postal dosegljivo gr> P, divo vsem učiteljem, še posebl kj, pa naravoslovcem. ROMANA JAZBEC 'Pis, lfefc »1 Maribor je že šestič zapored odlikoval svoje najbolj uspešne in prizadevne učitelje in vzgojitelje s Šilihovimi plaketami. Ob tem lepem dogodku smo bili navzoči 7. aprila v Unionski dvorani. S priložnostno, a pretehtano in odločno besedo ga je »opremil« Ciril Zlobec, posebni mik mu je dodala pesem dekliškega pevskega zbora M KUD Herbert Svetel z mariborske srednje glasbene šole. Obiskovalci - mariborski družbeno-politični delavci in predvsem učiteljice in vzgojiteljice mariborskih osnovnih šol in vrtcev - so z rahlim dvomom zrli v napis nad odrom: Osnovna šola - temelj razvoja in napredka naroda. Če je res temelj, zakaj ravna družba z njo kot s pastorko? Toda slavljenk, dobitnic zlate, srebrne in bronaste Šilihove plakete, take misli niso težile. Komisija, ki je izbirala med predlaganimi kandidati, je imela - kot zmeraj - težko nalogo ob zavesti, da se od šolskega dela poslavljajo rodovi, ki jim je otroštvo in mladost zaznamovala vojna. Prva službena leta so jim krojili dekreti v odmaknjenih vasicah Prekmurja in Primorske, višjo izobrazbo so dosegle s študijem ob delu in družini in z velikanskim optimizmom uresničevale vizijo o socialistični domovini. Drugo vodilo komisiji pri izbiri je bilo iskanje tistega odločujočega navdiha, nadarjenosti in ustvarjalnosti, po katerem se delo učiteljev lahko zelo razlikuje. Zlate plakete so prejele: Viktorija Knez Z Osnovne šole Ivana Cankarja, Eva Rojko z Osnovne šole Angela Besednjaka in Bori-slava Vičar z Osnovne šole Slavka Šlandra. Besede iz utemeljitve: Viktorija Knez je predmetna učiteljica matematike in fizike. Zmeraj se je zavedala, da je izobraževanje dejanje poguma in da pošten učitelj uči le tisto, kar zna in o čemer je sam tudi prepričan. Svojo pot učiteljevanja, ki je dolga polnih 40 let, je prehodila od Hajdine do Maribora prek Starš, Šentilja, nižje gimnazije na Pobrežju in se leta 1962 ustalila na Osnovni šoli Ivana Cankarja: Najbrž je odveč predstavljati vse njeno odlično metodično in strokovno delo z učenci, mlajšimi učitelji in učiteljskimi kandidati, delo v strokovnih aktivih in sodelovanje z Zavodom SRS za šolstvo. Njeno vrednost dokazujejo številna strokovna in družbeno politična priznanja. Eva Rojko, predmetna učiteljica kemije in biologije na Osnovni šoli Angel Besednjak je prejela zlato Šilihovo plaketo za svoje 35-letno delo na pedagoškem področju. Ob tem delu je uresničevala svoje prepričanje in odgovornost, da je učitelj ustvarjalec duhovne podobe človeka jutrišnjega dne, v katerem je znanje edini obet za prihodnost. Toda znanje, strokovno in metodično odlično podano, je učencem delila vedno z ljubeznijo, ki edina spravi to znanje tudi v življenje. Njeni učenci se na tekmovanjih iz kemije visoko uvrščajo na območni in republiški ravni, je redna sodelavka mariborskega in republiškega zavoda za šolstvo, pedagoške fakultete, sodelavka pri pripravi učbenikov in delovnih zvezkov, mentorica, občinski vodja strokovnega aktiva. Borislava Vičar, predmetna učiteljica zgodovine, zemljepisa in družbeno-moralne vzgoje na Osnovni šoli Slavka Šlandra je prejela zlato Šilihovo plaketo za svoje dolgoletno ustvarjalno in Silistre - Bolgarija in Jugendchor Ostallgau iz Marktoberdorfa - ZRN, ki bodo z zanje značilnim delom vpletli v program glasbene delavnice svoje izkušnje iz vokalne tehnike in stilne interpretacije posameznih skladb. Prikaz dela z zbori, ki bodo predstavili svoje znanje in izkušnje, bo gotovo pomenil nadgradnjo že pridobljenih strokovnih spretnosti vsakemu ambicioznemu zborovodji. PROGRAM MPF ’89 25. 5. ob 19. Uvodni koncert 26. 5. ob 10.30 in 15.30 Zvezno tekmovanje mladinskih zborov 26. 5. ob 18.30 Zvezno tekmovanje dekliških in mešanih zborov 27. 5. ob 14.30 Mednarodno tekmovanje mladinskih zborov 27. 5. ob 16.30 Mednarodno tekmovanje mešanih in dekliških zborov 27. 5. ob 20.00 Koncert tujih zborov s podelitvijo priznanj in nagrad Narava vsake prireditve je komunikacija izvajalcev z občinstvom: Mladinski pevski festival pa je gotovo del množične kulture, izziv glasbeni ustvarjalnosti in pomeni vrednotenje mladinske zborovske glasbe v našem prostoru. Zavod za kulturne prireditve Celje kakovostno vzgojno-izobraževalno delo. Službovati je začela v Osnovni šoli Ormož, bila sedem let v Varstvenem zavodu, nato na Osnovni šoli Bojana Ilicha. Svoje delo opravlja s tistim navdihom, ki postavlja delo učitelja med najbolj humana človekova dejanja, in z zavestjo, da je učitelj moralno odgovoren za usmeritev mladega rodu in za osvobajanje človeka. Vse delo Borislave Vičarjeve dokazuje vzgojo mladega rodu za mir in prijateljstvo med ljudmi, za vrednote, ki jih današnji čas tako zelo potrebuje. Srebrne Šilihove plakete so prejele: Anka Barvir z Osnovne šole Bratov Polončič, Marija Fras z Osnovne šole Slava ft'1’ vora, Marija Golob z Osno'/1 šole Rudolf Maister, Fanika A. kuc z Osnovne šole Lacttn odred Gaj, Kristina Novak z \ vrata, Anica Kočivnik z Osno? 'e šole Janko Glazer Ruše, SoH Kristan z Osnovno šolo Profih i Voranc, Sidonija Mladič z v 4 novne šole Boris Kidrič in k stina Pivec iz Vzgojno-varstvč, organizacije Vanček Šarh. GRETA NAHTIGAL Priporočilni seznam novih knjig za bralno značko ne, 08' A|-BERT PAPLER Konkretna pedagogika ------------------- p. "tlii i JCenec in kolega hkrati p-''— 3;, gimnazijo za Bežigradom »to dobili novega predavatelja * . ^dvojoške vzgoje. Bil je silno . ^čeč in zelo mlad. Ker je imel , | °y kabinet, ga nikdar ni bilo Ribarnico. P, Prva obvestila, ki so prihajala [ ^ dijaštva, so bila čudna: ni pi-3 ■ !jen, ne zna slovensko niti srb-'a to. če pa česa ne ve ali ne ra-^ f^te, se izgovori na vojno tajno. ^ i. Opazili smo nato, da nosi dija-Zjniam, ki so se vozile iz Litije, Pet aktovk. Tri so bile iz mo- Čil‘)o e?o razreda in so mi povedale: ' it ‘Prosde smo ga. če bi nas pri-'P e rta kolodvor zjutraj počakat, Prihaja in nosi.« “Ste ga prosile med poukom?« je zanimalo. I “Kje naj bi ga pa? Saj ni nič ' J.^ka, je samo hec pa tudi dolg-t so se smejale in dodale, da ^ I ^e upa nikogar vpisati v’ dnev- Poiskal sem ga in mu svetoval, D ne nosi puncam aktovk in naj Pisuje v dnevnik, če ima težave disciplino. Nato je ubožec nekaj Pisal in tisto sem bolj potihem '»pak dovolj na glas v razredu >febral: “Perč mi se usranila u čas.« tfoPfzred mi je pojasnil, da je ‘ efnčeva vstala in ko je šla mimo njega iz razreda, jo je vprašal, kam gre, ona pa njemu, da ga to nič ne briga. Hote! je napisati, da se je odstranila od učne ure. To in še marsikaj je razjezilo direktorico. Od njega je zahtevala, naj začne obiskovati ve-černo šolo in mož se je vpisal na Večerno gimnazijo na Levstikovem trgu, v prvi razred (zdaj peti razred OŠ). Ko me je zagledal za katedrom, je postalo obema nerodno. Saj se je menda prvič v Evropi pripetilo, da mi je pedagog najvišjih razredov gimnazije kolega dopoldne, zvečer pa učenec. Tudi njemu se je zdelo to nemogoče. Takoj po uri je odšel in ga ni bilo več k pouku. Pol leta pozneje se je odigralo zadnje dejanje njegove tragikomedije. Prosvetna oblast je spraševala po vseh gimnazijah, kdo naj bi bil direktor Kosmač, ki je podpisan pod spričevalom dokončanega četrtega razreda naše gimnazije. Ko je naša ravnateljica slišala, za koga gre, je zadevo pojasnila: »Našega služitelja poučevalci kličejo .direktor Kosmač', revež je pa Kosmača v ponarejenem spričevalu zato podpisal.« ^navzočnost ali špricmalarijai Gimnazijo je objelo obdobje, '0 začno odpovedovati celo od-a' ‘Gijaki, ko dijaštvo ne dela več f, hniačih nalog in mulci nagajajo ^ ^klicam, da se hihitajo in cvilijo 'v9 kakšno terco više kot pona-0 ' '»di - zavladala je pomlad in se P1 e razbesnela ravnateljica zaradi 'bsenc. Meni na primer je manj-ih alo pet sedemnajstletnic in trije ^ ikšni fantje. vt>. Bolni so se mi zasmilili in sklenil sem jih obiskati popoldan, ko nimam pouka. Nameravani obisk sem zaupal ravnateljici že po prvi učni uri. »Če bi vi to opravili zdajle, ne pa popoldne!? Vse ure, kolikor vas ne bo nazaj, vas bom rada suplirala. Z biciklom bo šlo zelo hitro, kajne?« me je navdušila za akcijo in zajahal sem kolo Z vsemi potrebnimi naslovi v žepu in potrkal sem pri prvem fantu: »Dober dan, gospa! Je vaš sinko doma?« sem ogovoril mater prvega osumljenca. »Kako bo doma, če ima pa pouk?! Ob pol osmih je odšel, prišel bo pa ob pol dveh. Zakaj ga pa rabite?« je bila zelo prijazna. »Ker bi ga rad učil. Sem namreč njegov razrednik in me zanima...« sem moral umolkniti, ker ji je postajalo slabo. Opotekla se je do prvega stola in mi pokazala, kje ima kapljice za srce. Potolažil sem jo, kolikor sem mogel in še obljubil, da ne bo kaznovan. Po tej izjavi ji je šlo hitro na bolje in odvihral sem k naslednjemu osumljencu. Pri dveh po vrsti sem zvedel od sosedov, da sta šla ona in on zjutraj v šolo, nato sem pozvoni! v neki hiši spodaj, da je prišla mama na razgovor kar k oknu zgoraj in sva vpila, da sva se lahko slišala: »Kje pa je vaš Marko?« »V planinah! Menda bo že jutri doma, takrat se oglasite!« »Nič se ne bom oglasil! kar on se bo oglasil!« sem vpil, ona pa nazaj: »Bi pa rada vedela, zakaj?« »Zato, ker sem njegov razrednik in ga že dva dneva ni v šlo!« »O, Jezus in Marija! Bom takoj prišla dol...!« je kriknila in tudi njej sem moral reči, da zagotovo ne bo izključen. Končno sem odkril deklico, kateri bi se dalo opravičiti nenavzočnost pri pouku po človeških, ne pa po šolskih merilih: očetu je pomagata pleskati stanovanje; po izjavi matere je morala sodelovati. ker očka nima okusa za barve. Pri dijakinji, ki je kot podnajemnica stanovala pri zelo vljudni in izobraženi gospe, sem najprej slišal, da je v šoli in ko sem ji razodel namen pozvedovanja, me je primorala, da sem šel pogledat njeno sobo. Bila je tako čudovito razmetana, da se parketa skorajda ni dalo ugotoviti zaradi nastlanega osebnega perila, knjig, zvezkov, ogrizkov, vrečic, svničnikov, radirk itd. vsega, kar bi spadalo v dve omari in predale. »Bog vas je poslal!« mi je prišla ta njena gospodinja čez nekaj dni povedat v šolo. Pri zadnji deklici sem spregovoril z materjo, ki me je takoj spoznala. Veselo kimaje me je s prstom na ustnicah opozorila, da revica še spi, ker je skoraj vso noč bruhala. Zaželel sem ji skorajšnje zdravje in se poslovil. Lepa vila je imela vhod spredaj in zadaj. Ker je bilo dvorišče v senci, sem tamkaj pustil kolo in pozvonil na nasprotni strani, pri glavnem vhodu. Takrat, ko sem se vrnil po kolo in sem se sklanjal h ključavnici, sem pa zaslišal zvonki glas bolne revice skozi visoko-pritlično okno nad seboj: »A je bumbar verjel, da sem vso noč kozlala?« »Verjel! Zdaj pa ne več!« sem krepko povedal in se prav počasi odpeljal, da sta naslednji dan že pred gimnazijo obe čakali name. Na hitro sem ju potolažil in - človek samega sebe zares nikoli povsem ne spozna - nerodno mi je bilo stopiti v razred, kjer kajpak ni manjkal razen »planinca« nihče. Nič nisem razpravlja! o moji turneji in tisto ter vsa naslednja leta na tisti gimnaziji ni nihče več neopravičeno izostal, za večino kolegic in kolegov sem bil pa zaradi racije po domovih osel. Predvsem in upravičeno zaradi OD-ja. starih listov *t>ira Tatjana Hojan ofkORT IN ŠOLA Današnji mladini je postala go-»ev športa že nekaka strast, radi [»tere mnogi zanemarjajo pouk 1 dogaja se celo, da poznajo šo-lrji bolje imena znamenitih »ortnikov, kot so jim znana »ena pesnikov, pisateljev, umet-'kov ali izumiteljev. Žoga je 'ladini bolj priljubljena nego »liga. Če se šolska mladina *'! iejstvuje pri tekmah, osredoto-^ je vse svoje zanimanje šport-^ 'n prireditvam. Zlasti pred na-sC »pom so nekaj časa r šoli zelo ' Ztreseni. Nepriporočljive pa so °rtne prireditve, s tekmami ocialno-etiškega stališča, ker se i tem pogosto poraja zavist in vraštvo. Dejstvo je. da konku-aca tukaj vpliva škodljivo, ker med premaganimi vedno jeza 'd zmagovalci. - Športne vaje 'ne so sicer velikega vzgojnega ‘mena, ako niso brutalne, tudi prireditve, ki določajo pri snovanjih tudi dobitke, so za-dle že marsikaterega na stranka. ‘pomik 1927/28, str. 198 d 'ITOSLAV LADINA NAJ SE VARČNO b( D S PO D AR ITI UČI! Premoženje, samo na sebi mr-,r t stvar, pomaga nam srečno ži-•( 't. Kjer pa tega ni. zgineta dača ti kmet. A trikrat gorje! če pride f surova tvarina slabemu gospo-rju v roke. Čednost si tja blizu upa, pogubljiva strast le ob-. ja tem večni peklenski pust... 1 Z imetjem se lahko izvrše blagi .j, katerih svet ne bo pozabil do ‘dnega dne, pa tudi hudobna, a f zemlje do neba prokleta dela. e se plemenite misli blagih mož 0 za nič, ako ni cvenka, da bi se '»kazale v djanju; nasprotno pa )ogastvo trinoga ne osreči sveta, ne povzdigne človeštva v omiki. Omikani berač je uboga para, kam se obrne: imovitemu drvarju pa se dostikrat uklanja svet, četudi le na videz. Dobro je torej in zelo potrebno premoženje imeti, toda še bolj potrebno je ž njim pošteno živeti in prav gospodariti znati. V novi dobi baje škratov, zelencev ni več, ki bi ljudem svitle cekine nosili; nebo jih več ne rosi, niti voda naplavi, posebno Slovencem nikoli. Sami tedaj ri-bimo po suhi in mokri zemlji, če nočemo »med prsti očenaš« moliti! Glasno rečeno, naš narod mora se učiti umno gospodariti, da bode sam svoj, ne pa suženj drugih! Torej proč lahkomiselnost, zapravljivosti - vojsko! Ljudska šola si more v tem oziru pridobiti najlepših zaslug. V šoli se morajo otroci razun drugih prekoristnih naukov tudi umnega varčnega, gospodarstva naučiti!... Popotnik 1888, str. 48 KAKŠEN VPLIV IMA SNAŽNOST NA ODGOJO, IN KAKO NAJ ŠOLA TO POSPEŠUJE Snažnost vpljiva na odgojo s tem, da: 1. pospešuje disciplino, 2. vedri duh, 3. krepča zdravje. 4. vtrdi nravnost, 5. budi spoštovanje do smega sebe. Podlago snažnosti bi morah stariši otroku že doma vcepiti. Gledati bi morah na red in snažnost igrač, obleke, života itd. Dospeti bi moral otrok že doma tako daleč, da bi se nekako tesnega počutil, ako bi se zjutraj ne umil; ravno tako, ako bi obleko umazano ah raztrgano imel. Pa ker večina starišev tega iz nevednosti ah lenobe ne stori, pade glavna naloga buditi ljubezen do reda in snažnosti šoli... Kdor pride nesnažen v šolo, naj se pošlje domu. Prizanesljivost podere vse zidano. Matere preobložene z delom, ah pa same lene, poslale bodo večkrat otroke umazane v šolo. Tega ne terpeti! Če ni dosledne strogosti, ni tudi snažne šole. Res je, da si učitelj s tem nakopa sovraštvo vse vaške nesnage - pa to ga ne sme motiti v svojem vzvišenem poklicu. Matere bodo godrnjale, pa bodo s to priložnostjo tudi sebe kaj očistile. Čim gostejše se bo to godilo, tem-prej se bodo navadile snažnosti, postala jim bode potreba, in ko do tega pridejo, ne bodo več trpele umazanih otrok. Dela naj se na to, da postane umivanje in snažnost navada in potreba. Besede mičejo, zgledi vlečejo; tako se zna snažnost iz šole po ceh občini razširiti... Vinko Vodopivec Popotnik 1888, str. 331 Slikar Jože l isnikar, 1977 satira humor Čmo na belem Po starih zapisnikih brska Berta Golob Mnogo se goji ustno računstvo, kar je le pozdraviti, saj vemo, da kmet mnogokrat nima časa pismeno računati. Še en dokaz, da šola otrok nikoli ne pripravlja za prihodnost. Razvoj je pripeljal ljudstvo v nepojenljivo pisarjenje. Znajti se je moralo, kakor je vedelo in znalo. Vedelo je to in ono, znalo pa skoraj nič. Ne gre samo za matematiko, ki ostaja v vseh časih kruta veda. Statistika meče na dan nove podatke: tuji jezik - parter, materni jezik - porazno. Zdaj se pa kar zgovorimo, ali zaradi ustnega ali zaradi pisnega preganjanja učencev. Zdajšnje šole so nore na pisarijo, in kot je razvideti iz zgodovine, spet v razvojnem zaostanku. Prihodnost nakazuje povsem nove komunikacije, mi pa kar pišemo. Zgodilo se je, da so učenci četrtega razreda pisali kontrolko celo pri telesni vzgoji. Zakaj pa ne, seje uraščal telesnovzgojni inovator, tako jih najhitreje objektivno ocenim. Na isto karto igrajo tudi drugi učitelji. Vsem se neznansko mudi in nimajo časa otrok poslušati, če bi jim slučajno hoteli povedati, kaj vse znajo. V prihodnosti bo to mogoče ugotovljivo z laserjem, ampak zdaj je na vrsti pisanje. Seveda da tudi pri matematiki. Odprite delovne zvezke na strani... In potem se piše! Individualno, kar se le da, zato da je obenem zadoščeno pedagoškemu načelu. Ustnega računanja, ki ga je moj prednik tako hvalil, sploh več ne odkrijem. Končno ima pa zdaj že vsak kmet elektronsko žepno računalce in si s svetlobno hitrostjo zračuna svojo izgubo ali dobiček. Njegov sin pa v šoli vse pisno. Tudi to razumem, saj se mora naučiti misliti in razumevati vseh vrst odnose. Na tem svetu je samo v šoli za to na voljo nekaj časa, v ta zaresnem življenju bo treba ukrepati z veliko naglico in z gumbi. Kdaj se bomo dokopali do šole, ki bo bosopetnike podkovala za prihodnost, še ni znano. Celo izobraževanje odraslih pri ekspresni delavski univerzi ima v načrtu za prvi razred enake vsebine kot ta počasna osnovna šola, kar pomeni, da smejo tisti, ki so najbliže prihodnosti, pogledati vanjo samo skozi najbolj ozko špranjo. Navsezadnje je pa prav tako. Preskušana stoinstoletna modrost se glasi: ničesar preveč in počasi se daleč pride. Natančno tam smo, kamor smo se namenili priti počasi. Se pravi, zmagali smo. TONI GAŠPERIČ Skupno imetje Do skupnega premoženja se obnašajo Repičani, kot da ne bi bilo od nikogar. Po skrivnih poteh izginjajo iz Hitrotkala tile predmeti: - kljuke z vrat - straniščne školjke - žarnice - toaletni papir. Če bi se dalo odnesti skrivoma mimo vratarja glavnega direktorja, bi gotovo kdo sunil še njega Ali pa izvolite pogledati repiški kulturni dom, ki se imenuje po znanem revolucionarju. Lepi, usnjeni sedeži so razrezani s pipci in drugimi ostrimi predmeti, na stenah se dva metra visoko poznajo podplati, tapison po tleh je prežgan z odvrženimi čiki, doprsnemu kipu revolucionarja pa je nekdo z izvijačem izvrtal levo oko. In vse to v kulturnem domu, lepo vas prosim. Zadnjič, na primer, sem se peljal z repiškim avtobusom. To, da ga je pobruhal izletnik, vračajoč se iz Repičevine, me niti ni motilo, bolj sem se zapičil v sedeže: bili so polomljeni ali pa vsaj razmajani, vsak drugi je kazal rebra in sprevodnik mi je rekel: »Zalotili smo samo županovega sina, ki se je z nožem podpisoval na sedež, a smo morali postopek zoper njega ustaviti iz razloga, ker je bil to županov sin.« Nepridiprava, ki je izpraskal na fresko v repiški cerkvi: »Janez in Mojca se ljubita«, tudi še niso odkrili. Tablo Repičeva draga so razbili že petindvajsetkrat, cestnih kažipotov pa nihče sploh več ne popravlja, čeprav jih je večina polomljenih, obrnjenih v nasprotno smer, oddrgnjenih ali premazanih s črno barvo. Košev za odpadke v Repičevi dragi ni, ker je nekdo povsem nove zmetal v Zeleno reko. Namesto table, na kateri so bili napisani pobrateni kraji z Repičevo drago, stoji samo še okvir. S pršilom je nekdo napisal na pročelje repiške občinske bajte: »Hočemo več strank«, pred vhod v prostore sindikata pa je neznanec narisal smrtno glavo. Se pa drugače Repičani radi tožijo med seboj. Mara Repiška je pred kratkim sodno preganjala Klotildo Zračnikovo, ker je na njenem travniku utrgala štiriperesno deteljo, ne da bi jo prej vprašala, tovariš Predalnik pa se je srečal na temeljnem repiškem sodišču s tovarišem Komolčičem, ker je krt z njegovega vrta ušel na Komolči-čev vrt in je tam napravil dokaj veliko luknjo. »Naj se ve, čigavo je kaj,« je ob tem kričal tovariš Komolčič. Stran 12 PROSVETNI DELAVEC - 15. maja 1989 - št. 8 m cj .500 \ din /T- h ladinska W ,n«i založba^?_:°'- ^^,SK Te'S ° 345 Vu en*a ,n1 K03-46486 Telex.3134°Y 50101.603 sektor Žiro ratun- Ljubila^3 - o o5.1989 Ljubl3ana’ 3' •sss . . sov,«^ »-rsr«^ 5TS Svib casop1 ot>3aVO • se gg nis° s^&rsrzgs;« ToŠSi^k *"e.,VSeS ® *v sr*«»Ssee’t>s «*-sgss ^ainar31 vidnost. « ®at3o ■"'e*f5r wle « „.« sriS^SoSSi«» 1 ^otevi ?iW<) 1 ^d0> . OCArtOlM 3$ :aie- ■ koitus ^oooM fALfrV^fc^ ^.000 piN rjtrk,./? 8.000 P'^ Wni^ števj^ P10 NI Ietu ..Ud S5“ irES ....- ’ ^ preračuna do aai^- . vei-3aiC EE i^SOoPlM ^,L"-../> 8.000 I N| IX : triKraS^^Vvr3no |e“ Š^ ■ - J -,etu dobi11 se. em obsega 1 izšla 9o šteViikx ste v tem š°ls*!f cicita« v 30.000^ dxna za d po 3o.^ Ciciban bost .n poletna CicabanP po io-o^ irskega “ W " _ ^ rS-S' S*££ *^n0-.a. 3en.u «**?&** dinar3eV za naS p^.^iie, da S noravnali lclK(imo naro- Drenud ateV a se tSi a »njfsrjs^s. Si t*iletaLe al Pi0n3r£i*t» "SSi. »l Se le V'.d*3 rfraU ^SSau l^^S-lSenice casino ceae trlkrat ai štovane P do int1,1- f P d' SS aii JSSSo^* cUo v tedna do S »■ =gSiW trud' 3lali tožno infortadU- “Sni .Va»do»P°S ^ to® poslovali jesena. 0 tem, kaKo 1089. jia seKtor^a'- tovariš® vas i02b ZALO1 ^ ^ ___—-—- " . ,e| - 210-339- --" „C1 210-432'. P'011"’ _____________-—SSEErs:S»-s’M" —- ---------—,,» n^nMIff v«»”" sss^ ss:.'«'^ r. r N$ d h * • • MAW fpi^i delavec Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja, štirinajstdnevno med šolskim letom. Časopisni svet: Vladimir Tkalec, predsednik, Milica Antič-Gaber, Justi Kavšek, Zdenko Kodelja, Janez Sušnik, Slava Šarc, Marija Velikonja, Iztok Vilic, Jože Žlahtič. Direktor: Stanko Šimenc Uredništvo: Stanko Šimenc, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Akontacija naročnine za leto 1989 znaša 30.000 din za posameznike in 60.000 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša nočnina 20.000 din na leto. Posamezna številka stane 3000 din. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. Tiska ČTP Ljudska pravica, l ISSN 0033-1643. Po mnenju Republiškega koli teja za vzgojo in izobraževat * je časnik »Prosvetni delave^, i prost temeljnega prometne davka od prometa ptoizvod ird (glej 7. točko 1. odstavka 3id člena zakona o obdavčevafkc proizvodov in storitev v metu). *